Poglejte na številke poleg naslova za dan, ke Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki* CA NTR4J V F. C KOT ti 2NADANDOBIVATB f \ C "GLAS NARODA' M PO FOŠTI NARAVNOST NA 9$ STOJ DOM (lirzfsnii nedelj In praznikov). :: Čitajte, kar Vas zanima I ephone: CHelsea 3-1242 - Stev. 7 2 Rrenfered as Second Clam Matter September 251K 1840 al the Fort Office »t New York. N. ¥„ under Act of Cwyrtu af March 3rd, 187». NEW YORK, FRIDAY, APRIL 11, 1941— PE TEK, II. APRILA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. mmmmm neodvisnost emci dospeli v ZagreblMotorizirane legije v Ljubljani r. Maček in Pavelič na krmilu amostojne Hrvatske.. .Hrvatski ojaki so bili poklicani domov Samostojno hrvatsko državo sta oklicala dr. An-\e Pavelič in Egon Kvaternik, ki sta b':la . zaradi udeležbe pri moru kralja Aleksandra leta 1934 v »tnosti obsojena na smrt, pa sta si še pravočas-poiskala zavetja v Italiji, ki ju Jugoblaviji ni hotela izročiti. Dr. Vladko Maček, ministrski podpredsednik v Vetkovičevi in Simovičevi vladi, je dr. Paveliču »bljubil vso svojo pomoč. Peta kolona v Jugoslaviji je tedaj dosegla svoj al j: razbila je Jugoslavijo, čije svoboda je bila pri-lobl jena s tolikimi žrtvami in s potoki krvi. Najbolj čudno pa je, da se je "Svobodnt hrvatski Iržavi" tudi pridružil dr. Maček, ki je bil velik sov-Iražnik dr. Paveliča in je njegovo teroristično delo-I vanje, ki je imelo za posledico mnogo umorov, o- stro obsojal«....... "Samostojna hrvatska država" je bila razglašena po zagrebški radijski postaji ob 6.30 zvečer. — Kmalu nato je pričela nemška motorizirana arma- Poročila o dogodkih v naših krajih so zelo zmedena. Ve*idar pa moremo po njih sklepati, da je vsa Slovenija od Bleda skozi Ljubljano ter dalje v smeri proti Zagrebu zasedena. Včerajšnja poročila naznanjajo, da. so Italjani zasedli* Kranjsko goro in Kranj, po današnjih ___i poročilih pa so Nemci na Bledu in pro- Dr. Maček je skupno s Si.no- , dirajo ob Savi prelko Ljubljane proti Za-vičevo vlado pobegnil v nek grebu. Na drugi strani pa Nemci tudi krti j v južni Srbiji, toda zad-J prodirajo iz Celovca dkozi Maribor ob nja poročila naznanjajo, da je Drav{ proti Zagrebu, sedaj v Zagrebu, da preživi, . _ . _ - i kot je rekel, — odločilne ure s svojim narodom. Dr. Pavelič, ki je star 48 let, Gotova stvar je, da so Ljubljana, Zagreb in morda tudi Beograd v nemških rokah. Kako je na Notranjskem, poroči-je sedaj poglavar "Ustašev", )a ničesar ne omenjajo. Prav gotovo pa ali teroristov ki so zakrivili! fa^ prihajajo Italjani ter prodirajo mnogo političnih umorov, zla-] . - ■ • i i« • sti na Hrvatskem, pa tudi po drugih krajih. Kmalu i|)o svojem prihodu v Zagreb je dr. Pavelič izdal poziv na hrvatske vojake v jugoslovanski armadi, da naj za puste svoja mesta in pridejo v Zagreb. ODLOČILNA BITKA Vsak čas se more na Grškem pričeti velika bitka, ki bo 1110- . . n , . i . .. goče odločila usodo Grške. Aii- da prihajati v Zagreb. Prebivaustvo jo je sprejelo z |gleži SQ iz Afrike pripeljali glasnimi ldici in pozdravljanjem. Zagreb je bil o- det z nemškimi in hrvatskimi zastavami. Takoj nato je berlinska radijska postaja naznanila, da je nemška armada vkorakala v Zagreb. Predno so prišli Nemci, je dr. Maček pozval prebivalce Zagreba, da razobesijo poleg hrvatskih tudi nemške zastave. Dr. Maček je naznanil, da bo na čelu vlade dr. Pavelič in da bo v njej vdeležen tudi on sam ter da bo podpredsednik Egon Kvaternik. Po drugem poročilu je Kvaternik ime Zlatko. To pa je ena in ista oseba in Je Zlatko Kvaterrnk ali pa Egon Kramer, ki je bil skupno z dr. Paveličem pred francoskim sodiščem v Marseillesu zaradi u-mora kralja Aleksandra obsojen na smrt. Pred tremi dnevi je dr. Pavelič brzojavil Mussolini ju in mu obljubil svojo pomoč. mnogo tankov in ogenj bruhajočih topov ter je angleška a»*. mada skupno z grško pripravljena, da se spopade z Nemci. Grki in Angleži so postavili novo močno obrambno črto, ki teče od starim Grkom svete gore Olympus, jugorzapaduo od Solunjf pa do Kimare ob albanski meji. Nemška armada se je o l Sko-p'ja obrnila proti jugu in zavzela Bitolj, od koder je takoj pričela prodirati proti Albaniji, kamor bo prišla v bližini Ohridskega jezera. Kadar se združite laška in nemška armada — kar se je baje že tudi zgodilo — se bo pričela bitka — za Grško. proti Ljubljani. Vse večje radio postaje imajo močne aparate na kratke valove, in neprestano sede -poleg njih poročevalci, ki skušajo vjeti iz daljave najnovejše novosti. Danes je bilo rečeno, da so Italjani že v Lo gatcu. Tega pa ne moremo potrditi, ker je bilo ime kraja spačeno in nerazločno. MADŽAR. ARMADA ZASEDLA BANAT (Madžarska armada je vkorakala v Banat. Madžarska vlada oprvičuje to zadevo s tem, da pravi, da Jugoslavija kot država ne