No. 173
/if	€/% Hi—HO /W1F.
AMERICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1963
SLOVCNIAN
HORNING N6WSPAPG0
STEV. LXI — VOL. LXi
Anglija zavmila ruski proissi zaradi Laasa
^usi se pritožujejo zaradi mešanja Amerike v Laos, med tem ko ne store nič proti prihajanju severno-vietnamskih čet tja, kar j'e v očitnem nasprotju z ženevsko pogodbo o, nevtralnosti Laosa.
LONDON, Vel. Brit. — Sov-3elska zveza je poslala angle-SKi vladi kot sonačelnici ženevske konference, ki je sklenila ftevtralizacijo Laosa lansko po-ttdad, protestno noto, v kateri b'di, da so Združene države do-kavile desničarski skupini gen. Nosavana 14 letal T-28 in posebno strelivo za'nje. Rusi so v ooti trdili, da je to kršenje nevtralnosti Laosa.
Angleška vlada je rusko noto zavrnila češ, da ni vredna “res-n° razprave”, ker ruski predlog Pomeni dejansko vmešavanje v Stranje zadeve Laosa. Po mne-nln Angležev je za dobavo o-r°zja merodajna samo laoška jV a^a- Ona ga lahko naroči, kjer
Ruski protest je zanimiv v 0 *k°> da se Rusi oprimejo za ^sako najmanjšo stvar, ki bi u-eSnila zagnati kako senco na Protikomunistične sile v Laosu, med tem ko se prav nič ne brinje za uradne proteste laoške ^ ac^e Princa Suvane proti pričanju rdečih severnovietnam-Skih čet v Laos.
‘^kopad med nacionijlisti in rdečimi v Vietianu
„ VIENTIANE, Laos. - Enote redne armade” gen. Nosava-k® patrolirajo glavno mesto, •,'er j® prišlo včeraj do prvega ^Popada med njimi in rdečimi. 'On. Nosavan poveljuje redni ,ao‘-'ki kraljevi armadi, ki so jo ^Vežbali in opremili Amerikan-S1 ln Li je do lanskega ženev-^ega sporazuma vodila boj z rdečimi in nevtralci. Vci ^ Pogodbi bi se morale j, enote kralJeve armade, „ p a cev gon. Konga in rdeče-avtet Lao združiti v enotno
nikd?en° Sil°’ d0 kar Pa mi<da^prišlo_
boi:tošnJ° spomlad je prišlo do pa TV me(^ nevtralci gen. Kon-
skušaVn med rdečimi. ki so
ško Prvega potisniti z voja-VoinM?memdne Planote vrčev, se Hrv t enote §en- Nosavana so °b stla e. v teh bojih v glavnem in f am> so Pa nevtralcem tu Y(v Pomagale posredno, deli^j ^ SO težk° oboroženi od-
''“»'uniSL N0°fVana ‘>bk0lili
VientiS 1 glavni stan v Vsem ln'U m Provzeli oblast v dopov. eS^U' To bi naj bilo po v v]ad°rU med tremi skupinami Vseh f1 u°d nadzorom vojaštva P° kratt skuP™- Rdeči so se v svo' em sP°Padu umaknili Varies '1? , Los^°janke v mestu. sPona.H 0d° mesto zaPustili. V So ga ?»-°, katerem trdijo, da
Pa, so ?	^ enote Sen- Nosava-
ga oaeli rdeči enega mrtve-
Novi grobovi
Mike Dobray
Včeraj je bil v cerkvi sv. Kristine zadet od srčne kapi njen oskrbovalec Mike Dobray z 888 E. 222 St. Naglo so ga odpeljali v Euclid Glenville, kjer pa so mogli ugotoviti le še smrt. Pokojnik je bil rojen v Helen v Pennsy Ivani ji in je prišel v Euclid leta 1942. Zapustil je ženo Ruth, roj. Growl, otroke Thomasa, Beverly Horvath, Roberta Baitt in Michelle ter 11 vnukov in vnukinj. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob osmih zjutraj v cerkev sv. Kristine, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Anna Žnidaršič
Včeraj je umrla v Mt. Sinai bolnici 78 let stara Anna Žnidaršič, roj. Gole, z 1146 E. 72 St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St.
m Mi vsepovsod
NEW YORK, N.Y. — Eden izmed ameriških dijakov, ki so letos kljub prepovedi vlade obiskali Castrovo Kubo, ne pripada komunističnemu gibanju. Po svojem povratku domov je izjavil, da je Rusov na Kubi dovolj vsepovsod. Velika večina je v civilni obleki. Na otoku
KHai«ie*Keniji ?*£££». 6UV. WALLACE NE POPUSTI i
• . .	MAArAMA VirKQ   1^ '	----------- !
Kitajci in Rusi se vneto pri-'; HAVANA, Kuba. — Od 15.
pravijajo na boj za vpliv avSusta d° danes je Kuba že Alabamski guverner Wallace je s silo zabranil
____i ___•	• _i_v___	• y__	Q+iri	mnlp0n '	__ ^ _ 1 _	__	•	•	1
vzhodne Afrike.
NAJROBI, Ken. — Ta bri-
med novimi državami črne doživela štiri invazije malega
obsega, tri z letali, eno z obrežnim čolnom. Tisti, ki so imeli priliko, da poznajo podrobnosti tanska kolonija bo postala ne- invazij, trdijo, da so v strdkov-odvisna država šele v decem-'nih rokah. Bombniki imajo na bru, vendar je kitajski poslanik primer dobro zamišljeno var-že prišel sem. Dr. H. Yin je stvo v lovcih, obrežni čoln je strokovnjak kitajskega zunanje- pa dobro poznal obalo in lahko ga ministrstva za afriške zade- bardiranje se mu ni popolnoma ve. Iz Kenije bo skušal razpre-j prišel do svojega cilja, le bom-sti zveze po vsej črni vzhodni posrečilo. Na strokovno plat ci-Afriki in pridobiti nove afriške1 Ijajo tudi predmeti bombardi-države s tega področja za ki- ranja: so to sladkorne tovarne,
tajsko stališče v sporu Kitajske s Sovjetsko zvezo.
Kitajci žele vzpostaviti redno letalsko zvezo
Kitajec bi rad dobil od Kenije dovoljenje za pristajanje kitajskih potniških letal v Keniji.
rafinerije nafte, elektrarne in kemične tovarne. Vsaka invazija je napravila gmotno škodo in spravil v nered industrijsko in rudniško proizvodnjo.
Invazije so začele iti na živce tudi Castru samemu, jih
raj le našo deželo, ne navaja pa pri tem konlkretnih dokazov za svoje trditve.
idjsAin poimsKin ictai v meniji. zmeraj hujše napada! vendar ne Tako bi bilo mogoče podaljšati I moremo iz njegovih pritožb kitajsko letalsko progo preko, sk]epatj; da Ve, odkod prihajajo Pakistana, kjer je Kitajska do- letala in čolni. Zato dolži zme-bila pravico do pristajanja nje-ni|h letal pretekli teden v posebni pogodbi s Pakistanom, vse v vzhodno Afriko. Rusi so med tem vprašanje neposredne letalske zveze Moskve v vzhodno Afriko že rešili. Njihova potniška letala imajo pravico pristanka v Jemenu na Arabskem j polotoku in v Somaliji, sosedi Kenije.
čil tokrat vstop črnim šolarjem v doslej čisto bele šole v Birminghamu, Mobilu in v Tuske-geeju ne pa v Huntsvillu. kjer pretekli teden državna policija tudi ni pustila črnih šolarjev v doslej čisto bele šole. Guvernerjeva okolica ni pojasnila, čemu je guverner pustil v Huntsvillu izvedbo integracije, ki jo je v treh drugih mestih preprečil s silo, verjetno je to v zvezi z velikim raketnim središčem, lastnino zvezne vlade, v Huntsvillu. To je za gospodarstvo Alabame precejšnjega pomena. Predsednik Kennedy je dejal.
,	__________j_____	da skuša guverner Wallace izsi-
žol, glavna hrana preprostih mi ljudstvi Afrike potegnili zadnji Rockefeller, ki je bil1^ poseg zvezne vlade v izved-
Za sedaj vodi Kennedy
DES MOINES, Iowa, — Časopis “Wallaces Farmer” je povprašal javnost, kako bi volila v slučaju, če bi bile volitve in bi si morala izbirala med Ken-nedyjem in Goldwaterjem.
Od vseh jih je bilo 39% za Kennedyja, 30% za republikan-
imajo svoje lastno “obzidano
mesto” Regla, nekdanjo ribiško' Tudi Rus bo kmalu prišel
vas na nasprotni	strani Havan-1	Rnqki nnHaniv	im	rmižoi „
skesa zaliva	,	Kuski* poslanik	bo	pnsel v|Ca	Goldwaterja, 31% pa se jih
s. ega zatva.	Kenijo šele par dni pred njeno ni moglo odločiti za nobenega.
Havana je utrjeno mesto, pro- proglasitvijo za neodvisno drža- Od treh slavnih renublikan-tiletaiski topovi stoje celo na vo, vebdar Rusi že sedaj PriJskih tekme Jv za predsedniške-strehah hotelov. Prehrana je pravljajo vse potrebno, da ne ga kandidata je daleč spredaj sorazmerno slaba, celo riž in fbbodo v boju s Kitajci med črni-1 Goldwater, nato Romney in kot
vstop črnih učencev v šole v Birminghamu, Mobilu in Tuskegee-u. Zvezno sodišče mu je ukazalo, da preneha ovirati izvajanje odločitve sodišč. Narodna garda je pognala zveizne maršale s področja državnega kapitela. Predsednik Kennedy je izjavil, da bo zvezna vlada storila vse, kar je potrebno za izvajanje zakonov.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je v razgovoru z NBC poročevalcem Huntleyem in Brinkle-yem včeraj izjavil, da bo zvezna vlada storila vse, kar je potrebno, da bodo zakoni in odločbe zveznih sodišč izvajani. Poudaril je, da bo zvezna vlada posegla v vprašanje integracije šol v Alabami znova le, če jo bo guv. Wallace k temu prisilil. 1 a je včeraj poslal pred one šole v Birminghamu, Mobilu in luskegeeju, ki bi morale včeraj sprejeti v svoje učilnice nekaj črnih učencev, državno policijo, da jim je zabranila vstop. Zvezno sodišče v Birminghamu je včeraj ukazalo guvernerju Wallace-u, naj preneha ovirati izvajanje ukaza sodišča o integraciji šol. Narodna garda je zveznim maršalom onemogočila, da bi ta ukaz sodišča izročili guvernerju
Guverner Wallace je prepre- in z njim govoriti, tudi zvezne
'"Kul •	°—~------
^3 Jot ^ normalno pridelala
t0v tobaka011 50 milijonov fun-
N^višjl0?3 SOnčno in t0Pl0- -Ja temperatura 76.
Kubancev, sta omejena.
Otok zmajev
krajši konec.
