poro čila Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 110 tervjujev s turisti in z obiskovalci so morali ugotavljati pomen kulture v sklopu turizma, predvsem pa stopnjo povezanosti lo- kalne skupnosti z dolo čenimi kulturnimi institucijami. Po dvo- dnevni strokovni ekskurziji so skupine druga drugi poro čale o rezultatih raziskav. Ob koncu je sledila evalvacija celotne poletne akademije. Ugo- tovitve: kultura je pomemben del razvoja podeželja. Namenjena je ohranjanju identitete, v ustrezni meri pa je lahko uporabljena tudi kot turisti čni produkt, pri čemer pa nikoli ne smeta biti zanemarjena vloga in pomen lokalnega prebivalstva. Skozi razli čne aktivnosti se je med poletno akademijo porušil »zid med strogo strokovnimi skupinami (muzealci) in razvoj- niki«, ki so imeli na za četku druga čne poglede, pozneje pa so s sinergi čnim u činkom uspeli razviti skupne razvojne poglede. Ob koncu poletne akademije je bilo tudi delovno sre čanje upravnega odbora Euroacademy Association, na katerem je bi- lo sklenjeno, da Slovenija ( članica upravnega odbora Euroaca- demy Association Maruška Markov či č s sodelavci) do decem- bra 2007 pretehta možnosti, da se naslednja poletna akademija na temo Okolje in razvoj podeželja, organizira v Sloveniji. Poletne akademije so namenjene širjenju obzorij, sklepanju znanstev in stikov ter oblikovanju novih razvojnih možnosti na podeželju. Če želite izvedeti ve č o aktivnostih in rezultatih polet- ne akademije, mi lahko pišete na maruska.markovcic@ljubljana. si, ali pa se obrnete na: info-association@euracademy.org; doda- tne informacije pa dobite tudi na www.euroacademy.org. Datum prejema članka v uredništvo: 3. 11. 2007. Drugi članki ali sestavki / 1.25 Alenka Černeli č Krošelj ODLIČNOST V DEDIŠČINI / THE BEST IN HERITAGE Dubrovnik, 27.–29. september 2007 V Dubrovniku je v organizaciji European Heritage Association / Evropske zveze za dediš čino potekala šesta konferenca z naslo- vom The best in Heritage – Najboljše v dediš čini ali Odli čnost v dediš čini. Temeljni namen konference je bil predstavitev na- grajenih muzejskih, konservatorskih in drugih projektov ohra- njanja kulturne dediš čine, prejemnikov nacionalnih, evropskih in drugih nagrad. Raznovrstnost nagrajenih projektov je bila razvidna že iz prejetega programa, še bolj pa prek predstavitev na konferenci. 120 udeleženk in udeležencev iz Evrope in z drugih kontinentov (npr. iz Avstralije in Južne Amerike) je v treh dneh spoznalo razli čne na čine ohranjanja, predstavljanja, upravljanja in fi nan- ciranja projektov, ki so bili ovrednoteni kot najboljši – torej the best in heritage. Prizoriš če konference je bilo skrbno izbrano in premišljeno, saj je mesto Dubrovnik »živ muzej« – Unescova dediš čina, sti čišče raznovrstnih kultur in dogodkov ter množi čno »pribežališ če« obiskovalcev – turistov z vseh koncev sveta. »Delegacija« 1 iz Slovenije je štela sedem članov iz razli čnih institucij z razli čni- mi cilji in dolžnostmi. V treh dneh smo spoznali petnajst z oceno odli čnosti nagrajenih projektov na podro čju dediš čine. V poro čilu na kratko predstav- ljam vse projekte, tistim, ki so tako s predstavitvijo kot predsta- 1 Udeleženci iz Slovenije nismo bili uradna delegacija, saj je vsak prišel s svojim namenom. V Dubrovniku smo bili Barbara Toman, direktorica Gorenjskega muzeja Kranj, Tomaž Lauko, fotograf iz Na- rodnega muzeja Slovenije – predstavila sta tudi plakat za razstavo v Gorenjskem muzeju – dr. Breda Čebulj Sajko, predstojnica predstavit- venega centra ZRC SAZU, dr. Aleš Ga čnik, ZRS Bistra Ptuj, Elizabeta Petruša Štrukelj, ICOM Slovenija, mag. Tita Porenta, Amante d. o. o., Radovljica, in Alenka Černeli č Krošelj, Ob čina Krško. vljeno vsebino izstopali oziroma so bili deležni ve čje pozorno- sti pasivnih udeležencev konference, pa namenjam nekaj ve č besed. Konferenca se je za čela v četrtek, 27. 9. 