DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Manbor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. o družni c e; Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska u>ornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Kekopjsi se ne vračajo. Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za JugoslaviV) mesečno 10 Din« za inozemstvo mesečno 15 Dk	Malih oglasov, ki staži jo v posredovanje in sociialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem deta stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust.
Štev. 64.	Sreda« 12. avgusta 1931.	Leto VI.
Nedeljsko glasovanje v Prusiji.
Ljudsko glasovanje za razpust pruskega deželnega zbora,
Berlin, 8. avgusta.
Pruska deželna vlada, ki ji predseduje socialni demokrat Braun, je najtrdnejša opora nemške demokracije. Prusija je največja dežela v Nemčiji, zato ima tudi vpliv v politiki države. Že pred vojno je veljala nemška politika kot pruska politika m je tem pomembnejša sedaj, ko naj ta dežela tvori temelje demokraciji. Poleg predsednika Brauna je v pruski vladi neustrašljivi notranji mini sler socijalni demokrat Severing.
Naravno je, da so nemški nacijo-nalci (fašisti) naperili ves svoj ogenj podtikanj in obrekovanj proti pruski vladi, oziroma proti pruski demokraciji in nje deželnemu zboru, da bi s tem strli najvažnejšo oporo nemške demokracije in nemškega parlamentarizma. Če pade pruski deželni zbor, je s tem strta najmočnejša sila, ki se upira fašistični in hohenzollerijanski politiki proti demokraciji v Nemčiji.
V nedeljo se je to glasovanje izvršilo. Rezultat glasovanja pa bo znan šele čez več dni, ker gre za ogromno število glasov. Nasprotniki parlamen-a morajo dobiti polovico vpisanih vohlcev in volilk, to je 13,449.500, če ocejo doseči uspeh. Če primerjamo
L-i’U°Vai-*e t3™ zadnjih državnozborskih volitvah, se nam pokaže, da morajo pri tem glasovanju pomnožiti u-deležene stranke svojo moč za okoli 700.000 glasov, kar bi z ozirom na krizo in hujskaško propagando ne bilo prav izključeno. Pri glasovanju so udeleženi nacijonalni socijalisti in komunisti, nemškonacijonalna ljudska stranka in nemška ljudska stranka. Predvsem ljudska stranka in manjše skupine so se priključile glasovanju iz povsem kapitalističnih interesov.
Vsa politika skupin, ki se bore proti pruskemu deželnemu zboru, je naperjena predvsem proti socijalnim demokratom. Seldte je pač tudi sam povedal, da se mora Nemčija naučiti ubogati, učiti se mora »marširati«, to je Nemčija mora postati zopet militaristična po vzoru bivšega cesarja Viljema II.
Zaradi neprestanih hujskanj, obrekovanj in pretiravanj dogodkov je nemška vlada izdala posebno tiskovno odredbo, ki ima namen preprečiti varanje javnosti ter opravičuje vlado, da priobčuje v listih svoja pojasnila.
Z ozirom na to odredbo je pruska vlada izdelala poseben oklic proti glasovanju ter ukazala vsem listom, da ga morajo objaviti,na prvem mestu z močnejšim tiskom.V Listom je bila stvar neprijetna Zlasti nacijonalcem m komunistom ter so pričeli takoj akcijo pri predsedniku Hindenburgu, ki je očividno prijatelj nove fašistične politike, da se mora naredba iz-premeniti. In vlada je sklenila, da se bo po glasovanju razpravljalo o iz-premembi.
Oklic pruske vlade opozarja, da so se v borbi proti demokraciji združile smeri, ki se sicer vedno med seboj pobijajo v krvavih spopadih in imajo tudi sicer povsem različna na-ziranja. Skupno imajo le to, da hočejo napraviti iz obstoječega razvaline. Volitve v pruski deželni zbor bi se itak vršile najkasneje maja 1932. Pred decembrom se pa ne bi mogle vršiti tudi ne, če glasovanje uspe. To akcijo pričenjajo ob največji nevarnosti, ob gospodarski in zunanji politiki, ki neobhodno zahteva red v
Zmaga demokracije v Prusiji.
Večine za razpust pruskega parlamenta ni. — Razlika med dobljenimi in potrebnimi glasovi znaša 3,655.904 glasov.
Z vehementno propagando so se
pripravljali nacionalistični socijalisti in komunisti s svojimi pajašicami, da zrušijo pruski deželni zbor in vlado, ker je ta v glavnem ovira, da fašistična politika v Nemčiji ne uspeva. Devet političnih strank pruskih je bilo na delu in so se posluževale najogabnejših pomočkov. da dosežejo svoj namen. Ni se jim posrečilo, kar moramo smatrati kot ugoden pojav, ker je s tem preprečena nevarnost meščanske vojne v Nemčiji in si je Nemčija vsaj deloma utrdila s tem glasovanjem mednarodno zaupanje.
Hitlerjevci, komunisti itd. so dobili pri glasovanju razmeroma veliko število glasov. Zbrali so 9 milijonov 793.603 glasove za razpust. Ker je pa nad 26 milijonov volilnih upravičencev, daleč niso dosegli večine, ki bi znašala najmanj 13 milijonov 449.507 glasov. Volilci pa, ki so glasovali proti razpustu deželnega zbora (39l|.300) in volilci, ki niso glasovali, so po zakonu proti razpustu. S tem je zaključena ena največjih in najopasnejših fašističnih akcij v Nemčiji, ki je povzročila razumljivo v vrstah renegatov pravcato razočaranost in poparjenost.
Zanimivo je, da so se med glasovanjem1 pojavljala nasprctstva, zlasti,
ker večina komunistov ni hotela podpirati fašistične akcije, češ, da ni v skladu, da bi komunisti podpirali kakršnokoli reakcijonarno akcijo. V Berlinu se je zaradi teh sporov vnela prava bitka, v kateri je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Enaki načelni spori so se vršili tudi po drugih krajih. V Kolnu, kjer je prišlo do sporov med zavezniki, je bil ubit med drugimi tudi vodja narodne socialistične stranke.
Od članov Briiningove vlade je glasoval samo minister prehrane dr. Schielle. Predsednik Hindenburg je sicer prišel na volišče, glasoval pa ni.
Vso svojo žlahto, strice in tete, ki imajo volilno pravico v Nemčiji, pa je pripeljal bivši prestolonaslednik Viljem na volišče, kar pa na končni izid ni moglo vplivati, ker tudi Viljem tri in pol milijone glasov ne zaleže.
Izid glasovanja vpliva pomirjujoče. Republikanska demokracija je s tem pridobila na moči in ugledu, kar je nedvomno dober omen za bodočnost, znak velike moralne sile, ki jo ima socijalna demokracija v Nemčiji kot edina neizprosna zagovornica ljudskih pravic.
Burja proti oklicu pruske vlade.
