887. Itev. V Ljubljani, sobota dne 6. lunila 1914. Leto III. Posamezna SfevSika „Dweva“ stane 6 vin.f ravno toliko številka „Bodeče Neie“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ p prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K- brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘60 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 k četrtletno 5'50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Telefon Številka 118. Neodvisen politlten dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeta Nete. Posamesna številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko Številka uBoctefe Ne2e“. flreilniiivo In opravniStvo: Lluiiijnna, uui ulica štev. fi. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni Hrainik Radivoj Korene. ~ last in M. JtilsljskB tiskarne**. Telefon Številka 118. Evropske ladle pred Oračem. — V Draču obsedno stanle. — Evropsko vpraSanie. — Protiavstrijske demonstradie v Benetkah. — Proces Blekar v Trstu. V vednost in ravnanje damam, ki bodo sodelovale pri cvetnem dnevu. Včeraj popoldne je prejel prvo-mestnik C. M. D. Andrej Senekovič sledeči dopis od policijskega ravnateljstva. C. kr. po!, ravnateljstvo v Ljubljani. Št. 382/2/pr. Ljubljana, dne 5. junija 1914. Prejmi gospod Andrej Senekovič, kot prvomestnik Ciril-Metodove družbe v Ljubljani. Prepis. C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani je glasom razpisa z dne 4. t. m., št. 1807 pr., vsled pooblastila c. kr. ministra za notranje stvari vgodivši prošnji »Ciril in Metodove družbe« in društva »Brani-bor« v Ljubljani, z dne 27, maja 1914, Št. 1046, dovolilo, da smeta prirediti dne 6. in 7. junija 1914 v Ljubljani cvetlični dan pod sledečimi pogoji: 1. Prodajati in ponuditi se smejo Izključno samo cvetlice, ne pa tudi slaščice in razglednice. 2. Prodajo cvetlic se ne sme začeti pred 7i uro zjutraj in se m (»ril končati olj 7. url zvečer. 3. Prodajalci in prodajalke morajo biti najmanj 16 let stari in morajo imeti potrebne legitimacije za ta posel. 4. Prepovedano je cvetlice vsiljivo prodajati; ako kdo ponudbo odkloni, se isto ne sme ponoviti. 5. Po trgovinah, javnih uradih, v neposredni bližini cerkev, v poslopjih na kolodvorih, v gostilnah in kavarnah se ne sme cvetlice ponujati. Za vsak mestni okraj, v katere n se bodo cvetlice prodajale. Je nastaviti primerno število rediteljev, katerih imena je do 6. junija 1914 dopoldne tuuradno prijaviti. 7. Za točno izpolnjevanje teh pogojev je prvomestnik Ciril-Metodove družbe gospod vladni 6. svetnik Andrej Senekovič odgovoren. Prošnjo za prireditev cvetličnega dneva dne 1. in 2. julija 1914 bo c. kr. deželna vlada pravočasno rešila. Za veselico, katera se ima po časopisnih poročilih vršiti dne 7. junija 1914 v Narodnem domu, je izposlovati posebno dovoljenje. C. kr. vladni svetnik in pol. ravnatelj: Orol Kiinigl. Obvestilo: Legitimacije za prodajanje cvetk se dobe od 10. ure dalje v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda. Liska Ml Gorica, 3. rožnika. Ni dolgo, kar je imelo ireden-tično društvo »Trento-Trieste« svoje zborovanje, kjer se je sklenilo, da se mora društveno delo pomnožiti, že so priredili tržaški in drugi neodrešenci hrupne, demonstracije na bin-koštno nedeljo zvečer v Benetkah. Naš list je prvi poročal o tel demonstraciji, katere ne smemo nikakor prezreti ali pa jo celo zamolčati, kakor so to storili vsi pemški in večinoma tudi-slovenski Usti. Imea srao priliko govoriti z laškimi udeleženci-is Oorice, ki so v dobri veri izdali marsikaj, česar ne poročajo niti laški dnevniki iz kraljestva, Demonstracijo so priredili tržaški Lahi skupno z dijaki in izletniki Iz Gorice, Istre in Dalmacije. V nedeljo zvečer je svirala na Markovem trgu vojaška godba, katero so »ne-odrešenci« prisilili, da je igrala kraljevo koračnico in garibaldinsko himno, katero so spremljali s petjem. Pred cerkvijo sv. Marka in na Slovanskem obrežju so vpili: Dol z Avstrijo! Dol s ščavi! Evviva Trie-ste Italiana! Evviva il reJ Demonstracija je imela splošen značaj, dasi-ravno so jo hoteli socialni demo-kratje preprečiti. Njihov vodja je bil celo par ur zaprt, kakor tudi drugi, ki so hoteli preprečiti demonstracijo. Avstrijski Lahi so pretepali pomirjevalce z dežniki in palicami. Policija jih ni aretirala, pač pa socialiste! Opolnoči je morala godba zopet igrati kraljevo koračnico, nakar so jo »neodrešenci« spremili v vojašnico. Take reči počenjajo avstrijski Lahi v Benetkah! Naše oblasti se za vse to popolnoma nič ne zmenijo in puste v miru vse, ki javno napadajo Avstrijo v tuji državi, potem pa se zopet mirno vrnejo na avstrijska tla. Sicer pa so se topot »neodrešenci« nekoliko bali, da jih ne primejo naše oblasti na povratku. Zgodilo se jim ni seveda ničesar. Če pa gre kak Slovan v slovansko državo, kjer se vede popolnoma indiferentno, že pošljejo za njim cele regimente policijskih agentov in detektivov. Ko se pa vrne, je gotov, da ga čaka veleiz-dajniški proces! Tako se postopa z nami, Jugoslovani, ki §e nikdar nismo zatajevali svoje lojalnosti do habsburške države! Zato se ne moremo zadosti načuditi, kako je sploh mogoče, da je naše časopisje popolnoma ignorirajo nedeljsko iredentično demonstracijo v Benetkah. Izjemo dela samo tržaška »Edinost«. V slučaju, da bi le en avstrijski Slovan izustil napol glasno le eno besedo izvefi Avstrije, bi se dvignil ves laški Izrael in zatulila vsa germanska klika. Mi smo seveda vajeni ponižnosti in se raje prepiramo med seboj, kakor pa da bi odločno nastopili, kadar Je treba varovati naše narodne interese in pokazati svetu, kakšni so naši sovražniki. i ziija. ST. PAVEL PRI PREBOLDU. Kakor je bilo že naznanjeno, priredi naš »Sokol« v prostorih Sad-nlkove gostilne ob Savinskem mostu v nedeljo 7. junija lepo ljudsko igro »Revček Andrejček«. Po igri je na velikem in krasnem vrtu prosta zabava, ki jo bo oživljala dobra godba. Z giotovostjo pričakujemo gostov od vseh strani, zlasti bratskih društev iz vseh bližnjih krajev. Zveze z vlaki in avtomobilom so zelo ugodne. Za izletnike si ni mogoče misliti lepšega cilja, kakor je Sad-nikova gostilna ob bistri Savinji. Ponavljamo še enkrat: Dne 7. junija popoldne bodi cilj vseh naprednih Savinjčanov in drugih bližnjih rojakov St. Pavel pri Preboldu. DIVAČA. Sokol v Divači priredi kakor že javljeno dne 7. junija 1.1. ob 4. uri popoldne javno telovadbo in veselico na prostem poleg restavracije Ma-horčič (baraka). Vzpored telovadbe: proste vaje naraščaja, proste vaje članstva, skupina. Pri prostih vajah in orodni telovadbi sodeljujejo tudi okoliška društva. S tem razporedom stopi mlado društvo prvič pred širšo javnost. Je to pomemben dan za di-vaškega »Sokola«, ker mora dokazati svojo eksistenčno pravico in postaviti trden temelj svojemu nadalj- neniu razvoju. Upamo, da bode tudi občinstvo pokazalo živo zanimanje za to prireditev in s tem podprlo gmotno in moralno prvi polet diva-škega »Sokola« iz njegove telovadnice. Na veseličnem prostoru se marljivo pripravlja za vse udobnosti občinstva. Preskrbljena je dobra kapljica, ki bode vsakomur ugajala, in tudi druge stvari bodo spravile po-setnika gotovo v dobro voljo. Mladini bode na razpolago tudi plesišče, drugi zopet lahko iščejo svojo srečo v bogato dotiranem srečolovu. Pri celi prireditvi sodeluje znana sežanska godba na pihala. Kdor želi prebiti nekaj uric v dobrem razpoloženju, temu kličemo: na svidenje v nedeljo popoldne v Divači. Na zdar! IZ KAMNIKA. V Kamniku stoji blizu kolodvora mostovna tehtnica že kakih 25 let; tehtnica je vedno odgovarjala predpisom in bila ljudstvu v splošno zadovoljnost. Užitek te vage ima vdova po ranjkem Josipu Fajdigu, ter je to njen edini zaslužek, da se more pošteno preživeti. Ker je pa omenjena vdova naprednega mišljenja, se je klerikalni občinski odbor pod vodstvom kanonika Lavrenčiča, ki se je pred leti, ko je bil prišel v Kamnik, pri sprejemu občanov izrazil, da je prinesel blagoslov in mir v Kamnik, skopal na to usmiljenja vredno žensko z vso silo, ter jo hoče uničiti. Občina dela tik pred omenjeno tehtnico, drugo (na dvorišču Konzu-lat-Hoteia-Krištof), in sicer na stroške občanov, ter hoče na ta način izpodriniti omenjeno, že 25 let obstoječo tehtnico. Občina bode morala plačevati najemnino od prostora, dasi ima svo- Za birmo se priporoča tvrdka Ljubljana Nizke cene, prav solidna in dobra postrežba. :: Ceniki zastonj in po-:: štnine prosti. :: H. SUTTNER Mestni trg 25 Lastna protokoli-rana tovarna ur v :: Švici. :: Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“. LISTEK M. ZEVAKO: Srce in mei. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Pardajan je izpraznil svojo steklenico in začel iskati zalogo gnjati s tem večjo gorečnostjo, ker ga je lomil glad kljub vročici. Preobširno bi bilo, poročati o tem iskanju in o premnogih krizah nad in obupa, ki jih je mora! prestati stari klativitez, preden je dosegel »voj cilj. -Našel je gnjati! n .L?ža,e s? lepo zložene na slami; Pardajan se je lotil prve in si dejal z zadovoljstvom »Evo postelje, evo mi osvežujočih pijač in hrane, ki se mi vidi prav tako okusna kakor redilna. Moj štirinajstdnevni počitek je torej zagotovljen.« S tramovi, ki jih je nabral po kleti, je zabarikadiral vrata. Zdaj je bil varen, da ga vsaj v »panju ne bodo mogli zalotiti. Meča sicer ni imel več, izgubil ga Je bil v neenakem boju; toda osta- lo mu je še bodalo — orožje, s katerim se je mogel braniti. Temi se je navadil pomalem; tenki pramen svetlobe, ki je padal skozi zaplankano okence, se mu je zazdel naposled pravcat žarek luči. Tako je lahko razločeval noč in dan. Cas je tekel. Pardajanova krepka natura je kmalu premagala mrzlico. Rane so se mu zaprle in se začele celiti. Toda žal, tudi zaloga gnjati Je bila vsak dan manjša. Mesec dni, morda celo več je že bilo, odkar je prebival Pardajan v Danvilovi kleti. Stari lisjak, vajen raznovrstnih obleg, je mislil sicer že prvi dan na vse možnosti in si razdelil živila na porcije. A kljub tej varčnosti, ki je postala kmalu skopost, je napočil dan ko mu je ostala samo še ena gnjat. Njegove rane so bile zaceljene. Čutil se je čilejšega nego kdaj poprej. Do tistega dne ni bil trpel nikoli gladu niti žeje. Zdaj pa je stooalo strašno vprašanje, zopet predenj in nič več se ga ni bilo mogoče ogniti. In tudi rešilne poti n. lilo več. Vse te dolge dni in noči je pre-tulital Pardajan in iskal poti, kako pobegniti iz svojega neradovoljnega bivališča. Načrti so sledili drug drugemu v njegovem duhu, a zavračati jih le moral po vrsti, zakaj nobeden ni bil izvedljiv. Spoznal je grozne lcsnico; Iz Danvilove kleti ni izhoda! če par dni, pa ostane brez živeža! In takrat se začne dolga, strašna borba z najmučnejšo smrtjo, ki si jo more misliti človeški um! XLV. Ivana Albreška. Takrat, ko se je odpravil grof de Marijak na pot kot tajni poslanik Katarine Medičejke, se je nahajala kraljica navarska v trdnjavi La Ro-šel, ki sicer ni bila glavno mesto protestantov, kakor pozneje, po Jernej-ski noči, a so jo smatrali reformirani vendarle za svoje najzanesljivejše pribežišče. Ivana Albreška je bila zbrala tu vse sile, ki je razpolagala z njimi. Našla je bila načrt, enako smel kakor enostaven, ki se je delil v dve posamezni akciji. Obstojal je v tem, da zbere pod rošelskim obzidjem vse francoske protestante, kar jih je bilo pripravljenih tvegati velik udarec, da si iz-vojujejo svob. vesti, to je, ne le pravice, misliti drugače kakor katoliki, marveč tudi civilno eksistenco v državi, ki Jih je izključevala doslej iz vseh javnih služb. Z eno besedo: po njenih mislih je bila napočila ura, ko je trebalo ali zmagati ali pa umreti. Kadar bi bila zbrana in urejena ta armada, je hotela sama prevzeti poveljstvo in marširati naravnost proti Parizu. - Takšna je bila prva akcija njenega načrta. Druga je obstojala v tem, da poizkusi smel udarec v Parizu samem, to pa v trenotku, ko se pojavi ona na Monmartrskih gričih, odkoder je hotela naskočiti mesto. Ta smeli udarec naj bi bil ugrab-ljenje kralja Karla IX., ki naj bi ga spravili v taborišče reformirancev. Trebalo je torej, da odidejo Ko-linji, Konde in Henrik Bearnskj naprej, nastanijo se v Parizu in pripravijo ugrabljenju pot. Tri do štiristo protestantov naj bi se zbralo posamezno ali v majhnih družbah v Parizu in zasedlo pomalem ves tisti kos mesta, ki Je ležal nad Luvrom in Monmartrskimi jarki. Takšna je bila druga akcija načrta. Ivana Albreška bi se torej pojavila pred Parizom z armado, bro-ječo svojih petnajst tisoč pešcev, dva tisoč jezdecev in dvajset topov. Na znamenje, dano z vrha Monmair-tra, bi zajahali konje Henrik Bearn-ski, Konde in Kolin ji; onih štiristo že dospelih hugenotov bi se zbralo okrog njih; ta četa bi korakala nato skozi oblegano mesto, oznanjaje Parižanom, da se nahaja njihov kralj v sovražnem taboru. Obrnila bi se proti Monmartrskim vratom, ki bi jih naskočili istočasno tudi z zunanje strani. Tako je upala priti Ivana Albreška v Pariz skoraj brez krvopre-litja, združiti se s sinom, korakati nad Luver in narekovati tamkaj Me-dicejki svoje pogoje. Takšen je bil načrt naše bojevnice v svoji celoti. Njegov oče je bil obup; a nihče ne ve, ali se jim bi bil posrečil kljub temu. Znano nam Je, da so bili Henrik Bearnski, Konde in Kolin ji že v Parizu; iskali so najboljše možnosti, kako bi ugrabili Karla IX., in pridobivali za svojo stvar spravljive katoličane, ki se jim je studilo zavratno preganjanje drugovercev vzlic sen-žermenskemu miru. Takšne so bile stvari, ko je prejela Ivana Albreška pismo, ki jo je pripravilo v veliko zmešnjavo in omajalo vse njene načrte. Pismo je došlo od kralja Karla m prinesel ga Je plemič s kraljevskega dvora. Kralj je zatrjeval kraljici navarski svojo dobro voljo in iskreno željo, končati na vekomaj; te boje, ki okrvavljajo njegovo lepo deželo; vabil jo Je na sestanek v Bloš, kjer bi se domenila o pogojih za trajen in veljaven mir. Dodal je, da ji želi dati oseben dokaz svoje odkritosrčnosti in prav posebno jamstvo o poštenosti svojih namenov. (S tem je namiga-val na ženitev Henrika Bearnskega z Margareto francosko, ki jo je hotel predlagati kraljici navarski po nasvetu svoje matere.) (Dalje.) jega sveta dovelj v takem kraju, kjer bi bila vaga res potrebna, toda ona tega noče vsled škodoželjnosti. Vprašamo občinske odbornike, ki so po večini domačini: ali tako zastopate koristi občanov?----------! Sedaj se izgovarjajo, da niso krivi, ter da so hoteli to preprečiti, pa ni bilo mogoče. Smešno 1 Kdo pa je kriv tej lopovščini? Uničiti svojega bližnjega in ga spraviti na beraško palico! Morda Kristusovi nauki? Ali morda samozavest občinskih odbornikov? Škandal! Apeliramo na vse občane in volilce nekdaj naprednega mesta Kamnik, da dajo v spomin sedanjemu odboru nezaupnico, ter da pri letošnjih občinskih volitvah volijo take ljudi v odbor, ki bodo zastopali interese in koristi svojih občanov, ne pa kakor sedanji odbor, ki skuša domačine-someščane uničiti! Štajersko. Gostovanje ljubljanskih igralcev v Mariboru. Dne 3. t. m. so ljubljanski slovenski igralci v drugič gostovali na slov. mariborskem odru. Nastopili so s tremi enodejankami »Nihilistka«, »Metuljčki« in »Maska satana«. Že prva drama je uspela prav dobro in žela vsestransko priznanje. Sledeča ji burka je tudi tokrat izzvala burne salve smeha. V prvi so se odlikovali ga. Bukšekova in gg. Skcrbinšek ter šest, v »Metuljčkih« ga. Juvanova in V. Danilova ter g. Povhe. Gotovo najlepša pa je bila »Maska satana«, v koje naslovni vlogi je nastopil g. režiser Skerbinšek. Tolikšnega priznanja pač v našem mestu na nobenem odru nihče še ni bil deležen, dasi so n. pr. na mestnem odru že opetova-no nastopili tudi umetniki znanega imena . . . Igra g. Skerbinška, zlasti V scenah blaznenja, je bila res umetniško dovršena in skraja do konca na višku umetnosti. Za svoj nastop je žel vsestransko pohvalo tudi onih, ki so ž njo zelo skromni. Pohvalno pa naj tudi omenimo gospo BukŠekovo in nje izborno igranje ... Zelo nehvaležno pa je bilo naše občinstvo. Tokrat se ga je nabralo — razun di-Jaštva — menda tako malo, kot preje v takih prilikah še ne. Ne