obstoji več. Madžari so zasedli okoli 8000 kvadratnih milj jugoslovanske zemlje, ki je pred svetovno vojno pripadala Madžarski. Admiral Hortliy je naznanil, da je poslal v Banat armado zato, da ščiti tamošnje Madžare. Madžari so se tudi zavarovali in utrdili v zakopih, da se branijo proti jugoslovanskim komitašem. . . . . „ 1 Zadnje je trajalo sest ur. Stav- Ilorthv je zagotovil, da želi njegova vlada ostati v "prlja- ka še ni uravnana, in pogaja-teljskih odnosa jih" z Jugoslavijo in da bo madžarska armada v Banatu samo skušala preprečiti, da ne bo trpela škode lastnina tamošnjih Madžarov. Majne na severu bodo kmalu obratovale AVNTRALUA NE BO POŠILJALA VOJAKOV V EVROPO # Avstralski vojni minister Spender je izjavil, da Avstralija ne namerava zaenkrat poslati nadaljnih oddelkov svojega vojaštva na ev-ropako bojišče. Tisti, ki so v Evropi, naj ostanejo tam, — je rekel. — Dokler se pa naš I*>!ožaj napram Ja>]>onski ne izčisti, ne moremo pogrešati niti enega vojaka. Poudaril je, da ta kretnja nikakor ni naperjena proti Angliji, pač je .pa v polnem soglasju z domačo obrambo. PHILIP MURRAY PRI PREDSEDNIKU Predsednik CIO, Philip Murray je bil v sredo v Beli hiši, kjer j« precej dolgo konferi-ral s .predsednikom Roosevel-tom. Časnikarjem ni hotel i»o-vedati, o čem s*ta razpravljala, nedvomno se je pa pogovor tikal položaja pri Fordu. Odgovoriti jim tudi ni hotel na vprašanje, če -so se Fordo- Dasi neradi, bodj premogovni baroni ugodili najvažnejšim zahtevam premogarjev. — Lastnik!! južnih rovov so trdovratni. Zvezni posredovalec John R. Steel man je izjavil, da bo v najkrajšem času končan -po/ v industriji mehkega premog;; iu da bodo majne spet začeh-s polno paro obratovati. John R. Steelman je posredoval v pogajanjih, vršičih United Mine » Workers in lastniki mehkih »Štrajkarji hočejo imeti z družbo pisano pogodlni, de>et vi zastopniki sporazumeli z za-L.ontov V,N- na uro ter ter zastopniki avtnih delavcev, v I i,tt»vajo, naj nosijo For Detroitu je pa rekel miehigan- stražniki uniforme. Sedaj Vblečeni v civilno obleko ski governer Van Wagoner: — Doslej se je vršilo vsetra skupaj troje posredovanj. -- nja se bodo nadalevala. V slučaju, da bi se pogajanja izjalovila, bo zadeva poverjena obrambnemu posredovalnemu uradu, ki ga je nedavno, . imenoval predsednik Roo,cJzastopnik. se vel t. premogovnikov. Nasprotni si stranki sta pri pravljenj pogoditi se, v sled česar je odstranjena nevarno*! pomanjkanja mehkega p'emo-a. Podjetniki, ki prodwirajo ."j.") odstotkov ton premoga v »vi so in njihova največja naloga je X|*■ -1 — joniruti med delavstvom. Osvajalec na Bledu Zopet se na Bledu, ki je svetovno znan po »voji naravni krasoti in po letovišču, »opirata nas smrtni sovražnik Nemec in priskutni Lah. Ali bo ta - ha-. m;i jj JIO južnih prcino-ljenejše Hitlerjevo gledališče.! ri ter desno krilo vseučilišča.' jali v raznih dvoranah in go- ^ i k i It so dobili doklej 4U «-<•■> Poleg opere je 'bilo porušenih še več drugih poslopij. Poročilo dostavlja, da je bilo pri napadu izstreljenih 35 angleških aeroplanov. Angleško poročilo pravi, da je napad trajal tri ure in da je toil pri napadu vdeležen tudi ameriški bombnik Douglas DB-7. N Bombe so padle med drugimi poslopji itudi na prusko državno knjižnico, katero so začeli zidati leta 1903 in je bila dograjena leta 1914. Opera je Več državnih poslopij na široki ulici do Brandenburških vrat je 1>ilo več ali manj poškodovanih. Zadet je 'bil tudi grad Bel levile, kjer stanujejo tuji državniki, kadar pridejo v Berlin. Poškodovano je bilo pročelje nove palače v Pot sd a mu, kjer je nekdaj stanoval cesar Viljem II. Koliko izmed 3,000,000 knjig v državni knjižnici je bilo poškodovanih, «e ni z»a no. Znano pa je, da je qpera popolnoma porušena. stilnah. Nenadoma «o pa pri!e-'tov manj )m ko( ](;i uj|llo teli angleški Imimbrnki. Kriki j yi 1ovaTi5j v M.Verniii krajih, ljudi so zadušili glasove sire". T;> ra/lik;| bo Z(li|j rzrnaoT.a. — Začela je nepopisana zbeganost. Ljudstvo, ki je bilo na cestah je hitro iskalo za-! ti. Ce kmal« i»e Uwlo podpis* vetja v zaklonišča h, ki so bila | H pogodbe, jo Wlo podplati hitro napolnjena. Angleški na- samo premogovni baroni v s» -pad je trajal okoli tri ure. Prileteli so v manjših skupinah in ko je bilo naznanjeno, da se je sovražnik umaknil, so se laiiko Berlinčaini prepričali na lastne oči, kaj pomeni obširen napad na veliko mesto. Lastniki južnih premogovnikov >t» Ar vedno nočejo pobota vernih državah in obnovili o-bratovanje. , , - ......-^-ilr - 11 * 1,1 " - Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda* * v Vaši naselbini " |C.—. Advertisement on 2a celo leto velja Uot aa Ameriko In Kanado 96.— ; sa pri leta iS.— ; m detrt leU 91-00 — Za New York aa celo leto 17.