Nemška vlada je izdala tiskovno naredbo, po kateri so listi primorani objaviti vladne oklice ali interpretacije. Pruska vlada je z ozirom na to odredbo izdala tak oklic na pruske volilce in volilke dva dni pred ljudskim glasovanjem za razpust pruskega parlamenta. Zaraditega oklica je nastalo silno razburjenje med strankami, zlasti tistimi, ki bi rade imele poraz socijalnih demokratov. En na-cijonalistični časopis oklica ni objavil; na zahtevo policije, da ga objavi, je ves personal lista stopil v stavko. Kljub vsem protestom je pruska vlada še v soboto izdala nov oklic, v katerem pravi, da bi bila zakrivila veliko malomarnost, če ne bi bila o-pozorila javnosti na to, kakšne posledice utegne imeti razpust pruskega deželnega zbora. Zlasti komentirajo listi, kakšen vtisk je napravil oklic na javnost. V tem oziru pa izjavlja pruska vlada, da vztraja na svojem stališču. Predsednik Hindenburg je seveda tudi nezadovoljen z nastopom pruske vlade, kar utegne imeti za posledico politični zapletljaj med prusko vlado in Hindenburgom.
Poljska „razoro2uje“
Uvedba vojaških vaj v šolah.
Poljska vlada namerava uvesti v svojih šolah obvezno vežbanje v vojaški »umetnosti«, V šolah se bo mladina učila streljati, bojevati se, metati bombe itd. — Nekateri ljudje znajo že zdaj metati bombe in nastavljati peklenske stroje. Bolje bodo to znali, če bodo izvežbani v šolah.
Kancler Briining in zunanji minister dr. Curtius v Rimu.
Nemški kancler Briining in zunanji minister dr. Curtius sta bila v Rimu, kjer sta govorila z Mussolinijem in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Mussolini je bil vesel, napovedal je Nemčiji lepo bodočnost in opominjal k — sodelovanju za mir. Zagotovil je Nemčiji vedno tudi svojo podporo.
Vsak posebej sta bila v avdijenci Briining in dr. Curtius tudi pri papežu. Papež jima je obljubil moralno pomoč.
državi, če hočemo dvigniti Nemčijo. Borba je naperjena proti najmočnejši opori demokracije in republike v Nemčiji, proti Prusiji. Vse ljudske pravice, ko so bile 1918 pridobljene, hočejo z ognjem in mečem uničiti. Ti ljudje so toliko brezvestni, da Prusiji očitajo težko gospodarsko nesrečo, čeprav vedo, da je posledica izgubljene vojne, zasedbe Porurja, infla-cije in logično naloženih vojnih bremen. Razvnemajo strasti za nemško in revanžno politiko in vojno, ki bi utegnila postati samo nesreča za vse. Če dobe pri tem glasovanju večino ti ekstremni in nekonsolidirani elementi, se vname uničujoča borba, ki po-conča državo in nje gospodarstvo.
Če glasovanje teh elementov ne
bo uspelo, bo pruska vlada dalje podpirala red v državi in pospeševala sporazumevanje z inozemstvom ter s tem utrjevala potrebno zaupanje inozemstva, ki bo služilo novemu gospodarskemu dvigu.
V rokah nedeljskega glasovanja je torej bila usoda Nemčije. Socijalna demokracija se zaveda, da sta demokracija in republika najvažnejši pridobitvi, ki jih nemški narod ne sme izpustiti iz rok. V vsakem slučaju bi, če bi zmagal pri tem glasovanju pruski fašizem, prišlo do odločitve, da zavlada fašizem ln poruši s svojo diktaturo vse, ali pa diktatura demokratičnih strank, ki bi imele nalogo utrditi republiko in vrniti narodu demokracijo.
Proi z mrtvilom!
Delavci, organizirajte se!
Gospodarska kriza (nezaposlenost, zniževanje mezd, podaljšanje delovnega časa) ne ubija delavstva samo telesno, temveč vpliva škodljivo tudi na njih duševno prožnost in borbenost.
Načelo: čim slabše, tem boljše, ki so ga nekdaj razglašali komunisti, je napačno. Če bi bilo to načelo, bi morala v današnjih časih cveteti zavednost in samozavest delavstva. To pa ni tako. Nasprotne pojave imamo. Opaža se apatija, brezbrižnost za javno življenje in za delavske interese, padanje zmisla za delavsko solidarnost, celo znaki obupa; znaki takega obupa so na primer, da so najradikalnejši komunisti zlezli celo v službo — žoltih, od podjetništva vzdrževanih organizacij. Naj gredo! Škoda jih ni, naj se ljulika loči od zdravega klasja.
Organizirano delavstvo je vedno zametavalo načelo »čim slabše tem boljše«, ker je spoznalo, da samo dobro situirani delavec postane tudi zaveden in značajen proletarec, ki se ne bo sramoval svojega zvanja, ki se bo zavedal zgodovinske naloge, ki jo ima proletarijat izvršiti v razvoju človeške družbe, ki bo ponosen na to, da je proletarec v zvesti solidarnosti s svojimi sodrugi sam svoj gospod in nikomur hlapec.
Če je torej razumljivo, da sedanja težka gospodarska kriza neugodno učinkuje na duševno razpoloženje delavstva, je ravno v sedanji dobi tem večja dolžnost vsakega zavednega delavca, da se v samoprema-ganju in požrtvovalnosti dvigne iz mrtvila in krepko sodeluje pri zgradbi delavske organizacije. Današnja doba ne potrebuje samo značajnih mož, temveč zahteva od vsakega posameznega delavca, da je požrtvovalen junak.
Vsak delavec se mora zavedati, da je rešitev proletarijata edinole v njegovem lastnem delu. Zavedati se pa mora tudi, da posameznik ne po-menja nič, da je njegova moč edinole v njegovi krepki in disciplinirani organizaciji.
Delavstvo naj se dobro zapomni, da bo edinole s svojo solidarnostjo, s trdno organizacijo zmagalo v boju za svoje socijalne in moralne pravice. Ta boj ni brezupen. Nasprotno. Če bo delavstvo solidarno in organizirano, potem mora zmagati, ker je tako zapisano v zakonih narave o razvoju človeške družbe, ki je je delavstvu razodel socijalizem,
Zaraditega pa, delavci brez razlike vere in plemena, strnite svoje vrste v trdno falango, izobražujte se, čeprav ste danes gladni in zanimajte se za javno življ’enje, podpirajte svojo organizacijo in agitirajte zanjo. Zavedajte se, da s tem vršite koristno delo za boljšo bodočnost delavstva in tudi za boljšo bodočnost samega sebe.
Mussolini obišče Berlin. Nemška ministra, ki sta se te dni mudila v Rimu, sta povabila Mussolinija v Berlin, Mussolini je obljubil, da obišče Berlin, vendar se naj rok obiska določi pozneje. Mussolini ne hodi rad v inozemstvo, ker se boji atentatov. Njegova vzgoja pa sama neguje psihozo, v kateri se rode atentati. V Italiji sami je bilo že mnogo fašističnih in drugih atentatov, zato ni čudno, če je nevarno za diplomate, hoditi po svetu.
