65. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. marca. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI MRI
Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, tev velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa s»
po 10 kr, za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Upravnifitvu naj se Dlagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Zaradi jutršnjega praznika  izide prihodnji list v sredo 20. marcija 1889.
Beneški Slovenci in cerkev.
Z Beneškega 14. marca [Izv. dopis.] Po smrti zadnjega župnika, č. g. M. Mučića, bi ljudstvo rado Šentpetersko župnijo razkosalo na dve ali tri župnije. Res potreba bi je bilo razkosati, ker je prevelika; nad polovico vsega našega Šent-peterskega okraja spada pod njo; župljanov vseh je okoju devet tisoč, razdeljenih v šestnajst ali sedemnajst večjih in manjših kaplanij, katere pa nemajo vsaka svojega kaplana. Bolj oddaljenim je dostikrat preveč težavno hoditi po svojih opravkih k župniku. N. pr. kaj ima storiti kak Matajurec, Ćernovaršanj, Tarčmunjan i dr., ako se zgodi, da mora k njemu po zimi, kadar burja in sneg mete, da ni moči izpod strehe? K župniku se mora hoditi naznanjat mrliče in prosit dovoljenja za pogreb; k njemu zapisavat v krstne knjign novorojence; k njemu morajo poročenei za poroko: in vse to seveda ni vedno lehko, pač pa v nekaterih slučajih celo nemogoče. Zato bi se veče in oddaljene kaplani je, Tarčmunska, Landaraka in RonŠka rade odtrgale od Šentpetra, ter same župnije postale, za kar se ravno sedaj potegujpjo. A Videmski nadškof in Oedadski kapitul, pod katerega pokroviteljstvom je Šentpe-terska župnija, nečeta o tem Bližati, dasiiavno je ljudstvo pripravljeno vse storiti, kar bi cerkvena oblast zahtevala za nove fare ; in da bi tem namenom pot preprečila, sta še te dni nov konkurs na izpraznjeno Šentpetersko župnijo razglasila. Na ta konkurz se pa menda nobeden naših duhovnikov ne oglasi, ker župnija je težavna, beneficij primeroma medel, sitnosti) nemalo. Vsekako vederemo—bodemo videli. Samo Bog nam daj takega župnika, da bi si k srcu vzel zanemarjeno in pešajočo slovenščino in slovenske interese sploh. Saj od posvetne oblasti si ne moremo pričakovati druzega, nego zatiranje svoje narodnosti, vedno novih davkov, slabih izgle dov brez nobenega dobrega. Sploh tudi cerkvena oblast ne ustreza prav Slovencem in bi rada videla, ko bi se poitalijančili; v nekatere kraje bolj na zahod, kjer slovenščina čedalje bolj zamira, pošilja že laške duhovnike, ali pa slovenskim zaukazuje laški pridigovati.
LISTEK
Pretepin.
(Ruski   spisal J. S. Tu rg en je v, preložil Iv. Gornik.)
IX. CDalje.)
— O glupi človek! O topoumnež! Poglejte me vender, aH nesem odkritosrčna z vami, ali mi ne vidite v srce?
— No, dobro ... dh; verujem vam, nadaljeval je z nasmehom Kister, videč s kako trdovrat-noBtjo je lovila njegov pogled: — no, povejte mi, kaj vas je prisililo, da ste naznačili Lučkovu se-Btanek ?
— Kaj? sama ne vem. Hotel je z manoj govoriti na samem. Zdelo se mi je, da ni imel ves čas prilike izreči se. Zdaj se je izrekel! Poslušajte! on je morda nenavaden človek, a je — neumen, res . . . Ne more — dveh besed izreči. Popolnoma neveden je. Sicer pa ga nečem krivo soditi . . . morda si je mislil, da Bem veterna, brezumna de-vojka. Govorila namreč nesem  še skoro nikoli ž
Tudi v Vidnu, v nadškofijski kuriji ali kance-liji, kakor jej menda pri Vas pravite, bi morali imeti Slovenci svojega zastopnika, in tako bi ne bilo treba iskati tolmačev vsak drugi dan v mestu ali v semenišči (kjer je okolu 24 gimnazijcev in bogo-slovcev slovenskih) ter Slovenci bi si mogli bolje in uspešneje zagovarjati svoje pravice Sicer se pa pri cerkvenem oblastvu še ni godilo, kar se je pri posvetni, katera je hotela nekega preprostega Slovenca v ječo zapreti samo zaradi tega, ker ni znal italijanščine. Državni uradniki pa nesi imeli njegove slovenščine! Pravo za pravo duhovna oblast bi ne nasprotovala naši narodnosti, ko bi je ne spravljalo v zadrego pomanjkanje slovenskih duhovnikov; saj sedanji naš nadškof se je celo pred Le vom XIII. v Rimu ponašal, da ima v svoji nadško-fiji 36 tisoč Slovencev, kar je prijetno iznenadilo in razveselilo sv. Očeta. A duhovnikov slovenskih je malo in to iz uzrokov, katere je že izvrstna Goriška Soča nedavno v dopisu z Beneškega navedla. In kadar ni duhovnikov, kurija seveda mora delati, kakor more. Slovenskih duhovnikov v službi je sedaj okolu 40, če se ne motim (šematizma nemam ravno pri roci), kar je premalo. Ko bi bilo ljudi stvo bolj kompaktno, bi se moglo še lahko izhajati, a naše vasi so male in razkropljene narazen po goricah in dolinah, in to je težava. — Prihodnjič, ako bo mogoče, Vam vsaj na debelo opišem Beneško Slovenijo, da bodem mogel potem lažje in jasneje o marsičem govoriti, in tako ustrežem tudi čestitim bralcem, ki malo^ali celo nič ne znajo, kako in kaj je z nami v lepej — pa tudi revne j in nesrečnej Italiji.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i 15. febr. 1889. Povedati moram najprvo, da je Ghon koj v začetku polemike svoje proti  g. posl. dr. Ferjan-čiču nekaj izustil, kar mu seveda nikdo ne veruje, nikdo verovati ne more, ker je pa tudi v popolnem logičnem protismislu z vsem njegovim daljšim govorom, nli bolje preprostim psovanjem.   Rekel je namreč to ljubi gospod, da on ni nikakor nasprotnik poučevanju slovenščine, da želi celo, da se uči v njegovi domovini učeča se mladež jezik slovenski. Poslanci naši potegujo se uprav za to, da bi se v
njim . . . Vzbujal je mojo radovednost, in domiš-ljevala sem si, da je človek, kateri je vreden biti Vaš prijatelj . . .
— Ne govorite, prosim vas, o njem kot o mojem prijatelji, segel ji je Kister v besedo.