— ; m pol leta $8.00. >o aa celo leto $7.— ; aa pol leta 93.80. Naroda" lshaja vsaki dan IrrzrmSl eobot, nedelj In praznikov. NARODi" tlf WEST 18th STREET. NEW YORK, CHelaea 9—1242 N. I. Poziv poslanika Fotiča. Jugoslavija Hitlerjevo i »od jarmi jen je Avstrije, Poljske, Cehoslova-ihke »rveške, Holandske, Belgije in Francije je bila le pri-dosego glavnega cilja—zavzetja Angleškega otočja. Ta.. » trdno je bil prepričani, da mu 'bo to podjetje uspelo, da je bkoro določil dan, ko 1k> zavihrala: nad Londonom zastava z kljukastim križem. Računi »o «e mu pa zmedli, in mož je čedalje bolj uver-jen, da je Angleško otočje zanj nezavzetna trdnjava. Angleškemu imperiju je mogoče še drugod škodovati; Predvsem naprimer na Bližnjem iztoku, odkoder črpa Anglijo svojo življen&ko snov—petrolej. To nalogo je poveril Hitler svojemu zavezniku iMu«so-liniju, katerega je pred petimi leti, po padcu A1>esmije, proglasilo italijansko časopisje «a zavojevalca Afrike. Hitler mu sicer ni prav dosti zaupal, navzlic temu mu je pa prisojal toliko zmožnosti in junaštva, da bo s svojo milijonsko arirado pregazil Egipt in dobil kontrolo nad Sueškemu prekopom. Mussolini je to nalogo z veseljem prevzel. Da bi mu Angleži na severu ne delali prevelikih preglavic, je skušal mimogrede pobarati tudi Grško ter ustanoviti na grških otokih močna mornariška in zračna oporišča. Mussolini ju so se vsi načrti izjalovili. V Afriki so njegove ljudi premagali Angleži, dočim »o Grki neusmiljeno zmlatili njegovo 44nepremagljivo" armado m pognali njene ostanke v osrčje Albanije. Povrh vsega tega so pa Angleži še uničili »koro vso laško vojno mornarico. Hitler se je začel sramovati svojega zaveznika in sklenil aam poskusiti vojno srečo. To ni "bila 7,anj posebno lahka stvar, kajti doslej je bil vajen borbe oziroma odpora na eni sami fronti. Res je, da sta poslednji čas aktivni skoro izključno le nemška mornarica in nemška zračna sila, toda pomisliti je treba, da mora Hitler vzdrževati močno annado v Franciji, ker prav lahko nekega lepega dne stopijo Angleži iz defensive v ofenzivo. Poleg tega pa mora imeti tudi močne in dobro opremljene vojaške odddelke v vseh zasedenih deželah, ker so mu vsi ipodjarnil jen i narodi skrajno sovražni. — Ker Mussolini ne more Angležem na Bližnjem iztoku do živega, — si je mislil Hitler, — l»om ;pač jaz moral o-praviti namesto njega. Na Balkanu je precej drŽav, iu Hitler je vedel, da jih mora "bodisi zajevati, bodisi pogodbeno pridobiti. Z Madžarsko, ki sicer ni balkanska država, pač pa meji na Balkan, ni imel dosti upravka, in istotako ne z Romunsko. Nekaj Albanije je tako ali tako še vedno v laških rokah, uporno Grško osebno naznačiti, da so namenjeni za ju^oslovairsko pomoč. Naslcv jo- Anjprican Red Cross, for Jugoslav Relief. Prispevki naj se pošiljajo ali mestnim orga uizariijam R»d«M*ega križa, a!li pa centralni organizaciji v Wa-sliingtonu. Imena dnrovaleev «V.>so posamezniki. ali organizacije in vsota, se bodo rodno objavljala v naših in ameriških časopisih. Anteriški Rdtči križ bo te prispevka porabljal ddino za ]xunoč jugoslovanskemu narodu v sporazumtu, oziroma s sodelovanjem Jugoslovanskega Rdečega križa in jugoslov. vlade. Tudi ogromno število najših ameriških prijateljev t-e je od prvega trenotka pridružilo tej akciji. Radi tega >se s prošnjo obračam, na vse naše organizacijo in posameznike, Slovence, Srbe i oil r vate, da čim složne-je in aktivnejše začnejo nalbi-ralno akcijo, aki da pošljejo svoje prispevke, ali da vpri-zo-ro v ta namen manifestacijske prireditve, prodajajo znake, oziroma da svojo akcijo prila-gode mestnim običajem in načinu, ki- bi najbolj odgovarjal tenm namenu. iN aši bratje v domovini vam bodo hvaležni tudi za najmanjši prispevek, kot znak ne sanuo-vaše materijalne pomoči, ampak tudi kot znak, da .ste solidarni ž njimi v borbi, ki jo oni vodijo za pravico in za svo.io svobodo. To naj bo znak velike ljubezni, katero* izseljeni narod v tej veliki svobodni demokraciji izkazuje svojim bratom, ki se »bore za vzvišene človeške ideale. (Kakor sem v prvem svojem proglasu že omenil, najbolje b\ bilo, da je ta akcija pod vodstvom, oziroma v rok ali naših veliktiii narodnih, podpornih organizacij in to v prvi vrsti v rokah Ameriške Bratovsfce Zveze, Kranjsko-Sioven^ke Katoliške Podporne Jednote, Slovenske Nar. Podporne Jddbote, Hrvatske Bra take Zajednice, Srpskega Nar, Saveza. potom naših katoliških župnij, oziro-mi srbske pravoslavne eeparhi- /Izjave iu telegrami slovenskega. hivaiskega in srbskega izseljeništva -o bile na naš narod in za našo vlade velikega pomena in so globoko segle v srce našega uareda onkraj morja, ter jih bodrile in sj>od-buja'c, da so se uprli napadalcu in skupno š^i v boj za naše pravice. 