Ali je zniževanje mezd verižniStvo ali ne?
Ni se še mnogo razpravljalo o tem, ali je zniževanje mezd veriž-ništvo in navijanje cen ali ne. Zakoni o tem ne govore jasno, dasi imamo zakon proti navijanju cen. Hišni posestniki smejo navijati najemnine kolikor hočejo, dasi je bil že napol obljubljen zakon, ki bo kaznoval hišne posestnike, če navijajo najemnine. Potreben bi bil tak zakon. Toda v isto vrsto spadajo tudi prenizke mezde, ki ne zadoščajo za eksistenco delavca in njegove rodbine.
Vsi ti zakoni, ki imajo namen ščititi socijalno šibke sloje, nastanejo iz socijalnih potreb, to je, z njimi se hoče olajšati socijalni položaj šibkih slojev. O trgovcih pravi zakon, da zadošča 20% kosmatega dobička; višji pribitek na cene je navijanje cen. Navijanje cen se pa ne more presojati samo iz tega vidika. Mnogo važnejše in socijalnejše je stališče, da mora imeti vsak državljan vsaj take prejemke, ki mu jamčijo socijalno eksistenco, v kateri mu ni treba stradati in se odrekati drugim živ-ljenskim potrebščinam bodisi telesnim ali duhovnim. Ta moment je v socijalnem življenju mnogo pomembnejši, ker razjeda in uničuje ne samo posameznike, ampak uničuje človeško družbo. Zato je družba že sama po sebi dolžna, če razume svojo nalogo, storiti vse, da se dvigne splošni socijalni položaj, ne pa le socijalni položaj ene plasti družbe.
Po naši presoji in morali, ki ji pač nihče ne more ugovarjati, je tukaj absolutno potrebna prav vestna kontrola nad tem vprašanjem. Danes znižujejo podjetniki mezde kar povprek. Nihče jih niti ne vprašuje, če je to z njihovega stališča potrebno, še manj se pa kdo briga, kako naj delavstvo izhaja s svojimi sramotno nizkimi prejemki, dasi je to, kakor smo že zgoraj povedali, najvitalnejšega pomena. Mezdni delavci in njih eksistenca ne obstojajo v državi; nobenih zakonov ni, na katere bi se sklicevali, kadar stradajo, hirajo in so nezaposleni. Nobenega zakona ni, ki bi delavcem garantiral socijalni položaj, kadar imajo delo, nobenega zakona ni, ki bi delavca tudi drugače v tem pogledu dovolj ščitil.
V tem oziru je zakonodaja še nepopolna in delavstvo, ki bi moralo biti povsem enakopravno, je tu izročeno kapitalistični, oziroma podjetniški spekulaciji.
Za nas je jasno, da spada zniževanje mezd in preslabo plačevanje delavstva prav tako pod navijanje
Pogovor z Indijancem
(Konec.)
»Ne, bil je pošten naseljenec, ki je med Irokezi daleč naokrog slovel radi svojega junaštva in poštenosti. Bil je najboljši strelec v vsej deželi ter so ga zato imenovali .Orlovsko oko’. Nekoč so ga Indijanci ujeli in prav dobro je vedel, kaj ga čaka: najprej bo dal svoj skalp in potem ga bodo cvrli na grmadi. Vendar so mu dovolili, da obišče svoj dom, če se naslednjega jutra povrne. Tamkaj so ga domačini nagovarjali, naj se ne vrne k Indijancem, a on je držal svojo besedo ter zjutraj točno prišel. .Razklani hrast', poglavar indijanskega taborišča, je dejal jetniku: ,Če vzameš to-le Indijanko, ki si ji v boju sam ubil moža, za ženo, ostaneš živ in ostaneš med nami. Ce pa tega ne storiš, boš še danes skalpi-ran. .Pobijalec jelenov’ se ni dal pregovoriti. Tedaj je planil .Panter, brat vdove, ter zagnal svoj toma-ha^vk proti belčevi glavi. Bliskovito je belec ujel sekiro ter jo vrgel nazaj v napadalca ter mu razklal lobanjo. Ko so se Indijanci gnetli krog svojega mrtvega brata, je belec ta trenotek izrabil ter ubežal. Indijanci so mu sledili, ga podili preko gora in dolin, ne da bi ga ujeli. Končno je prišel do reke, kjer je ležal njegov čoln. Indijanci so mu bili tik za petami; planil je v čoln, a tedaj je za-
cen, kakor navijanje cen pri trgovskem blagu, ker v obeh primerih se na nemoralni način poslabšuje preslabi socijalni položaj velikih množic delavstva. Oba primera imata sličen efekt le s to razliko, da to navijanje
K praznovanju obletnice ustave se je zbralo nad 40.000 »rajhsbaner-jev« iz Porenja in Westfalske. Na proslavi je govoril pruski notranji minister socialni demokrat Severing. Po slavnosti je bil obhod. Republikansko slavnost je pozdravilo z brzojavko 15 francoskih organizacij, ki štejejo okoli 3,000.000 članov, v ka-
V Rusiji, pravijo, so pomorili v šestih letih 1,765.000 ljudi. Reka krvi kliče po maščevanju. Res je to, to je krščansko geslo. Ne odobravamo moritev; moritev ljudi je znak človeka bestije; človeka bestije tudi tistega, ki kliče po novih moritvah iz maščevanja. V Rusiji imajo svoje zakone in svojo moralo. Po teh so obsojali na smrt, dasi morda ni bilo potrebno, morda tudi zmotno. Imamo pa še celo vrsto moritev po svetu; moritve, ki so na videz popolnoma — nedolžne. Dvajset milijonov delavcev je brez posla; še več milijonov delavcev strada v bedi od zibelke do rane smrti: dvajset, trideset, štirideset let prej, kakor bi bilo treba po njih naravni konstituaciji. In če pogledamo v statistiko smrti otrok, tedaj vidimo, da skoro 50 odstotkov otrok bednih staršev pomrje v prav rani mladosti ali nekoliko pozneje zaradi oslabelosti po tej povzročenih boleznih. Tu ne teče reka krvi dveh milijonov ljudi v šestih letih, ampak desetih, morda dvajsetih milijonov ljudi v enem letu. In mi ne kličemo po maščevanju in po ajdovski osveti, ampak po izboljšanju socialnih razmer.
Novi jugoslovanski finančni minister, Londonski poslanik dr. Gjurič je bil imenovan za finančnega ministra. Gjurič je po svojem imenovanju takoj obiskal Beograd, pa je potem ostal še nekaj časa v inozemstvu. Finančni minister ima v današnji splošni krizi važno vlogo.