2007, z uvodnimi poz- dravi; predstavnik Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške, dr. Hans-Martin Hinz, predsednik sveta ICOM – International Commitee of Museum, Marie-Paule Roudil, vodja oddelka za kulturo UNESCO Evropa, pisarna Benetke, in predstavnik Eu- rope Nostre. Uvodne teze o pomenu muzejev in dediš čine je predstavil dr. Francoise Mairesse, direktor Kraljevega muzeja v Mariemontu, profesor na Univerzi v Lyonu in Liegu (Francija). Prvi dan je bila med bolj opaznimi predstavitev dobitnika Evropske nagrade – Muzej leta 2006, 'muzeja znanosti' (science museum) CosmoCaixa v Barceloni. Upraviteljica in fi nancerka muzeja je fundacija španske banke CosmoCaixa, ki presežke dobi čka vlaga v znanost in kulturo. V novi zgradbi – podrli so npr. tudi cerkev iz 19. stoletja, ki je niso ve č uporabljali, so ustvarili prostor, v katerem obiskovalci lahko doživiljajo naravo in razli čne dosežke ljudi. Obiskovalci se v njej lahko sprehodi- jo skozi deževni gozd, soustvarjajo razli čne eksperimente; od odprtja muzeja leta 2004 ga je obiskalo že ve č kot tri milijone obiskovalcev. Sledila je predstavitev posebne UNESCOve nagrade za Azijo in Pacifi k – UNESCO Asia-Pacifi c Heritage Awards for Culture Heritage Conservation (od leta 2000). Poleg temeljnih na čel so predstavili tudi nagrajence, vklju čno z nagrajenci za leto 2007. Sledila je predstavitev projekta obnove, predstavitve in funkcio- niranja ladje, imenovane Brunel's ss Great Britain, ki je še po- sebno pomembna za zgodovino Velike Britanije. Za njo je bil s pomo čjo eksperimentov predstavljen muzej Tom Tit Experiment iz mesta Södertälje na Švedskem. Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 111 poro čila Evropsko nagrado za arhitekturno kulturno dediš čino za leto 2005 je prejel projekt obnove kopališ ča v Nikoziji. Omeriye Ot- toman Baths so primer povezovanja grške in turške skupnosti na Cipru. Konservatorski projekt zagotavlja ohranitev bogate kulturne dediš čine, ki predstavlja povezovanje in sožitje obeh narodov v preteklosti; avtorji upajo, da bo tudi ta obnova pripo- mogla k boljšim odnosom. Zadnja predstavitev prvega dne je bila presenetljiva in skoraj neverjetna. 25 let trajajo č projekt ohranjanja fi nske vasi v Paa- najärvi v Republiki Karelia v Rusiji je izjemen dosežek na pod- ro čju ohranjanja tradicionalne kulture, ogrožene zaradi gradnje hidroelektrarne. Ohranitev fi nske skupnosti v Rusiji fi nancira Finska, projekt pa je prejel nagrado organizacije Europa Nostra za leto 2005. Osrednji del predstavitve je bil fi lm o projektu, podkrepljen s pesmijo in z epom Kalevala. Dan se je kon čal s slovesnim odprtjem kongresa in z intenziv- nim druženjem udeležencev, saj je bila ve čina udeležencev želj- na razli čnih stikov in izkušenj iz drugih dežel. Petek, 28. 9. 2007 se je za čel z odli čno predstavitvijo ustanav- ljanja in oblikovanja Hat Industry Museum (muzeja oziroma to- varne klobukov) iz mesta Sao Jao de Madeira na Portugalskem. Direktor muzeja, prejemnika portugalske nacionalne nagrade za najboljši muzej, je v svojo izjemno predstavitev strnil vse elemente ustanavljanja muzeja: zaprtje tovarne, iskanje nove vsebine, vklju čevanje tako lastnikov kot delavcev, razli čne na- čine fi nanciranja, odli čno in interaktivno muzejsko predstavitev, upravljanje in uspešno delovanje muzeja. Udeleženci konferen- ce smo njegovo predstavitev ocenili kot najboljšo. 2 V okviru Imperial War Museum v Londonu (Velika Britanija) je nastal poseben muzej Winstona Churchila. Direktor je pred- stavitev imenoval tudi Presenting an Icon – predstavitev ikone. V času medkulturnih trenj se na Norveškem še posebno posve- 2 Udeleženci konference smo ob koncu izbrali najboljšo predstavitev projekta. Nagrada je udeležba na muzejskem sejmu v Kölnu novembra 2007. čajo razli čnim priseljencem. Za povezovanje in predstavitev razli čnosti na majhnem prostoru je bil ustanovljen International Cultural Center and Museum – IKM v Oslu, norveški muzej leta 2006. Eden med najbolj odmevnimi projekti je bil naslovljen Living together yesterday