Dežela upora “Mau-mau”
pred svojo ločitvijo in ponovno bo integracije v Alabami iz poroko na čelu vseh republi- “osebnih in političnih razlogov.” Kenijo poznamo v zahodnem kanslkih Predsedniških aspiran- Poudaril je, da bo njegova vla-svetu najbolj zaradi znanega tW' V rePubbkanski organiza- da storila, karkoli mora biti stor-
DJAKARTA, Indonez. — Na	___j ------ ------6„ ...	, v . ....	.
otoku Komodo živi vrsta veli-; č r n s k e g a upora, domačinov,	Illm01s Ge je izja- Jeno za izvedbo odredb sodišča.
Državno policijo so včeraj zvečer nadomestile čete narodne garde. Te so prevzele tu-
kih kuščarjev, ostanek iz sta-1 “mau-mau” proti tam naselje-i V,il0, 23 Gt)ldwaterja kar 70 od-
rejše dobe zemeljske preteklo- nim belcem. Upor se je posre-1 ®totkov ],seh strankinih vodni-
1 --	r kov in delavcev.
sti. Veliki so po več metrov in čilo Angležem po večletnem so do neke mere močno podob-! boju treti in sedaj je nekdanji ni zmajem iz pravljic zahodnih vodja maumauovcev Jomo Ken-narodov.	| yatta predsednik kenijske vla-
Doslej se še ni posrečilo ujeti de in bo brez dvoma, če mu bo niti enega teh velikih kuščar-j zdravje dovoljevalo, tudi njen jev, ki se znajo tudi precej vi- prvi predsednik.
soko dvigniti na svojih močnih I	-------o-------
prednjih dveh nogah. Oblasti! — Antarktika obsega okoli 6 bi rade te živali porabile kot milijonov kv. milj površine, to-privlačnost za obisk tujcev, ne hko kot Združene države in vsa vedo le, kako naj bi to izvedle. Evropa skupaj.
Tri milje globoko
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica gradi trenutno tri podmornice, ki se bodo sposobne potopiti do tri milje globoko v morje. Tej poskusni trojici bodo sledile nato prave vojne podmornice, ki bodo sposobne “počivati na morskem dnu”, pa se spustiti v boj, ko bo nastopila potreba.
di čuvanje državnega kapitela in potisnile z njegovega področja zvezne maršale, ki so tam čakali, da izroče guvernerju odredbo sodišča, naj preneha ovirati izvajanje sodnih odredb. Ko je bila okolica državnega kapitela “čista”, se je Wallace v spremstvu narodne garde odpeljal. Pred odhodom je izjavil, da bo sprejel vse, ki ga žele videti
Peiping: Kitajsko-ruski stiki “na robu preloma ’
CLEVELAND, O. — Ruski in kar je živo, kakor hitro nastopi menda spremenile. Rusi in Kitajski komunisti so se do se- vročina pod gorami.	j tajci pazijo, kaj se godi na me-
daj zmerjali le kot razkolniki,1 Tisti kraji niso obljudeni,' ji.
pri vseh prepirih so skrbno pa- redka so večja naselja. Ležijo Tako se je zgodilo, da je lani žili, da niiso načeli vprašanja' navadno ob nekdanjih karavan-1 prišlo v kitajski provinci Sink-diplomatskih ?vez. Sedaj se je skih potih, ki jih trgovina še | jang do nemirov, posebno v
zgodilo tudi to. Kitajski komu nisti so v svojem najnovejšem napadu na svoje nekdanje ruske tovariše začeli trditi, da so odnosi med obema državama dosegli “rob preloma”. Verjetno je to zaenkrat le grožnja, toda beseda je padla in njej bodo sledile še ostrejše, nakar bomo dočakali dejanja.
Povod za ta očitek je dala dejansko le malenkost, ki so jo kitajski komunisti napihnili v veliko afero.
Zahodna meja med Kitajsko in Sovjetsko zvezo poteka od Afganistana do Mongolije. Teče po krajih, ki spadajo med najbolj divje na svetu. Tam se mešajo puščave z visokimi, neprehodnimi gorskimi grebeni, kjer ni skoraj nobenih prevalov. V dolinah oživi rastlinstvo samo za kratek čas spomladi in jeseni. Samo v gorah je poleti znosno podnebje. Zato tja beži vse,
sedaj mora uporabljati, kajti mestu Kuldža, ki ima menda drugih prometnih sredstev ni,'do 150,000 prebivalcev. Povod če izvzamemo redke letaskejza nemire ni znan, dognano je proge, ki pa vežejo samo velike pa, da je kitajska javna upra-naselbine. Ta ogromni prostor va hitro zatrla nemire, pri tem ni poznal lastnika, ne pod kapi-i verjetno ni varčevala 13 krutost-talizmom, ne pod komunizmom.' jo. To je seveda pognalo mnogo
ocena je zelo priporočljiva, kajti kitajski komunisti zelo radi naredijo iz muhe konja.
Na drugi strani je verjetno, da Kitajci stalno uhajajo na ru-
maršale, danes kasneje dopoldne.
TITU ŠE NI USPELO!
U.S. News & World Report, ki izhaja v Washingtonu, trdi v svoji včerajšnji izdaji, da se Titu še ni posrečilo doseči povabilo h Kenn'edyju.
CLEVELAND, O. — Nedeljski New York Times je v poročilu k Beograda trdil, da je Jor sip Broz-Tito izjavil ob otvoritvi zagrebškega jesenskega velesejma ameriškemu trgovinskemu tajniku L. Hodgesu, da bo to jesen obiskal Združene države in se sestal s predsednikom Kennedyjem. V Združene države naj bi predvidoma prišel med 15. in 20. oktobrom.
Dopisnik NYT opisuje v svojem poročilu, kak pomen bi tam obisk imel za ameriško zunanjo politiko in kaj bi vse predsednik Kennedy lahko zvedel od Tita. Vse skupaj je precej prazno ugibanje in delno propaganda za obisk, ki je jugoslovanskemu komunističnemu vodniku že dolgo največja želja.
U.S. News & World Report prinaša v svoji včerajšnji izdaji kratko novico med “Washing-tonskimi šepetanji”, da bi predsednik socialistične Jugoslavije Josip Broz Tito zelo rad obiskal v letošnjem oktobru, ko bo končal obisk v Latinski Ameriki, predsednika Kennedyja; jugoslovansko poslaništvo da ise na vse načine trudi, da bi doseglo tako povabilo. Vsi ti napori so ostali doslej še brez uspeha.
V Beli hiši se ne morejo od-sko stran. Niso pa to politični,' ločiti, ker niso prepričani, da ampak gospodarski begunci. Na bi imeli od obiska več koristi v ruski strani je namreč veliko zunanji politiki kot škode v do-več plodne zemlje kot na kitaj- mači. ški, pa tudi življenjske razmere	____________
i Iz Clevelanda i in okolice
V bolnišnici—
Michael Hrovat z 5197 Stanley Ave., Maple Heights, je v Huron Rd. bolnišnici, kjer je prestal težko operacijo. Obiski so dovoljeni.
Pretekli teden je šla v St. Anne’s bolnišnico na operacijo Mrs. Vida Verček, roj. Perušek. Zdravje se ji počasi obrača na boljše. — Obema želimo naglega okrevanja!
Seja—
Skupne podružnice SŽZ imajo jutri, v sredo, ob enih popoldne sejo v navadnih prostorih.
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob 7.30 sejo v navadnih prostorih, po seji pa zabavo. Družinski praznik—
V	soboto, 14. sept., bosta Mr. Lawrence in Mrs. Antonia Schiberl s 425 E. 156 St. praznovala v krogu svoje družine 57-letnico svoje poroke. Čestitamo in jima želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Pozdravi—
Dobro poznana Mr. in Mrs. Joseph Svete iz Loraina v Ohiu pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Nassaua na Bahamih.
Zadušnica—
V	nedeljo ob 8.30 bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. maša za pok. Elsie Bencin qb 26. obletnici smrti.
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Charlesa Benevol ob 3. obletnici smrti.
Število brezposelnih izpod štiri milijone
WASHINGTON, D.C. — V preteklem mesecu je število brezposelnih padlo prvič v vsem letu izpod štiri milijone na 5.5 odstotkov celotne delovne sile v deželi.
Skupno naj bi bilo po zveznih podatkih koncem avgusta v vsej deželi uradno 3.9 milijonov brezposelnih ali pol milijona manj !kot v prejšnjem mesecu.
so boljše med Rusi kot med Ki- Federalna administraci-tajci. Ta pojav pa ni me nove- •	_1 ...	.	•
,	- ----------- j— j- —rjuivrgu, ga. Že pred prvo svetovno voj- ^ • 1 . * C »U ^ unsticne
Gospodarsko ga izrabljajo le ■ prebivalcev v puščavo, kjer so'no so kitajski emigrantje priba- izlete V južno Korejo pastirji, ki hodijo iz kraja v
kraj in se ne brigajo za državne meje. Z javno oblastjo skoraj nimajo stikov, jih tudi ne želijo, ker vedo, da bo to škodovalo njihovemu svobodnemu gibanju in njihovim dohodkom. Ob takih prilikah morajo namreč tudi plačati davke kar “na oko” za naprej in nazaj.
Dokler so 'bili kitajski in ru-
našli zatočišče pri pastirjih in z jali prav do Volge, seveda ne v WASHINGTON, D.C. — Urad njimi vred šli na rusko stran. I večjem številu. So bili to sami za potne liste je uradno opozo-Iz tega dogodka so kitajski ekonomski emigrantje, ki so rL vse potnike, da ni priporoč-komunisti ustvarili veliko poli-, iskali dela v pristaniščih pri na- Ijivo, da bi ravno sedaj delali tično afero. Začeli so trditi, da kladanju in razkladanju blaga, izlete v južno Korejo.
so ruski komunisti začeli vež-bati kitajske “begunce” v podtalnem rovarjenju in jih pošiljati v provinco Sinkjang, da tam delajo težave kitajskim ob-
Zato ni važno, kako so kitaj- L)a misli to resno, se vidi tudi ski komunisti utemeljili svoj o- P° tem, da so naše oblasti, kar čitek, da so odnosi med Kitaj- je v Saigonu, prepovedale sko in Rusijo “na robu prelo- ameriškim uradnikom in vejama”, važen je očitek sam po se- kom, kakor tudi njihovim dru-bi, ker napoveduje še hujšo be-[žinam, vsako potovanje izven sedno borbo med obema komu- prestolice. Potuje naj samo tešili uradna
lautem. Kitajci trdijo, da se na-ski komunisti prijatelji, se niso baja na ruski strani od 50,000
dosti brigali, kaj ise godi ob do 70,000 takih političnih be- nističnima sosedoma.	j sti, ki ga k temu
skupni meji. Vedeli so, da pa- guncev, ki seveda vsi ogrožajo Kaj bo sledilo prelomu? Mor- dolžnost.
stirjem ne more nobena upra- redno kitajsko javno upravo v da naslednik znanega zgodovin-	-------o------
va do živega, ker se zmeraj lah- provinci Sinkjang.	| skega kitajskega zidu v obliki! — Prva pravna šola v Ame-
ko umaknejo v puščave in hri bovja. Sedaj so se razmere
Koliko je resnice na kitajskih nove zavese? Le kakšno ime naj, riki je bila ustanovljena v Litch-očitkih, je težko reči. Previdna ji damo?	| fieldu, Conn., 1. 1784.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Vodnik republikancev v Senatu Dirksen je včeraj izjavil, da bo glasoval za potrditev moskovskega dogovora. Zavrnil je predlog sen. Goldwaterja, naj bi dogovor stopil v veljavo šele, ko bi se Rusi umaknili s Kube. Po njegovem bi Združene države s takim pogojem priznale, da same vprašanja Kuhe in Castra ne morejo rešiti. Debata v plenumu Senata o dogovoru bo verjetno končana šele prihodnji teden. Računajo, da bo dogovor sprejet.