— Ne! ne, nečem se spreti z vami.
— O moj Bog, radi vas pripravljen sem žrtvovati ne samo prijatelja, temveč tudi . . . Mej manoj in g. Lučkovim je vse končano! pristavil je Kister.
Maša pogledala ga je trdo v obraz.
— No, Bog ž njim! rekla je. — Ne govoriva o njem. Izučila sem se. Sama sem kriva. V teku nekojih mesecev videla sem skoro vsak dan človeka dobrega, umnega, veselega, ljubeznivega, kateri ... — Maša bila je v zadregi in obstala je : kateri je bil, kukor se kaže, meni tudi . . . nekoliko . . . naklonjen ... in jaz neumnica, — nadaljevala je hitro: — cenila sem njega ... ne, ne, nesem ga cenila, a . . .
Povesila je glavo, v zadregi obmolknila. Kisterju postalo je strašno. —  Ni mogoče! trdil je samemu sebi.
nižjekoroških šolah poučevala dostojno slovenščina in uprav to prizadevanje poslancev naših greni mu živenje in zaletuje se v dr. Ferjančiča uprav zaradi tega, ker je odkril v zbornici delovanje zagri-zencev a-la, Ghon v slovenski Koroški glede narodnega šolstva. Dobro ve ta naš prijatelj, da zahtevajo Slovenci drugotni učnega slovenskega jezika v slovenskih krajih koroških zaradi tega, da se ohrane bratje narodu, da ne pogine v nenasitljivem nemškem žrelu. Ve on tudi dobro, da se sveta ta zadeva ne popusti prej, da se doseže potrebno, ali delovanje dotično sploh kako onemogoči. No, to drugo ni tako lehko, sigurno pak prvo. Boji se tudi Ghon kakega uspešnega delovanja Slovencev v koroški. Doma, v deželi sami komanduje mej svojimi pristaši, da ubogi Slovenci niti dihati ne mogo, tu v državnem zboru pak divja in razbija v ljutem srdu do g. poslancev slovenskih. Vse to, pravi slikani Ghon, kar je navel g. p. dr. Ferjan-čič, je le obrekovanje. Vse laži, vse brez podlsge, brez dokazov in še pristavi, da Be pokaže posebno elegantnega, da vse, kar je naštel g. dr. FerjanČit v svojem govoru o krivičnem ravnanji z našimi brati, vse to le oznaka „denuucijsko" uprav policijsko gospodo drž avnega pravdnika Postojinskega. Čitajmo govor g. p. dr. Ferjančiča po sten. zap. Istino za istino našteva vse dokazano posebe, a vse to pripoveduje z živimi sicer, a spodobnimi besedami. To Ghonu lehko svetujemo, da naj se uči spodobnosti pri poslancih naših.
Kaj naj Ghon stori proti dr. Ferjančiču? Kako odvažiti tožbe tega o zatiranji Slovencev na Koroškem? Fakt Ghon ne more porabiti, vsaj jih nema, vsaj jih imeti ne more, ker je vse to istina, ker je navel g. dr. Ferjančič v svojem govoru. Zavija torej po svoje nekatere posameznosti, pripoveduje, kako so Slovenci koroški zadovoljni a sedanjimi okolišinami, a tu mu zopet šine v glavo misel o skrbi Slovencev za koroške svoje brate — strese se in ploha nesramnih beBed ulije se po dvorani. Tu pravi, da je g. dr. Ferjančič, kateremu izpusti titul gospod kakor tudi doktor v gnjevu svojem, govoril le sumničenja in je vse le izrodek (!) njegove zelo bolehave in razburjene domišljije slovenske! V kak nam je, prosim Vas, to dokaz ? Ghon prizna pač s tem, da sam ve predobro, da je vse to živa istina kar j h naštel g. dr. Ferjan-
— Marija Sergčjevna! dejal je konečno. Maša je  dvignila glavo in   uprla vanj oči,
težke od neprelitih solz.
— Ali ne uganete, o kom govorim ? rekla je. Jedva dihaje ponudil ji je Kister roko. Maša
zgrabila jo je takoj ognjeno.
— Vi ste moj prijatelj, kakor poprej, ali ni res? . . . Kaj da ne odgovorite?
— Prijatelj vaš sem, to veste, dejal je.
— In ne obsojate me ? Ali ste mi odpustili ? . . . Kaj me razumete. Ne posmehujete se devojki, katera je sinoči naznačila nekomu sestanek, danes pa že govori z drugim, kakor govorim jaz z vami . . . Kaj ne da, vi se mi ne posmehujete . . . Obraz Mašin je rdel ; z obema rokama držala se je roke Kisterjeve . . .
— Posmehovati se vam, odgovoril je Kister: — in ... jaz ... da jaz vas ljubim . . . zaljubljen sem v vas, vskliknil je.
Maša zakrila si je obraz.
— Kaj ne, da ne veste dolgo, Marija Sergč-jevna, da vas ljubim ?
(Dalje prili.)
čiČ. Inače bi ne psoval ne klatil okolo sebe s takimi izrazi, temveč dokazal nasprotnoat mirno s tehtnimi istinami. Potem je omenjal to naš ljubi prijatelj, varuh koroških Slovencev, kakor sam pravi, o že preveč znanih protestih proti peticiji g. dr. Poklukarja in drugov do naučnega ministerstva glede odprave nepostavnih sedanjih razmer šolskih v Koroški. O tem je pač škoda vsake besede, saj smo čitali te proteste lansko leto v židovsko liberalnih časuikih in vemo, kaka jim je vrednost, in kako so se porodili. Trditvam Ghonovim, da so Slovenci koroški po vsem zadovoljni z današnjimi razmerami, zadovoljni zlasti z ondotno šolsko upravo, mu pač ni treba odgovarjati. Vsaj so Nemci in nemčurji kranjski trdili pred leti isto o kranjskih. Prav pametno je pa slavni Ghon še to povedal. On pravi: na Kranjskem odpravila se je popolnoma nemščina, odpravil živelj nemški in ker sedaj na kranjskem ni več tal agitovanju proti Nemcem, iščejo si ondotni Slovenci primernih tal na Koroškem, da bi tam hujskali. Potem nam pa Ghon še razlaga pojem liberalizma Liberalen, pravi on, je tist, kdor ima značaj pošten, očitovern in bogaboječ, kdor daje vsakemu človeku pravo. To so ljudje krepostni, kaj in kako spolnujo svoja načela, kako puste Slovencem koroškim uajsve-tejše pravice. Tako se je obnesel v seji 13. t. m. poslanec Gohu.