'Dane« pa naj bo vaša pomoč v veliko tolažbo, ko bodo čuli, d-i je izseljeništ vo zopet priskočilo jim na pomoč, tla se u'blaze rane in grozodejstva, ki jih počenja sovražnik nad na-ftinl narodom. Danes je nastopil oni moment, ko slovensko, hrvatisko iu srbsko izsel.jeni-štvo potieibuje. edinost, Ua pokaže svojo ljubezen d ostarega k»aja ter da v velikem narodnem in humanitarnem, zanosu priskoči v poni*>č jugoslovan-Kkeiinu narodu v njegovi borbi za svobodo in svojo neodvisnost in obenem v borbi za dostojanstvo celega človeštva. l>r. Konstantin Fotič, kralj, poslanik. Pittsburski kotiček Pifce: IVAN BUKOVINSKI. Zdravstvena razstava. — piineei inšpekcija živih, aktiv-Pnxl kratkim sem si ogledal nosti ]>o naših bolnišnicah, prve poniNx' v sili, kake redilne Peter Zgaga —i _ - r r r ' Nedavno si omenjal, — mi moram zrezati na drobne koš piše rojakinja iz Pennsyiva- ke, če ne bi s'e bil že ne vei nad vse zaninrivo razstavo m pivo te vn-te v našem mestu. V Buihi! Pbnetariju se že več časa nahaja takozvani ''Health Show*' ki je tvoril del zadnje iiewyonške svetovne razstave. Vise tozadevne predmete je iz prijaznosti posodil Health Museum of New York." /Tlukaj se v najkrajšem! času naučite mnogo zanimivega iz biologije in anatomije človeškega telesa, ter dohito vpogled v konstrukcijo tega najbolj čudovitega in kompliciranega stroja. 'Menda največjo pozornost vzbuja človeški model, ki natančno predstavlja cirkulacijo krvi po celem telesu s pomočjo srca, ki deluje kot pum/pa ali sesalka. Vse žile odvodnice in dovod 11 ice so narejene iz prozornega stekla, da lahko vidite kako in s kako hitrostjo kroži tekočina, ki predstavlja k*i. Zanimivo je dejstvo, da .-o kroženje krvi po telesu odkrili šele v letu 1628, in 1669, fla so kri pretaka po posebniQi ceveh. iMinogi drugi modeli predoča-jo kostno ogrodje, mišice, ccli živčni sistem, razplcten kot mreža po celem telesu itd. nije,—da imaš preeej skrhane živce in da te vsaka malenkost razburi. Poročal- si o tistem možaku, ki je fajfo prižigal in •si rekel, da bi kmalu iz kože skočil, ko si opazoval njegovo početje. No, tudi moji živci nis'o prav posebno trdni, toda pogled na takega meneača bi še lahko prenesla. Mene razburjajo vse drugačne stvari. Za primer naj ti le mojega moža opišem. Njega bi moral pri jedi opazovati, pa bi te že zdavnaj poslali na oddelek za živčno bolne. On namreč ne more jesti, če nima časopisa v rokah. Neiiehoma strmi v časopis, -L žlico pa kar tjavendan zajema, kjer pa more kaj zajeti. Pri zajtrku se večkrat zgodi, da zajame z žličko sladkor namesto kave. Pa kar lepo po-užije in niti ne opazi. Meso mu Telefonska centrala. — V povečanem modelu možganov so zaznamovane razne točke posuiqf znih delov, ki sprejetima jo potom živcev vtise vida, posluha, okusa in drugih čutov. Gotove točke v možganih so tudi za občutenje bo!c«čine in temperature t. j. gorkote in nCraza. Naši možgani i>o kot velika, najbolj zaposlena telefonska centrald, ki na povelje našega hotenja ali volje avtomatično ter iz bliskovito, nepojmljivo naglico- dela zveze ali konekci-je nca vsako na&i najmanjšo kretnjo, čiai in vse dejanje n m hanje. * * * Početek rvljenja. — V posebnem oddelk u«spčJznate, ka ko zgleda bodoče človeško btje od prvega pa do 30. dneva svojega ]>očetja, za vsak dan posebej in potem za vsak mesec od prvtiga do 9. ali zadnjoga. Vsi ti vzorci .-o seveda origmalni in resnični.* Vrredno si je ogiedati tudi razne modele, v katerih so razstavljeni posamezni telesni zunanji in notranji organi, kot roka, noga. nos, pljuča, srce, jetra in tako dalje. Vsem tem resničnim organom je po po-setment procesu pridejana prozornost, tako da ne vidite na primer samo zunanjo površino m obliko želodca, ampak skozi in "skozi. « 'Penrwy 1 vanska Ženska Zveza in^a nastavljen tudi model ženske z vsemi razložljivrmi notranjimi deli, katere demonstrator jemlje enega za drugim ven iz trupla ter navzočemu občinstvu razlaga njihov pomen, važnost in delovanje k skupnemu smotru. * * Prtiikava ki vi. — V spodnjih ja iln i ill si lahko tudi ogledate mnoge druge zanimive in podučne stvari, kot na Smrtna žetev. — Po daljšem l>olohanju je pred dvema tednoma skončal svoje potovanje |M) tej sobini dolini v naselbini znani in priljubljeni rojsrk ^.n-ton Fa-bec, 71 Butler St., v starosti 56 let. Rojen je bil v vasi Ratoževo Bido pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prispel v to deželo pred 40 leti in ves čas je biv^l v Pitt.^bur-ghu. razen kratkega iizleta v joco zefio, 4 sinove in .'J hčere. 2 brata ter M sestre, v starem kraju pa enega brata. Spavial je- k An k-rišk i Zvezi, di*u.