Novi potni listi. Dosedanji potni listi se zamenjajo z novimi. Nove potne liste prično upravne oblasti izdajati dne 1. septembra in dalje. Tudi zunanji jugoslovanski konzulati v evropskih državah začno izdajati potne liste 1. septembra, konzulati
gledal, da so mu Indijanci iz opreznosti izmaknili vesla. Odbil je čoln od brega, planil vanj ter se ulegel na dno čolna. Indijanci so streljali v čoln, a ga niso prebili. Struja je gnala čoln k obali. Indijanci so ga imeli spet v svojih rokah. Zmagoslavno so ga vlekli v svoje taborišče ter trdno privezali na neko drevo. Preden so ga ubili, so hoteli še preizkusiti njegovo vztrajnost. Metali so svoje sekirice tako spretno, da so se tik belčevega telesa zadirale v drevo, ne da bi ga ranile. Toda belec ni niti trenil z očmi. Potem so naložili grmado krog njega. Že so hoteli zažgati grmado — tedaj se je zasvetilo med drevjem: četa angleških vojakov je bila obkolila taborišče. Še pred solnčnim vzhodom so ležali Indijanci kot požeto žito mrtvi v gozdu.
Tako se je godilo takrat in tako se godi še vedno. Kaj so mogli naši očetje proti belcem, ki so v vedno večjih trumah preplavljali našo deželo! Res je, da so Indijanci znali biti strašni, če je bilo treba ujete žrtve mučiti in skalpirati. Toda tudi v tem so našli v belcih svoje mojstre. Da, rečem ti, beli mož, godi se nam kot bivolom, le da je naš rok nekoliko daljši od njihovega. Kmalu bo poslednji rdečekožec izginil. Z njim bo izumrlo celo človeško pleme in njegov sled bo izginil s sveta.«
(Prirejeno po Svenu Hedinu)
cen prizadeva množice in jih uničuje polagoma a sigurno.
V tem vidimo zlo. Tu je potrebna kontrola, tu zakon proti oderuhom, da se izboljša splošni socijalni položaj.
teri izrekajo zaupanje »rajhsbaner-ju«, da bo v Nemčiji zmagala republika, ki zahteva tesno sodelovanje med Francijo in Nemčijo v interesu svetovnega miru. Ta socialno-demo-kratična manifestacija kaže jasno odločnost nemške socialne demokracije v borbi za ljudske pravice.
v vseh drugih državah pa s 1. oktobrom. Tako je odredilo ministrstvo za notranje stvari.
Novi atentati na železnicah. Istočasno kakor v Jugoslaviji se je pripravilo nekaj atentatov na italijanskih železnicah. Poročajo pa te dni, da se atentati nadaljujejo, in sicer na romunskih in poljskih železnicah. Jako verjetno je, da so ti atentati organizirani v svrho vznemirjanja javnosti. Krivci pa ne pomislijo, da padajo nedolžne žrtve in brezplodno. Sabotaža te vrste je sicer borba, ni pa to borba junakov, morda niti ne borba resnih ljudi.
Udeleženci Socijalistične delavske Olimpijade so s svojim potovanjem na Dunaj in s tem, kar so tam videli in slišali, zelo zadovoljni. Potovanje se je izvršilo v splošnem brez večjih potežkoč. Tudi oblastva glede izdaje potnih listov vobče niso delala zaprek in so v splošnem ustregla željam potovalcev. Ta pohvala pa ne velja za sresko načelstvo v Radovljici.
Važno za davkoplačevalce. V smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih se naznanja, da zapade v plačilo dne 15. avgusta 1931 tretji četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka ter prvi polletni obrok zemljarine za tekoče leto. — Davkoplačevalci se v njih lastnem interesu nujno opozarjajo, da plačajo zapadle davke točno do 15. avgusta 1931. da se izognejo zamudnim obrestim in nepotrebnim stroškom prisilne izterjave, katera se bo uvedla takoj proti vsemi zamudnikom.
Tramvaj do Št. Vida pri Ljubljani. Ministrstvo je dovolilo podaljšanje ljubljanskega tramvaja od Šiške do Št. Vida. Pritožbam proti gradnji tramvaja vlada torej ni ugodila.
Bombni napad na brzovlak Ba-zel—Berlin. V soboto zvečer, med 9. in 10. uro, je bil izvršen bombni napad na brzovlak, ki vozi med Bazlom, Frankfurtom in Berlinom pri postaji Jiiteborg. Vsled eksplozije je iztirilo na nekem nasipu sedem osebnih voz, en prtljažni in jedilni voz, ki so padli čez nasip. Sicer ni bilo nobenih smrtnih žrtev, pač pa je bilo 75 potnikov ranjenih in od teh trije težko. Storilcev še niso izsledili. Komisija je našla na kraju atentata 200 metrov žice ter užigalnik. Razentega je bil baje odstranjen tudi precejšnji komad tračnice.
Kako misli novi španski vojni minister o armadi? »Neue Freie Pres-se« poroča, da je bil njen poročevalec sprejet od novega španskega vojnega ministra, ki sicer ni general, ampak profesor-civilist, ki pa je mnogo boli energičen kot marsikateri general. Don Miguel Azana, tako se piše šef španske vojske, se je izrazil glede vojne sile med drugim tako-le: »Jaz bom celo špansko armado reorganiziral. Ob izbruhu revolucije smo imeli 18.000 oficirjev. Zadostuje pa nam jih 8000 in zato jih bomo poslali 10.000 v pokoj. Imeli smo ter še imamo 16 divizij. Jaz mislim, da jih je za varstvo, za obrambo domovine, osem dovolj. Mi nimamo namena, koga napasti. Napredovanje oficirjev se bo odložilo na nedoločen čas. Nasprotno pa bom armado militariziral in kdor se za vojaka izdaja, ta naj bo tudi vojak, kajti do sedaj smo imeli regimente v fantaziji, 400 mož in ravno toliko oficirjev. Število moštva bom zvišal,
Verski socialisti v porenski Pfalci.
Verski socialisti v renski Pfalci so imeli dne 1. in 2. avgusta t. 1. v Kaiserslauternu deželno konferenco, katere so se udeležili tudi zastopjji-ki iz Badenske,^ Hesenske iti saar-skega ozemlja. Župnik Wambsgauss (iz Neuhofna) je poročal v pozdravnem nagovoru, da je pfalski cerkveni svet povabilo na konferenco odklonil; dva člana cerkvenega sveta sta na dopustu, dva pa imata druge posle.
Badenski predsednik prof. dr. Dietrich (iz Mannheima) je govoril o »našem boju za socializem in krščanstvu«. Cerkev je meščanska in misli meščansko. Pradede verskega socializma bi mogli iskati v krogu okoli Saint Simona in Weitlin-ga; od njih se razločuje današnje versko-socialistično gibanje po svojem marksističnem naziranju. Iz-premenitev in izboljšanje sveta se ne more izvojevati s socialnim mišljenjem.
Mestni župnik dr. Schenkel (Stuttgart), pisec nedavno izišle knjige »Dvojni obraz krščanstva« je razpravljal o sporednosti med socialističnim in krščanskim končnim ciljem. Nemška socialna zakonodaja vsebuje pravi krščanski duh, zahteva ljubezen do bližnjega in bratstvo — pomoč mladih starim, zdravih bolnikom, zaposlenih nezaposlenim — ter to zakonito zagotoviti. Tudi politični cilji socialistov, zanikanje vojne, ustvaritev pravičnega reda, se ujemajo s pravimi krščanskimi zahtevami.