SANDUSKY, O. — Tu se je sinoči ponesrečilo vodno letalo, ko je pristajalo. Tri osebe so bile mrtve. Očividci nesreče si niso edini, ali je letalo izgubilo krila, ker se je zaletel vanj galeb ali pa zaradi preostrega obrata. Mrtvi so 51 let stari Earl V. Sloan iz Ga-liona, lastnik letala, arhitekt Henry L. Perry, 3(> let, iz Medine, ter Sloanov zet Walter Selavko, 35 let, iz Medine.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetske oblasti so ustavile kitajski ekspresni vlak na progi Peiping Moskva, ko so dobile v njem večje količine Sovjetski zvezi sovražne literature. Vlak in njegovo spremstvo so Rusi poslali nazaj čez kitajsko mejo.
Ameriška Domovina
t ■ ?4 ca&'^irggTnrgvra
m,
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 8, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 173 Tues. Sept. 10, 1963
Zunanja politika tovariša Hruščeva
Amerika in Rusija govorita o skupnem cilju mednarodne politike; obe želita čim več varnosti vsaka za svojo deželo, vsaka želi, vsaj začasno, čim manj hladne vojne v politiki, gospodarstvu, oboroževanju itd. Vendar je razlika velika o tem, kako obe državi pojmujeta cilje, ki so v besedah enaki.
Amerika misli res to, kar govori. Za njo se za besedami mir in narodna varnost ne skriva ničesar, kar ni zapo-padeno v obeh pojmih. Za njo so vsi ostali mednarodni problemi šele v drugi vrsti važni in interesantni. Ako mora danes pripisovati “ostalim problemom” prvorazredno važnost, je temu kriva hladna vojna. Da pojasnimo to z malo primero: Berlin in Jeruzalem imata enako usodo, eno kot drugo mesto je razdeljeno med dvema državama, Berlin med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, Jeruzalem med Izraelom in Jordanom. In vendar se naša zunanja politika nič ne briga za usodo Jeruzalema, zato pa tem bolj za usodo Berlina. ,Cilj naše politike je želja, da bi se nam bilo treba brigati za usodo Berlina ravno tako malo kot za usodo Jeruzalema. Zato Amerika išče s tako vnemo pot iz hladne vojne, ki je njeno zunanjo politiko priklenila na usodo Berlina.
Za Sovjetsko zvezo govori danes, tovariš Hruščev. Vkljub svoji klepetavosti ne prekorači v svojih izjavah nikoli meje tega, kar po njegovem mnenju želijo narodi Sovjetske zveze v mednarodni politiki. Zato se v polni meri zaveda, kakšen strah imajo Rusi pred Nemčijo. Dvakrat so čutili nemški škorenj na svoji zemlji, dvakrat so morali ugotoviti, kakšne strašne razdiralne lastnosti ima nemški narod in kako velik je nemški pohlep po ruski zemlji. Hruščev je prepričan, da imajo Rusi prav v svojem strahu pred Nemčijo in njeno maščevalnostjo. Zato razume pod rusko narodno varnostjo popolno razorožitev Nemčije pod rusko kontrolo ali vsaj odločilno udeležbo pri kontroli. Hruščev ve, da tega cilja ne more doseči po najbližji ravni poti, zato je izbral dolg, vijugasti ovinek in ga skril v gesla o mirnem sožitju, prenehanju hladne vojne itd.
Kako si zamišlja vijugasti ovinek, je z nepričakovano odkritosrčnostjo razložil znanemu časnikarju D. Pearso-nu, ki je razlago tudi objavil, gotovo s pristankom samega Hruščeva. Ovinek ima kar osem postaj, predno doseže svoj cilj, ki ga je Hruščev označil kot splošno razorožitev. Vredno je, da se ustavimo na vseh osmih postajah, da bi lažje razumeli cilje in ozadje ruske zunanje politike.
Prva postaja je pogodba o končanju preskušanja atomskega streliva. Ta je vsaj deloma za nami, pogodba je podpisana in čaka samo še na ratifikacije. Kaj vidi Hruščev v njej? Zelo malo, ali to je realno! V pogodbi vidi samo to korist, da zrak ne bo več okužen po radijaciji in da bo pogodba omilila napete mednarodne odnose. Priznati je treba, da se je ruska zunanja politika že podala na to pot. Rusko časopisje in radijo poročata n. pr. o debati v našem senatu o ratifikaciji pogodbe zelo stvarno in brez pretiravanj. Stvarna in kratka in brez komentarjev so tudi ruska poročila o boju za civilne pravice. Ne razburjata se čez mero o zadnjih podzemnih eksplozijah našega atomskega streliva.
Prihodnja postaja naj bo, tako misli Hrtiščev, pogodba o nenapadanju med državami NATO in državami Varšavskega pakta. Pogodbe o nenapadanju niso vredne piti-čenega groša, to ve Hruščev prav dobro, pa jo vendar hoče imeti. Hoče namreč po tej poti doseči ravnopravnost med obema Nemčijama, vzhodno in zahodno. Zahodna Nemčija je namreč članica NATO, Vzhodna pa članica Varšavskega pakta. Ako bi članice enega in drugega pakta sklenile med seboj pogodbo o nenapadanju, bi s tem Zahodna Nemčija po ovinku priznala Vzhodno, česar pa Adenauer-jeva Nemčija vsaj zaenkrat načelno noče dopustiti. Hruščev misli, da ima pri tem glavno besedo Adenauerjeva trmoglavost. Z nasledniki dr. Adenauerja se bo dalo morda drugače razgovarjati in verjetno doseči kompromis.
Kakor hitro bi se obe Nemčiji poznali politično, kot se danes že poznata na gospodarskem polju, se začne tretja postaja, ki nanjo stavi Hruščev velike upe. Misli takole: Obe Nemčiji bi ostali, kakor sta danes, ena “kapitalistična’, druga “socijalistična”. Nobena ne bi mogla drugi vsiliti svojega družbenega reda. Vkljub temu bi jih pa življenje samo prisililo na zmeraj ožje sodelovanje. Zunanjemu svetu se v te odnose ni treba prav nič mešati, ne Ameriki v Zahodno Nemčijo, ne Rusiji v Vzhodno.
Tesna povezava obeh Nemčij bi sama po sebi sprožila potrebo po zmanjšanju narodne obrambe na eni in drugi strani, saj je jasno, da Zahodna Nemčija ne bi mogla s silo zasesti Vzhodne, ker bi se temu takoj uprla Moskva. Po-čemu torej razmetavati denar za nepotrebno oboroževanje?
Ta ideja ni zrastla samo ha ruskem zeljniku. Že dolgo jo zagovarjajo mnogi diplomatje v svobodnem svetu, tudi \ Ameriki imamo nekaj takih, ki so od časa do časa tudi
vplivni v državnem tajništvu. Hruščev bo imel torej pri zagovoru delne razorožitve obeh Nemčij dosti pristašev tudi v svobodnem svetu.
Ideja bo pa tudi naletela na hud odpor v Nemčiji sami. Obe glavni stranki sta proti njej. Vidita v delni razorožitvi ponižanje nemškega narodnega ponosa. V tej točki ni razlike med krščanskimi demokrati in socijalisti. So prepričani, da bi Nemčija postala tako država drugega razreda in zgubila položaj glavne politične sile v Evropi. Države svobodnega sveta pa ne bi načelno nasprotovale temu načrtu. Bojijo se pa ideje, ker ne vedo, kako bi pripravile Zahodno Nemčijo, da bi jo sprejela.
(Konec jutri)
Slovenskim slaršem od Sv. Vida
Družina Urbanija pošilja pozdrave družini Urbanija v Clevelandu.
G. Danilo Havelka pozdravlja družino Maršič.
Zahvala
Cleveland, O. — Podpisana se zahvaljujeva vsem, iM so nama čestitali in voščili za 60-let-nico najinega zakona. Iskrena hvala Ameriški Domovini za tako lep dopis!
Bog povrni vsem za vse dobre želje in darila!
Mr. in Mrs. John Tutin
Cleveland, O. — Že dober teden hodijo Vaši otroci v šolo. Čas je torej, da zopet začhemo s slovensko sobotno šolo pri Sv. Vidu.
Prvi dan pouka bo v soboto, 14. septembra. Šola bo vsako soboto od 9 do 11.30 dopoldne. Poskrbite, prosimo, da bodo o-trdci točno prihajali v šolo in ne bodo zamujali pouka. Pa tudi prezgodaj jih ni treba pošiljati, ker bodo smeli v šolske prostore šele četrt ure pred začetkom pouka.
Vpisnina ostane nespremenjena, t. j. $1. Vpisnino naj vsak otrok prinese s seboj v šolo v soboto, 14. septembra. Poleg tega naj prinese s seboj še $1 za šoliske p o t r e b š čine (zvezke, svinčnike, papir...), ki jih bo med šolskim letom rabil. V tem niso vključene knjige, ki jih bo morda treba kupiti.
Prosimo Vas, da skušate svojim otrokom vlivati smisel za resnost in koristnost učenja svojega materinega jezika. Če bodo otroci pri starših videli, da jim je slovenščina resna zadeva, se bodo tudi sami navzeli te resnosti. Pomagajte svojim otrokom pri učenju! Storite, da bodo vpričo Vas na glas brali slovensko! Zanimajte se, ali Vaši otroci pišejo domače naloge in ali se učijo! Skrbite, da bodo Vaši otroci vedno prišli v šolo dobro pripravljeni! Tako skupno prizadevanje učiteljstva in staršev ne more ostati brez sadov.
Prav prisrčno Vas v imenu vodstva pozdravlja — Vdani Rev. Jošt Martelanc
razvil prisrčen slavnostni program, !ki ga je spretno vodil sto-loravnatelj Mr. Henrik Grosel. Nastopili so razni govorniki, ki so g. jubilantu čestitali: Father Godina, Father Rebol, dr. Mihael Krek, Mr. Henrik Grosel in Mr. Joseph Brodnik so želeli č. g. župniku še mnogo let zdravja in Božjega blagoslova; oglasili so se številni zastopniki cerkvenih organizacij, ki jih je stoloravnatelj klical k besedi; na zadnje je bil klican g. jubilant, Father Jager, ki se je zahvalil za presenetljiv slavnostni večer, katerega ni pričakoval, dasi je slutil, da je nekaj v zraku, ravno radi tega, ker se je pripravljalo tako na tiho.