vemo, kaj je temu krivo: Ali res totalno neume-vanje in popolna brezčutnost za pravo umetnost, ali pa skrajna narodna mlačnost, ki gre že precej mimo — narodne indolence! Zapomnili si bomo tako ravnanje za pozneje, ko kodo zopet vstajali pri raznih prilikah in neprilikah kritičarji, ljudje, ki o vsaki priložnosti vodijo glavno besedo in stavljajo svoje zmožnosti nad vse, a nimajo niti takrat vsaj dobre volje — na vse drugo bi še radi re-signirali — ko bi vsaj to morali pokazati . . . Enkrat v letu je dana prilika, imeti v našem krogu umetnike. Namesto da bi se jim izkazali v popolni meri hvaležne, pa pokažejo tile naši za umetnost goreči narodni patrioti baš nasprotno. Sram mora človeka biti, sram v dno duše! Vemo, da bo zopet zamera na vseh koncih in krajih. Verjemite, da nam ni prijetno, iti do ostre graje. A povedano mora biti. Ali pa nam je mar v čast, je to morda v čast naši hvaljeni »narodni samozavesti«, če baš takrat ni videti skoro nikogar — kadar bi bilo to najbolj potrebno?! In če bi že ne bila ravno naša zrelejša (s par majhnimi častnimi izjemami seveda) inteligenca, ki nam vedno zopet sili pero v roko in h graji. Delavcu, proletarcu. lahko odpustimo, če na delavnik ne pride. A kakšen upravičen izgovor ima naša odsotna inteligenca?! Za danes to. Ko bomo poročali o »Vragu«, še kaj več! Št. Jur ob lužni železnici. (Nevaren goljul prijet.) Dne l. t. m. je aretiral orožniški stražmojster Gorjup na tukajšnji postaji nevarnega, že dolgo iskanega tatu in goljufa Mihaela Herkelja, doma iz Losoncza na Ogrskem. Mož se je izdajal za grofa Hallcrja in Julija vit. pl. Hanak de Heves. Hodil je okoli v duhovniški obleki in se lagal dekletom na deželi, da zapusti duhovniški stan, ker se namerava oženiti. Na ta način je mnogim izvabil velike svote denarja in se nato francosko poslovil. V Ljubljani je s tem ogoljufal neko žensko za celih 3000 K. A ne samo na posamezna, možitve željna dekleta je imel »Šarf«, tudi samostane je rad in često posečal. Gvardijanu celjskih kapucinov je izvabil 40 K in se več dni pri kapucinih gostiL Lazaristom je izvabil 2 K, a Karmelitarjem v Rajhenburgu 200 K. Pri vseh teh goljufijah so mu služile ponarejene listine in semeniška izpričevala. Pustolovec Herkelj je bil že opetovano predkaznovan. Zadnja njegova kazen je bila pred nedolgo temu. ko je presedel dvoletno ječo. V Št. Jurju ga je zasegla roka pravice, baš ko je hotel pobegniti z vlakom v Gradec. ,Skupil jo. je y zadnjem hipu. Tožba vdove barona Knobioch. Vdova v Trstu ponesrečenega ba rona Knobloch bo tožila tržaško mestno upravo za odškodnino. To stori v prvi vrsti zato, ker je soubiti hotelski vratar skrbel v obilni in izdatni meri za svojo zelo staro mater. Nemarna tržaška mestna uprava bode morala plačevati debele tisoče. V Gradcu so prijeli slikarja Deutscha, ker je ponarejal 50kron-ske bankovce. Skraja sta z ženo oba tajila, sedaj pa sta zločin popolnoma priznala. On je delal na podstrešju denar, ona pa ga je spravljala v promet. Imela sta pri tem baje velik uspeh. Prišle so na dan nove okol-nosti, ki upravičujejo sum, da Deutsch ni ponarejal samo 50kron-skih bankovcev, marveč, da je ponarejal tudi desetkronske. Na zunaj je Deutsch živel navidezno zelo pomanjkljivo. Zvedenec državne banke je mnenja, da je ponaredba tega denarja ena najboljših, kar jih je bilo doslej v zadnjem času ... Po Gradcu marljivo iščejo nadaljne falzifi-kate. Goriško. Gorica. (Aretacije.) Zaprli so Umberta Pelizon radi domačih prepirov; Antona Vechiet radi goljufije. Gorica. (Izpred sodišča.) Zadeva Stanič - Franko zanima vso goriško javnost. Ne samo Slovenci, ampak tudi Lahi se čudijo celi stvari. Naj zadostuje! Radi goljufije je vložilo državno pravdništvo obtožbo proti Rinaldu Toroš iz Fare. Na lepakih »Lege nazionale« je naslikana pokrajina ob morju in na obrežju stoji oborožen »junak«, ki ima naperjeno sulico proti hribom. Vsak razume, kaj naj to pomeni! Plakat prav lepo osvetljuje laško bojno načelo »osar tutto«, s katerim napadajo Lahi našo zemljo, katere pa nikdar ne bodo dobili v svojo posest! V nedeljo 7. I. m. se vrši dirka m tombola kol. društva »Danica« na Tržaški cesti. Goričani vsi k tomboli! Laška fakinaža je strgala skoraj vse lepake za sokolsko veselico v Gorici. Zdi se, kakor bi bila najeta za to »kulturno delo«. Lepa vzgoja! Deželni glavar je odpotoval na Dunaj in se vrne že ta teden. Jntrl v nedeljo se vrši velika sokolska veselica v Gorici. Lahi se strašno jezijo in kličejo na pomoč vse dt». Slovenci udeležite se v velikem številu sokolske veselice in pokažite nesramnemu Lahu, da se ne bojite njegovih groženj! Gorica. Zemljemerec Palm sc je preselil iz ulice treh kraljev v ulico Municipio, kjer je ravno pred nosom municipija postavil, na prvo mesto slovenski napis, kar je za njega kot Nemca jako značilno. Dnevno. Rusija In albansko »vprašanje«. Rusko ministrstvo zunanjih zadev je v poluradnih organih izjavilo, da se Rusija ne bavi z albanskim vprašanjem. Vzrok je ta, da Rusija ni zadovoljna z rešitvijo albanskega vprašanja pred dvema letoma v Londonu in ker reforme, ki jih je predlagala, niso bile izvedene. Sedaj, ko se je pokazalo zaflikano delo Srbom sovražnih sil v polni nagoti, se pa Rusija ne mara nič več vtiko-vati v to stvar. Rusija bi začela aktivno sodelovati le takrat, če bi se to vprašanje začelo iznova reševati, na popolnoma nove načine. Mandat za dr. Švlho. Dr. Šviha je bil poslanec za Žamberski okraj. Ker je dr. Šviha. izključen iz nar. soc. stranke, svoj poslanski mandat položil, je bilo treba izvesti nove volitve. Vnela se je ostra agitacija med nar. soc. stranko, mladočehi in soc. demokrati. Prišlo je do ožje volitve med soc. demokratom in nar. socialistom. Mladočehi so izdali parolo: v boj za socialnega demokrata. (Prizor za bogove: stranka velikokapi-tallstov gre v boj za socialnega demokrata proti malemu obrtniku.) Kljub nepopisni agitaciji od strani soc. demokratov in mladočehov je bil vendar izvoljen nar. socialni kandidat, kandidat stranke, ki so ji hoteli naprtiti dr. Švihovo afero. Nam kot neprizadetim je mar pri izidu volitev le to: masa češkega naroda je še nepokvarjena, ne podlega vplivu policijskih »rodoljubov in človekoljubov«. Zna še sama soditi in sicer soditi pravičnejše kot izobraženci. Kaj bo z Albanijo? V Albaniji vlada popoln kaos in knez Viljem je vladar samo še po imenu, ker njegova oblast se ne razteza niti na ves Drač, izven Drača pa zanj sploh nihče noče vedeti. Do sedaj je imel vsaj še par sto orožnikov, ki se je lahkp zanesel na nje (vsaj on ie tako mislil), sedaj mu pa še ti orožniki eden za drugim obračajo hrbet, četudi so za tamošnje razmere naravnost sijajno plačani. Evropa se za kneza nič ne briga, države trojnega sporazuma se lepo posmehujejo tro-zvezi in si mislijo: naj oni skrbijo za red v Albaniji, ki so hoteli Albanijo na vsak način ustvariti — t. j. Avstrija in Italija. Celo Nemčija zapušča svoji zaveznici in ne mara delati miru in reda v Albaniji, temveč si misli svoje. Med Avstrijo in Italijo vlada pa taka medsebojna »ljubezen« in tako medsebojno »zaupanje«, da nobena noče niti slišati o tem, da bi šle skupaj v Albanijo delat red in mir in ena drugi očita take zahrbtnosti, kot si jih očitajo samo največji sovražniki in ne zavezniki. Kaj bo torej, kako se reši ta albanska kriza? Najbrže nikakor, t. J. Avstrija in Italija bosta čuvali kneza Viljema v Draču, v »notranje« albanske zadeve se pa ne boste vmešavali, t. j. pustili bosta, da vlada v Albaniji popolna anarhija, samo da na zunaj, na papirju, obstoja albanska »država«, ki naj bi jo reprezentiral v Draču knez Viljem Wied-------------Ali se pa kaj druzega zgodi, kar ne bo volji niti Avstriji, niti Italiji, to namreč, da se sosednje balkanske države (Srbija, Grčija in Črna gora) obrnejo na velike sile in rečejo, da so njihove meje ogrožene od neredov v Albaniji in da bodo one same napravile red v Albaniji, ako ne morejo napraviti reda oni, ki so Albanijo ustvarili! Najprimernejša rešitev albanskega vprašanja bi bila naslednja: severni