Na dobro obiskani javni manifestaciji je župnik Eckert (Mannheim) poživljal cerkev k izpreobrnitvi in k javnemu priznanju svoje zmote v mesecu avgustu 1914. Cerkev molči tudi danes k ponovni vojni propagandi, toda — prireja patriotične spominske dneve. Ob taki nesposobnosti cerkve utegne marsikdo obupati, in župnik Rckert svari cerkev^ pred nadaljnjim molčanjem spričo sedanjih perečih vprašanj. —
število oficirjev pa znižal.« — Sicer pa nima še španska vlada trdnega programa in vsak minister daje drugačne izjave.
Oklic profesorja Einsteina na razorožitev. Profesor Einstein je izdal oklic, s katerim pozivlje učenjake, študente in delavce, da ustanove fond za pobijanje vojne. S plamtečimi besedami se obrača Einstein na žene in može 56 držav, naj store proti vojni več kot da samo proti njej govore.
Bombni atentat tudi na vlak italijanske kraljevske dvojice. Povodom spuščanja v morje največje italijanske ladje »Rex« v Genovi, katere slovesnosti sta se udeležila tudi italijanski kralj in kraljica, je pri povratku bila vržena bomba pod dvorni vlak, ki pa je povzročila le malo materijelne škode. Bomba je namreč predčasno eksplodirala in vlak je srečno pasiral omenjeno mesto ter dospel v Sant’ Anna di Boldieri, kjer biva kraljeva družina na letovišču.
Oton Habsburški se ženi na italijanskem dvoru. Dne 18. avgusta se zaroči Oton Lothringen-Habsburg s hčerjo italijanskega kralja Manjo.
*
Velikanska povodenj na Kitajskem. Kakor poročajo časopisi iz Šanghaja, je nastala v okolici Hang-hau velikanska povodenj, ki je zahtevala veliko človeških žrtev. Vsled te katastrofe je nastala tudi v omenjenem kraju grozna lakota, tako da umrje dnevno na stotine ljudi.
Na Kitajskem se je zrušila bolnica. Na Kitajskem so imeli velike poplave. Ker je bila zemlja razmočena, se je v Hanghauu zrušila bolnica, kjer je našlo smrt 400 oseb. Bolnišnica je bila vsekakor površno zgrajena.
Ali sl že poravnal naroi-nlnoT Ako Se ne, stori takoj svojo dolinostl
Slovesno praznovanje obletnice ustave v
Nemčiji.
Doma in po svetu.
Izplaiilo delavskih razlik železničarjem.
Vprašanje izplačila delavskih raz-«« iz leta 1923, ki se vleče že celih ° let, stoji sedaj pred definitivno rešitvijo.
V soboto, dne 8. avg. 1931, je izdala ljubljanska direkcija vsem službenim edinicam nalog, da morajo takoj, a najkasneje do 20. avgusta t- 1. predložiti računovodstvu direkcije definitivne plačilne pole za izplačilo diference železniškim delavcem.
Pravico na diferenco imajo glasom te okrožnice vsi delavci in pro-fesijonisti za čas od 25. oktobra 1923 do dneva prevedbe na urno plačo, ne oziraje se na to, če so kasneje izstopili iz službe, bili nastavljeni, premeščeni, ali so umrli itd.
Edino oni, ki so bili v času od 25. oktobra 1923 dalje do dneva prevedbe v službi kot uradniške pomožne moči, ali pisarniške moči (brzojavci, blagajničarji, kartanti, pomožni pisarji urnikov, prevzemalci vlakov), nimajo pravice na diferenco.
Predložene izplačilne pole bo direkcija takoj likvidirala in zahtevala Pri generalni direkciji otvoritev kredita in odredila izplačilo z brzojavnim nalogom.
Tako bo, upajmo, že začetkom septembra, delavcem izplačana diferenca. Že sedaj pa pripominjamo, da so delavci oškodovani glasom gornjega naloga za cela dva meseca (september in oktober), ker so bile leta 1923 urne plače uvedene že s 25. avgustom. Kakor smo obveščeni, je Ujedinjeni savez železničarjev že začel akcijo, da se delavstvu pri-pozna diferenco tudi za ta dva meseca. v kar so delavci že glasom di-rekcijske okrožnice št. 156/1-29 popolnoma upravičeni.
Železniški delavci naj tudi iz dolgotrajne borbe za izplačilo delavskih , iterenc črpajo zlat nauk, da je delavcu organizacija nujno potrebna in
/^Prcvidijo, da je njih mesto v Ujedinjenem savezu železničarjev Jugoslavije.
V soboto, dne 8. avgusta, je zatisnil za vedno svoje trudne oči naš nepozabni Lovrenc Gaberšek. Legel je v grob mož dela in poštenosti, jeklenega značaja.
Ko so pred 24. leti ljubljanski mizarji gradili temelje svoji mizarski zadrugi na Viču, je bil pokojni med Prvimi, ki je pogumno zavihal rokave ter krepko prijel za trdo delo. Dočim so nekateri omahovali in podcenjevali moč solidarnosti, ter končno omagali in zapustili na videz neplodno zadružno delo, je Gaberšek stal neomajan v svoji zavesti, da rnora pošteno delo končno le roditi uspeh. Ni se varal. Stoječ ob rojstvu mlade zadruge, jo je negoval k°t lastnega otroka, ne meneč se za včasih neprijetne neprilike, je sko-r.° fanatično verujoč v zadružno vodo in silo bodril, svaril in tudi požrtvovalno pomagal zadrugi ob najtežjih časih. Da se je zadruga mizarjev povzpela do sedanje višine in imena, je nesporno tudi velika zasluga lajnega skromnega Lovrenca.
Gaberšek je bil rojen na Vrhpoljah pri Moravčah leta 1876 Že v mladih letih je prišel v Ljubljano ter takoj našel posla v delavskem gibanju, ki mu je ostal zvest do smrti. Blagega značaja je bil, ter povsod priljubljen. Nikdar ni iskal priznanja, poznal je le delo. Nedvomno so Pa bili zanj najhujši časi, ko ga je vojna vihra odtrgala od ljubljene rodbine in od njegove zadruge. Pa vrnil se je po srečno prestanem ruskem ujetništvu zopet med nas ter ostal med nami vse dotlej, ko ga nam je ugrabila prerana smrt.
Težko je nam, veruj, Lovrenc, ko te ni več med nami. Bridko te bomo Pogrešali. Hočemo pa vztrajno korakati po poti, ki si jo nam začrtal, zavedajoč se, da s tem najlepše počastimo Tvoj spomin. Bodi Ti lahka zemlja!
Kako je pravzaprav v Rusiji?
Kaj piše avstrijski delavec iz sovjetske Rusije.