Father Jager krasno nosi svoja leta; dolga življenjska pot ga nikakor ni upognila pod bremenom težkih let; vitek, vzravnan ter poln življenja; od jutra do večera ves poln skrbi za dušni blagor faranov in za procvit fare Marije Vnebovzete; ampak z zaddščenjem se lahko ozira nazaj na svoje velilko delo, ki ^ ga je v kratkem času dovršil, 1 na Š diski avditorij, na pbveča-' nje šole, na telovadnico ter na I krasno cerkev, na katero so fa-1 rani lahko ponosni; vse to pa vodi le k Bogu.
Iz srca mu kličemo: Na mnoga leta in Bog Vas živi!
Ernest Terpin
Slavnostni večer ob 70-letnici župnika č. g. M, Jagra
Cleveland, O. — Preteklo sredo, 4. septembra, je č. g. Matija Jager, župnik pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, dopolnil 70. leto svojega rojstva. Jubilant je hotel praznovati svoj rojstni dan tiho ter neopaženo samo pri oltarju z daritvijo isv. maše ter se zahvaliti Božji Previdnosti, ki ga je ohranila srečno do te življenjske dobe, toda cerkveni odbor je skupno s cerkvenimi Orgahizacijami na skrivaj pripravljal ter drganizi-ral lep slavnostni večer, ki je č. g. jubilanta naravnost presenetil.
Cerkveni pevski zbor “Iliri-ja’ je pod vodstvom pevovodje Mr. M. Rakarja priredil č. g. župniku na predvečer serenado. Mr. Rakar je razvrstil svoje pevke in pevce kar na vrtu pred župniščem, ki iso zapeli prilične pesmi:	“Doni naj pe-
sem”, “Zdravica” in “Pozdravljen bodi”; Ikrasno se je razlegala podoknica v tiho noč ter privabila tnnogo poslušalcev, ki so se zbrali okrog župnišča.
Prihodnjo jutro se je zbralo pri sv. maši Fathra Jagra toliko vernikov, kakor ob nedeljah in na koru je zapel organist Mr. Rakar slavnostno mašo; med katero so pristopili številni farani k sv. obhajilu.
Na večer rojstnega dne je bil jubilant povabljen na 24800 Euclid Ave. v Charterhouse, kjer ga je presenetil iskren, slavnosten večer, pri katerem se je
Pozdravi iz Argeniine
Cleveland, O. — Gospa Marija Brecelj, 19802 Muskoka Ave.; ki sfe je mudila en mesec na obisku pri svojih dveh hčerkah v Ramos Mejia in Pringles, Argentina, se je 1. septembra vrnila v Cleveland in prinesla od naših rojakov v Argentini sledeče pozdrave:
Vse rojake iz Device Marije v Polju naj lepše pozdravlja preč. g. Matija Lamovšek, bivši kaplan istotam.
Preč. g. Orehar iskreno pozdravlja g. rriisgr. Matijo škerb-ca in preč. g. Jožefa Godino.
G. Franc Uolozan z družino pozdravlja svojo mamo Viko Holožah in teto Justino Holo-zan, obe v Chicagu, teto Poldi Žitnik v Clevelandu ter vse sorodnike in žhahce pb Ameriki.
G. Jože Javoršek pozdravlja družino Frarica Krnica iz Auro-re, Minn., gdč. Elko Pretnar in g. ivtilana Zajca iz Clevelanda.
G. Ivan Starič pozdravlja svojo teto Rose Lap iz Geneve, O.
G. Jernej Tomazin pošilja lepe pozdrave Matiji Plečniku in njegovima sestrama. Prosi jih, naj mu kaj pišejo.
G. Pavel Jelovčan pošilja pozdrave Francu Mlinarju in njegovi ženi.
Ga. Ana Oman pošilja prav lepe pozdrave svoji hčerki Anici Hočevar z White Rd. in njeni družini.
Dr. Milanu Pavločič irt gospe ter družini Hrenovi pošilja pozdrave Pavlovčičev oče.
Družino Ivana Petriča s 6218 Carl Ave. lepo pozdravlja družina Krištof.
Gdč. Pavli lepo pozdravlja svojo sestrično Jožefino Pavli in go. Mimi Režonja.
Gdč. Pavlica Hirschegger pozdravlja svojo teto Zalko Liko-zar, gospo Hirscheggerjevb in Andreja.
Lampertova družina iz Vevč pozdravlja družino Roessmann, družino Franca Severja ih prof. Janeza Severja.
Rusija in Kitajska na robu končnega razkola
Časopisje in radio postaje rdeče Kitajske so koncem tedna na široko obravnavali odnose med Kitajsko ljudsko republiko in Sovjetsko zvezo. V obsežnih člankih in komentarjih mečejo Kitajci odgovornost za spor in bližajoči se popolni razkol na Ruse, prvič tudi osebno •na Hruščeva.
Kitajci trdijo, da Rusi organizirajo podtalno akcijo proti njihovi upravi v Sinkiangu, posebno omenjajo okrožje Ili, ki meji na Kazakstan in je dejansko bližje Sovjetski zvezi in njeriim središčem kot Kitajski. Ozemlje leži proti zahodu, tja tečejo tudi reke. Iz tega področja je zbežalo na ozemlje Sovjet-'ske zveze preko 50,000 domačinov, ki so se sprli s krajevnimi
kitajskimi oblastmi. Kitajci tr- streljal na nje.” Po dolini, samo dijo, da Rusi te begunce organi- par sto metrov od tanka, je žira j o za “povratek domov”.' brezskrbno korakal vod dobre-Njihovo izročitev kitajskim o-1 poljskih vaških stražarjev. Pe-blastem so Rusi zavrnili na te-Jljal 'sem se k njim ter jih opo-melju “.sovjetskega zakona in zoril na tank. Mislili so, da je na temelju človečanstva”. Glav-jnaš. Za njimi so prihajali še ni del teh beguncev je prešel v drugi. Vse sem poslal okrog gri-Sovjetsko zvezo menda še lani, ča in jim naročil, naj še nazaj nekateri pa so pobegnili iz Ki-'sporočijo, naj nihče ne hodi po tajske šele prav v zadnjih ted- dolini, marveč po severnem po-nih.	j bočju, da jih partizani ne za-
Kitajska in Sovjetska zveza pazijo. Jaz sem se pa vrnil na-sta 1. 1959 podpisali 30-letno po-1 zaj po dolini in zavil navkreber godbo o skupnem izkoriščanju' proti Turjaku. Pomahal sem še rudnega bogastva Sinkianga, ki tankovcu, hoteč se mu s tem za-naj bi bilo izredno obilno. Ta 'hvaliti za uslugo, in on mi je pogodba daje Rusom v tej kitaj- pozdrav vrnil, ski pokrajini razne pravice in Ko sem pa rinil navkreber, možnosti stalnega vpliva. j je nenadoma zadrdrala ctrojni-Sovjetski zvezi očitajo Kitaj- ca iz gozda na levi strani doli-ci poleg tega, da je odpoklicala' ne in svinčenke so švigale med svoje tehnično osobje iz Kitaj-' drevje nad mojo glavo, da so ske in raztrgala stotine medse-' prestreljene vejice padale na bojnih dogovorov, odtegnila po-‘pot. Potegnil sem bel robec in moč pri razvoju jedrskega orož-jmahal z njim, a strojnica ni ja in predložila Peipingu pri- marala utihniti. Nobenega krit-znanje “dveh Kitajsk”.	|ja ni bilo v bližini, zato sem z
! Kitajci so prvič ostro napadli | vso silo pritiskal na pedala, da samega Hruščeva. “Vse vode bi prerinil do hiše na levi strani | Volge ne morejo oprati velike ceste, kakih 30 metrov pred sramote, ki si jo ti prinesel | menoj. Posrečilo se mi je. Ko I Sovjetski Komunistični partiji sem se skril za hišo, je strojni-in Sovjetski zvezi,” je zapisalo j ca utihnila. Jasno mi je bilo, da uradno glasilo Kitajske Komu- so krogle veljale meni, le to mi
nistične partije na račun Hruščeva. Dolži ga tudi “hudobnih in demagoških laži” o Stalinu.
žena in svobodna volja
Priča:	Ali ste bili v tistem
trenutku popoln gospodar svoje svobodne volje?
— Ne, gospod sodnik, moja žena je bila pri meni.
Ob dvajseileinici Grčaric in Turjaka
Father dr. Franc Blatnik, SDB, je v vrsti člankov opisal žalostne dogodke po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943, katerih je bil sam priča. Članki bodo gotovo zanimali marsikoga, saj predstavljajo neposreden vir za eno najvažnejših razdobij slovenske preteklosti, za čas, ko se je odločalo, ali bo v Sloveniji s pomočjo tujca zmagala komunistična revolucija ali se bo domačim silam posrečilo njen napad uspešno zavrniti.
V.
Na Turjak
Odpeljal sem se na Turjak, odgovora, ker je poveljnik v
Grad je bil že poln borcev in vedno novi so še prihajali. Vprašal sem po poveljniku Dežmanu in ga našel v prostorni dvorani z večjo skupino aktivnih oficirjev. Tudi stotnik Debeljak je bil med njimi. Povedal sem, kaj sva s stotnikom Fajdigom videla v Ribnici in v Grčaricah. Nihče ni več dgo-varjal. Tudi stotnik Debeljak ne. Prevladovalo je mnenje, da se je treba umakniti s Turjaka.
Med posvetovanjem je vstopil v dvorano J. G. Potegnil me je na hodnik ter dejal: “Pridite v sosednjo dvorano, poveljstvo je tam, ne tukaj.” Ker sem poznal partizansko premoč in dobro vedel, kakšna nevarnost preti našim, me je ta needinost v tako usodnem trenutku v srce zabolela.
V sosednji dvorani sem našel poveljnike vaških straž in več civilistov. Ponovil sem, kar sem bil že Dežmanovim povedal. Rečeno je bilo, da je poveljnik v Ljubljani. Treba ga bo obvestiti o položaju in od njega čakati navodil. Telegrafist Blaž da ima na desetine brzojavk od Draže Mihajloviča in od vlade v Kairu, šifre pa da so pri majorju Novaku v Ljubljani. Treba bo dobiti šifre in brzojavke prebrati, predno se za kaj odločimo. Zato je bilo sklenjeno, da gresta kot kurirja v Ljubljano dr. Ludvik Arko in akademik Franc Časar, a so ju partizani pri Škofljici prestregli, Časarja ubili, dr. Arka pa ujeli. S poslednjim in z njegovim vozačem Habičem smo se pozneje dobili še v ječi v Trebnjem, ne .spominjam se pa več dobro, če je prišel potem v novomeške zapore, v Brdjtenau ga ni bilo več.
Ker so mi bili partizani v Ribnici rekli, da zahtevajo odgovor od našega poveljstva najkasneje do treh popoldne, sem jim telefoniral, da mi do treh nikakor ne bo mogoče prinesti
Ljubljani. Kurirja da sta sicer že na poti, a se do treh še ne bosta mogla vrniti. Rezko in odločno bo mi rekli: “če do treh ne dobimo odgovora, se premaknemo.” Imel sem vtis, da so naše zavlačevanje smatrali kot taktično izbegavanje. Kljub temu sem se napotil nazaj proti Ribnici v upanju, da partizane še kako pregovorim, da počakajo odgovor iz Ljubljane, a sem debelo pogledal, ko sem že pred Rašico zagledal tank. Tankovec me je mirno pustil naprej, ker me je že iz Ribnice poznal, samo dejal mi je: “Reci no našim, naj se že vendar premaknejo, ker jaz se tukaj dolgočasim.” Bal sem se, da Utegne ta premik veljati Turjaku, pa sem na Rašici videl, da gredo v smeri proti Sv. Gregoriju. Rekli so mi, da proti Trstu. Dobil sem še komandanta, mu povedal, kako je z našim poveljstvom, pa mi je odvrnil: “Mi gremo zdaj proti Trstu, reci vašim, naj se nam pridružijo, če hočejo, sicer na nje ne računamo več.”