del s Skadrom naj dobi Črna gora, srednji del z Dračem Srbija in južni del Grčija, Valona z okolico naj se pa neutralizira, da bodo vrata Adrije odprta vsakemu. Taka rešitev bi bila sprejemljiva tudi za Avstrijo, ki, se ji gre vendar v glavnem za tem, da ima prosto zvezo Jadranskega s Sredozemskim morjem, to bo pa imela, ako otrantska ožina ne bo utrjena z obeh strani, kar se prepreči z neutralizacijo Valone in najbližjega okoliša. Albanija kot samostojna država je nemogoča, to je sedaj menda jasno tudi avstrijski diplomaciji. Da bi Albanijo zasedla Avstrija, na to sploh sanjati ni, ker to bi pomenilo vojno z Italijo in konec trozveze. Enake posledice bi imelo, ako bi Italija zasedla Albanijo. Tudi je nemogoče, da bi si Avstrija in Italija Albanijo med sabo razdelili, ker v tem slučaju bi morala UttHta |UM> AAWr,U». --------- potem vladala na obeh straneh otrantske ožine, imela bi v svojih rokah ključ Adrije in Avstrija bi bila zaprta v Jadranskem morju kot v mišolovki. Izključena ie torej okupacija Albanije po Avstriji, izključena okupacija po Italiji in izključena je tudi skupna okupacija po Avstriji in Italiji. Ako se pa Valona z najbližjim okolišem neutralizira in ostala Albanija razdeli med sosednje balkanske države, ostane prosta pot iz Jadranskega v Sredozemsko morje in tudi albansko vprašanje se reši na najprimernejši, najenostavnejši in najcenejši način. Tega vendar Evropa ne bo trpela, da bi se v njenih mejah nahajalo ozemlje, na katerem vlada taka anarhija kot tam kje v centralni Afriki! Šplclji In izdajalci so naši klerikalci bili od nekdaj in taki tudi ostanejo za vedno. Na Dunaju se nahaja poseben urad. ki sprejema de-nuncijacije s slovanskega juga in jih predlaga visokim krogom. »Slovenski Narod« je te dni pisal, da niti omenjati ni treba posebej, da so špic-lji tega urada naši klerikalci in — Imel je prav. »Slov. Narod« je namreč navedel tudi slučaj iz Splita, odkoder je dobila »Reichspost« (seveda potom onega špiceljskega urada) br-zojav, da je v neki kavarni takoj po odhodu nadvojvode godba zaigrala srbsko himno, ki ji je občinstvo burno ploskalo. Namen te brzojavke je bil, seveda, prozoren: pokvariti dober vtis, ki ga je dobil nadvojvoda pri sprejemu v Splitu. Splitski magistrat je pa poslal »Reichspošti« popravek, v katerem pravi, da se ni igrala srbska himna, temveč srbska graničarska pesem »Rado Srbin ide u vojnike«, ki jo igrajo vse avstrijske vojaške godbe pri polkih, v katerih služi srbsko moštvo. S kratka, godba je igrala pesem, ki ni čisto nič veleizdajalska. »Reichspošt« priobčuje ta popravek in pristavlja, da je prejela brzojav od odličnega hrvatskega politika! Sedaj tudi slepci lahko sprevidijo, kako ulogo igrajo na našem jugu klerikalci, ker o tem vendar ne more biti nobenega dvoma, da je ta »odlični hrvatski politik« klerikalec, pristaš dr. Šušteršiča In njegovih trabantov. Spiclji in izdajalci so klerikalci vedno bili in taki ostanejo. Propalce, pa še govorijo o morali! Junak nad junaki. Niti eden avstrijskih diplomatov, morda je izjema samo grof Forgack — fli sovražil in zaničeval tako zelo Srbov, kakor gospod Loewenthal, bivši avstrijski poslanik v Belgradu. Uradno in privatno, javno in tajno, vedno je pojavljal le eno in isto pesem: da so Si bi strahopetci, da imajo svojo hrabrost Ie na jeziku. Ne ve se, ali je ta avstrijski diplomat po Kumanovu in Biegalnici kaj spremenil svoje mišljenje o Srbih, ve se le naslednji dogodek iz minulih dni: Gospod Loe-wenthal je sedaj avstrijski diplomatski predstavnik v Albaniji. Ko so se vstaši bližali Draču, bil je ta hrabri diplomat prvi in edini med diplomati, ki je pobegnil Iz svojega poslanstva in se varno skril na avstrijski bojni ladii. — Mogoče je videl raz krov te ladje grobove srbskih junakov pred Skadrom, mogoče ga je bilo tudi malo sram. Slovenski zdravniki in zdrav-njški kongres v Pragi. »Slov. Narod« piše: » Preteklo soboto je bil v Pragi otvorjen V. kongres čeških prirodo-znancev in zdravnikov. Na kongres so bile povabljene vse slovanske pri-rodoznanske in zdravniške organizacije. In vabilu so se odzvali vsi Slovani, razen Bolgarov in — Slovencev. Zastopani so bili Rusi, Poljaki, Srbi in Hrvati, s svojo odsotnostjo so se odlikovali samo Bolgari in Slovenci. Toda Bolgari so se vsaj opravičili, Slovenci pa so enostavno izostali brez vsakega opravičenja, ne da bi se jim zdelo vredno, da bi kogres vsajpozdravlll pismeno ali brzojavno. Češki listi pišejo, da Je ta odsotnost slovenskih zdravnikov »splošno presenečala« udeležence.. In prav imajo, saj preseneča tudi nas. Predsednik društva slovenskih zdravnikov je dr. Vinko Gregorič. Ali je neudeležba slovenskih zdravnikov na praškem kongresu morda tudi — »zasluga« neumorno delavnega dr. Gregoriča? Morda se je za radovljiške vozne listke tako »voje-val«, da je v bojni vnemi čisto pozabil na takt in na zdravniški kongres v Pragi?! Akad. društvo »Slovenija« ima v sredo, 10. t. m. ob 8. uri zvečer v lokalu Leitner I. Auerspergstr. svoj izredni občni zbor. Vabimo prijatelje društva. Kongres Lige slovanskih železničarskih organizacij — odložen. I odpisani društvi naznanjata tem potom svojemu članstvu, da je Ligino vodstvo v Pragi vsled velikega zleta češkega Sokolstva v Brno dne 29. in 30. junija kakor tudi zaradi znanih dogodkov pri »Zemski Jednoti« spo- gres Lige, ki se je imel vršiti v K rakovem dne 27., 28. in 29. junija t. 1., na poznejši čas, in sicer na 6., 7. in 8. kimovca 1.1. Nadaljne tozadevne podrobnosti priobčita podpisani organi-ziciji v svojih glasilih. — V Trstu, dne 3. junija 1914. Za društvo jugoslovanskih železničnih uradnikov in Zvezo jugoslovanskih železničarjev: Črnigoj 1. r., Bufon I. r. Ponesrečeni ribji tatovi. Dne 28. p. m. zvečer je nastavil neki ribič iz Vevč v Savi pri Zgornjem Kašlju več mrež za ribe. To so opazili trije domači fantje in so sklenili, da ukradejo nalovljene ribe. Okrog dveh po poinoči so odpeli čoln, ki je bil privezan ob bregu Save in so veslali k mrežam. Ko pa so hoteli potegniti mrežo z ribami iz vode, se je čoln prevrnil in vsi trije tatovi so padli v reko. Rešili so se z velikim trudom. Nesreča z nabojem. V Spodnji Kokri je neki delavec imel dinamiten naboj, katerega je položil na tla in začel po njem udrihati s kladivom. Naboj je eksplodiral in kosec naboja je odletel delavcu Janezu Štularju, ki je stal v bližini, v desno okd. štu-lar je dobil težko poškodbo. Sprijen sin. Posestnikov sin Alojzij Glašič iz Iške vasi je te dni pretepal svojega očeta z nekim drogom tako, da je dobil oče, 61Ietni starec, več znatnih poškodb na rokah in nogah. V znamenju noža. Te dni sta se začela prepirati delavca v kamnolomu v Selu pri Ihanu Filip Kokalj in Feliks Cvetko. Med prepirom Je po tegnil zadnji iz žepa nož, sunil je z njim svojega tovariša v trebuh in ga težko poškodoval. Desno roko mu je povozilo. Dne 3. t. m. je vozil voznik Simon Pintar iz Jeledola pri Ribnici iz gozda drog. Pri tem je Pintar padel pod voz in kolo mu je šlo čez desno roko in ga težja? poškodovalo. V jamo je padel in se poškodoval. Delavec Jurij Dobravec, ki je uslužben pri Kranjski stavbni družbi, je pri delu blizu jeseniškega kolodvora na Gorenjskem padel v neko jamo in se na obeh rokah znatno poškodoval. Žrtev alkohola. Preteklo soboto je prišel 561etni zidarski pomočnik Alojzij Skuhala, ki stanuje v Predtr-gu pri Radovljici, precej pijan domov. Nenadoma mu je udarila v glavo kri, da Je padel takoj na tla in da se je onesvestil. Njegov, to.variš ga je Skrc1vIl!lalUŽi krVl- Skl,hala b0 težk0 dne "TV TTV se ie ™£‘l1 one dl. p. m. izdelovalec copal Ivan Logar iz Podbrezja pri Naklem ga je med potjo napadel neki lan^’ I vujgo Katernikov in sa* val. Logar je dobil znatne poškodbe n morah so ga prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Zastrupila se ie. V Pudobu Dr) btarem trgu na Notranjskem je umr-rl! ~e 1. m. štiriletna posestnikova hci Terezija Mule, ker je jedla seme neke struj^ene rastline. Ogenj Predvčerajšnjim popoldne ob pol treh je začelo goreti v Zalogu. Pogorela je Aličeva hiša. Posestniku, ki je bil zavarovan je zgorelo precej pšenice. Požar. Včeraj je izbruhnil ogenj pri mizarskem mojstru Mihi Kopaču iz Broda pod Šmarno goro. Ogenj se je silno hitro razširil in je uničil dve 5 Vnn?