Omeniti pak moramo vsekako še drugega gospoda, ki je isto tako velik prijatelj Slovencev in itak napal netaktno g. dr. Ferjančiča. Očital mu je namreč, da je državni pravdnik Potem razlaga, s kakim uplivom tak mož, imajoč tako službo, lehko deluje in agituje. Vsemu temu odgovoril je še v isti seji takoj g. dr. Ferjančič sam rekoč: „Ko sem govoril lansko leto kot poslanec o justič-nih razmerah v naši deželi, zljubilo se je nasprotni strani, da mi je očitala moj poklic. Isto ponovil je letos g. pnsl. dr. Menger.
Rekel sem že takrat in rečem še danes, da nam s takim očitanjem ne bodete sape zaprli (Dobro! dobro! na desni). Taka očitanja spodobna so pa najmanj za stranko, v kateri so sodelovali namestniki, deželni predsedniki in dvorni namestniki. No, v kratkem oglasi se g. posl. kanonik Kljun in bode razpravljal posebno plamtečo stvar, katere s posebnih uzrokov ne morem še navesti! Da bode takrat rabuka prava, o tem smo sigurni in da se bode nasprotnikom dobro povedalo, tudi vemo.
V denašnji seji je stavil zanimiv predlog posl. Siegmund. Govoril je namreč o gospodarstvenem propadu v Avstriji, o bedi mej delavci in tudi obrtniki. Država zahteva od podložnikov take velikanske davke, naj tudi skrbi, da bodo ljudje kaj zaslužili. Država naj bi stavila velika javna poslopja, kder bi si ljudje služili kruh. Potem predlaga, da se odpravita narodna ministra in uredi ministerstvo javnih posel, kakor so po nekaterih družili državah
Govoril je tudi danes g. posl. Hren in sicer o kranjskih cestah. Naglašal je zlasti potrebo ure-jenja cesta iz Novega Mesta v Karlovec in Zagreb, potem iz Novega Mesta v Ljubljano.
Govornik upa, da bode vlada priložila še potrebno svoto, da se prepotrebna stvar uredi.
O isti zadevi govoril je g. posl. vitez Tonkli in sicer o cestah goriških, ki so itak v žalostnem stanu. (Govor po stn. zap.)
Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru 11. marca 188 9.
(Dalje.)
Pa trpljenje šole slovenske s tem še ni pri kraji. Če se posreči spraviti kako pritožbo — nečem govoriti splošno, temveč hočem navesti dva slučaja — pritožbo spraviti čez meje provincije, kakim eventualnostim je še izpostavljena? V Trstu se je zbralo 140O rodbinskih očetov in prosilo za slovensko ljudsko šolo. (Čujte! na desnici.) Čez leta je magistrat rešil to Btvar tako, da naj otroci slovenski obiskujejo šole v okolici. Marsikateremu gospodu bode Trst toliko zuan, da bodete lahko pojmili, kaj se to pravi, če otroci morajo iz mesta hoditi v okolico v šolo. Stvar je po pritožbiuem potu prišla pred Tržaško namestuištvo in „krou-jurist" Tržaškega nainestuištva jo je pogodil, da prav za prav društvo „Edinost" nema pravice prositi za slovensko šolo ali za šoto splob. Temu mnenju pridružilo se je ministerstvo in upravno sodišče. Reči moram, da kot pravnik se tudi s tem strinjam; zdi se mi prav v redu, da se je izjavilo
ministerstvo, da društvo ni opravičeno, prositi za šolo. Mi vemo, od kacih pogojev je zavisna osnova take šole, toda zdi se mi Čudno, da ministerstvo ni zaukazalo, da ima občina Tržaška osnovati šolo, ker je vender imelo pred sabo dokazano voljo in prošnjo 1400 slovenskih očetov. (Čujte! na desnici.) To je jednakopravnost Slovencev in tako je z zadevo, ki smo jo sprožili pred šestimi ali sedmimi leti v Trstu.
Šolo pri Sv. Jakobu, kjer se okrajnemu glavarju ni posrečilo ljudij omečiti, da bi preklicali peticijo, zadela je druga osoda. Deželni šolski sovet je rešil 1888. leta prošnjo. Mej tem časom in mej odločitvijo ministerstva se je pa nekaj prigodilo. Deželni zbor je občino razdelil v dve občini in naučno ministerstvo je reklo: Na to prošnjo se ne more ozirati, kajti občina ni več ista. Da, kako je pa zvedelo naučno ministerstvo o tej delitvi? Delitev občin vender ne spada v delokrog naučnega ministerstva! Deželni predsednik j e povedal predsedniku deželnega šolskega sveta. (Poslanec dr. Rus: To je on sam!) Res dobro ste jo pogodili! (Poslanec dr. Rus: To stoji v zakonu!) Torej deželni predsednik tičal je v predsedniku deželnega šolskega sveta (veselost) in ta je poročal ministerstvu.
če moramo biti tako težavne boje, da si priborimo z zakonom zagotovljene pravice, ki nam gredo Hamo po sebi na podlagi ustave, tedaj se nam pač usiljuje prepričanje, da so zakoni le zato, da se rabijo proti nam.
Pa nikakor ne smem prezreti, predno preidem od šolskih zadev na druge stvari, kako postopajo šolski sveti, kadar gre za učitelje.
Vprašati moram, kako je moglo priti do tega, da deželni šolski svet tako postopa, kakor je v sledečih slučajih.
Ko je dne 30. oktobra 1887. v Ziljskej Bistrici podružnica društva sv. Cirila iu Metoda se osnovala, je učitelja Kasparja Vilčnika, katerega pri onem shodu ni bilo in tudi k imenovanemu društvu ni bil pristopil, na mah prestavil deželni Šolski sovet in „Frcie Stimmen" so piBale o tem :
„Učitelja iz našega kraja, ki ni skrival svojega slovenskega. narodnega mišljenja, ki se pa ni sicer nič zakrivil, hoteli so častiti gospodje ujeti v svoje mreže, pripraviti ga, da bi ne miroval, ter ga narediti za rovarja jim jednacega in narodnega ščuvarja.
Kako se je vedel dotični učitelj proti njim, ni prišlo v javnost, pa prestavili so ga iz službenih uzrokov v nemški kraj. Ta ukrep je ob jednem svarilo za vse učitelje, ki bi imeli veselje udeleževali se tacih stvarij. Šolska oblastva v tem oziru odločno   postopajo  in zaslužijo hvalo vse dežele."
To se je pripetilo temu učitelju, Kašperju Vilčniku, o katerem se je mislilo, da ga hočejo ujeti v mreže svoje častiti gospodje, kateri pa ni ničesar zakrivil, kakor trdi ta v tem oziru pač zanesljiv glas. Ta učitelj, ki razume materni jezik otrok, katere poučuje moral je na mah po zimi z ženo in otroki preseliti se v nemški kraj.