Govorili so, da je Ljubljana že padla njim v roke. Težko sem verjel in še v ostale poveljnikove Izjave sem začel dvomiti. Imel sem vtis, da imajo vse te vesti le namen dvigati moralo v njihovem moštvu. Čete so bile res zelo navdušene, ko so odhajale proti Trstu, “da se združijo z zavezniki.” Kakšnih s o v r a žnih namenov proti našim nisem opazil.
Poveljnik me je vprašal, če hočem iti z njimi, ali sč rajši vrnem k našim. Dejal sem, da bi rad nazaj, ker me zanima odgovor iz Ljubljane. Poslovil sem se želeč jim srečno pot do zaveznikov, sedel na kolo ter se odpeljal navzdol proti dolinici med Rašico in Turjakom. Ko sem prišel do tanka, mi je fant v njem dejal: “Tovariš, reci no vašim tamle doli, naj se mi ne nastavljajo pod nos tako vidno. Nedelja je danes in ne bi rad
ni šlo v glavo, zakaj so streljali na mene, ko bi morali vendar vedeti, da sem parlamentarec, in še z belim robcem sem jim mahal. Sumil sem, da morda zato, ker so me videli, kako sem naše odvračal s poti, pred katero so v zasedi čakali na nje. Nisem pa razumel, zakaj so streljali tako visoko, da me nobena krogla ni zadela.
Odgovor na to sem dobil par mesecev pozneje, ko sem bil v Novem mestu šef domobranskega propagandnega oddelka. Nekega večera po končanem delu smo sedeli v pisarni ter si pripovedovali vsak svoje doživljaje. Pravil sem fantom, kar zdaj tukaj opisujem. Ko sem o-menil, v kakšnem strahu sem bil, ko sem pod kroglami potiskal kolo navzgor proti Turjaku, je v kotu nekaj zaropotalo in eden mojih fantov, Milan Tršar, prej moj dijak v salezijanskem zavodu na Rakovniku, je s stola padel na tla. Ves bled je bil. Ko smo ga spravili k sebi, je s tresočim se glasom priznal, da je on takrat streljal na mene. Jokaje me je prosil odpuščanja. Bil je namreč na počitniški koloniji v Stari cerkvi, se po zlomu Italije pridružil edinici vaške straže, ki se je skupaj s kočevskimi Italijani skušala prebiti do Ribnice, pa so se Italijani predali partizanom, vaški stražarji pa skušali pobegniti, a so večino partizani ujeli, med njimi tudi Tršarja.-Vse moje dijake, kar so jih dobili, so mobilizirali in jih pomešali med svoje borce. Tršarju so dali strojnico in tisto nedeljo ŠO ga z nekaterimi drugimi poslali v zasedo, ki naj bi ščitila njihov premik skozi Rašicd. Iz zasede so mene zagledali, kako sem vračal naše in jih pošiljal okrog griča. Prav zdradi tega je Tršar dobil povelje, naj strelja na mene, ko sem se pfipeljal bliže.
Ko Be je fant umiril, sem ga vprašal, če me je spOznal in če je sploh kaj vedel o mojem posredovanju. Dejal je, da nič ni vedel o meni in tudi poznal me ni, da pa je zato streljal previsoko, ker ni maral nobenega naših ubiti. Pozneje je na Notranjskem zbežal k Nemcem ter Stopil k domobrartcem.
Pred hišo na cesti, kamor sem se bil zatekel, sem počakal kake četrt ure, potem se pa z vso silo pognal s kolesom naprej. Strojnica se ni več oglasila, vendar sem se oddahnil šele, ko sem privozil do gozdiča in se skril vanj.
Turjaški grad sem našel še vse bolj natrpan z borci kakor zjutraj. Ker se je tisto popoldne stotnik Stanko Bitenc odpravljal na Zapotok, so mi dejali, naj bi se peljal z njim, da stotniku Cerkveniku, ki je na Zapotoku in ki nadomešča poveljnika Peterlina, povem, kaj vse sem videl na oni strani.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Rednik NO dr. Miha ^rek pozdravlja Slovenski Tabor
skreno bi bil rad osebno z ami na Taboru. Hvaležen sem a 'Posebno povabilo, ki sem ga
dobil
^ g- preds. F. Gruma in
Ojnika S, Pleška.
er se nisem mogel več raz-S1ti obveznosti, ki me zadržu-s j°’ Praznujem z vami v od-nosti spomin na tiste, ki so b ’ na barikadah za našo svo-sjj.0 Proti Ikomunistične-mu na-.posebej za tiste, ki so v fija ^Vovadi svoja življe-
ra2^0m*n na vebčastno grozen j<0 V°j revolucije v okupaciji, 2 80 '•rije totalitarizmi:	faši-
dru' nac^Z6na in komunizem, girri^ Za.^ruSim in drug z dru-VSakUa^evaii Slovenijo, nam je (jg cas najmočnejši opomin, jnov.niP dolžni posvečati svoje jjj C1 ’n BPosobnosti za ideale, in S0 Zanie tisoči naših bratov čenč!811'3 ^°sta^ narodni
mu-
dar v, -	lA sPomin budi, ka-
Piah 1 <^re'rnaii> krepi, če bi o-
Nai nas ta rei
°Vali. dviga, če bi nam u-
Piahi
^ vera v zmago.
Slo'80 umrli- da bi bili vsi Pio Cl svobodni, mi, ki živi-ene’ srn° z njimi bili tedaj
svetil Sr?a in enega duha> P°-svnk ,° zlvijenje za uresničitev
B„ "srefe v SIOV«'iii-
duha1" 3 ?rozia ponehuje, borba dan ' na°vei in sistemov je vsak dikt | rn°dnejša. Komunistična že vllra ostaia nasilje, pa naj ja ,. dan ropa, požiga in ubi-2id0l pa drži narode v ječi za grožnij £0liHčnih sten. Proti Pio J rirusceva: “Mi vas bo-svet P°kQpali”. demo kratični ja: “Alfdn° krepkeje odgovar-
vstajamo.”
R1,„..Vstajarno povsod, tudi ^ Soslav’ Ukrajini’ Poliski in Ju Mi 1J1’
treba	33110 in nikogar ni
evangp, l1 strah. ker nosimo ip li, u	°dpuščanja, pravice
Mi nk
Svoboi VS.*'a^amo in s križem o-kladi„enja gremo proti srpu in
VsaVUŽenJstva-
ga slrv e^avnost demokratične-ciij sv fnstva ima pred sabo
^Cib0Kd"e,
Tes^o ’ °dl^e Plamenice naše! vraščehV prostovoljno skupnost Vstajjg 1 nam svetite, dokler ne glav^a svobode nad Tri-
hraiotlmednn'PreČiŠČene naj Vi' Ve: iggj	nami narodne bar-
'bodra 3	viteška plemenitost,
Veselo praznujte svoj Tabor.
Od tabora do tabora pa okrasimo vsak svoj dan z dobrimi deli za sirote, vdove, invalide, ki so v tem boju padli v večje trpljenje, in z našimi prispevki, kamni v zgradbo svobode, da bomo takrat, ko bo borec zasadil slovensko zastavo med cvetje nad grobom narodnih mučencev, pa naj že bomo tu ali v večnosti, mogli reči, da smo se pošteno trudili, da bi storili, kar so od nas pričakovali in terjali: mati, domovina, Bog.
Občni zbor ZDSPB
V soboto, zadnjega avgusta letos, je bil občni zbor ZDSPB in sicer v mali dvorani župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo na Brown’s Line. Po svojih delegatih so se ga udeležila sledeča društva: borci iz Argentine, Clevelanda, Toronta, Mil-waukee-ja, Gilberta, Guelpha, Ont., Montreala, Hamiltona, St. Caterines-a in borci iz Evrope. Do sedaj še na nobenem občnem zboru ni bilo zastopanih toliko bivših borcev.
Občni zbor je vodil predsednik g. F. Grum, ki se je v uvodu spomnil s toplimi besedami vseh borcev, ki so pred 20 leti padli na Turjaku, v Grčaricah, v Kočevju, Mozlju, Jelendolu in drugje.
Poročila o delu gl. odbora so podali naslednji odborniki: tajnik, socialni referent, blagajnik in tiskovni referent. Poročilo Vestnikovega upravnika je prebral tiskovni referent. Posle zgod. referenta je opravljal predsednik sam. Iz vseh poročil je bila razvidna velika organizacijska delavnost odbornikov. Če bi bili podali vsaj kratka in izčrpna poročila tudi delegati o delu posameznih društev, bi tako delo celotne Zveze veliko bolj izstopilo.
Največ in najbolj živahne debate se je razvilo okoli “Vestnika” in njegovega urednika g. P. Ranta. Predsednik je podal precej na široko zgodovino in razvoj “Vestnika*’, ki ga je ustanovil pok. župnik K. Škulj. Kd je omenjal sedanjega urednika, je izjavil, da smo “dobili v g. Rantu najbolj sposobnega urednika”. Povedal je tudi, da mu je celo konzorcij izrekel priznanje za odlično urednikovanje. Pohvalno se je izrazil o “Vestniku” tudi tisk. referent. Zelo laskave izjave sta podala zastopnika clevelandskega in torontskega društva, ki sta po-
kom in konzorcijem postal nevzdržen in da je zato konzorcij g. Ranta razrešil uredniških poslov.
Na podlagi vseh laskavih priznanj “Vestniku” in uredniku je bilo nato predlagana resolu-
KRIŽEM PO DEŽELI
Kanadski Rdeči križ je poslal času 131.6 milijonov primanj-
eija, naj občni zbor izreče ured-
ročala, da je število naročnikov zvesta vztrajnost, in pofastlo, odkar je postal ured-vse~ ^U^ezen> ki vse zaja-jnik g. Rant. Edino neugodno ^uie v P^eile|se ih vselej zrna-i izjavo je podal tajnik, ki je re-'aas in mecj narnj.	|	je p0i0ijaj me^ uredni-
želite pHstiti med in navodilo za medico? K,ičitte Čebelarja Ahlina. Telefon LE 4-6055. Toronto, Canada
niku Rantu pohvalo s prošnjo, naj na svojem mestu nadaljuje uredniške posle. Presenetil pa je izid glasovanja. Večina je resolucijo zavrnila. Za resolucijo sta glasovala delegata torontskega in clevelandskega društva; argentinski delegat in zastopniki malih obrbnih društev pa so glasovali proti. Sprejeta pa je bila druga resolucija, naj se izvede med članstvom anketa, “Kako jim je “Vestnik” všeč.”
Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki mu predseduje g.