štvo|da sem nekaj pozabila, — sv. Štefana št. 26. Bodi mu pravi blag spomin, njegovim pa moje sožal jt! vrednosti je ta ali ona hrana in katere vitamine vsebuje. Mleko je bogato zlasti na vitaminih A in G, katerega mora (ali bi moral) otrok vsaj 1 kvari dnevno použlti, odrasli pa najmanj 2 pint. z Tam izveste tuoiljudnnJznaiKtvoni zavod v iiwem mestu in če ne največji, pa gotovo navnodernejšr v 7x1 mrženili dižavah. Health Show 1m> odprt do 20. urila. kolikokrat zadavil. In ko krožnik prazen, še vedno pr; ska z žlico po njeni iu nos prazno žlico v usta. Ko |kj k< ^ilu oo preteku pol ure odlo či za to ali ono, nenadoma o-pazi, da ji manjka gumba ali da je peni pazduho nekoliko zmečkana. Takoj sevtda likal-, n i k v roko. Nato stopi v kopalnico, odkoder je spet ni dobre pol ure. In ko se naposled odpraviva, je nekam čudna zamišljena. ■ — Nekaj »eni pozabila. Vem, mi Neverjetno, toda resnično. — Dva največja rudnika na svetu za živo srebro sta «den v Alntadcmi ua. Španskem z 12 rovi, katerih najgloboke.jši je 12.01MJ čevljev in pa rudnik v Idriji. V teh dv< h rudnikih iz-kop!jejo 90 odstotkov te md-nine v »celi Kvropi in 75 odstotkov cele svetovne produkcij«*. Ž*vo srebro je zlasti važno v vojni industriji, kajt' brez njega no izstreli nobena puška, noben top .nobena bomba. — Najdražje plačana os<*ba -na svetu je rliiI avstrijski ce-ar Franc Jožef, ki je vjekel let- (Nadail je vanje na 4. str.) POMOČ V HIŠI Želim dobiti starejšo ženo ali •vdovo, Slovenko, da bi oskr-tbovala hišo, ker sem sama bolj (bolelma, težko delam in sem sama v družini. Pišite na nasiov: i ŽENA, c. of Glas Naroda,, G16 W. Ibth.St., New York. 2x V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. DARILNE POSIIJATVE v ITALUO V LUKAH: M LIK---t 2J5 SN LIS--$21.75 1M LIR--$i» 19«9 LIB _____ $43.M M UK —» . $ §Jt9 tim LIK--9H.N 3M LIK-- ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVBOPI, pri-porofw. di m tn darilne prifljrtfe pošli« pmtmm CABLE ORDER Na trn ntta k UpUteB. — Za Cable Order Je Viled noar v Evnpi al BMf deaarja v DOLARJIH, lami ? Italije nakazati •v Urah. SLOVENIC PUBLISHING CO. :i i POTMlllI DDDfLVl i xs We«* 18th Btr*t, Ifew York pravljenju in oblačenju ]>oza-bi!a, — jo zavrnem, — ee veš, tla si pozabila. — Xe vem kaj, vem pa. da M.*m nekaj. Vprašanje, če ima rokavice, žepni robec, denar, pavder in vse tiste druge malenkosti, mi pritrdi, da ima vse. Ko se že pol ure voziva z hnsom, me pa zgrabi za roko in na smrt prestrašena za jeclja : — No, zdaj pa že vem, kaj sem pozabila. Takoj nazaj! Takoj domov. Kakšna sramota, če bi me kdo videl! Ugibam in jo sprašujem, kaj se je vendar zgodilo, kaj je pozabila in čemu se ji je treba vrniti. Ona pa že zvoui drajverju, naj ustavi. Iu ko čakaVa povratnega busa, se obnaša in plašno gleda kot stepeni otrok. — Kaj ti je vendar? — jo o-s'tro vprašam. Nesrečnica mi pa skoraj v solzah prizna, tla m je po dve uri trajajočem napravi jan ju ir. oblačenu pozabila obleči—hlače. Take stvari, Zrgaga, ženejo človeka v obup in mu uničujejo živce, ne pa možak, ki ne more takoj fajfe prižgati. Vsak gost in obiskovalec mi je dobrodošel, ve a si se pa pn-tepe kakšen snnolež, za katerega bi stokrat raje videla, če bi ga ne bilo. ►Sedi in sedi pri mrzi in njega je treba sprot vleči vsako besedo, »ledi in pijače se z Vf^mi štirimi oteplje, ko mu pa ]h> hudem prizadevanju vsilim prvi grfžljaj in prvi po-žirek. bi najraje v«e popil iu pojedel, da bi morala družina nazadnje brez večerje spat. Ure in ure minejo, predno se odsmoli stola, stopi k Vratom in se začne poslavljati. Deaetkrat mu rečemo lahko noč, o n pa še vedno menca na pragu, drži kljuko v rokah in ne more ne notri ne ven. — Pa zahvaljeni, no, — pravi lednjič i« zapre vrata za j?e-boj, pa jili »pet odpre in se o-prošča: — Pa nikar nič ne zamerite. Spet zapre vrata, koj nato jih pa zopet odpre z vabilom: — Pa še vi pridite kaj v vas. To se vrsti in ponavlja tako dolgo, dokler ne stopim za njim v vežo in ga spremim do hišnih vrat. — Vidiš, Zgaga, taki ljudje gredo po meni na živce. *Afu-mAR£ Romam Manbor Sombor PL0& Targv-jiu Stiesfi SfarsoM ono** CHAREfT WTANTA \u>VA +(4raca I Corobia Ohvo Unče S ibentk Shumen rmovo f Shvpn trovica Hikiic Karlovo Vranji Sortan OPUi uirktarrh Rhaskovt istffanf/p edirne Corlu. -frkirJag fOg$ta komotitii Kava Ha M ARM A** kpsan Potema Edetsa Solemo Srindisi QaHipob Mudanya BURSA j u H, K t Y m Bahkrsir _ grevena Koipoki\ foarwirL Blossom Soma A€C£AN /Carppntfft ATHENS i&lavryti fogQta Potema Salerno Srindisi yracuso V balkanskih državah V stari domovini se dogajajo veliki zg odovliriski dogodki, ki so po vsej svoji naravi zelo žalostni. Ničesar še ni odločenega, toda dogodki potekajo tako, da je pred našimi očmi slika zelo črna. Morebiti se v nekaj dneh, mogoče v zelo kratkem ali pa po dodgem času vse tako preobrne, da bo Jugoslaviji napočila nova in boljša doba. Lahko pase tudi z godi, da po tej vojni Jugoslavije ne bo več,kot je bila . . , ■IfcHiHnHiHMiHHMMjlBiftMliiN ALBANIA Puraizo * TIRA /AR M A B1ACK SEA / 0 N / AN f£A \YRNAo odfmish tiey 0 20 40 60 Š0 100120 ° ' r £ # jp T ' j ▲—I^ubljans; BZagreb; O—Sava in D—Dubrovnik. Poklon New York Journal and American in Band MaNally & Oompany "O L A 3 y A B D P g" - New Tori "__Friday, April 11, 1941____VSTANOVEJRN L. 18W ••C L A S H A B O D A" - New Tori Friday, April II. 1941 ?flTlirOVDjBN L. li MOžSiMONE : ROMAN :—: Francoski spisal: CIIAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. 