Dunajski »Abend« je prejel več pisem od svojcev dunajskih kovinarjev, ki so se izselili v Rusijo. »Abend« je objavil pismo kovinarja Franca Lauschmanna, ki ga njegovi prejšnji dunajski tovariši slikajo kot resnega opazovalca in poverljivega in mirnega človeka. On piše:
»Dragi H,,..! Želite -vedeti, kako je v Rusiji? Prav rad vam napišem popolnoma zanesljivo poročilo. Sovjetska Rusija ni paradiž. Najmanj za take, ki menijo, da si tukaj lahko z lenuharjanjem kaj zaslužijo. Res ije, da
primanjkuje živil in manuiakture.
Ampak za delavce in posebno še za inozemske delavce je zadostno poskrbljeno. Ti veš, da meni ne ugaja 'kmalu vsaka stvar, jaz sem individualist, vendar smartam, da sem lahko popolnoma zadovoljen.
Imam zagotovljeno minimalno plačo po 240 rubljev mesečno. To je približno 880 šilingov (7040 Din). Včasih zaslužim še več Decembra meseca sem imel še malo prilike za ipravo produktivno delo in če hočem biti pravičen, moram reči, da v decembru niti do 100 rubljev nisem zaslužil, V januarju sem dohil izplačanih 260 rubljev. V februarju bo nekaj manj radi preureditve produkcije. Delamo v treh izmenah s polurnimi odmori.
Prehrana je prav dobra.
Mi inozemci imamo v delavskem hotelu svojo posebno mizo. Ob četrt na 7 zjutraj dobimo zajtrk: čaj, kruh z maslom, šunko ali jajca. Vsakdo dobi s seboj na delo maslen kruh s Špehom ali šunko. V tovarni ije vedno na razpolago vrela voda, da si vsak hip lahko napraviš čaj. To napravo jaz prav pridno uporabljam. Sladkor je na karte in se ga doibi na mesec in osebo poldnug kilogram. V prosti trgovini pa stane kilogram sladkorja 3 rublje. Na nekaj te pa moram opozoriti: kakor dolar v Ameriki, tako tudi rubelj v 'domači državi nima tiste kupne moči, kakor bi kedo pričakoval po valutnih diferencah. Jaz računam tuzemsko realno vrednost rublja na 1.40 do 160 šilinga (11.20 do 12.80 Din).
V kooperativnih, to .je v konzumnih zadrugah so vsi produkti za člane veliko cenejši kakor v drugih trgovinah. Tudi dobimo mi vsak mesec tekstilije, ki se sicer v Rusiji le redkoikedaj in težko dobijo.
Ampak čisto sem se oddaljil od predmeta. Delopust ima moja partija ob pol štirih popoldne.
Kosilo je zopet zelo obilno, ali mi Dunajčani trpimo radi tega, ker je 'premalo spremembe v hrani. Navadno je debelo zakuhana ljuba (boršč), kakšna mesna ali ribja jed in pa večna gosja pečenka. Obljubili so nam, da nam bodo priskrbeli avstrijsko kuharico. Po vsakem obedu se pije čaj.
Kar se tiče ostalih tvojih vprašanj: božična darila niso prepovedana. Ampak tudi ni navada dajati božična darila, ikakor pri nas. Ruski svobodomiselci »Zveza ibrezbožcev« vodi res ljuto borbo pToti re-ligijoznim ostankom. Zakonito pa izvrševanje religijoznih ceremonij ni prepovedano.
Prihranjen denar lahko po svojem preudarku vporabijamo, ne smemo ga pa, če zapustimo Rusijo, vzeti seboj preko meje.
Pozdravljam vse prijatelje, Vaš Franc.«
Ljubljanski velesejem
Jesenski velesejem od 29. avgusta do 9. septembra bo kaj zanimiva prireditev. Vse je skrbno pripravljeno, z ljubeznijo in največjo vestnostjo. Zato je tudi upravičeno upanje, da bo uspeh popoln. Poleg splošnega vzorčnega velesejmskega oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kjer se bodo sklepale kupčije, zlasti v strojnih in tehničnih pripravah, pa tudi v drugih številnih sezonskih predmetih, ki jih bodo razstavile številne tvrdke, bo letos še cela vrsta razstav:
1. Tujskoprometna razstava, ki bo obsegala propagandni del, strokovnopoučni del in tehnični tujskoprometni del.
2. Razstava slovenskih mest.
3. Kmetijska razstava, ki bo obsegala strokovnopoučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zele-njadno razstavo, vinsko razstavo in sejem, razstavo poljedelskih strojev in orodja, perutninarsko razstavo in razstavo kuncev.
4. Higijenska razstava.
5. Novodobno gospodinjstvo, ki bo obsegalo stanovanje po načelih smotrenega gospodinjstva zgrajene hiše, opravljanje hišnega dela, uporabo tvarine po narodno-go-spodarskih načelih, nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, obleka gospodinje, šte-denje z zdravjem, telesnimi in duševnimi moorm gospodinje, domačo lekarno in svoji k svojim.
6. Obrtna razstava.
7. Razstava domače obrti.
8. Razstava pohištva, stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme in
9. industrijska in obrtna razstava.
Vse te razstave bodo dale letošnjemu
jesenskemu velesejmu tudi kulturno-gospo-darsko obeležje. Vsaka razstava zase zasluži, da si jo bo vsakdo ogledal, ker bodo vse za vse sloje našega naroda velikega vzgojnega pomena.
Maribor.
Začetek političnega življenja v državi. Mariborski župan dr. Juvan je razposlal nekaterim ljudem vabilo, ki ga ponatiskujemo:
Vaše blagorodje!
Danes desetega avgusta ob 19. (7.) uri zvečer se vrši v mestni posvetovalnici sestanek v svrho izvolitve pripravljalnega odbora mestne politične organizacije. Vabim Vas vljudno, da se tega sestanka zanesljivo udeležite.
Z izrazom najodličnejšega spoštovanja Dr. Juvan 1. r.
Na sestanku je potem rekel, da so bili od bana pozvani vsi župani, da ustanove čimprej pripravljalne odbore te nove stranke, ker da izide 15. t. m. velik kraljev proglas, kjer bodo v imenu nove državne stranke ti odbori na lepakih že podpisani. To bo zaenkrat edina pripuščena stranka, ki bo imela kraljev program z dne 6. januarja. V debato je nato posegel dr. Kukovec, ki je rekel, da je pripravljen doprinesti vsako žrtev, da pride narod do svobode in če je to početek tega, potem je to razveseljiv pojav. Gosp. Tavčar je rekel, da je s svojimi bivšimi političnimi prijatelji pripravljen delati z vsakomur, ki mu je očetnjava in dinastija pri srcu. S. Petejan je izjavil, da ostane pri stališču, ki ga je bil nekaj dni poprej povedal ministru g. Serne-cu. S. Ošlak je stavil nekaj vprašanj: 1. ali ima stranka že svoj štatut in če bodo predsedniki stranke imenovani ali voljeni; 2. kaj se bo zgodilo potem, ko bo stranka ustanovljena; 3. če res ne bo nobena stranka več pripuščena, in 4. kaj bo napisanega na kraljevem proglasu, ki bo podpisan tudi od novih odbornikov. — Župan je odgovoril prav vljudno, da mu o vsem tem ni ničesar znanega, ve samo, kakšen bo program', štatut pa bo šele napravljen. Rekel je, da bo morda pozneje enkrat pripuščena še ena ali dve večinski stranki, nikoli pa ne bo pripuščena nobena verska ali pokrajinska stranka. Nekateri gospodje so odstopili ponujeno jim mesto pripravljalnega odbora drugim gospodom, nakar so bili izvoljeni v predsedstvo: dr. Juvan, dr. Lipold in Tavčar. V odbor pa: Žebot, Kejžar, Pivec, dr. Pivko, Sturm, dr. Kovačec, dr. Rapotec, Aljančič, Bureš, Pintar, Ozvatič itd.