and today / Živeti skupaj v čeraj in danes. Popoldan je bil predviden za ogled Lokruma; ogled otoka je zaradi dežja in razburkanega morja odpadel. Nadomestil ga je ogled Dubrovnika z najnovejšimi zvo čnimi sistemi – s sprejem- nikom in slušalkami, ki posredujejo vodi čev govor, pri čemer so komunikacijo uspešno motili debeli zidovi dubrovniških zna- menitosti. Popoldne je potekala okrogla mizo o težavah s krajami objektov dediš čine predvsem v Afriki in v manj dediš činsko ozaveš čenih družbah. Uni čevanje in trgovanje z dediš čino ter vra čanje de- diščine na izvorne lokacije je pere ča tema tako v muzejih kot v drugih javnih organizacijah. Okroglo mizo so sooblikovali šte- vilni strokovnjaki iz razli čnih organizacij. Večer smo preživeli v dubrovniškem Etnografskem muzeju, v konferen čnih prostorih pa so nas čakali katalogi, zloženke in plakati razli čnih razstav, muzejev, projektov, publikacij idr. V soboto, 29. 9. 2007, je direktor za stike z javnostmi iz Na- ravoslovnega muzeja iz Bruslja (Belgija) pripravil u čno uro z obiskovalci. Belgijski muzej leta 2006 je primer nenehnega ob- navljanja zbirk, prenavljanja muzejskega pogleda na predstavi- tve in nenehno komunikacijo z obiskovalci. Novembra odpirajo najve čjo zbirko dinozavrov v Evropi, njihov temeljni cilj pa je change society – 'spreminjati družbo'! Britanci imajo kot za četniki industrijske družbe tudi poseben odnos do svoje tovrstne dediš čine! Tako so iz vodovodnega sistema iz leta 1820 »zgradili« projekt, ki je leta 2006 prejel muzejsko nagrado in nagrado za kulturno dediš čino za odli čnost (Museum and Heritage Award for Excellence – Classic Award). Muzej in izredne dosežke na podro čju ohranjanja industrijske dediš čine je predstavil eden med ustanovitelji in skrbnik, saj gre za neke vrste »društveni muzej« ljubiteljev tovrstne dediš čine. Zgodovina Avstralije oziroma zgodovina Evropejcev v Avstra- liji je stara nekaj ve č kot 200 let. Pomemben del dediš čine so zapori, kamor so iz Anglije »izvažali« kaznjence. Fremantle Prison v Zahodni Avstraliji je preurejen v muzej, leta 2006 pa je prejel nagrado za najbolj privla čno turisti čno destinacijo v Avstraliji. V informacijski družbi sta pomemben del ohranjanja dediš čine njena digitalizacija in digitalna predstavitev. University of Art & Design v Helsinkih (Finska) je prejemnica Unescove nagra- de za digitalno prikazovanje nesnovne dediš čine za leto 2005. Na Švedskem v Upsali hranijo zemljevid Mehike iz leta 1550 avtorja Alonsa de Santa Cruz, s pomo čjo katerega obiskovalci doživljajo vznemirljivo potovanje po Mehiki od srede 16. sto- letja do danes, s pomo čjo klika pa na njem odkrivamo številne zgodbe iz preteklosti. Avicomovo nagrado leta 2006 za najboljšo multimedijsko pred- stavitev – CD- ali DVD-rom je prejel Muzej literature »Peto- fi «, Budimpešta (Madžarska). Zbirka o pesniku Attili Jozsefu (1905–1937) sloni na multimedijski predstavitvi njegovega živ- ljenja in dela. Voden ogled Dubrovnika. Foto: Tomaž Lauko, september 2007 poro čila Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 112 Edini nagrajeni nacionalni muzej je bil Islandski narodni mu- zej, ki je ob nazivu Evropski muzej leta 2006 prejel še posebno pohvalo. Postavitev stalne razstave je žirijo prepri čala z inova- tivnostjo, delo muzeja pa s posebno družbeno angažiranostjo, še posebno za ljudi s posebnimi potrebami. Na podlagi njihove razstave, DVD-ja in kataloga je bil prenovljen šolski sistem za otroke s posebnimi potrebami, kar potrjuje, da so muzeji lahko generatorji sprememb in snovalci bolj kakovostnega življenja. Vsaki predstavitvi je bilo namenjenih 35 minut ter 10 minut za vprašanja in odgovore. Uradni jezik konference je bil angleški, v tem jeziku so tudi vsa gradiva. Usmerjenost konference v 'odli čnost' (excellence) je bila do- polnjena tudi z zaklju čno prireditvijo v dubrovniškem Knežjem dvorcu, kjer so se organizatorji zahvalili vsem referentom, mo- deratorjem in udeležencem. Datum prejema članka v uredništvo: 13. 