Kaj stori deželni šolski svet, kadar gre za druge učitelje, kaj je storil tedaj — temu tudi ni dolgo — ko sta dva učitelja v Apačah na čelu druhali kmetskih fantov prišla, da razženo slovensko zborovanje v Apačah. Bila sta učitelja Kusternik in Staudacher.
Prišli so kričeč, razbijali so po vratih, zbo-rovalci so :,e varovali le s tem, da so vrata zaprli.
Kaj je storil deželni šolski sovet s tema učiteljema ? Bila sta do tedaj le začasno nameščena, a sta se sedaj ravno ondu stalno namestila. (Čujte, čujte! na dtfsnici. — Poslanec dr. Trojan: To je elovenenje!) Tako dobrodejno je delovanje šolskih oblastev glede" slovenskih šol v našem kraji! (Dulje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 18. marca.
Ta teden  začne  se v državnem zboru
debata o budgetu ministerstva bogočastja. Letos bode najbrž jako burna, kajti vodje nemških konservativcev hočejo porabiti to priliko, da prisilijo ministra Gauča, da pove, kako sodi o verskej šoli. Slovanski poslanci se bodo pa gotovo krepko potegovali za narodne pravice v šoli. Ker tudi liberalci ne bodo vladi prizanašali, bodo Gauča napadali od vseh 8tranij. Tedaj se bode zopet videlo, da s sedanjo vlado ni nikdo popolnoma zadovoljen.
Danes začno se na lMmaji občinske volitve. Letos bode volilna  borba jako huda, kajti protise-
miti so postavili za vse okraje in razrede svoje kandidate. Radi bi Židom izvili mestno gospodarstvo iz rok, kar se jim pa bode teško posrečilo Nekoliko bode jim pač tudi škodovalo, da so postavili le nemške nacijonalce za kandidate, katerim ne bodo marali Nenemci dati svojih glasov. Zmaga proti Židom bila bi le mogoča, če se zjedinijo kristjanBki elementi vseh narodnostij.
Vnanje države.
Srbski diplomatični agent Danic, naznanil je bolgarski vladi, da srbska vlada želi, da se začno zopet pogajanja o trgovskej pogodbi. Morda se bodo sedaj dosegli ugodnejši uspehi, ki so se stvari v Belemgradu precej premenile. Poprej je tudi avstroogerski upliv precej oviral, d« se ni sklenila ta pogodba, a ta upliv je sedaj odstranjen.
Car ruski baje namerava podariti črnogorskemu knezu N kolaju nekaj tisoč Cumingovih pušk z municijo. Denar za to darilo se bode nabral mej člani cesarske rodbine. Puške bodo poslali v Črno-goro, kadar dobi tudi ruska vojska puške te sisteme.
Pomorskim ministrom francoskim imenovan je admiral Krantz. Bil je že pomorski minister v prvem Tirardoveru in Floquetovem ministerstvu, tedaj že dobro pozna svoje posle. Rojen je bil dne 29. decembra 1821., ter je bil poveljnik že raznim oddelkom mornarice. Dobro pozna kolonijalne zadeve, ker je (sil nekaj časa podtajnik za kolonije in pa provizorični guverner cochincbinski. Ž njim dobi ministerstvo izvrstno moč.
Ker so n ugle* k i liberalci zmagali v Londonskem okraji Kensingtou, je vlada jako poparjena. Liberalci se nadejajo, da zmagajo pri bodočih občnih volitvah in pridejo na krmilo. Morda bode še stari vodja liberalcev, Gludstone dočakal, da se uresničijo  njegove želje  in ugodno reši irsko vprašanje.
Samojska konferenci* snide se baje dne 1. aprila v Berolmu. Komisarji ameriški so že na potu. Američani bodo nekda zahtevali, da se Nemci odrečejo vsakej prednosti na teh otocih. Osnuje naj se trdna domača vlada, kateri se bodo pa dodali za svetnike ameriški, angleški in nemški komisarji, če Nemci ne bodo hoteli v to privoliti, bodo pa baje Zjedinjene države poskusile prilastiti si te otoke.
Dopisi,
Iz Velikih Lučić 16. marca. [Izv. dop.] Kakor smo že naznanili, osnoval se je v Velikih Lašicah „odbor za Levstikov spomenik", ki si je stavil nalogo, pokojnemu Levstiku tekom tega leta napraviti v njegovej rostnej vasi v Dol. Retji primeren spomenik. Odbor sestoji iz naslednjih gospodov: Niko Lenček, c kr. notar — predsednik; Josip Hočevar star., posestnik — podpredsednik; Fran Ivane, učitelj, in Josip Hočevar ml., posestnik
— tajnika; Fran Gruden, zasebnik — blagajnik in I). Šuflaj, c. kr. okrajni sodnik; Makso Lilek, c. kr. davčni pristav; Adolf Gaudia, gojzdni nadzornik; Lovro Gergolj župnik; Josip Pavčič, nadučitelj; Jak. Roglič, c. kr. kancelist; Doganac Ferdo, trgovski pomočnik; Matija Hočevar, c ki. poštar in župan ; Fran Grebenec, trgovec; Cvetko Velkovrh, notarski uradnik ; Blaž Hudovernik, posestnik ; Fran Jentez, kamnosek; Anton Debeljak in Anton Žužek, posestnika. Ker se rojstna hiša Levstikova že razpadu bliža, sklenil je odbor postaviti prosto stoječ spomenik tik vasi pri okrajni cesti Velike La-šiče-Ribnica. Sredstev in pomoči nabiral bode odbor s pismi, katera bode razpošiljal znanim rodoljubom. Spomenik se bo slovesno razkril dne 11. avgusta 1.1.