Če so občinski referenti na dopustu. Mestna občina mariborska je nameravala kupiti sanatorij dr. Čeha v Št. Juriju ob Pesnici in ga adaptirati za mestno ubožnico. O nakupu tega poslopja bi bil moral sklepati mestni občinski svet na svoji seji, ki pa je bila vsled odsotnosti nekaterih referentov odgodena na 13. avgusta. Kakor poročajo časopisi, se je medtem zglasil drugi reflektant, ki je omenjeni sanatorij kupil za 210.000 dinarjev.
Jezdi se naj same po cestah. Minulo soboto, okrog pol 20. ure, je nek častnik prijezdil iz Tattenbachove ulice ter zavil kar preko novega Glavnega trga, kjer stojijo vozovi s sadjem. Znano je, da se tam navadno zadržuje mnogo ljudi, zlasti pa otrok in bi se vsled tega prav lahko zgodila kakšna nesreča. Pristojna vojaška oblast se naproša, da jezdenje čez ta del Glavnega trga prepove.
Iz počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju se je minulo nedeljo in pondeljek vrnila druga skupina otrok. Otroci so se vrnili krepki in živahni in so se le neradi ločili od zelenega Pohorja.
Vpisovanje na državnem učiteljišču. V I. letnik državnega učiteljišča prične vpisovanje dne 11., 12. in 13. septembra. Ostali letniki se vpišejo dne 12. septembra.
Zopet so pričeli graditi promenadno pot na levem bregu Drave od državnega mosta na Pobrežje. Upamo, da ne bodo nastale zopet nove ovire in da se bo ta steza končno že enkrat dogradila.
Razstava ročnih del v deški meščanski šoli. V nedeljo, dne 10. avgusta je bila otvorjena razstava učencev tukajšnje meščanske šole. Ker so razstavljena ročna dela, ki so bila izdelana pod nadzorstvom ravnatelja Humeka zelo lepa, priporočamo, da
si vsak ogleda to razstavo. Vstopnine ni.
Smrtna kosa. V petek, dne 7. avgusta, je umrl v splošni bolnici na posledicah proletarske bolezni — tuberkuloze Avgust Gradišnik, nečak s. Avgusta Gradišnika. Pogreb preminulega se je vršil minulo nedeljo ob številni udeležbi znancev na magdalensko pokopališče na Pobrež-ju.
Nedeljski koncert v parku. V
parku je minulo nedeljo prav lepo koncertirala godba Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev.
Izlet varaždinskih sodrugov v Maribor. V nedeljo, dne 16. t. m., priredi delavsko kulturno društvo »Slo-boda« iz Varaždina izlet v Maribor. Med sodrugi-gosti bodo tudi športniki, ki bodo nastopili v prijateljski tekmi proti mariborski »Svobodi«. Tekma se bo vršila v nedeljo ob pol šesti uri popoldne na igrišču športnega kluba »Maribor« (Ljudski vrt). Pozivamo mariborske sodruge na to prireditev! Udeležite se je! Sprejmimo Varaždinčane na igrišču. To ni važno samo radi športnega momenta, temveč radi medsebojnega spoznavanja. V nedeljo vsi na igrišče k prijateljskemu sprejemu varaždinskih sodrugov.
Zborovanje čevljarjev. Minulo nedeljo so zborovali v Gambrinovi dvorani čevljarski mojstri. Na shodu, katerega so se udeležili tudi nekateri zastopniki iz raznih drugih krajev Dravske banovine, so v glavnem razpravljali o uvozu inozemskih čevljarskih izdelkov ter po obširni debati sklenili poslati delegate na kongres čevljarjev, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. avgusta v Beogradu.
Sigurne smrti v dravskih valovih je rešil minuli četrtek delavec Mest-ner sina gostilničarja Kuralta v Studencih in pa nekega drugega kopalca. Gostilničarjev sin Kuralt je namreč pri kopanju plaval skoro do sredine Drave, vsled deročih valov pa je pri plavanju opešal in se naenkrat pričel potapljati. Nesrečo je opazil nek kopalec iz obrežja, ki je takoj plaval potapljajočemu na pomoč. Kuralt se je z vso močjo oprijel svojega rešitelja, vsled česar je nastala za oba nevarnost, da utoneta, če bi ne bil prihitel na pomoč Mestner s čolnom, kateremu se je posrečilo oba potegniti iz valov.
Nezgodi. Minulo soboto se je pri delu ponesrečil železniški delavec F. Kreft. Padel je tako nesrečno pod nek vagon, da so mu kolesa zdrobila levo nogo. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek, nakar je bil odprem-ljen v splošno bolnico. — Delavec F. Toplak pa je na cesti proti Sv. Petru padel raz kolesa in je zadobil na glavi in na levi roki hude poškodbe.
Zastrupljenje s klobaso. Minulo nedeljo je zaužila za večerjo družina kmeta Drozga iz Sp. Dupleka klobaso, ki je bila kupljena že pred več dnevi. Takoj pa zaužitju so popadli silni želodčni krči Drozgovo ženo in vseh pet otrok, tako da so morali odpremiti vse v splošno bolnico.
Tatvina dvokolesa. Minulo soboto je bilo iz veže okrožnega sodišča ukradeno skoro novo kolo znamke »Lyon«. Dvokolo je last upokojenega detektiva Ščuke in je zeleno barvano.
Prijatelj prirode, podružnica Maribor. Sobota, dne 15. in nedelja, dne 16. avgusta 1931: Izlet na Veliki vrh. Odhod ob 6.45 z glavnega kolodvora, kjer se pridružijo člani podružnice iz Koprivnice.
Nočna lekarniška služba. Ta teden vršita nočno lekarniško službo lekarna Savost na Kralja Petra trgu in pa lekarna »Pri angelu varuhu« na Aleksandrovi cesti.
Pergamentni papir za vkubavanfe kupujejo gospodinje samo v papirnici Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Vsakdo mora čltatl Fr. Žgečevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah.
Celje.