S. Pleško. Ob Ih zjutraj je bil občni zbor zaključen.
I. Slovenski Tabor
Kar lepo število se jih je zbralo v nedeljo, 1. sept., na Slovenskem letovišču. Po večini so bili bivši borci, ki so pred 20 leti v Sloveniji vodili 'borbo pred mednarodno komunistično zaroto. Z bivšimi borci je prišel tudi mladi naraščaj, da sliši zgodbo očetov. Zgodba na taboru je bila v spomin 20-letni-ce padca Grčaric in Turjaka.
Dopoldne se je brala sv. maša za duše pokojnih borcev. Proslava pa se je začela popoldne ob 2h. Vodil jo je g. S. Pleško, ki je za uvod pozdravil navzoče, goste in zastopnike raznih organizacij. Prebral je pozdravna pisma, med katerimi je bilo naj lepše pismo predsednika NO dr. Mihe Kreka. Tabor je pismeno pozdravil tudi član ameriškega kongresa Mr. M. A. Feighan iz Clevelanda.
Pozdravom je sledila kanadska himna in tej “Naprej zastava slave”, ob katere zvokih se je dvigala v višave slovenska zastava. Nato go tabor pozdravili gostje: g. P. Markeš v imenu SKPD Baraga, g. I. Marn kot predsednik Društva Slovencev in dr. F. Porovne za SNZ. Moški zbor iz Toronta je pod vodstvom g. N. Križmana zapel “V kresni noči” in “Na nebu zvezde sevajo”.
Junaki, katerim v čast je bil tabor prirejen, na svojih grobovih nimajo ne cvetja ne križev, zato so jim trije borci na simboličen grob pod križ položili venec cvetja. Slavnostni govor je imel pisatelj Karel Mauser iz Clevelanda. Po govoru je trobač zatrobil v spomin vsem padlim. Nato iso na oder prikorakali naraščajniki STZ iz Toronta. Izvajali so simbolično vajo “Oče, mati...” Kot zadnjo točko je g. V. Cekuta občuteno recitiral odlomek iz ičirne maše “Razdrti okopi”. Z legionarsko himno je bila proslava zaključena.
Tabor je bil lep spomin padlim borcem, ki so pred dvajsetimi leti v trpljenju in mučeni-štvu dali svoja življenja za vero in svobodo.
Por.
pretekli teden $17,000 Mednarodnemu Rdečemu križu za pomoč žrtvam potresa v Skoplju. Skupno je s tem podpora Ka-
nadskega Rdečega križa narasla na $39,000. Od tega je Kanadski Rdeči križ prispeval iz svojih sredstev $10,000, $10,000 je darovala v ta namen zvezna vlada, $19,000 pa je bilo zbranih od privatnikov. Največjo vsoto je daroval Macedonski podporni sklad.
Zveza Rdečih križev je sprejela odgovornost za obleko in prehrano 30,000 žrtev potresa za dobo devet mesecev. Mesečno stane to $85,000.
Pierre Dupuy, bivši kanadski poislanik v Parizu, je bil pretekli teden imenovan od zvezne vlade za generalnega komisarja za organizacijo svetovne razstave v Montrealu 1. 1967 na mesto odstopivšega Paula Bien-venu. Dupuy je eden najbolj znanih kanadskih diplomatov, saj je večji del svojega življenja preživel v diplomatski službi. Star je 67 let.
*
Zvezna vlada je sklenila predložiti parlamentu povišanje sedanje pokojnine za $10 mesečno na skupno $75. Povišanje naj bi stopilo v veljavo že 1. oktobra. Predlog bo poslan v obravnavo parlamentu, kakor hitro se bo koncem tega meseca zbral k novemu zasedanju.
*
Zunanji minister Paul Martin je dejal, da razgovori med Združenimi državami in Kanado o; uporabi vodne sile reke Columbia ugodno potekajo. Posebni pododbori in deloVni odbori proiičdjejo- tehnično stran sodelovanja in bodb poročali o svojih dognanjih in predlogih na prihodnjem sestanku, ki je določen za 4. oktober, torej. na čas po pokrajinskih volitvah v Britski Kolumbiji. Računajo, da bo tedaj lažje doseči sporazum pokrajinsko vlado, ki'Zahteva del dobička od izkoriščanja reke, ki teče po njenem ozemlju.
kljaja. Glavni vzrok je v povečanju izvoza za okoli 7.5 odstotka, med tem ko je uvoz ostal pri lanskem obsegu.
-------o-------
Vsakemu svoje
TORONTO, Ont. — Prijetno in zabavno popoldne plesne skupine Nagelj je prav lepo u-spelo. Veliko število rojakov in rojakinj se je zbralo na tej prireditvi, posebno dobro je bila zastopana mladina.
Vsem, ki so pripomogli k u-spehu, ki so kakorkoli sodelovali, pa tudi vsem, ki iso se prireditve udeležili, iskrena hvala! Hvala tudi vsem dopisnikom, ki so na prireditev vabili.
G. župnik č. g. A. Prebil od Marije Pomagaj je na sami prireditvi obrazložil smisel zabavnega popoldneva in “izbiranja slovenskega dekleta”, ki se zdi nekaterim za slovenske katoliške prireditve manj primerno. Pri tem ni šlo samo za lepoto telesa, ampak tudi za lepoto duha in isrca. Oboje je dar božji, oboje lahko občudujemo, za o-boje se lahko Bogu zahvaljujemo.
Za “Slovensko dekle” je bil& izbrana gdč. Mira Murek iz St. Catharines. Iskrene čestitke!
Ciril Soršak
končno svoje obmejne spore z milj, nekako prav toliko tudi
Afganistanom. To pa ravno želi afganistanski kralj. Ne moremo dosti pomagati Afganistanu tudi v njegovih odnosih do Sovjetske zveze, ki meji na severu na Afganistan. Moskva se na tem polju še noče razgovarjati z nami. Pač pa bo kralj dobil gospodarsko pomoč, ki jo njegova dežela tudi hudo potrebuje.
od celinske Kitajske.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Opravičita Hamiltonu
Cleveland, O. — G. Frank Yankovic njim je sporočil, da se želi rojakom in rojakinjam v Hamiltonu v Ontariu opravičiti, ker njegov orkester v petek ni mogel priti do desetih zvečer na cerkveno prireditev. Orkester so zadržali na meji kanadski uradniki. Neki novi uradnik ni poznal točno zadevnega postopka in je ves orkester zadržal davno preko običajnega časa.
Frank je še vedno v bolnišnici, toda upa, da bo mogel priti v bodočnosti v Hamilton, da se osebno opraviči in nadomesti sedaj zamujeno.
AD
Diemov brat nadškof Dinh Thuc v Rimu
RIM, It. — Brat vietnamskega diktatorja Diema, nadškof Dinh Thuc, je prišel za tri dni v Rim. Ali je prišel tja na vatikansko ali Diemovo željo, škofova okolica noče povedati. Nadškof je imel tudi tiskovno konferenco, kjer je vneto zagovarjal politiko svojega brata. Povzpel se je celo do trditve, da budisti nimajo večine v Vietnamu. Je namreč samo nekaj manj kot milijon “zavednih budistov”, vsi ostali so samo priveski in še teh več kot dva milijona.
Ker se nadškof hitro vrača domov, dasiravno se bo v kratkem začelo novo zasedanje vatikanskega vesoljnega zbora, mislijo politični opazovalci, da hoče čim hitrejše informirati svojega brata, kaj misli Vatikan o vietnamski krizi. Kaj zanj ugodnega mu najbrže ne bo mogel poročati. Zanimivo pa je, da je Diem hitrejše reagiral na kritično stališče vatikanske diplomacije kot na podobno stališče našega državnega tajništva. Kot se vidi: denar in orožje še ne pomenita vsega tudi v Vietnamu.
Gu^n oporišče za Polaris atomske podmornice
WASHINGTON, D.C. — Otok Guam v Marianskem otočju je znano ameriško vojaško oporišče. Sedaj so ga začeli preurejati tudi za oporišče atomskih podmornic oboroženih s Polaris raketami.
Guam bo igraj na Pacifiku podobno vlogo, kot jo igra “Holy Loch” na Altantiku. Otok je dolg kakih 30 milj, širok pa od 3 do 8 milje. Od Manile na Filipinih je oddaljen preko 1,500
i
DE SE SELITE
Potreb^6 ^	5n J?a nam takoj pošljite. Ni
dv , ^no» da ndfti pišete pismo. Naslove menjamo rat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
6119c ameriška Domovina
St- ciair Ave.	Cleveland 3, Ohio
8*;ar^ naslov:
V.......
nov^ naslov: ................
Moje ime;
Kosimo, pisitR razločno
iia Slovenska l©Im?išš&i
Poletje se že odmika. V deželo prihaja jesen. Žito je požeto in omlačeno, ajda zori. Zgodnje sadje je pospravljeno in prodano, pozno pa še v prijetnih objemih poznega poletnega sonca rumeni. Vinska trta je še vsa upognjena, izmučena od sladkega bremena. S strahom in hrepenenjem obenem pričakuje; vsak dan, da se ji približa človeška roka in potrga z nje sočne grozde.
V nedeljo, 15. septembra, bomo Slovenci iz Toronta, Osha-we, Hamiltona, Kitchenerja, St. Catharines in tudi iz oddaljenejših krajev šli na Slovensko
Social Credit se je končno razklala, ko se je del poslancev stranke v pokrajini Quebec odločil pod vodstvom podpredsednika Real Caouetta za svojo organizacijo. Izjavil je, da je z njim najmanj 12-20 v pokrajini izvoljenih poslancev. Sederh se jih je pod vodstvom dr. G. Mar-couxa javno pridružilo predsedniku Thompsonu, ki zastopa v parlamentu okraj Red Deer v Alberti.
Vprašanje novega vodstva stranke bo rešeho končno nemara šele na prihodnji strankini konvenciji, ki pa jo po izjavi predsednika Thompsona ne bo pred 1. 1965.
*
Indeks življenjskih stroškov v Kanadi se je od lanskega do letošnjega avgusta povišal za dve in pol točki ter dosegel 133.9 nad stanjem 1. 1949.
*
Kanada je napravila v zunanji trgovini v sedmih mesecih letošnjega leta preko 138 milijonov dolarjev presežka, med tem ko je imela lani v istem
Hiša naprodaj
7118 Donald A ve.
Dvodružinska hiša. 6 sob in. kopalnica zgoraj, 6 sob in kopalnica spodaj, garaža za 2 kare. Dober dohodek. Kličite EX 1-9029.	(176)
V najem
Oddamo petsobno stanovanje v okolici E. 61 St. in St. Clair Ave, Kličite KE 1-0273.
(175)
Naprodaj
Hiša s 3 spalnicami na St. Clair Ave. Velika garaža zadaj, dobra za obrtnijo. 17015 St. Clair Ave. Kličite RE 1-0802.	(173)
Hiša naprodaj
Drodružinska, 6 sob spredaj, 4 sobe zadaj, klet, plinski furnez, nova garaža, vse prenovljeno. Na 1135 E. 63 St., telefon 431-9768.