— S slavnostjo združena bode tudi ljudska veselica in bo odbor povabil k udeležitvi vsa slovenska društva. — Odbora čaka obilo dela iu truda — na Slovencih pa je, da se dostojno odzovejo njegovim pozivom za podporo — c
Iz lij u I o mera 17. marca. [Izviren dopis.] Brzojav je dne 14. t. m. na vse kraje naznanjal izid volitve za deželni zbor štajerski v mestni skupini Ptuj-Rogatec-Središče-Ljutomer-Ormož, vsled katere je dobil nemški kandidat g. Jožef Stever, tržan in usnjar v Ljutomeru, 356, na drugi strani pa g. Ivan K u k o v e c, tržan in okrajni načelnik tukaj, 171 narodnih slovenskih glasov. Izmej teh je oddanih v Ptuji za prvega 225, za drugega 23 — v Rogatci za prvega 53, za drugega 3 — v Ormoži za prvega 43, za drugega 35 — v Središči za prvega  noben glas, za drugega vseh HO
— in v Ljutomeru samem za prvega 35 nemških glasov. Nehote se bode mislilo povsod, da so vsi Ljutomerski volilci dali svoje glase nemškemu kandidatu in da v Ljutomeru ni zavednih Slovencev. Kolikor je znano, so se za to volitev delale priprave od nemške stranke že mnogo časa, njeni nemški kandidati g. Stever se je vozil okrog in predstavljal
volilnem poudarjajoč svoje nemško mišljenje. Nasprotno narodna slovenska stranka ni postavila do zadnjega trenutka nobenega kandidata ; ker se je pa narodni slovenski strani poudarjalo, da bi se morali narodnjaki slovenski povsod volitve udeležiti, se je brez vsake agitacije zadnji trenotek reklo, naj slovenski volilci dajo svoje glasove g. Iv. Kukovcu. — Na dan volitve 14. t. m. je v Ljutomeru nagle smrti umrl g. Joh. Stever, tržan, trgovec, načelnik ognjega8cem in brat nemškemu kandidatu g Jož. Stever.   Vsled tega je došlo   jednemu izmej slovenskih tukajšnjih volilcev od g.  Kukovca sledeče pismo: Glede na strašni udarec, ki je preteklo noč zadel familijo Stever, bi mi bilo neljubo, da bi se pomnožile bolečine taiste še po moji osobi; zameril bi mi to lahko vsak Ljutomerčan. Vsled tega želim, da gospodje volilci barem v Ljutomeru za me zdaj ne glasujejo. Drugim pa prepuščam ravnati po svojem prepričanji. Jaz vidim, da bode boljše za Ljutomer tudi v političnem oziru, da se ne pomnožuje in ne širi sovraštvo in napetost mej   strankama, ampak da se kroti in tolaži. Prosim, blagovolite to naznaniti gosp. volilcem.   Z najodličnejšim spoštovanjem Vam   udani prijatelj Ivan Kukovec. V Ljutomeru 14. marca 1889. —Vsled tega se slovenski Ljutomerski volilci, ki jih je bilo zbranih 47, neso udeležili volitve misleč, da bodo ravno tako ravnali nemški volilci, tembolj ko je ležal njih tukajšnji vodja na mrtvaškem odru in bi njih glasovi ne bili odločilni pri volitvi. — Delegat slovenskih tukajšnjih volilcev je šel k volitvi, je bil celo poklican v volilno komisijo, ni glasoval, temveč je mesto tega prebral gori navedeno pismo g. Kukovca. —
Vsekako je čudno, da gosp. Stever v Ljutomeru samem, kjer je bilo vseh volilcev 117 pri svojem uplivu in smelo rečemo pri pritisku od neke strani, ni dobil več kakor 35 glasov, to je še ne tretjine vseh tukajšnjih. Mogoče, da je to za Ljutomer neko posebno znamenje. —
Slavno uredništvo lista „Slovenski Narod"
v Ljubljani.
Z ozirom na §. 19 tiskovne postave prosim, da se v Vašem cenjenem listu k dopisu „Iz Belo-krajine, 2. marca", ki se nahaja v št. 54 „Slovenskega Naroda" od 5. marca 1889 objavi naslednja Poprava:
V omenjenem dopisu izrazil je dopisnik trdno nado, da novosestavljeui o. kr. okr. šol. svet. „ vse z a k a s n j e n o nadomesti, napačno odstrani in z dobrim, naravnim in koristnim zameni" Ker u vidim v tem predbaci van je prejšnemu okr. šol svetu, kakor da ne bi bil spulnoval svojih dolžnosti, toraj zavračam to predbaci vanje kot ne-vtemeljeno, ker je tudi prejšni c. kr. okr. šol. svet svoja opravila v natančnem redu vodil in izvrševal. Tudi je neresnično, da ima okr. šol. svet „le slovenske učilnice" in tudi opazka, da c. kr. okr. šol. svet „ v nemškem jeziku ura d uje", ni popolnem umestna, ker se je prej mnogo slovensko uradovalo, kakor se še zdaj uraduje.
Črnomelj 11. marca 1889.
G o z a n i, c. kr. okr. glavar kot predsednik c. kr. okr. Sol. sveta.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je upravnemu odboru tukajšnjega Elizabetišča za zgradbo nove bolnice 1000 gld.
— (V Križevcih) umrl je preteklo soboto po kratki bolezni vsled unetja trebušne mrene, vladika Ilija Hranilović v 41. letu dobe svoje. Pokojni Hranilović, rodom Žumberčan, bil je izmej najodličnejih rodoljubov hrvatskih in izredno priljubljen. Škofovsko stolico zavzemal je jedva 5 let, ker je že s 36 leti škof postal. Čitateljem našim je njegovo ime izvestno še v spominu izza jesenskih Belovarskih manevrov. Takrat je pokojni Hranilović vkujie s Senjskim škofom Posilovičem po znanem nagovoru cesarjevem na vladiko Strossmaverja, ostavil Belovnr. Njegova prerana smrt je velik udarec za bratski narod hrvatski. Blag in trajen mu bodi spomin !