1 Brezprimeren razmah industrije ka- Takrat se jo postavil pred njo. Visoka svetilka je obsevala mlado /.eno, -loueco na kanapeju, vso belo v rvoji nevestini obliki. MSofiii Mi je nekaj časa, kakor motrimo priktv-/.en, ki ima izginiti, nato pa je izpregovoril z gladom, s lerim j.4 govoril od kraja : Itaje verjamem nemogoče, nego dvomim o t^bi. nisi bila svo^dns* pu j, si svobodna zdaj. .obro, i*oglei me zciaj!M I-r;>t«n»il ji bil \ rAeUFki iu brzo ne da bi c-e bila mogla Simona pripravljati iu počakati, je od vezal svojo krinko in ji pokazal. Strašno uuebai.ji, ki jo je mučilo že celi mesec, je še povečalo pretrcu ji vi \pliv tega tnnctka. Čutila jc, kako se ji n w ša dull hi. s«* ji de i a tema pred očziti. . Nato je velela kakor skusi meglo. Vstajal .1«* obiaz in sklanjal če« njega, neznan obraz, č hI no in strahoviti inipa«Vn, predrt, l-azmesarjen in raztegnjen. pokrit s široko iivo st'.da in ctroške griui njon .?.as, pxioben joku olwpajočega. "Strnsilo -em! i'eiM se zgraža pred menoj, me je prevarala. Vse je končano!'' JSimona je odtpt'o. oči. toda nikogar ni bilo ve strani, in silovito v, ^e-zaprla vrata njene sobe. Razširjenje vojne industrije tv Združenih državah je zavzelo tak obseg, da se da primerjati z industrijalnim razma-' hoin leta 1929. _ Narodni industrijalaii kon-| ferenčni urad je ugotovil, da je bilo od lanskega junija pa do letošnjega marca potrošenih za nove tovarne, ki izdelujejo orožje in municijo, dva tisoč milijonov dolarjev. Leta 1°29 so bili stroški za zgrad-njo novih in razširjenje starih tovarn sicer nekoliko večji, toda do konca tekočega leta, Ako Ako me nisi videla bo nedvomno presežen tedanji 'rekord. Samo letošnjega februarja je bilo izdanih za nove tovarne nad sedemsto dolarjev. Več kot ena t ret i na vseh vojnih izdatkov gre za izdelovanje municije, ena tretiua pa za zgradnjo zrakoplovnih tovarn. 'Kongres je bil te dni obve-.jščen, da potuje »po deželi približno pet milijonov delavcev, nadajoč se dela in zaslužka v novih industrijalnih središčih. Ti potujoči delavci predstavljajo re«no nevarnost za narodni obrambni program. Pristojni zbornični odbor predlaga takojšnjo pomoč za te nezaposlene brezdomce. Po završenein oboroževanju se je namreč bati resne krize, ki jo bo povzročilo to seleče se prebivalstvo. in mati o4» njeni Ol>š'a jo nesreve; planila ,'e hipn i zavest velikega pogreši:a, in velik j' pokorei in zaklicala: 4\Rili:.rd!" i Bilo je prvič, da ga je poevala z njegovim imenom. l)a jo je vendar ^li>al ogovoriti svoje ime s to prosečo tesnobo, bi era nič ne bilo st.oiilo odtrgati od nje. Zdaj pa je ni več slišal, a i je ni notel slišati. ••Riband," je k ieala Simona glasneje. . Ona, ki i>i bila minuto piej dala življenje, da ga spravi od i-ebe, ona bi bila uida, da se vrne nar.aj, in v zavisti, da se ne bo vrnil, je hitela za niim. . iSte'-ln je skozi ovenčano stanovanje, kjer sp še gorele luči. Ni ga bilo več, toda ravnokar jc šel ted skozi "in pustil v*o odprto za seboj z blazno nag'ieo je zl>ežala za njim. Na pragu z idnj!h vrat ;ie obdala; dalje naprej je vlada'la temn i i neziruiost. Nikdar je še niso bili peljali v ta del gradu. Zaklicala ie vnovič: "Rihard! Rihard!" Me ;kozi od-juta vrata, nato po >to odgovora jo slišala samo oddaljene, brze korake, xi fro isr oddal,ovali še l>c.lj. 7a\ svitom, ki je prihajal polmraKu in napos ed po trni*i, ie stekia stepo Javljanja za njim. Noge so se ji zapletale v vlečko obleke, da «o se trgale čipke. Zadevala se .je ob voirale zidu, ne da bi opa/ala. Sla je. venomer tipajo, za einwlal.V* slabe jšim jtl&som stopinj, ki ua je bilo z in ubije. Toda slišala ni ničesar več. H .hanl e bil že daleč, predaakč, da bi ga mogla dohiteti. Mora a je poklicati druge na pomoč A kje so? Kje je ona sama? Vrnila -e je z >to n;.glieo. > kateto je š'a uaw.dol in z \ »likini trnrtlom našla pot do ovčjega stanovanja, o4 la je nemara tuci Riha-<1 vrnil tjakaj k svoii materi. Ob tej tH:i*U so začutila pomirjeno in njena prejšnja razburjenost se ji h* zd-Ma euela \a, so se mlpila vrata, med vrati pa se je prikazala lad v Kleanor, še vsa rb!ee:.na, in vpraša'a glasno: "Kaj je!" i i Na'o je ziiglednia Sitriono; stof>ila je naprej, kakor bi iskala nečesa ali nekoga pcieg mlade žene, in vzkliknila ne-nedoma # pretečim !;las>ori: •'Kje .je Rihard'f K.;e je vas mož?'