°. • Skoda’ ki se ceni na 4000 do 5000 kron. je le deloma krita z zavarovalnino. 4 Z ljubosumnosti zabodel svojo zeno. V neki gostilni v Sarajevu je te dni zabodel desetnik Jura svojo ženo. Vzrok: ljubosumnost. 4 Stjepan Radič pomiloščen. Kakor se poroča, je cesar pomilostil hrvatskega deželnega poslanca Stje-pana Radiča, ki je bil pred kratkim obsojen na več mesecev ječe. 4 Napad na župnika. Župnika fare sv. Florijana v Wiednu na Dunaju, Echlerja, je te dni napadel v njegovi pisarni neki vagabund, kateremu ni hotel dati župnik miloščine Napadalec je začel pretepati župnika s palico in ga je tudi večkrat sunil z nožem. 4 Rusinskl župnik aretiran radi veleizdaje. V vasi Czarny pri Gor-licah je bil te dni aretiran rusinski župnik Jurczakivicz, ker je bil na sumu veleizdaje. Izročili so ga sodišču v Gorlicah. Aretacija je v zvezi z znanim lvovskim veleizdajni-škim procesom. 4 Samomor vsled nesrečne ljubezni. Poročnik 34. domobranskega pešpolka v Jaroslavu na Oaiiškem, Jožef Slama, se je te dni ustrelil v svojem stanovanju v desno sence. Bil je na mestu mrtev. Kot vzrok samomora se navaja nesrečna ljubezen. * V šali ustreljen. Jetniški paznik Josip Kran iz Budimpešte je ustrelil v šali svojega tovariša Ba-logha in sicer s svojo službeno puško. Oba paznika sta namerila svoji drraea«. Krati, ki ni vedel, da je njegovo orožje nabito, je sprožil in strel je zadel Balogha, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. * Dva tovorna vlaka trčila drug ob drugega. V bližini Vinkovcev v Slavoniji sta trčila dne 3. t. m. ponoči dva tovorna vlaka drug ob druge- Lokomotivi obeh vlakov sta vozni isti čas s polno paro. Škoda znaša četrt milijona kron. * Avtomobil povozil otroka. _____ Smrtna nesreča. Avtomobil deželnega predsedstva v Sarajevu, v katerem se je nahajal podpredsednik Di-movič, je povozil blizu šole v Slicah nekega desetletnega otroka, ki je bil na mestu mrtev. 4 Stavka delavcev v državnih železarnah v Bosni. V državnih železarnah v Vavesu v Bosni je izbruhnila med tamošnjitni delavci stavka. Poklicali so na pomoč orožništvo, da poskrbi za mir. Delavcem dajte kruha, ne pa bajonet. 4 Aretacija gledališkega ravnatelja. Gledališki ravnatelj Viktor Palffi, ki je še pred kratkim vodil neko berlinsko gledališče, je bil te dni na lehrškem kolodvoru aretiran favno v trenotku, ko se je hotel odpeljati. Aretacija bazira na raznih ponesrečenih Palffijevih denarnih manipulacijah. 4 Ponesrečen zrakoplov. Kakor se iz Ceftocalende poroča, je te dni ponesrečil zrakoplovec Cevasco. Na njegovem hidroplanu se je pripetila eksplozija motorja, vsled česar je padel Cevasco s svojini zrakoplovom v jezero, kjer je utonil. Njegovega trupla še niso dobili. * Velika tatvina briljantov. Predsedniku eksportne zbornice, državnemu svetniku Denisovu iz Petrograda, ki je znan po svoji ženi, ki je imela razmerje z nekim ministrom, je ukradel neki francoski vzgojitelj njegovega sina briljante v vrednosti 600.000 kron, Tatvmo je izvršil najstarejši Denisov sin pod vplivom sugestije. Tat Je pobegnil. * Da bi prikril tatvino je zažgal hišo. Sluga bavarskega poslanika Montgelasa v Draždanih je bil te dni aretiran ker je zažgal stanovanje svojega gospodarja. Sluga je izvršil prej veliko tatvino in ker se je bal, da ne bi prišla na dan. je zažgal, da bi s tem odvrnil od sebe sum. Trst. BJekar soglasno oproščen. H ste že bili v čevljamici ntona Javernika, Trst, —^ ulica Farnetto 33?? asasm Nprcjcmivio se tudi popravila. * Dvoboj med kaznjenci. V ječi (V Palermu v Italiji so se te dni dvo-bojevali tamosnji kaznjenci za orožje so jim služile železne palice na .oknih ječe. N^ki dvobojcvmk je dobil Smrtno rano v srce. Bil je na mestu mrtev. , . * Poskušen dvojen roparski umor. V tretjem dunajskem okraju je poskusil te dni pomožni poštni uslužbenec Franc Rausch umoriti ivdovo po finančnem svetniku, Terezijo Fritsch, in njeno 421etno hčer Heleno. Rausch je napadel obe ženski in ju je davil toliko časa. da sta se onesvestili. Nato je pokradel vse srebro in je pobegnil. Hči je dobila težko poškodbo v goltancu, njena uiati pa znatne poškodbe na vratu. Ljubljana. — Zakaj moramo v Ljubljani Imeti letos že 6. in 7. t. m. cvetlični dan? Prvotno je bil nameravan cvetlični dan v korist D. C. M. in Brani-boru šele o praznovanju godu sv. C. in M., t. j. 4. in 5. julija. Ker pa naši klerikalci, ki sicer mrzijo sv. C. in M. kot zaščitnika naše šolske družbe vse po opičansko posnemajo ter jim sta dobra tudi naša zaščitnika, da prirede za njuni god svoj cvetlični dan, smo se kot pametnejši umaknili nazaj. To bodi v izpodbujo vsem narodno čutečim Slovencem in Slovenkam, da zastavlja vse sile, da se naš izpodrinjeni cvetlični dan danes in jutri najuspešneje izvrši. Stopite še v zadnjem trenotku v narodno armado spremljevalcev in prodajalk cvetk! Pridite pa tudi vsi k zaključku jutri, t. j. v nedeljo pop. v »Narodni dom«, kjer se začne ob 3. uri pop. zabavna veselica z godbo itd. na vrtu, pri slabem vremenu pa v veliki dvorani. Točilo se bo samo izborno budjeviško pivo ter razna vina. , — Občinstvo naj danes in iutrl ?/'x sv* Cirila in Metoda pri cve-thčnem dnevu kolikor mogoče pod-pre. Požrtvovalnim prodajalkam cvetic pa naj gre sedaj še bolj na roko, da se jim olajša delo — Dotični gospodje, ki ‘bodo hoteli sodelovati pri cvetličnem dnevu naj pridejo ob 3. popoldne zanesljivo k cvetličarju g. Widru. — Radi neosnovane obdolžitve sam obsojen. Pri tuk. sodišču je bil posestnik in mesar na Dolenjski c«- sti obsojen na 30 K globe in njegova žena na 10 K in v povrnitev vseh nemafih stroškov. Po krivem zape-Bavanju sluge deželnega odbora Jos. Miklavčiča je omenjeni mesar obdolžil poštenega moža, da mu je okradel domačega Zajca. Vršila se Je dolgotrajna preiskava. Sluga Miklavčič je prenašal pošte, delal zdra-žbe, a vse zavijanje ni nič pomagalo. Konečno je moral ovaditelj priznati, da je bil zapeljan ter je bil radi neosnovane obdolžitve obsojen. Za ,vso škodo in sitnosti naj se zahvali Miklavčiču, kateremu je menda prirojeno, da brez zdražbe ne more živeti. t,~Lr^a^°.se v°dovod v Mo- ‘'•a'i0r ie splošno znano, se podaljša vodovod iz Ljubljane v Moste. Kako se pa dela pri tem podalj-,šnju je vse obsoje vredno. Konec [preteklega tedna so pričeli mestni ivodovodni inštalaterji napeljavati posameznim hišnim posestnikom vodo iV hiše v društveni ulici. Seveda ti hišni posestniki niso kaki ameriški ralljarderji, ampak večinoma nižji uslužbenci in delavci. Večina teh posestnikov so sami skopali jarke od glavne cevi do svojih hiš, da si pri- nranij0 par kron y teh slaJ)ih časjh Kakor pa postopa neki inštalater, je vse obsodbe vredno. Oni posestniki, ki so dali njemu kopati jarke (seveda jPO 2 K m!) so imeli hitro napeljano fvodo, oni, ki so sami kopali, ali si jiia drugi način pomagali, da je manj ^stroškov, so dobili samo 1 par m jdolgo cev od glavne cevi — drugo jso jim pustili. Nimamo nič proti temu, da kdo kaj zasluži, nikakor pa lle niore,no trpeti, da bi imel vndnvnd°n£r^kcii?’ ker meščanski vodovod ne bode plačal nihče drugi, kakor mi ubogi Mošanci. Torej oro simo, da se naredi v tem oziru red da bodemo vsi enaki. — Več prizadetih. — Zgradba novega šentjakobskega mostu napreduje vidno. Na desni strani že delajo betonsko oporo, na levi strani pa še zabijajo pi-ijote, s čemur bodo kmalu končali in potem se začne tudi tukaj z betoniranjem. Obrežna dela se nadaljujejo na desnem bregu od čevljarskega proti šentjakobskemu mostu, i&tnpak s temi deli je križ, dela se gk° p°5asi kakor bi se mislilo de-vrS S?,kaklh .dvaJset let, ali pa še Ah mrliaJ° mer°dajni krogi nobenega sredstva y rokah, s katerim bi pritisnili na podjetje, da bi se malo podvizalo? Vzrok te počasnosti je v tem ker bi podjetje rado prav veliko zaslužilo in zato tako slabo plačuje delavce, da jih ne more dobiti v zadostnem