— (»Slovanski Svet" in „Obrtnik" pred deželnim sodiščem Ljubljanskim) Jeseni lanskega leta konfiskovani sta bili številki 19 in 20 „Slovanskega S^eta". Vrhu tega uložilo je pa državno pravdništvb še osobno obtožbo proti gg. Pod gorniku, kot lastniku, Hribarju,
kot tiskarju in Pajku kot uredniku tega lista — in sicer zaradi tega, ker je bila Številka 19. jeden dan prepozno izšla, ne da se je to naznanilo in ker je bila natisnjena  v  tej  številki jedna ruska pesen v štev. 20. pa nek govor Strossmaverjev v hrvatskem jrciku. Gospod Hribar obtožen je bil dalje zaradi „Obrtnika", ker  je bil jeden iztis štev. 6. raznesen 32 minut prej, predno je dobila vlada dolž-nostni izvod in je to zasačil nek vladni sluga, ki je, kakor se je to izkazalo, prež al  v vladni hiši, ki je sosedna „Narodni  Tiskarni".   Kazenska obravnava se je vršila v prvo pred okrajnim sodiščem in se je morala, ker je dalo državno pravdništvo premalo podatkov,  nič manj, kakor trikrat vršiti Gg. Hri bar in Podg o r n ik tajila sta vsako krivdo, g. Pajk pa je priznal, da je on, ki ima jedini nalog naznanjati uradom, ako list prepozno izbaia, jedino on odgovoren. Sodnik g. Leveč obsodil je le Pajka, ker je zamudil omenjeno naznanilo, na 15 gl. globe, po predlogu zagovornika g. dr. Krisperja, pa o prosti 1 p o p o 1 no m a Podgornika  in Hribarja, poudarjajoč  v svoji razsodbi: da ni proti programu lista „Slov. Svet", ako donaša izglede iz drugih slovanskih jezikov, ker naznanuje že njegov naslov, da spada to v njegovo obzorje  in ker je v programu, založenem pri državnem pravdništvu izrecno naznanil, da se bode pečal s slovanskimi narodnimi in kulturnimi odnošaji, mej katere spadajo gotcvo tudi literarni proizvodi, — dalje  pa Pod-g orni k, stanujoč v daljni Gorici ni kriv, ako list prepozno izhaja,  in  nekriv  tudi  Hribar, ker je Pajku še posebno naročil,  da naj prekasno izhajanje  naznanja uradom;  glede „Obrtnika"   pa se je po priči dokazalo, da je Hribar pravočasno izročil list nekemu vajencu, da ga nese v „cenzuro" in je ta namesto da bi nalog takoj izpolnil, prej samo-lastno napravil drug pot.   Zoper to opro stitev pritožilo se je državno pravdništvo.   Vsled  tega vr šila  se je dne  15 t. m. apelna obravnava pred deželnim sodiščem. V senatu so bili gg. predsednik Ko če var, in svetovalci Tschech, Mar-tinak, Tomšič.  Zagovornik je poudarjal, da sta Podgornik in Hribar nek riva, ker so natisnjeni proizvodi ruskega in hrvatskega narečja, oči vid no le dovoljeni citati iz drugih  listov, ki spadajo popolnoma v program lista.   Dokazal  je, da  so bili v dveh prejnjih Številkah  ravno taki obširni    citati   v    ruskem   in slovaškem jeziku natisnjeni, ne da bi se konfisko-v a 1 i, da torej državno pravdništvo samovoljno in nelogično postopa jedenkrat tako, jedenkrat tako. V drugem pa da, je prva razsodba pravilna in utemeljena.   Bilo je zastonj, — apelno Bodišče uničilo je prvo razsodbo in spoznalo  Podgornika, Hri barja in Pajka krive vsega, kar je zahtevalo državno pravdništvo in  obsodilo  prvega na 30 gld., druga dva pa vsakega na 20 gld. globe, torej summa summarum na 70 gld. — Razlogi te razsodbe bili so prav kratki.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljala se je burka „Vrban Debeluhar", ali „Na Dunaj po nevesto!", katero je po nemškem izvirniku za slovenski oder priredil gospod V. Lapa j ne. Oe omenimo, da je ta burka prevod Kotzebue ove znane igre „Der Pachter FeldkUramel", nam bodo pritrjevali vsi čitatelji, ki so kedaj rečeni proizvod brali, da je ta igra zastarela in da ne prija današnjemu ukusu. No, burka je burka in glavni smoter jej je smeh. Tega pa je bilo veliko, kajti g. prelagatelj in igralci skrbeli so vsestransko za poslušalcev zabavo in veselost. V tem oziru se je burka „Vrban Debeluhar" dobro obuesla, veuder pa mislimo, da bi se lahko dobilo boljšega blaga in da bi pri izboru gledaliških iger morali biti nekoliko bolj kočljivi. Predstavljala se je burka jako dobro, naslovno ulogo igral je g. Borštnik z veliko komiko, tudi ostalo igralno osobje nam je ugajalo. Gledališče bilo je polno.
— (Sokolov jour fixe) preteklo soboto bil je jako dobro obiskan in zelo živahen. Gospoda reditelja dr. Dereani in F.Zupančič rešila sta svoji nalogi na splošno zadovoljnost. Vojaška godba svirala je kaj marljivo in mnogo narodnih skladb, katere je morala vsled burnega priznavanja ponavljati. Šaljiva prizora vzbujala sta mnogo veselosti, posebno pa je ugajal g. Perdan s svojimi dobro osoljenimi kupleti. Pevske točke izvajal je čvetero-spev (dr. Hudnik, Zebre, Štamcar, Deč man) na splošno pohvalo. Bilo je tudi več napitnic, izmej katerih je bila z naudušenjem vsprejeta ona na slovenskega mecena g. J. Gor up a in g. P ro-
sen ca napitnica na državuega poslanca dr. Ferjančiča. Reditelja prihodnjemu „Sokolskemu večeru" dne 6. aprila sta gg. dr. Hudnik in Vrban Zu panec.
— (Naš rojak g. nadporočnik F r i ■ dolin Kaučič) priobčil je v podlistku sobotne „Agramer Zeitung* jako mično pisan životopis B Pater Aquinus Ramuta, Soldat und M 6 n ch."
— (Ribiško društvo kranjsko) imelo je včeraj svoj občni zbor, pri katerem so bili v novi odbor voljeni gg.: Franke Ivan, Galle Viktor, dr. Kapler Jožef, Kannger Kari, Lassnik Peter, Regor sehek M., Schanta Jožef, dr. Vok Franz, Wallner Julij, baron Wurzbach Alfons, Kovač Ivan. Obširneje izvestje o zborovanji priobčimo v jedni prihodnjih številk.
— („Učiteljski Tovariš") ima v 6. štev. nastopno vsebino: O rabi učnih knjig. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — Kako naj učitelj poučuje, da doseže pazljivost in dobro disciplino. Iz češčine preložil Radoslav Knaflič. — Dvanajst učiteljskih lastnostij. Spisal Jakob Dimnik. — Iz šole za Šolo. Rodovina. — Književnost. — Dopisi. Premene pri učiteljstvu.
— (Iz Dvora na Dolenjskem) piše se nam, da ni res, da bi bili tamošnji tovarniški delavci odpuščeni in da so se žandarmi tjakaj poslali. Dela se naprej, kakor se je doslej. — Mi smo dotično vest dobili od jako zanesljivega dopisnika, poslednji pa jo je čul iz ust jako odličnega gospoda v Novem Mestu, ki je o tem v gostil ni pripovedoval in povedal celo dan, kdaj se v Dvor odpošljejo žandarmi. V interesu mnogih delavskih obi tel i j nam je prav ljubo, da se vest ni obistinila; na drugi strani bi pa vender želeli, da bi dot čin odličnjak v svojih gostilniških pogovorih bil malo previdneji.
— (Iz Trsta) 17. t. m. Dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer prišel je Jakob Dodič, sprevodnik južne železnice, bivajoč v Ljubljani, ko je na postaji Nabrežina čez železniški tir stopal pod železniški stroj štev. 956 in bil tako poškodovan, da je precej dušo izdihnil.