Tombola »Svobode«, ki bi sc
imela vršiti preteklo nedeljo, dne 2. avgusta, je vsled tehničnih tež-koč bila preložena na nedeljo, dne 23. avgusta. Ta dan se bo zanesljivo vršila. Dobitki vedno bolj naraščajo in je treba reči, da se toliko lepih stvari vidi komaj v kaki prvovrstni prodajalni. Število dobitkov prekaša vsako pričakovanje in je že sedaj jasno, da se bo moglo dati kakih 20 tombol in bo še toliko ostalo, da do malega ne bo odšel nihče praznih rok.
Prodaja tombolskih kart kljub veliki krizi prav lepo napreduje, posebno zadnje dni. Vsi prijatelji »Svobode« in delavskega pokreta naj smatrajo za svojo dolžnost, agitirati za to tombolo, ki ima tako lep namen.
Prijatelj prirode, podružnica v Celju, bo v najkrajšem času ustanovljena. Pravila so bila oblastem naknadno po popravku zopet predložena in je zakoniti rok te dni potekel. Interesenti, ki žele kakih pojasnil ali ki žele pristopiti k društvu, naj se zglase v Delavski zbornici v Celju vsak pondeljek med 7. in 8. uro zvečer.
Jesenice.
Pri nas je vedno kaj novega. Po
bombnih atentatih, oziroma eksploziji peklenskih strojev v pondeljek opoldne, smo doživeli še nekaj nesreč večjega in manjšega obsega. Nedelja je pa veljala predvsem tekmi, ki se je napovedala med športnim odsekom »Svobode« in športnim klubom »Bratstvo«. Tekma je bila iz mnogih ozirov zelo zanimiva, posebno, ker so se že vnaprej napovedovali rezultati itd. Izid je pričakovala vsa jeseniška športna javnost z izredno pozornostjo. Na tekmi sami je vladalo preveliko »navdušenje«, ki zasluži bolj grajo kot pa priznanje. Tekma se je odigrala zelo ostro, kar je deloma tudi razumljivo. Njen rezultat je pa marsikoga presenetil. Zmagala je »Svoboda« s 3 : 2 in tako parirala vse podcenjevanje.
25 letni jubilej jeseniške svobodne strokovne organizacije se proslavi kar najsvečanejše. Kot uvod bo predvajan film »Ciankalij«. V soboto, 15. avg., se vrši svečana akademija »Svobode« s sledečim sporedom: Pozdrav živim, recitacija. —■ Pozdravni nagovor s. Teplyja iz Ma-
Vsi letni naročniki dobe
MALA NAZNANILA.
ELEKTROMEHANliNA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektro-motorlev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup ln prodaja porabljenih motorjev in dynamo-stroj ev.
Pristopajte k zadrugi
DELAVSKI DOM“
zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlate nalivno pero
ali pa KUrschnerJev roZnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovčeki, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-jeni torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2 j
(Scherbaumov paviljon).
99
z. v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8’—, 10'—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom.
PI/ARMliKC
POTREB/CIME
PAPIRNICA LIUDJHC „	Tl/M	ARHE
SLOM/KOV TRG 6
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
ribora in igra »Tragedija v kleti«. Recitacijo in igro je napisal mladi proletarski književnik in jeseniški fa-briški delavec Tone Čufar. Drugi dan, 16. avgusta, je promenadni koncert kovinarske godbe, potem pa veliko zborovanje jeseniškega delavstva, ki slavi jubilej svoje organizacije ter obenem zadružni dan. Popoldne je spominsko slikanje in vrtni koncert ter prosta zabava. Na zborovanju bodo govorili predstavniki vrhovnih forumov strokovnih in zadružnih ter tudi kulturnih organizacij. Delavski dom se za to lepo priliko okrasi in razsvetli. — Naj na tej proslavi nikogar ne manjka.
Studenci pri Mariboru
Za intenzivnejše kulturno delo v Studencih. Podružnica »Svobode« v Studencih je sklicala minuli petek članski sestanek, na katerem je predsednik s. Alojz Divjak podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu, katerega je izvršil podružnični odbor. Naglašal je težkoče, katere se je moralo premagati, zlasti je povdar-jal, da vlada neke vrste apatija starejših sodrugov napram »Svobodi«. Poročal je tudi dalje o finančnem uspehu zadnje tombole, ki bi bila lahko še boljše izpadla, če bi se ne bila vršila iz gotove strani protiagi-tacija. Na povabilo odbora je s. Pe-tejan poročal o pomenu kulturnega delovanja »Svobode« ter o potrebi izobrazbe vseh delavcev, pa bodisi, da so mladi ali starejši. Priporočal je
Ali si 2e dobil novega naroinika za »Delavsko politiko", smatraj to za svojo dolžnost!
dalje studenškim Svobodašem, da gredo požrtvovalno na delo za pridobivanje novih članov, kakor tudi način, kako naj »Svoboda« vrši svojo kulturno misijo med delavci. Če se bo delalo brez vsake kričeče reklame in velikih prireditev, si bo »Svoboda« pridobila zaupanje vseh delavcev, tako da bo kos svoji nalogi. Izvajanja s. Petejana so vzeli navzoči na znanje ter po stvarni debati, v katero so posegli ss. Divjak, Rusi, Haberl in drugi, sklenili, da bodo v bodoče delali po teh začrtanih smernicah.
Mladinski dnevi. Podružnica »Svobode« v Studencih pri Mariboru priredi dne 15. in 16. avgusta mladinske dneve. Spored: Sobota, dne 15. avgusta, popoldne ob 15. uri otroška prireditev; nato pa velika vstopnine prosta veselica, pri kateri sodelujeta dve godbi. Nedelja, dne 16. avgusta, veliki izlet z godbo k Sv. Križu. Odhod ob 5. uri od gostilne pri Beli zastavi. Del. kulturna in športna društva, kakor tudi strokovne organizacije in prijatelji naše kulturne organizacije se naprošajo, da se te prireditve polnoštevilno udeleže. Delavke, delavci, pošljite vaše otroke k tej prireditvi in podpirajte naše kulturne organizacije. Odbor.
Preminul je naš soustanovitelj in bivši podpredsednik načelstva
Dr. Danilo Majaron
predsednik odvetniške zbornice itd. v Ljubljani.
Ranjki je deloval z njemu lastno energijo nesebično in neumorno v procvit zavoda dolgo vrsto let, odprtega srca pa je z brezplačnimi nasveti pomagal nebroj sodrugom naše zadruge.
Preblagemu možu, plemenitega, najčistejšega značaja naša hvala in nekaljen spomin v globoki hvaležnosti! Lahka mu rodna zemlja!
LJUBLJANA, dne 7. avgusta 1931.
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z.
Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBB1
vi
PRISTOPAJTE K ZADRUGI
DELAVSKI DOM
Maribor, Frankopanova ulica 1.
ii
Wl POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili obleke* Čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebiiine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB lah, Maribor, Glavni trs Z.
Oglejte si izložbe in zalogof
11
mm
Hnlnonite soole prihranke
v Štajerski hranilnici in posolilnki v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Olose obrestujemo na 6'A°I.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcil izdala in ureiuie Viktor Eržen v Mariboru.