številu. In tako se dela pomalem zdaj tukaj, zdaj tam, končano bo pa delo — kdo ve kdaj! — Železniške nesreče na ljubljanskem glavnem kolodvoru se bodo množile, ker promet vedno bolj narašča, kolodvor je pa premajhen. »Slov. Narod« opozarja nato merodajne Činitelje in zahteva, da se kolodvor čem prej razširi. Ta apel ostane gotovo brez uspeha, ker do sedaj so ponesrečili sami Slovenci, južna železnca in železniški minister Forstner si pa gotovo mislita, da bi bilo najbolje, ako bi vsi Slovenci ponesrečili na železnici — bi bilo vsaj slovensko vprašanje kmalu rešeno v tem smislu, da Slovencev ne bi več bilo in Nemci bi imeli prost dohod do Adrije. Ampak ako bodo trpeli od teh železniških nesreč tudi Nemci, dobimo gotovo takoj razširjen kolodvor v Ljubljani, ker slovenska življenja nimajo nobene vrednosti, nemška življenja so pa dragocena. — Pri odkritju Obradovičevega spomenika bosta zastopala mestno občino g. dr. Novak in R. Pustoslem-šek. »Slov. Matico« pa blag. g. A. Koder. Obe korporaciji položita na spomenik vence. Odkritje spomenika se vrši v torek. O velikem Jugoslovanu Dositeju Obradoviču prinese »Dan« v torek primeren članek. — Velik javen shod narodnega delavstva se vrši danes v soboto zjeCer, t. J. 6. junija v gostilni pri Moharju v Šiški. Govori med dru-gimi tudi strokovni tajnik Brandner iz Trsta. Slovenski delavci! Udeležite se tega shoda v največjem številu! — Pozor! V nedeljo 7. t. m. se vrši cestna kolesarska dirka kluba slovenskih kolesarjev »Ilirija« iz Kranja v Ljubljano in sicer med pol 5. in 6. uro popoldne. Opozarjajo se vozniki, šoferji, kolesarji kakor tudi pešci, da vozijo oziroma hodijo stro-^.P0..strarii ceste, da ne bodejo ovirah dirkače in da se ne pripete kakšne neprilike. Posebno pa se opozarja občinstvo na cilju, da ne bode zagojzdilo vso cesto, ko bodo prihajali dirkači na cilj in prosimo, da se pokori bdredbam postavljenih rediteljev, da ne bode kakšnih nesreč. — Dirka kluba slov. kolesarjev Ilirija Iz Kranja v Ljubljano se vrši v nedeljo 7. t. m. ob vsakem vremenu. Odhod iz Kranja (t. j. Gastaja km 24 kjer je jgtart) ob 5, uri in je prvega pričakovati 5:35 pri cilju Zg. f Žor 6*tvV pri g. Jos. Gorcu, Marije Terezije cesta (Novi svet) in g. K. Camernik, Dunajska cesta. Kdor želi iti na progo, da bode za kontrolo je zbirališče istih na cilju ob 3. uri odkoder je skupni odhod točno ob polu 4. — Ženski tel. krožek Sokola I. v Ljubljani priredi v nedeljo, 7. t. m izlet na Katarino, Zbirališče pred kavarno Evropo ob polu 7, zjutraj, odhod točno ob 7. čez Podutik. Odmor na Katarini, .odtod na Medvode m z večernim • vlakom v Ljubljano ob 8. uri. Sestre, udeležite se mno-gobrojno tega zleta! — Na zdar! — Umrli so v Ljubljani: Josip Virant, užitkar-hiralec, 63 let. — Marija čop, dninarica-hiralka, 40 let. — Edvard Vidergar, mlinar, 32 let. — Antonija Mrak, žena sobnega slikarja, 40 let. — Diva v stiskah, velefina in pikantna veseloigra dosegla je včeraj pri prvotnih predstavah občno priznanje in viharni uspeh smeha. Pred vsem so glavni ulogi v rokah dveh krasnih igralk, Toni Impekoven in Marije Einodshofer in ker je smoter igre razvoj privlačnosti ženske, vpliva lepota njih stasa tem močneje. Dejanje Je dostojno pikantno in bode gotovo vsakomur dopadalo. —- Motiv neznan je naslov ve-lezanimive drame v treh delih, ki se bode poleg še pet drugih krasnih slik predvajala v soboto in nedeljo v Bachmaier Grand elektro-bios-kopu v Lattermamiovem drevoredu. V četrtek 11. t. m. genljiva drama »V igri usode«. — Grand elektro-bioskop igra od sedaj naprej le ob sobotah, nedeljah in praznikih s prvovrstnimi sporedi in z znatno znižanimi ljudskimi cenami. Na Golico! Turisji,, turistinje in sploh vsi prijatelji naših planin, ki še niste imeli časa in prilike posetiti našega tako Po svoji bujni planinski flori kot po daljnem razgledu slovitega slovenske Rigi-ja, ne zamudite letošnje prilike! Flora, predvsem ključavnice (narcise), encjani itd. vse se ravno sedaj najlepše razcveta. Ne dajte si torej odvzeti tega izvanrednega krasnega užitka, ki je tako poceni in ne zahteva nikakega posebnega truda! Obadva pristopa na Golico iz Jesenic čez vas Planino (gost. Kopišar). ter dalje levo po nemškem T4 urej alt desno po slovenskem potu (4 In pol ure; nekoliko daljši a brez primere lepši pot, nenaporen, suh in ne blaten kot prvi!) kakor tudi koroški pot iz postaje Podrožčica čez planino Kla-dje (nemško »Ouadia«!!), 3Vfc do 4 ure, sta dobro izdelana in markirana ter je pot povsod neizgrešljiva, tako da jo nastopiš lahko tudi po noči ob sedanji mesečini (v tem slučaju se nasvetuje predvsem slovensko pot!). — Najpripravneje je, če se odpelješ iz Ljubljane s popoldanskim gorenjskim vlakom ter dospeš tako še pri dnevu v Kadilnikovo kočo, in drugi dan spočit občuduješ nepopisno krasoto solnčnega vzhoda. Omenjene veličastne prikazni pa ne zamudiš ako se odpeliaš iz Ljubljane tudi šele ob pol 7. ali 10 uri zvečer ter ob bajni mesečini ter prijetnem hladu napraviš to pot. Celo turo na Golico in nazaj pa izvršiš lahko prav zložno tudi v enem dnevu, če se odpelješ iz Ljubljane s prvini gorenjskim vlakom. — Naša postojanka, Kadilnikova koča S. P. D. je prav na vrhu in je v njej za udobnost turistov kar najbolje preskrbljeno. Ker je koča zelo prostorna in razpolaga z mnogimi posteljami in ležišči je izključena in nepotrebna bojazen, da ne bi bilo morda dobiti prenočišča od sobote na nedeljo, na kar se turisti Še posebej opozarjajo! R. B. Trst. Nož. 291etnega M. Anciugo so v ulici Solitario pri neki rabuki porezali z nožem. Ranjencu je pomagala »Igea«. Z revolverjem je ranil težak Marchesini svojega tovariša A. Suc-chiattija. Ranjenca so obvezali, ra-nitelja pa so prepeljali v zapor. Padec. Z nekega mostu je padel 391etni delavec Viljem Frausin. Frau-sin je uslužben v ladjedelnici pri Sv. Roku. Zato mu je prvo pomoč pode- li tamošnji zdravnik. Po obvezi so Frausina prepeljali na njegov dom v Milje. Vožnja v avtomobilu in trideset kron. Radi tatvine tridesetih kron je policija aretirala nekega Ernesta Fe-randa iz Francije. Ferand je baje povabil nekega znanca v avtomobil in ga prikrajšal za 30 kron. Radi ovadbe okradenca je policija Feranda aretirala in ga zaprla. Nezgoda na delu. Žrtev svojega poklica je postal 26Ietni mizar K. Slokan, ki si je pokvaril z obličem desno roko. Za delo precej časa nesposobnega Slokana so obvezali in K« prepeljali v bolnišnico. Peš dirka Je spravila ob obleke 181etnega mehanika J. Trasa in 20-letnega delavca Armanda Boschina. Tras in Boschin sta se domenila, da se preizkusita v peš dirki. Dobro. Slekla sta svoji obleki in se oblekla v dirkalen triko. Ko sta se reveža vrnila na cilj, pa ni bilo oblek več na mestu. Slučaj sta naznanila policiji, pa imata malo upanja, da bi ukradeni obleki dobila. Z vrelim mlekom se je polil R. Bizjak, 3letnj deček, stanujoč v ulici Sette Fontane. Bizjaka so prenesli v bolnišnico. V nedeljo, 7. t. m. zjutraj se vrši v Rojanu velik shod postiljonov. Na shodu se bo nastopilo proti škandaloznim razmeram postiljonov, in bo o tem govoril tudi poslanec dr. Ry-baf. Slovenski delavci! Pokažite v nedeljo svojo moč v solidarnosti! Pridite na shod v polnem številu! Narodno socialna mladinska organizacija poživlja svoje člane, da se zberejo v nedeljo, 7. t. m. ob 2. pop. v prostorih NDO., kjer se bo vršii sestanek in po sestanku odhod k slavnosti »Adrije« v Barkovljah. N. D. O. priporoča svojim članom, da vpišejo svoje šoli odrastle sinove v narodno socialno mladinsko organizacijo. V sredo in v četrtek se je vršila seja obč. sveta. Glavna točka dnevnega reda je bil proračun, o katerem še izpregovorimo. Nabor. V sredo je prišlo pred komisijo od 164 nabornikov 140. Potrjenih je bilo 48, od teh 14 za mornarico. Slaboumnost. Zastrupiti se je hotela 201etna A. Junich, uslužbenka v neki trgovini v ulici Settefontase. V ta namen je hotela kupiti strupa, katerega pa v mirodilnicah ni dobila. Mirodilničarji so najbrže vedeli, kaj dekle namerava in so o njenem povpraševanju po fenikalni kislini