— (Gluhonemih,) za šolo godnih otrok je na Kranjskem po najnovejšem štetji 128, slepih otrok pa 25.
-- (Prepovedana s emn ja.) Zaradi oBepnic prepovedan je semenj, ki bi bil imel biti dne 26. t. m. v Dolu pri Litiji, in oni, ki bi bil imeli biti dne 1. aprila v Litiji.
— (Pri okrajnem sodišči v Vel. Lasi ca h) razpisano je mesto pristava v IX. razredu. Prošnje do 1. aprila t. 1.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Beligrad 18. marca. Baklade udeležila se pevska društva in 300 meščanov. Pred konakom, na čegar balkonu sta stala oba kralja z regenti in ministri, pela se je kraljevska himna mej burnimi živioklici. Župan kralja Aleksandra nagovoril, na kar je Milan odgovarjal in rotil narod, naj svojo ljubezen do Aleksandra kaže s tem, da spoštuje novo pravno stanje.
Tours 18. marca. Pri banketu izjavil Bonlanger, da je laž, da bi on hrepenel po diktaturi in bil zaveznik monarh i ni i h strank. Narodne stranke glavni smoter je ta: da se okrepi republika, zopet ustanovi avtoriteta in zajamči svoboda. Narodna stranka neče par-lamentarične republike, ona neče nič druzega, nego da po neposrednem povpraševanji narod potrdi (sankcijonuje) republiko, ki bode Francoski dala močno vlado, varovala slabe in in-dividuvalno svobodo, pred vsem pa spoštovala svobodo vesti.
Razne vesti.
* (Najmlajše mesto.) Severno američan-ska država (republika) Michigan sezidala je novo mesto in mu dala ime „Gladstone". Pred 15 me seci pričeli so še le graditi prvo hišo, sedaj pa broji mlado mesto že 2000 prebivalcev, ima vrsto krasnih električno razsvetljenih ulic, kojib tla so preprežena s cedrovi m lesom, postajo ognjegascev, mestno hišo, 5 cerkev, 3 šole, dve banki, 6 tovarn, jeden časopis in 50 prodajalnic.
* (Smrtna obsodba.) Iz Linca se 14. t. m. javlja: Pravda proti Josipu Steigerju, ki je hišnega posestnika in krčmarja Ferdinanda Pfaf-fela 29. decembra m. 1. umoril in oropal, bila je
danes zzključena. Radovednega občinstva se je pri obravnavi kar trlo Zločinec je svojo krivdo priznal, a tudi pripomnil, da je nameraval Pfaftela le okrasti. ne pa usmrtiti. Ker se mu je mož branil, pobil ga je na tla, ga tolkel s kamnom in ko je pal v nezavest, mu je prerezal z ostro brušenim nožem Še vrat. Zatoženec, ki je sedaj 27 let star, preživel je od 16 leta ves čas skoro le radi tatvine v ječi. Ob osmih zvečer objavil je načelnik porotnikov, da so porotniki zlodejca jednoglasno proglasili krivim roparskega umora in tatvine. Sodišče obsodilo je potem Steigerja v smrt na vislicah.
+ (Razstrelba.) V Pittsburgu v Severni Ameriki nastala je 14. t m. v tovarni za izdelovanje kotlov strašna razstrelba. Deset delavcev je mrtvih, dvanajst pa tešk'» ranjenih. Poslopje se je popolnem razrušilo.
5
»LJUBLJANSKI ZVON"
»toji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
aSUBfi
Javna zahvala.
V akademičnem letu 1888/89. so „Podpiralni zalogi slovenskih vseiičilisćnikov v Gradci" blagovolili dalje darovati :
Slavna posojilnica v Celji zopet.......50 gld.
„     kmetska  posojilnica Ljubljansko okolice
v Ljubljani............10 „
Gosp. Fr. Ksav. Souvan, veletržec itd. v Ljubljani 10 „ - Fran Centrih, /.upnik v Št. Petru vri Velikovci 5 „ „ Jak. Had Hočevar, veletržec itd. v Veikovci 5 „ „ dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradci . . 5 „ „    Janko Kersnik, c. kr. notar in deželni po-
Blanec na Brda...........B „
„    J. Peitler, kaplan pri sv. Lovrenci na kor. žel.     5 „ ,     Raj ko Pernsck, c. kr. gimnazijski profesor
v Novem mesta..........6 „
„    Ivan Sirnik, kanonik v Velikovci      ...     5 „ „    Luka Svetec, c. kr. notar in deželni prslanec
v Litiji.............. 5 .
n Makao Versec, tajnik posojilnice v Celji . 5 „ „ dr. Fr. Žižek, zdravnik v Gradci .... 5 „ Za V8c te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" plemenitim dariteljem v iineuu revnih in podpore vrednih slovenskih vseučiliščnikov najtoplejšo svojo zahvalo in prosi uljudno dal nih daril.
V Gradci, dne 16. sušca 1889.
Bogomil Krek, Dr. Gregor Krek,
stud. iur., vseuč. profesor,
tajnik. predsednik in blagajnik.
Loterij m* si'«'«"'U«* Ki. marca. NaDunaji:     53,     14,     85,     07, 88. V Gradci:       66,     20,     85,     21, 52.
rr ii J oi :
15. marca.
Pri Malici : Engo iz Alh«\ — Lauter iz Budimpešte. — Mikolajšek ■ Dunaja — Edler pl. Ducea iz Ptuia. — Oblak iz Kočevja. — Wolf iz S«;vodnja. — Schiling iz,Ha novra.
Pri Slonu: Stole iz Trsta. — Fischl iz Prage. — Kalivoda iz Velike Kaniže. — Schanter iz Klade. — Ortuer iz Gradca, — Jeglič, iz Tinja. — Wagneth iz Trsta. — Kohnberger, Meis'il, Okme z Dunaja.
Pri južnem kolodvoru: Dimist iz Gradca. — Lapajne iz Idrije — Schauer ti Trsta.
Pri avtdrijMlceni cesarji: Jelene iz Tržiča. — Theuerschuh iz Tržiča. — Schaueriz Trsta.
i mrli sn v Ljubljani:
16. marca: Fran Bitenc, delavčev sin, 4 dni Btar, sv. Petra cesta št. 69, za božjastjo. — Matija ZOhrer, bivši uradnik, 61 let, Ulice na Grad št. 12, za jetiko. — Lucija Dražil, tkalčeva žena, 61 let, Ulice na Grad št. G, za prsno vodenico.
Tržne cene v LJubljani
dne 16. marca t 1.
			,1.	kr.	Špeh povojen, kgr. .	f?l- kr.