* "No vem,'* je d«'jala Siny^na prep tas.?na. "Torej ga ni tu T' Ladv Kleanor zgrabila ci.oaho za roke. ste mu storili?'' je vpraišala. . Stisnila je Simono za zapestja, kakor bi jih hotela zdrobiti; ta pa ni čutila boleč t ne, niti se ni poizkušala braniti jecfijala ie: i ■"Odšel je — noče se vrniti — ne ve*n„ kam je šel . . V svoji la^burj* nt^ti je govorila na gias. "Molčite," je d »jaia lady Eleanor. "Nobenega hrupa in skandal.i! Poiščeve ga predvsem; potem obračuna ve!" Vn- li je bila svečnik. Roka ji ni drhtela, in korakala je hitreje od Simone, prisluškujoča sledeča, in prežeča, kakor iival, ki ikV-« svoje .r.ladiče. .Va mostovau, v prven. natlst:opju sta zadeli žeuski ob go-|M*la d'Avion, ki se je bil nenadoba zbudil in je pritekel, za siio dU«ren, z vpraš%ujrm: "Kfj ftldšiin? Kaj se genii? Simona, kaj delaš tukaj?" l/.iiala je mojega sina iu ga setdaj i«"e. I^ite ga tudi vi," je odgovorila lady Kleanor s tako Ijntim glasom, da ^e ■I go>,»od fi'Avron nio in se ni upal dalje izoraševati; le I»a w1h| je pri^ova* jai. Iga bonu.! Prepir lu.d-dventa zaljubljencema! — * v»ak dan!" i BIGGERSOV POZIV DELAVCEM IN DELODAJALCEM Po zatrdilu produkcij, načelnika obrambnega ura^a se je ameriška masna produkcija orožja za sto dni zakasnila. Pred zborničnim odborom za " • "" vojaiške zadeve jc pričal John'da bi moralokJelavstvo prevzeti D. Biigigers, produkcijski načel- odgovornost za vso škodo, ki se pojavi vsled stavk v vojni industriji. n i k .obrambnega produkcijske^ ga «rrida. Njegova izvajanja so zanimiva, ker te tičejo nujnih nalog ameriškega naroda. (Diggers je priznal, da so ^e Združene države z oziiom na masno produkcijo orožja zakasnile za najmanj sto dni. •"Niliče ne ve," je dostavil teh sto dni v zgodovini sveta." Na vprašanje g'ede zaposle-n ja v vojni industriji, ie rekel, dn ni treba nikogar siliti k delu. V demokraciji morajo ljudje sami > poznat i, kaj / je potrebno za splošni tblagobit. S tem je odgovoril republi-kaiv»kemtu kongresnikn Scliafe-ru. ki je pri neki priliki omenil^ Značilne so ne ledu je njegove besede: ■" Nekateri tovarnarji so nagrmadili ogromne množine nta-teiiala, potrebnega za naiodno bbran^bo Mislijo, da bodo 6 tem "kakšno vlogo bo nekoč igralo kaj na dobičku, pa se motijo. Istotako so v zmeti tudi razni sebični unijski voditelji, ki za vsako n^alenkost napovedo štiajk." ' Za Bi.v.gersom je »pričala de-lav, ka tajnica Miss Perkins, ki je rekla, da je do fenočt obeh strank, to je delavetv iu delodajalcev. preprečit^.zastoj v ob-ranibni; industriji. ^ STAVKA JEKLARJEV JE BILA ODGODENA National Steel Corporation je dala svojim delavcem na uro deset centov priboljška. — Unija zahteva za vse jeklarje isto ugodnost. Iz slovenskih naselbin NEMCI v JUGOSLAVIJI IMAJO DOBRO. sodniku Roosevel- Predscdnik Roosevelt je pro- glasil teden, ki se začne 4. maja, za "teden narodne zaposlitve". V tistem tedaiu bo posvečena posebna pozornost nezaposlenim in delavcem, starini nad 40 let. Navzlic dejstvu, da je debilo v vojni industriji ogromno število ljudi delo, je še vedno dosti nezaposlenih, posebno pa starejših delavcev. Afed njimi je tudi presenetljivo dosti veteranov iz prve svetovne vojne. V -proklamaeiji pravi predsednik, da je med starimi dosti strokovno-izurjenrli veščakov, ki se v vsakem pogledu lahko in brez obo-. merijo z mlajšimi močmi. V Trentonu, N. J., je izjavil državni poljedeljski tajnik Wil lard H. Allen, da so farmerji v državi New Jersey zelo pri-'adeti vsled vedno naraščajočih plač v vojni industriji. — V torek o polnoči je imela iz-Sporočal predsci 'bruhniti stavka v 09 jeklar-|tu o po'ožaju. . nah United States Steel Corp.,J (Predsednik National Stetl je pa je bila v zadnjem hipu od gedena. Pogajanja glede nove pogotll>e se bedo vršila še do 15. a pri'a. 'Ta sklep .je bil u velja ven ne- 65 letni Ernest T. Weir. National Steel ima naslednje podružnice: Weirton Steel Co. v Stcm-Wnville, O., in v Weirton, W. Va.. llanna Furnace Corp. v kaj mil nut po objavi National [Buffalo, N. Y.. in Great Lake Steel Corp., ki je po ve Skosti Steel Co:p. v Detroit, Micli. peta največja jeklarska korpo- Ernest T. Weir velja za enc-i najbolj neodvisnih jeklar- laeija v Združenih 'državah, da ie uprava sklenila dati svojim > . ., , % 20 ti-oc delavcenr deeet centov j fl11 ma-na!ov- J-vnost se ^e priiboljška na mo. • |ddbro n^tgovega od- CHO odbor za organ«! ran je 1*?