obvestili Trevesa, ki je dekleta spravil v opazovalnico za umobolne. Na delu Je ponesrečil 381etni težak P. Ricci iz Milj. Ranjenca so obvezali in ga prepeljali v bolnišnico. Danes, v soboto se vrši pred tuk. porotnim sodiščem razprava proti Dušanu Kertschu radi zločina goljufije. Razpravo bo vodil deželuo-sodni svetnik Stegu, obtoženca pa bo zagovarjal dr. Mandič. Cirkularna žaga. Včeraj Je umorila cirkularna žaga, ki je ušla iz tečajev. neke. mizarske delavnice x Rocoltf, 551etnega mizarja Josipa Bizjaka. Več poročamo jutri. ZARADI CEPIČE. Trst, 4. junija. Včeraj popoldne se je pripetila v škedenjskih plavžih velika nesreča, katere žrtev Je postal 231etni delavec Ivan Ceglar iz Ljubljane, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni spod. Med tovariši. Bilo je okolo 3. ure popoldne. Gruča delavcev je iskala počitka in se v ta namen vlegla na neki senčni kraj na dvorišču škedenjskih plavžev. Mirno in gladko jim je tekel čas; skoro se je bilo treba vrniti rra delo. Delavci so polagoma vstali in se pripravili k nadaljnemu delu. Igra. Kakor pride vselej do kakšnih scen, se je zgodilo tudi v sredo popoldne nekaj podobnega. Delavci so metali čepice v zrak in jih lovili z rokami. Tudi Cigler Je storil isto. Vrgel Je čepico v zrak, Jo vlovil in je to dejanje večkrat ponovil. Naenkrat pa mu čepica obstane na električni žici. Cigler ni bil v zadregi; hotel je takoj ponjo. Tovariši so ga opominjali, naj se nikar ne podaja na električen drog. Toda Cigler je odgovoril: »Brez čepice vendar ne morem na delo.« Nato je splezal na drog, in začel iztezati roko, hoteč doseči čepico. Nenadoma pa je zakričal, padel na tla, in ni dal več znaka življenja od sebe. Ciglerja je usmrtil električni tok. Pri mahanju z roko je zadel ob žico in mesto čepice je prijel zanjo, kar je povzročilo hitro smrt. — Takoj je bil poklican zdravnik, ki pa ni mogel prav nič pomagati. Konstatiral Je ne-srečneževo smrt. Na lice mesta je prišla tudi sodnijska komisija, ki je dogodek vzela na zapisnik. Cigler-jevo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Tržaška porota. PROCES BJEKAR. Trst, 5. junija. Sinoči so bili zaslišani izvedenci za pisavo in kemikalije, in sicer: izvedenca za pisavo: prof. Gustav Hess in prof. Avgust Vierhalter, ter kemlška izvedenca prof. Julij Mor-purgo in dr. Evgen Fortuno. Izpovedali so za obtoženca obtežilno, ter dokazovali, da je pisava na naslovnih listih, in spremnicah Bjekarjeva. Primerjali so pisavo 24—25. ljudi; največ sličnosti pa je imela pisava z Bjekarjevim rokopisom. (IV. dan razprave.) Danes je. kakor se splošno sodi, zadnji dan razprave. Galerijo Je zato avditorij napolnil. V vsej publiki vlada težko pričakovanje, kaj bo na koncu. Najprej se zaslišijo še izvedenci za pečate. Kot tak je v dvorani navzoč g. Battara, ki pregleda pečate. — Razprava je bila nato prekinjena ob polu 11. Med tem časom sta pregledala dva zaprisežena izvedenca pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Janchija. Ko je komisija izrekla svoje mnenje opoldan, je bila razprava zopet prekinjena ob tričetrt na eno pop., in pričela zopet ob 4. uri. Galerija je takoj ob pričetku razprave napolnjena. Najprej govori državni pravdnik dr. Zumin. Govoril je na dolgo in široko, dokazoval Bjekarjevo krivdo in nedolžnost drugih uradnikov. Za njim Je govoril dr. Robba. Proces bo končal najbrže še po polnoči. h {asov ces. Maksimilijana v Mehiki. V mestu Kveretaru je zavladala dušeča atmosfrea. Ordonančni častniki so prijahali na prepotenih konjih z ogledov in komaj so izvršili svojo dolžnost, že so se vračali v diru po blatnih ulicah nazaj z novimi ukazi. To so bili večinoma častniki ogrskih huzarjev, ki so pod poveljstvom grofa Khevenhullerja morda najboljše služili cesarju Maksimilijanu. Med prebivalstvom, kakor tudi med vojaštvom je vladalo največje pomanjkanje. Ves živež je že pošel in edina hrana je bila konjsko in človeško meso; k temu pa so se pridružile tudi nalezljive bolezni. Po padcu mesta Pueble, katerega se je na izdajalski način polastil Porfirij Diaz, se je umikala cesarska vojska pod poveljstvom generala Marqueza, z velikimi izgubami seveda, proti glavnemu mestu Mehike. Vest o padcu Pueble bi moral prinesti v Kveretaro huzarski nadporočnik grof Malovetz. Ta častnik, kakor je bil še mlad, je užival veliko naklonjenost generala Marqueza. Bil je njegov pobočnik in najtajnejša pisma so bila zaupana samo njemu. Ko se je poslovil od generala in od svojih znancev, je skočil na priprav* Ijenega konja, da nese žalostno novico cesarju Maksimilijanu. Pri svojem slovesu gotovo ni pomislil, da postane njegovo življenje žrtev izdaje ravno tako, kakor tudi druge stvari, ki so se tikale mehikanskega cesarstva. Ze davno predtem so poskrbeli izdajalci za to, da ne pride vest o zavzetju Pueble v Kveretaro, zakaj republikanci so hoteli imenovano mesto nenadoma napasti. Temnilo se je že, ko je ‘jezdil nadporočnik Malovetz skozi vas Set. Miquello. Na koncu te vasi je stal na samem večji grad, ki je bv ograjen z visokim zidom. Ko je pri jezdil Malovetz do velikih vrat, skoz; katere se je prišlo v dvorec, so neznani vojaki zgrabili njegovega konja za uzdo, Moravetza samega pa so potegnili raz njega. Predno se je nadporočnik zavedel kaj se je z njim zgodilo, je bil že v zaklenjenem gradu zvezan na rokah. Usta so mu zamašili z robcem. Nato so ga peljali po temnih stopnicah v enonadstropno poslopje, ne da bi bil kdo izmed prisotnih kaj spregovoril. Na zgornjem hodniku so se ustavili. »Tu je vaše stanovanje,« je rekel eden izmed vojakov in Je odprl vrata, ki so držala v razsvetljeni prostor. »Orožje obdržite pri sebi, zakaj na beg ne morete niti misliti. Napravite si čisto vdobno življenje.« Razvezali so mu roke in mu potegnili iz ust robec. Težka, z železom obita vrata so sc zaprla za njim. Nadporočnik je ostal nekaj časa kakor okamenel. Nenadoma pa se ga ie polastifa silna jeza. On, cesarski častnik, v katerega je polagal Marquez največje zaupanje, je postal jetnik, žrtev izdaje. Stopil je k zaprtim oknom, toda nobenega ni mogel odpreti. Ves utrujen se je zgrudil slednič na divan. Kaj mu je pomagalo sedaj njegovo junaštvo, čemu so mu pustili orožje, ki ga ni mogel rabiti? Šele sedaj mu je preletel pogled sobo, ki bi se lažje imenovala dvorana nego ječa. Težke preproge, zavese in sploh vsa oprava je pričaia o bogastvu lastnika. Sredi mize, nad katero je gorela krasna svetiljka, je bilo postavljenih polno dragih steklenic vina in jedil. Čeprav še rti oo' jutra ničesar v ustih imel, se ni dotaknil niti vina niti jedil. Postajal je zaspan. Toda kaj je to? Ali sanja ali bdi? Krasno, znano žensko bitje, oblečeno v čipkasto obleko, kleči pred njegovimi nogami z dvignjenimi rokami In prelestna ženska usta šepečejo: »Odpusti, odpusti, dragi, vem, da sem tudi Jaz izdajalka, ko te imam tu v ječi! Dva dni že čakam, zakaj vedela sem, da ne ponese nihče drug novice o padcu Pueble cosarju Maksimilijanu kot ti. Hočem ti ohraniti življenje zase, Čeprav si me vedno ignoriral v družbi, ko sem te občudovala. Povej mi, da ti nisem bila vsakdanja in da si me ljubil, le tvoj ponos in morda tudi tvoja lepota je bila vzrok, da si vedno bežal pred menoj, kadar sem hotela biti s teboj na samem. Ampak odpuščam ti vsa ona razžaljenja. Bogata sem — zbežala bova, moj dragi, kamor boš hotel, zakaj ti veš ravno tako dobro kakor jaz, da Je vašega cesarstva tukaj konec. Ob poslednjih besedah je častnik poskočil, kakor bi ga pičil gad in je vzkliknil: »Angela! Ti — vi sorodnica našega generala Lopeza, na katerega se cesar v vsem zanaša, vi prosite mene, naj postanem izdajalec in naj zbežim z vami v sedanjem resnem času ? Prisegam pred Bogom in pred vami, da ne bom nikdar izvršil tako nizkotnega dejanja. Postite me, da odidem s svojim sporočilom, zakaj vsaka minuta mi Je dragocena. V nasprotnem slučaju bom porabil tudi proti vam svojo pravico!