Pšenica,	hktl.	J	"i			i— 64;
Rež,			i r,o		Surovo maslo, „	1—78
Ječmen,			4 16		Jajce, jedno :   . ,	- 2
Oves,	n		'i 67		Mleko, liter ....	- 8
Ajda,	n		4 6.		Goveje       meso, kgr.	54
Pro»o,	n		! 4 33		Telečje         „ „	1—48
Koruza,	it		I 4 83		Svinjsko        ,, „	!— 60
Krompir	n		2 23		Koštrunovo    „ „	]— 36
Leča,	_	...	12		Pišanec......	—'50!
Orah,			13			-'is;
; Fižol,			11	—	Seno,   100 kilo .   . .	2 5"
Maslo,		kgr. .	—	88	Slama,   „     „   .   . .	2 50
Mast.			—	70	Drva    trda, 4 □inetr.	6|70;
Špeb 1 riše u		n	J—	50	„    mehka, 4 „	4 80,
Meteorologično poročilo.
9 a T E oe S to	Čas opa-tsovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735 3 mm. 7349 mm. 736-6 mm.	-6-4° C 0-4«» C —36° C	si. svz. m. vzh. si. vzh.	jas. jas. jas.	0 00 mm.
L7. marca	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737"5 mm. 736 9 mm. 738 4 mm.	—4 6° C  si. zah. 3-2° C  si. zah —1-«°C  si. vzh. 1		jao. obi. jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura —32° in —11' pod normalom.
za 63" in 4'4°
IDunajska borza
dne 18. marca t. 1. (Izvirno telegrnfično porofiilo.)
včeraj —
.... gld.
Papirna renta.....
Srebrna renta .....
■^lata renta......
B marčna renta .... \kcije narodne banke.    . .
Kreditne akcije.....
London . .....
Snbto ....
Napol.........
C kr cekini       . . ''••i.i .k.  marke . 4%, državne* srečke iz 1. 1861 Državne srečke iz 1. |wrt4 Ogerska zlata renta 4°L   . . fJgerska papirna renta 5°/0 V /0 štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0   . . /iemlj. obe. avstr. 4,/i°/0 zlati
8310 84'-11115 9925 894 801*50 122'—
gld
danes
83- 30
84- -*11"25
99-35 895- — 302-75 121-95
Rudolfove srečke \kcije anglo-avstr. banke I rammway-drast. velj. 17<
8*02 Vi		n	9-62 »/i
580	—	n	5-70
,     59 52«/,			59-50
260 gld.	137	gld.	50 ur.
100 „	179 101 94	»j	75 40 ., 25 „
oblig.   . .	104		75
loo gld.	123		50 „
zast. listi .	121		
100 gld.	185	n	75
10 „	21	m	80
120 „	127		50 „
L a v.	235		
leče se
Dobro doma kuhano
prodaja po  Is gld. hektoliter
P. Prijatelj, (im-s)
župan v Tržišči, pošta Mokronog, na Dolenjskem.
za trgovino z mešanim (večinoma manufakturnim) blagom na deželi.
Ponudbe s spričevali sposobnost* in vedenja vapre-jeina iz uljudnosti upravništvo „Slov. Naroda".      (19;—3)
Prodaja žlahtnih sadnih drevesc.
OwL rhiil&l v o graščine Slup pri Vipavi prodaja mnogovrstnih, še po bivši tukajšnji vinarski in sadjarski deželni šoli odgojenih (195—3)
žlahtnih, drevesc,
kakor: jablan, liniAk, marele9 breNkcv, ereAenJ i. dr. — Cena komadu je 30—■■."» itr.
500 mark v slatro,,,
če Grolloh-ova obrazna creme Creme Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Sobmlnke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošilialnico ima J. Grolich v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parftimer. (652—11)
Nič več mokre noge ali trdo usnje!
To doseže le I. Bendlksa iz Št. Vuloii-tiii« (f6_9)
c. kr. pnvilegovana nepremočljiva
hranilna mast za usnje,
potrjena s stotinami spričeval (0006: cela škatlja 1 gld. ' , škatlje 50 kr., »/« Škatlje 25 kr., »|e škatlje 12'/, kr.); potem za likanje usnja ravnokar patentovana
hranilna tinktura za usnje,
ne lak za usnje ali momentni lik, tudi no apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1 : 1 gld., št. 2: 40 kr., šr. 3: 20 kr. — Kazprodajalcem rabat Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije; v Ljubljani pri t'g SehusniK-u A We'ber-Ju in A. KriHper-Ju. — Svarimo pred ponarejanji ! — Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer še m založb.
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah »-roti hrailovieain in vsem drugim trdim i/.ruskom kože. — Uspnh zajamčen. — ifC Cena škatljici 60 kr. a. v. "•U
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingii pri Dunaj i.
Pristnega imajo v ljubi laul J. 8wo* boda, I', pl. Tnikoe/.v; t Itudolfovem D. Ri/.olli; v Kamniku J. Močnik; v Celovei A. Egger, VV. Thunr wald, P. Hirnhache^; v Brezah A. Atchinger; v Tr^u na Koroškem) C. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v W«lfMbergu A lliith; V Clorlci G. B. Pontoni; V Krunjt K. Šavnik. Ta obliž dobiva »e le v jedne) velikosti po OO kr.
Pristen samo, će imata navod in obliž varstveno znamko in podpiB, ki je tu zraven; tedaj naj s^i pazi in odločno zahteva: ,9L. Liuserjev oblii (flašter) za turiste**« 28—7)
T7" vseli trafikaH.
NAJBOLJŠI
(96—5)
JE PRISTNI
LE H0UBL0N
PRANCOSK FABRIZAT
CAWLi:\.a A  HEKKY>a v PARIZU.
!PRED PONAREJANJEM SE SVARI!
||   Hle Kameniti k Radgonsko.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerstem ob vznožji Slovesih goric.
i# x —fj-rtmfjlno unr|n Radenska kisla vodi ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona IVO! ZUraVIlIlcI VOUcI. in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
i/ x _ - _ nfi„ Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in l\0 L naiTlIZna VOlId. močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je moftno Sumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
Kopeli so prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-koto. SkuSnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih," ženske bolezni, pomanjkanje "krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 3f> kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—11)
n„|:AHft I,:«.IZ i: + :: U«4- -vrlIn Liter radenske kislo vode ima v sebi 0 06 gr. dva-UQljenO-KlSII 11X1J KOI ZaraVIIO. kratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel posknfiati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniske prevlake so postajale vodno manjSe ter konečno popolnoma prenehalo. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenilce razpošilja zastonj in f ranico /copališče radenske slatine na Štajerskem,
v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr.agotin Hribar.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne*
22