11. 2007. Drugi članki ali sestavki / 1.25 Andrej Šumer PREPOZNAVNA NARODNA GASTRONOMIJA – POTENCIAL V TURIZMU Bled, 23–24. 10. 2007 S trditvijo » človek je, kar jé« pri čenjam poro čilo s konference o Prepoznavni narodni gastronomiji – potencialu v turizmu, ki je dva dni (23.–24. 10. 2007) potekala v hotelu Astoria na Bledu. Če t. i. kulturnega turista peljemo v McDonald`s, smo v najboljšem primeru deležni posmeha, kajti kultura postaja glavni dejavnik turisti čnega razvoja tako v Sloveniji kot svetu, del kulture in kul- turne identitete pa je tudi gastronomska ponudba. Na konferenci so se predstavili najrazli čnejši strokovnjaki z raz- li čnih podro čij, fakultet, iz šol in inštitutov. Po sve čani konfe- renci in uvodnih besedah predsednice konference Gordane Vu- li ć, direktorja STO Dimitrija Picige in blejskega župana Janeza Fajfarja so se pri čela plenarna predavanja. Dr. Janez Bogataj je predstavil razsežnosti, omejitve in poti za mednarodno razpoznavnost narodne in regionalne gastro- nomije. Poudaril je, da so kulinari čne specialitete gledališ če zgodovine, ki opredeljujejo posamezna zgodovinska obdobja. S časoma namre č postane jed, ki je sprva zna čilna za dolo čeno obmo čje, zna čilna tudi za druge okoliše. Prvi korak k dobremu gastronomskemu imidžu Slovenije je izdelava strategije njene- ga gastronomskega razvoja. 1 Slovenska gastronomska piramida vsebuje 170 reprezentativnih jedi, razdeljenih na 24 slovenskih obmo čij. Po mnenju dr. Bogataja je v 20. in 21. stoletju gastro- nomija dobila tudi izobraževalne razsežnosti, vedno pomemb- nejše pa so tudi gastronomske poti. Marjeta Kerši č Svetel je predstavila kulinari čni turizem in in- terpretacijo naravne in kulturne dediš čine, ki igra pomembno vlogo v kulinari čnemu turizmu, saj se najlažje predstavimo prav 1 Zaklju čni predlog strategije razvoja gastronomije v Slovenije najde- mo na spletni strani: http://www.slovenia.info/pictures/business_event/ atachments_1/2006/Strategija_gastronomije-31.8.2006_4277.pdf, 5. 11. 2007. s prehransko kulturo. Hrana mora imeti svoje mesto v celovitem turisti čnem produktu, pomembne so predvsem zgodbe o lokalni identiteti (zgodbe o hrani kot celovita zgodba lokalne identite- te), za uspešen razvoj gastronomije pa je nujen interdisciplina- ren prijem. Avtenti čne zgodbe ponujajo avtenti čna doživetja, ki jih mnogi interpretirajo kot gledališki dogodek. Turizma tudi ni brez uspešnega strateškega na črtovanja. Zaradi nepravilne inter- pretacije in predstavitve zgodb o hrani v kulinari čnem turizmu pogosto prihaja do nepotrebnih nesporazumov. Sonja Sibila Lebe je v svojem referatu opisala, kako inozem- ski turisti doživljajo gastronomsko ponudbo Slovenije. Zaradi globalizacije bo svet, če se bodo na trgu pojavljali isti produkti, kar vsekakor velja za gastronomsko ponudbo, vedno revnejši. Za tuje, še posebej bogate goste iz Zahodne Evrope je nujna ga- stronomska kakovost. Zanimiv je podatek, da kar 66 odstotkov angleških gostov ni poskusilo slovenskega vina, čeprav smo v svetu prepoznavni prav po njem. Velik delež gostov je starej- ših od 50 let, razen upokojencem pa je vsem zelo pomemben vir informacij medmrežje. Gostje so pri izbiri hrane pogrešali svetovanje natakarjev. Po mnenju Sonje Sibile Lebe je gastro- nomija priložnost za »križno« trženje (gastronomija in kulturna dediš čina). In, konec koncev, Slovenci moramo bolj zaupati v kakovost. Maja Pak je predstavila trženje gastronomije Slovenije. Kot njeno primerjalno prednost je poudarila njeno raznolikost, ki se odraža tudi v gastronomiji. Slovenska turisti čna organizacija želi pove ča- ti prepoznavnost Slovenije s produktom gastronomije, s katerim poudarja bistvene gastronomske posebnosti posameznih obmo čij. Gastronomska piramida Slovenije je nastala prav na podlagi ra- znolikosti omenjenih obmo čij. Po odmoru se je pri čela prva sekcija predavanj z naslovom Tra- dicija in zaš čita gastronomskih izdelkov. Najprej je bil pred-