« Ob teh besedah je zdrknila nad-poročnikova roka na mečev držaj. »Tukaj je moje srce«, je odvrnila dama razburjeno in je stala komaj korak od njega, tako, da je Čutil njen vroči dih na svojem obrazu. »Daj prebodi ga s svojo roko! Krvavelo je dovolj, radi tvojega ponosa — naj izkrvavi popolnoma. Toda s tvojim srcem se mora združiti na veke.. .t Predno Je tnogel odgovoriti, je videl, kako Je izvlekla ta demonična ženska tenko, dolgo bodalo iz njegovih prs in kako ga je zasadila v svoje nedrije. Padec dveh teles Je pošastno odmeval v skrivnostni, tajni Ječi... (»čes. Den«.) RUSKI DRŽAVNIKI V RUMUNIJO. Pariš, 5. junija. Listi poročajo, da bodo sestanku carja z rumunskim kraljem prisostvovali Izvolski. Gore* mikin ia grof VVitte. 80 odstavek II. 10 v>n. zv Soboto 13 Nedetio 14 Pordeli. 15 H KABINETNI KRIZI V SRBIJI. Belgrad. 5. junija. Glede novega kabineta ni še nobene odločitve. Nai-brže bo s sestavo kabineta pover|ev Pašič, ki bo kabinet rekonstruiral. NAČELNIK VSTAŠEV — UBIT. Drač, 5. junija. IJradno se pojoča, da je faktični voditelj vstašev, Arif Hikmed, ubit. CESAR VILJEM IN KNEZ WIED. Berlin, 5. junija. V diplomatičnih krogih zatrjujejo, da je med cesarjem Viljemom in knezom Wiedom albanskim prepir. Cesar Viljem je namreč princu Wiedu sploh odsvetoval, da bi hodil v Albanijo. Princ je bil pa Častihlepen, še boli pa njegova žena in radi ljubega domačega miru je prevzel albansko krono. Cesar Viljem je dejal takrat: Sedaj pa delaj na svojo pest. na mojo pomoč se ne moreš zanašati. In zato se sedaj cesar Viljem protivl, da bi pomagal Wiedu iz smole. ITALIJANI V SKRBEH. Rim, 5. junija. Časopisje se peča obširno s položajem v Albaniji in na-glaša, da pomeni Albanija za Italijo ravnotežje v Jadranskem morju In zato mora Italija pazno zasledovati razvoj dogodkov. Vmes morajo poseči velesile. Italija je zato že vse potrebno ukrenila, samo Rusija nasprotuje vsaki večji akciji in zahteva, da velke sile omejijo svojo akcijo na to, da čuvajo kneza. ANGLEŠKA VOJNA LADIJA NA POTI PROTI ALBANIJI. Malta, 5. junja. Angleška bojna ladja »Duce of Edinborough« je odplula proti albanskemu obrežju; na krovu ima 353 pešcem. 1ZMA1L KEMAL. Rim, 5. junija. Izmall Kemal je nenadoma odpotoval iz Rima neznano kam. Domneva se, da je odpotoval na Dunaj k Berchtoldu, drugi pa mislijo, da je odpotoval proti Valoni. KAKO MISLIJO NA DUNAJU. Dunaj, 5. junija. V merodajnih krogih priznavalo, da je položaj v Albaniji zelo nevaren in potrebni bodo odločni koraki, da se vzdrži albanska država. Vesti, da velesile ie mislijo na novega kneza, niso resnične. Knez Viljem je izjavil, da ie volian vtrajati, ako ga bodo velke sile podpirale. Pred Drač odplujejo že te dni po ena francoska, nemška, angleška in ruska vojna ladlja In vsaka pripelje sabo po 300 mož. Drač le Izborno utrjen in ga vstaftl ne morejo zavzeti. Merodajni dunajski krogi tudi upajo, da ne vstane samo pri brodovni demonstraciji, temveč da pride skoraj gotovo do mednarodne okupacije Albanije. (Dvomimo, da bi bil ta optimizem upravičen.) Po sklepu lista. Listnica uredništva. Q. St. K. Trst. Zabiči tržaški pošti, da preneha delati nered in sitnosti ter Jo opozori na bistvo »Kolodvorskega pisma«, da nam ne bo treba v dežju in burji letati na tukajšno pošto po »kolodvorska pisma« in to ob II. uri ali celo ob 1. ponoči, mesto da bi jih dobili ob 10. url na kolodvoru. Takse za »Kolodvorsko pismo« niso vici, kakor si morda, kakšen tržaški Italijan domišlja. Hall oglasi. Beseda 5 vinarjev. Nalmanlll znesek BO vinarjev. Pismenim vpralanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih 'ni nič popasla In se plačujejo vnaprej; iu-nonjl Inserentl v mamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda. ____________ 470—x Dober Jesih se dobi v vinski trgovini Karol Oregoriča, Wolfova ul. št. 12, Aurova hiša, II. nadstropje, levo, liter po 32 vinarjev. 473—4 Pekarija, dobro idoča se odda v najem ali pa tudi proda. Poizve se pri Ivanu Mavcu, Ljubljana, Prečna ulica št. 3. 451—3 Veseloigra v 3 delanjih polna zdravega dovtipa In fine pika nterlje v glavni ulogi Wan-čane cene. da Treumann in Vlgo Larsen. mil. Kinematograf ,Ideal & Sladko vino - n '' • • za dame zdravniško priporočeno In motno vino Iz JuZne Dalmactfe priporoča Strelllka ulica ■ AiCrjaV) i Stev. 31. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo In vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hi$a. j Neprekosljiva v j otroških oblekcah j: in rojstni opravi :: !! II91T0V tllljll!! 4 pare samo kron 9-—. Radi plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih tovaren, veliko množino čevljev ptodati globoko pod izdelovalno ceno. Prodam vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo. Usnje rjavo aii črno, galoširano, krpni obšitek, z močno zbitimi podplati, eleg. najnovejša oblika. Velikost v številkah. Vsi 4 pari stanejo samo kron 9-—. Razpošilja po povzetju: J. GELB, Schuh-Exporft, Alt Sandez b„ Heu Mu Ur. 66. Zamenjava dovoljena tudi denar nazaj. iilagajnitarks išče primerne službe v Ljubljani. — Cenjena vpraSanja pod „vestnau na poitno ležeče Ljubljana. K.UNHART urar Ljubljana, Marije Ter. c. 7. Zaloga vseli vrst žepnih ur, zlasti „0mega‘s, nifeljaste in srebrne, (lalje nr na nilialo, si ensfe c ure in budilke. Speeialht za popravilu. Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase In brado »Nerll* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brlvcc in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Meatncge in Starega trga). Izdeluje vsa lasnlčarska dala solidno in okusno. Kupuje zmešane in fazane ženske lase. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneie v A. & E. Skabernč Me at ni trg štev. lO. "VelUra, IzToIra,! * Solidna ^postrežfba,! FRAN KRAIGHER ■iv; v jarxe>]&,i9j£l xnojexer O-CEpCSiS Sl -dllcei O se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. . 229 Modistinja Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrse. F. L DU A Mr taton ti 11 PuSke, samokresi, avtomatične pištole, lovske priprave, popravila. oaoanuBDDDanD Topli „SAtUT“. hipni a rifcHtnt Malni ograji t. Ir. prodala smodnikaI Piilta P° novi o. r Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. \ Važno za gospodinje: ; ( Brez konkurence! M. SprcitiBerj skladišče9 Vojaška ulica it. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon it. 245. v Ljubljani. Telefon it. 245. P. n. Vljudno naznanjam cene moje različne kave, in sicer: Surova kava: St. 1. Santos . . _ 2. Rio • * • , 3. , . . j „ 4. Sdntos lave »5. „ , n ” * » 7- » „ 8. Minas . , ,, 9. Salvador . . 10. , , 11. Quademala . 12. K 2--» 2'30 , 2-40 . 2-50 . 2 80 . 3--, 3 10 » 2 70 3’— » 3-20 » 3-10 . 3-20 St 13. iSa&Si::::: f • « • IS’ v!vf* zUto“^mena . . 17. Zlato-rnmtiia, navad 18. Maragogyfe . .. . ’ 19. Liberia . • . » « . 20. Portoriko . . "* * i 21. Portoriko Piraldini . . 22. Cuba, zelo fina . . . 23. Ceylon, zelo lina . . • 24. „ Castorica, najlln. K 3-30 St. 1. 2. K 2-70 . 2-90 St. 7. . 8. - S K 3-60 , 3-80 oiti se Pražena kava: Si 3. . . K 3— II St. 5. . . K 3-30 . 4. . . , 3-20 U , 6. . . „ 3 40 Naročila od i do 4 */a kg dostavljam Iranko v hISo. — Pri potlljatvah po poiti se zviša cena pri vsakem kilogramu za 20 v In dostavljam istotako franko. Zamotenje se ne računa. — Na Zeljo poSljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od «/4 kg za K 1’— Iranko na dom. Priporočam se in bllježim z vsem spoštovanjem JJi Spreitzer. ■ ■ ■ ■ a NaJnovejSe konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke. Cele obleke za gospode od K Cele obleke za dečke . Cele obleke za otroke . Pelerine za gospode . . Športne raglane..... Klobuke ... ........ Kostume za dame. . . . Damske sako in paletot Krila spodnja in gornja Hišne halje za dame . . Slamnike. ......... Pristni panama ..... Vse drugo po prlinanojgclgžll^takUSSb 2 ir Oslelte sl velike izložbe. -*■ S Angleško skladišče oblek S t Hit. Wm. Mestni lig it. 5-6. Teleti st. \)i ■ v 79 79 79 99 79 79 99 79 79 79 79 7) V 79 79 y> 79 79 79 ° 7 4’—, A4< 9 6—, 8 — 79 2-, B — 4 — 79 7*-, —> 9 — 79 12-, 14- 16.— 79 I’— 1-50, 2-— 79 9-~ 12*—, 15-— 79 6*—, 8--, 10 — 79 2—, 3*—, 4 — 79 3-90, 4-90, 5*90 V —•50, 1—, 1-50 99 6’-, • , — *_ 79