-073)
Lastnik prodaja
6-sobna zidana Colonial hiša, preproga v poploščeni razvedrilni sobi, privilegij do obale. 84 E. 212 St. Peljite se mimo in potem kličite RE 1-6731. Odprto v nedeljo od 2 do 5 pop.	(174)
V najem
Oddamo 3 sobe s kopalnico, furnez, nov pod, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri.
(175)
Lastnik prodaja
Bungalow blizu E. 200 St., velika kuhinja, nova poplošče-na kopalnica, preproge, zidana dvojna garaža. Se lahko takoj vselite. KE 1-7039.
(177)
STAN'S SHOES
6107 St. Clair Ave.
Čevlji! Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge.
Ob torkih dvojne Eagle Stamps!
Pdsržki so zdravi
MARACAIBO, Venez. — Pre-telklo Bohoto je rodila 34 let stara Inez Maria Cuervo de Prieto pet fantičev, ki so vsi zdravi. Imena so dobili po petih zdravnikih, ki so bili pri produ. Srečna mati je imela že preje pet o-trok, od tega 17 let staro hčerko, ki je nedavno rodila svojega prvega otroka.
Mrs, M. Prieto je poročena drugič z 39 let starim preddelavcem Creole Petroleum Co., ki ima že iz prejšnjega zakona 8 otrok. Skupno jih imata torej sedaj 18. Mož menda kar dosti dobro zasluži za venezuelske razmere, vendar bo imel vseeno nemara dosti težav s tolikšno družino.
V Venezueli rojeni peterčki bo tretji doslej znan slučaj peterčkov v Ameriki. Prvi so bile kanadske peterčke sestre Dionne, rojene 28. maja 1934, drugi v Argentini 15. julija 1943 rojeni petorčki, tri sestre in dva bratca. Vsi so ostali živi.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Delo za moške Iščemo 2 delavca z nekoliko skušnje v mizarstvu.
ANTON OBLAK 1101 Norwood Rd.
EN 1-5840
(175)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, nov avtomatični tank, furnezi; v dobrem stanju. Ta hiša se bo sama izplačala. RE 1-7051.
(174)
Ženske dobijo delo
Help Wanted — Female
letovišče pri Boltonu in bomo
Afganistanski kralj na obisku v naši deželi
WASHINGTON, D.C. — Af-
KITCHEN HELP
3 p.m. to 8 p.m. Must understand English.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Ave.
(x)
MAU OGLASI
Hiša naprodaj
Bratehnal — 13508 Lake Shore Blvd., 12-sobna enodružinska hiša; prodaja lastnik. Cena $31,900. Kličite UL 1-0885.	(177)
pridno segali po grozdih, ki bo-' ganistanski kralj Zahir in nje-do viseli ne le z vinskih trt,1 gova žena sta prišla na 14-dnev-marveč celo raz strop letoviške 1 ni obisk v našo deželo. Pred-lope. Grozdov bo dovolj za vsej sednik Kennedy in njegova ad-ki boste prišli. Zato pridite za-1 mirtistracija sta ga toplo spreje-res . vsi, ki bi radi doživeli čar! la. Pogovori so se seveda sukali pristne slovenske, vinske trgat- okoli politike v Aziji. Naša ad-
Naprodaj
Speed Queen pralni stroj 9 x 12 preproga, pohištvo za jedilnico. Kličite pred 3. uro pop. 391-3199. Na 1245 Norwood Rd.	(175)
ve!
Ta dan trgatve bo še zadnjič na letovišču sv. maša ob 11.30. S tem dnem se zaključuje letošnja sezona na Slb venskem letovišču.
Letoviški odbor
ministracija ni mogla kralju dosti obljubiti ravno pri tistih vrašanjih, ki je na njih najbolj zainteresiran.
Sprti smo s Pakistanom, zato ne moremo vplivati na paki-tansko vlado, da bi uredila do-
ZULICH
INSURANCE AGENCY
(18115 Neff Rd. IV 1-4221* Cleveland 19, Ohio
Iščemo garažo
Iščemo garažo v bližini sv. Vida. Kličite HE 2-0792.
(10,11,13 sept.)
Hiša naprodaj
Eno leto stara, moderna enodružinska hiša, 4 sobe, sončna soba, 2 spalnici, poplo-ščena kopalnica, leseni podi, priključena garaža, se proda opremo ali brez pod lastno ceno zaradi selitve. Pol akra zemlje, mestna voda in plin. Na Hubbard Rd. v North Madison, Ohio. Za sestanek kličite Mentor, O. BL 5-8347.
— (177)
Naprodaj
9-sobna enodružinska hiša s kopalnico in 6 spalnic na E. 60 St. Dvonadstropna garaža za 3 kare; furnez na gorko vodo. Se lahko takoj vselite. Kličite 888-1144.	(177)
Naprodaj
Dvodružinska hiša v dobrem stanju se mora prodati. V St. Clairski naselbini. Kličite 431-8523 podnevi.	(177)
V najem
Oddam 4 opremljene sobe Starejšemu ali mlademu paru; gorkota vključena, garaža; blizu Yankovicevega posestva. Kličite Frank Yankovic, 851-7000 soba 715.	(175)
Opremljeni sobi oddajo
Dve opremljeni sobi s kopalnico oddajo na 1397 E. 47 St. Kličite HE 1-2762.
— (175)
HENRIK SJENKIEWICZ:
KRIŽARJI
£T.T
&
odgovoril zwsko odkrito.
SŽ I In islklonil se je do stremena, oni pa mu je krepko stisnil roko in dejal:
“Bog ti daj srečo v vsem! ... Razumeš?”
In je odjezdil. In Zbiško je razumel, kakšna naklonjenost je odmevala iz njegovih zadnjih besed. Vrnivši se k vozu, na katerem je ležal Matko, je rekel:
“Veste, tudi on bi hotel, pa
“No, zapomni si! Ko odpelješ lel, da so se morali ustaviti in mu je nekaj napoti. Vi ste bili strica, pridi na naš dvor. Tam | čakati, dokler ni pridobil vsaj v Spihovu in imate bister rase najde prilika, da dobiš ostro-j malo moči za nadaljnjo pot. Do-jzum, torej poskusite razložiti, ge, potem bomo pa videli, kaj bra (knjeginja Ana Danuta mu kaj je.”
bo Bog dal. Danuška medtem'je pustila vsa zdravila in mazi-| Toda Matko je bil preveč bo-dozori in spozna božjo voljo, za-J la, ki jih je imela s seboj, toda lan. Vročina, ki se je kuhala v kaj sedaj te ima res zelo rada sama je morala potovati dalje;'njem od ranega jutra, se je — drugače ne morem reči — zatorej sta se morala oba viteza j proti večeru povečala
4
Š§
i
I
5

toda ne še tako, kakor ljubijo iz Bogdanjca posloviti od ma-odrasla dekleta. Morda jo tudi' zoviskega dvora. Zbiško je pa-Jurand nakloni v duši tebi, ker J del, kakor je bil dolg, k nogam bi to rad, kakor vidim. Pojdeš kneginji, potem k Danuši; pri-tudi v Spihov in z Jurandom segel ji je še enkrat zvesto vi-»kupno nad Nemce; morda se teško službo, ji obljubil, da pri-posreči, da se mu kako priku- de kmalu v Čehanov ali v Var-piš in si ga popolnoma prido- šavo, naposled jo je prijel s biš.”	svojimi močnimi rokami, jo
“Milostljiva kneginja, tako dvignil kvišku in začel ponav-sem mislil storiti tudi jaz, toda Ijati z ganjenim glasom: s privoljenjem mi bo laže.” | “Spominjaj se me, najmilej-Ta razgovor je precej potola- ša cvetka, spominjaj se me, mo-žil Zbiška. Medtem pa je starima zlata ribica!”
Matko na prvi postaji tako obo-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — FEMALE
EXCELLENT OPPORTUNITIES
IN MEDINA, NEW YORK
INSTRUCTOR NURSING ARTS Associated with New York State Board of Cooperative Educational Services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit complete resume and recent photograph. Also
REG. NURSES FOR GEN. DUTY SUPERVISORS — R. N. LICENSED PRACTICAL NURSES Openings on all shifts. Salaries commensurate with qualifications. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Wire, write, or phone Administrator.
MEDINA MEMORIAL HOSPITAL MEDINA (DEPT. NS), NEW YORK __________________________075)
INSTRUCTOR NURSING ARTS
Associated with New York State Board of Cooperative Educational services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit complete resume and recent photograph. Also
Registered Nurses
for General Duty Supervisors — R. N.
Lie. Practical Nurses
Openings on all shifts. Salaries open. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Write, or phone — ADMINISTRATOR
MEDINAH
MEMORIAL HOSPITAL MEDINAH, NEW YORK
(174)
In Danuša ga je objela s svojimi rokami, kakor objema mlajša sestra milega brata, pritisnila svoj topi nosek na njegovo lice in točila kot grah debele solze, nenehno ponavljajoč:
“Nočem v Čehanov brez Zbiško, nočem v Čehanov!”
Jurand je vse to videl, pa se ni razjezil, ampak se je tudi sam zelo ljubeznivo poslovil od mladeniča. Ko je že sedel na konju, se je še enkrat obrnil k njemu in rekel:
“Ostani z Bogom in ne jezi se name!”
“Kako naj se jezim na vas, saj ste vendar Danušin oče!” je
CHICAGO, ILL
v taki
meri, da je začel izgubljati zavest; namesto da bi Zbišku odgovoril, se je ozrl nanj, kakor da se čudi, potem pa vprašal: “Kje pa zvone?”
Zbiško se je prestrašil; kajti padlo mu je v glavo, da se bolniku bliža smrt, kadar se mu zdi, da sliši zvonove. Pomislil je, da bi lahko starec umrl brez duhovnika, brez spovedi in tako prišel, če ne koj v pekel, pa
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OI’l'ORTUNlTV
BY OV/NER
TIR> Repair & Recapping shop. SA 1-6077.	(174)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — BY OWNER 3 Bdrm brk., firpl., w stone planters, sunken parlor, s/s, finished bsmt. w. 10’ bar, patio, fully Jndscpd., side dr. Reas. GA 5-2571.	(175)
WHEATON — BY OWNER 3 bedroom Cape Cod. on large lot. W to W carpeting. 11 x 22 living room. Immediate posession. $12,500. Phone 668-5570.	(175)
BRK. RANCH HOME, 3 bedrms., att. gar., beau. landscpd. lot 79x135. Ideal for children. GI 8-3740. By Owner. 7901 W. 113th St. Palos Hills.	(175)
ADDISON — BY OWNER 3 bedrm. bi-level, unfin. fam. rm., 2 baths, stms., serns., water softener, wall/wall cptg., basement. Large corner lot. Many extras. Close to schls. KINGSWOOD 3-8723.	(175)
HOUSEHOLD HELP
CHILD - CARRE For 2 small children. Live in own room and bath. Permanent. Good salary. Recent references. Call SH 3-8263.	(174)
MALE HELP WANTED
BURROUGH’S CORPORATION
ANN ARBOR LABORATORY
HAS CHALLENGING CAREER OPENINGS FOR EXPERIENCED CIRCUIT ENGINEERS LOGIC DESIGN ENGINEERS DIGITAL DISPLAY APPLICATION ENGINEERS DIGITAL DISPLAY DESIGN ENGINEERS ENGINEER — WRITER
THESE POSITIONS CARRY ALL BURROUGHS BENEFITS FOR FURTHER INFORMATION, WRITE, WIRE OR CALL
L. P. PELLETIER
BURROUGH’S ANN ARBOR LABORATORY
CONFECTIONERY Dell—2 rooms. Living quarters. Fine neighborhood. $60 mo. rent. Good opportunity. Very Reas. 5744 Iowa St. 261-9261.