°™ Pfoti National Recovery jelvlarjev bo skušal doseči is'te!A('tu m ^atlonal Re- Mnogo farmerjev v južnem de- ugodnosti za v se Ji 261 tisoč u-sluc^bencev. zaposlenih pri United Steel Corp. Poleg tega zahteva unija closed aliop in Ohetck-off siistem. Kot se eli«ši, so baš zaradi' teh dveh zahtev doipo1 a x>ogajanja na mrtvo točko. . (Nt ki unijski zastopnik je izjavil: "United Steel Corp. in dru-sre jekla me bodo sledi'le vzgledu National Steel, kot se je zalilo tudi leta 1037, ko je bila National Steel Corp. prva. k' je bila pripravljena pTačati države 'bo ^Nadaljevanj« vnhooajjtb.) zemlje, ker se boje da bo x>oleti manjkalo delavcev, če jih bodo pa slučajno dobili, jim bodo morali p lačati znatno več kot so jim plačevali doslej. Delavci se selijo s farm v mesto, kjer se jim o^eta boljši zaslužek v tovarnah. V državi New Jersey je lani zaslužil sezijski farmski delavec po $2.43 na dan. Farmski delavec del^ poleti povprečno po devet ur na dan. , , , , : svojimi delaveem po $5 na dan. obdelalo manj | p, j United.StatefI StPel Corp PJTTSBURSKI KOTIČEK (Nadaljevanje s 2. str.) 1 <- " no plačo 20,000,000 kron ali 4 milijone do'arjev — zraven še drugih dohodkov. Tekom svojega nad 60 letnega vladanja je cjne6la njogova skupna plača 60. večjo vsoto nego vseh predsednikov Združenih držav. V Združenih državah je vsakih 14 sekund eno lojstvo- in vsakih 22 sekund in pogreib. Kot fe vidi, agitacija za porod-l.o kontrolo še nima dosti uspeha. * * » Kje so' moje rožice. — pisane in bele? Našli jih boete naj-lazličnejše in v obilnosti v lliipps Conservatoryju, Sohen-l iv Park, na cvetlični razstavi, katero tem obiskal prvi »dan o-tvoritve dne 4. aprila. Tu so poslali na ogled produkte ja leta hude borbe s kompanijami. pa se laliko reče. >da so zmagali čkoro na vsej'črti. '»-" . ITudi.v. sedanjem ,slučaju se Jrrn obrta znfega. ■ ► Več dopisnikov je, ki i>očne-jo pisati dopis, ko jim naročnina poteče. Naj 'bom; pa tudi .jaz med tistimi. Mene pa ni privedlo do tega, da pišem dopis, ker mi je ravno naročnina potekla, pač pa, ker sem či-tal v časopisih, da so Nemci tako nesrangni. da njih radio oddajne pestaje blatijo in obračajo cele potoke'gnojnice na naš izmučeni jugoslovanski narod. češ, da Neinfci, živeči v Jugoslaviji niso uživali L-tih pravic kot Jugoslovani. 'Upam pa, da mi bo uprava lista "Glasa Naroda" odstopi la .nekoliko prostora, da povem slovenski javnosti v Ameriki kako se je V resnici godilo Neirtccm v mojem okraju. Pišem resnico, ker sem videl na voje oči in s'isal na svoja lastna ušesa. Ako bi bilo potrebno.-t udi (dokažem. A' Celju je veliko Nemcev z raznimi pokliei, po' večini 'zelo premožni. Trgovine jim dobro uspevajo. Med njimi je tudi tovarnar Westen, ki zaposluje oko'5- 1200 delavcev in delavk. Pri omenjenem tovarnarju so zaposleni inženirji in predde-lavci, večinoma Ncmci, ki so uživali vso prednost v naši dobri Jugoslaviji. Dk> letu 1936 je 'bila tudi močna organizacija pod imenom "kovinarji." Ker je dotična organizacija zborovala v mojih prostorih,, sem imel priložnost marsikaj videti in slišati. Opazil sem. da -o bili v organizaciji večinoma Slovenci in Hrvatje. Toda Nenreen; ni bilo potrebno pristopiti k organizaciji, ker so imeli itak vso prednost v tovarni. ISrtJJi poletja 1936 je neki Nemec preddelavec, ]>o imenu Schmidt oklofotal v tovarni pri delu neko delavko Slovenko, staro komaj 18 let. To se je videlo organizaciji sramotno, da bi Ncmfci pretepali Slovenke v tovarni. Organizacij je sklenila, da pove gospodarju tovarne, da odstavi dotičnerga pred-delavca. ,Ker se gospodar ni d«\lavcc, da jo zapuste. JPo končani stavki je vodstvo tovarne odstavilo vsakega slovenskega delavca, ki je bil količkaj^undljiv, da se je strinjal z organizacijo. Na njihova mresta so zaposlili v prvi vieti Nemjce. . • Predsednik in tajnik gostilniške zadruge v Celju sta bila Nemca ki ,iiista bila zmožna pisati, niti citati sloven-ki. Nen£ko časopisje ni bilo za-branjeno. Tudi v srednjih in višjih šoiaJi so poučevali nemščino. Večkrat se je slišalo po lokalih "Heil Hitler!" Oblast pa proti Nenvcem niprestrogo postopala za omenjeno izzivanje. To je cela vrsta dokazov, iz katerih je razvidno, via pri nas Nenici niso bili zatirani in .-ličnih dokazov bi lahko navedel nešteto. . »• TjJ^ži, katrre danes Neioei trosijo v svet. se pa l*»do nedvomno uresničile, po neizo-iribnenv porawu Nemčije. Nemški na i od 'bo doži\V- to. česar si danes niti ne doni iš l ju je. Pcralrav vsem, zavednim, Slovenoejiy Jerry Krajfe. * POMLAD PRIHAJA. iKo vam ravno pošiljam naročnino, hočem tudi nekoliko poročati o tukajšnjih razmerah. . lOkc.Ii Božiča .-lito inleli nenavadno gorko vreme,v januarju pa je padlo mnogo snega. V februarju je bilo precej mrzlo, v marcu pa zelo hud mraz, tako da je toplomer včasih kazal 6 stepinj pod ničlo. Sedaj v aprilu se je že nekajkrat pokazalo sotnee in dnevi postajajo polagoma bolj goiki. Po far-mali smo že pričeli oruti. sejati in saditi in opravljati druga ponVadanska dela. Medtem ko so premoga rji na stavki, L^e nam na farmah odmira