(174)
GROCERY — Meat Shop — Complete line of top quality foods, doing good business. Only store in small village, 45 miles N. W. of Chicago. Store and 2 bdrm. house priced for quick sale. Call for appointment, OL 8-7321,	(175)
SHOE REPAIR SHOP—BY OWNER Bellwood location. Good equipment. Reasonable rent. 627 Bellwood Ave. Linden 7-7075.	(174)
GROCERY — Meat Shop — With bldg. Complete line of top quality foods, doing good business. Only store in small village. 45 miles N.W. of Chicago. Store. 2 bedrm. house. By Owner $45,500. OL 8-7321. (175)
RESTAURANT — BY OWNER Seats 43. Good equipment. Well established. Reasonable. Southwest Suburb. GA 4-7680.	(178)
REAL ESTATE FOR SALE
RIVERSIDE—Open house, Sunday 1 to 5, 8 rm. Georg., 3 bdrms. up,
1	down. IVz ba. Breakfast nook. 16x 22 fam. rm. Bsmt. rec. rm. Attchd.
2	car gar. 100x143 lot. upper 40’s. 724 Arlington Rd. HI 7-3773. (174)
VIC. WESTERN & IRVING PARK — BY OWNER
Cor. 2 story frame — Store & Living quarters inc. bath on 1st floor. 4 rms. inc. bath, rear porch on 2nd floor, sm. basement. Gas ht., 2 car gar. $24,500. Call 588-9380.	(177)
BELLWOOD — BY OWNER 5 Room Brick bi-level, Ige. fenced yard, 3 bedrms..storms, screens. Nr. shopping, transp., schools. $18,900. 132 Eastern. LI 4-8234.	(174)
DOWNERS GROVE TWP — By owner. 3 bdrm. Eng. Col. brk. on cor. lot 150x120, Alum. s-s. oil fired F. A. ht. Gar. Full bsmt. Lots of privacy surrounded by ornamental shrubs. 6 fruit trees. Nr. bus. CB & Q. and grade school. $22,500. 969-5208.	(176)
NORTH LAKE — BY OWNER — 4 bedrm. Cape God. cptd. liv. rm. pan-din. fam. rm., 9 closets, IV2 car gar., fenced yd., beaut, landsc., near school. FI 3-1945. $19,500.	(174)
P. O. BOX 1307, ANN ARBOR, MICHIGAN
PALOS PK. 2 or 3 acre estate brk. ranch., fin. bsmt., 8 rms., 3 bedrms., 2 baths, 2 fireplaces, office, din. rm., gar., h. w. Prestige loc. Owner. GI 8-3926.	(177)
j vsaj za dolgo v vice. Zatorej se’ je vendar odločil, da ga odpelje dalje, da bi čimprej dospel do kakšne fare, kjer bi Matko sprejel poslednje sv. zakramente.
V ta namen so potovali vso noč. Zbiško je sedel na voz s 1 senom, na katerem je ležal bolnik, in bedel pri njem do bele-' ga dne. Od časa do časa ga je j pojil z vinom, ki mu ga je dal na pot trgovec Amilej; žejni Matko ga je pil poželjivo, kar j mu je očitno lajšalo bolečine.
! Po drugi merici je prišel celo k zavesti, po tretji pa je zaspal tako globoko, da se je Zbiško zdaj pa zdaj sklonil nadenj, da bi se prepričal, ali še ni umrl.
In ob tej misli se ga je lotevala globoka žalost. Do čaisa, ko je prišel v Krakovu v ječo, ni mogel niti razumeti, kako globoko ljubi tega strica, ki mu je bil v življenju oče in mati. Sedaj pa je to dobro vedel, a hkrati čutil, da bo po njegovi smrti popolnoma sam na svetu, brez sorodnikov, razen opata, ki je imel v zastavi Bogda-njec, brez prijateljev in brez pomoči. Hkrati mu je prihajalo na misel, da Matko umira zaradi Nemcev, zaradi katerih je sam malone izgubil glavo, zaradi katerih so poginili njegovi pradedi in Danušina mati in mnogo mnogo nedolžnih ljudi, ki jih je poznal ali o njih slišal po znancih — pa se ni mogel dovolj načuditi temu. “Mar ni” — je govoril sam pri sebi — “v vsem tem kraljestvu človeka, ki bi mu ne bili storili krivice in bi ne hrepenel po maščevanju?” Tedaj se je spomnil Nemcev, ki se je z njimi bojeval pod Vil-nom, in pomislil, da se gotovo tudi Tatari ne bojujejo bolj surovo od njih in da najbrže ni na svetu drugega takega naroda.
Svit mu je pretrgal to premišljevanje. Vstajal je jasen dan, ali hladen. Matko se je očivid-no počutil bolje, ker je dihal enakomerno in mirno. Zbudil se je šele, ko je sonce že dobro grelo ... odprl oči in rekel: “Odleglo mi je. Kje pa smo?” “Bližamo se Olkušu. Veste? Kjer kopljejo srebro in ga desetino nalagajo v državno blagajno.”
“Če bi imela, kar je v zemlji! Mogla bi postaviti Bogdanjec na novo!”
“Vidi se, da vam je bolje,” je smeje se odgovoril Zbiško. “Hej! Zadoščalo bi tudi za zidan grad! Toda krenimo v župnišče, ker tam nas pogoste, vi pa se boste mogli spovedati. Vse je v božjih rokah, vendar pa je dobro, da je vest v redu.” “Grešnik sem in se rad spokorim,’ je rekel Matko. “Sanjalo se mi je ponoči, da mi hudiči čevlje vlečejo z nog... In po nemško so klepetali med seboj. Hvala Bogu, da mi je odleglo. Ti pa si spal kot ubit, kaj?” “Kako naj bi spal, ko sem vas varoval?”
“Torej lezi malo. Ko prispemo, te zbudim.”
“Meni ni do spanja!”
“A kaj ti brani?”
Zbiško je pogledal na strica z otroškim pogledom.
“Kaj neki, če ne ljubezen? Saj me kar boki bole od same-
ga vzdihovanja; kar na konja sedem malo, da mi odleže.”
In zlezel je z voza ter sedel na konja, ki mu ga je Turek, darovan od Zaviše, spretno podal. Matko se je medtem prijel za stran, morda zaradi bolečine, vendar je očividno mislil nekaj drugega in ne na svojo bolezen, ker je majal z glavo, cmokal z usti in naposled rekel:
“Čudim se in čudim in se ne morem načuditi, da te je ljubezen tako prevzela, saj tvoj oče ni bil tak, a jaz tudi ne.”
Toda Zbiško se je namesto odgovora naglo vzravnal v sedlu, se prijel za boke, sunil glavo kvišku in zapel iz vsega grla:
“Vso noč sem preplakal, plaka.1 vse do rana,
kam si šla od mene, deklica izbrana!
Če oči izjočem, nič ne zmanjša boli,
ker, dekle, več tebe ne uzrem nikoli. Hej!...”
In ta “hej!” se je razlegal po gozdu, se odbijal od drevja ob cesti, naposled odjeknil v daljavi in utihnil v goščavi.
A Matko se je vnovič potipal po strani, kamor se je zagrizlo nemško železo, in rekel malo stokaje:
“Prej so bili ljudje modrejši — razumeš?”
Čez hip se je zamislil, kakor bi se spominjal davnejših dni, in dodal:
“Daši je marsikateri tudi prej bil neumen.”
Ali medtem so prišli iz gozda in ugledali koče rudarjev, a za J njimi zobčasto ozidje Olkuša,' katero je zgradil kralj Kazimir, in zvonik župnijske cerkve, ki ga je postavil Vladimir Lokie-tek.
IX
Kanonik pri župnišču je spovedal Matka in vse gostoljubno sprejel na prenočišče, da so odpotovali šele drugo jutro zgodaj. Za Olkušem so krenili proti šlonzku in ob njeni meji so morali ves čas potovati v Veli-kopoljsko. Pot je vodila večinoma skozi goščavo, v kateri se je obi sončnem zahodu često oglašalo mukanje turov in zobrov, ponoči pa so se svetile iz gostega leščevja divje volčje oči. Vendar je še večja nevarnost kakor od živali grozila na tej , poti popotnikom in trgovčeva I d ! nemških ali ponemčenih vite-| zov iz šlonzka, katerih gradiči so se dvigali tu in tam ob meji.
| Res je, da so po vojni z Opolči-kom, Nadenspanom, kateremu so pomagali proti kralju Vladislavu šlonzki nečaki, poljske ro-| ke porušile večino teh gradičev, vendar je bila treba vedne o-preznosti in zlasti po sončnem zahodu nisi smel položiti orožja iz rok.
Vendar so potovali mirno, tako da je Zbišku pot že postajala dolgočasna, in šele takrat, ko ! so imeli še dan vožnje do Bogdanjca, so neko noč zaslišali za seboj hrzanje in topotanje i konj.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Mulully Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 150th Street	KF.nmore 1-9411
Oseminšestdeset let
nudi ICS1CJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
mmm
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za 'smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do n 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
*( K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in 7 mladino od $500.00 do $15,000.00
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške fi podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes
!( kot jutri!
/
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.

1


V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR jE UMRL NAŠ LJUBLJENI OčE> STARI OČE IN TAST
Jok Wolf
Izdihnil je svojo plemenito duš0 dne 10. septembra 1962.
Naglo leto je minulo kar Tebe več med nami ni; kako je prazno zdaj življenje odkar si nas zapustil Ti.
Truplo Tvoje pod gomilo v hladni zemlji mirno spi, duša pa naj raj uživa, se pri Bogu veseli.
Žalujoči:
hčere: MRS. MARIE REJMAN, MRS. ROSE WESIENIAK in MRS. FRANCES GRABOWSKl; vnuka: GARY SHERMAN in JOHN GRABOWSKl; zeta: JOE in BEN.
Cleveland, 10. septembra 1963.

V blag spomin
OB ŠESTI OBLETNICI, ODKAR jE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPR0Cf IN OČE
Anton Tomšič
ki nas je zapustil za vedno 10. septembra 1957.
Šest let je minilo že, odkar Te več med nami ni,
• ko se spominjamo na Te, vse solzne naše so oči.
Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili.
In enkrat bomo združeni v raju tam — nad zvezdami-
Tvoji žalujoči:
SOPROGA in OTROCI ter SORODSTVO.
Cleveland, O., 10. sept. 1963.
NATANČNO DELO — Slika kaže strokovnjaka pri pregledu parne turbine-generator ja v Schenectady, N.Y. Delo je natančno in pregledati je treba nekaj tisoč lopatic na kolesih turbinske osi.