DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska ibornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. 1 Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p*-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu«t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 62. Sreda, 3. avgusta 1932. Leto VII. V Budimpešti so obesili dva politična zločinca. Na Odrskem niso najboljše socialne razmere, o povoljnih političnih razmerah pod diktatom; ogrskih magnatov pa niti govora ne more biti. Socialne razmere silijo nezaposlene, da na kakršenkoli način, ker političnih pravic ni, izražajo svojo bedo in svoje želje in voljo. Tako je prišlo v zadnjem času, da je ogrski režim napolnil ječe z lačnimi in politično osumljenimi državljani. — Vsako leto odkrije madžarski režim eno ali dve zaroti, da s tem opravičuje svojo »potrebo«. Zarotniki so seveda tudi komunisti. Proti zarotnikom imajo preki sod v zaščito države, ki določa, da proti smrtni obsodbi tega sodišča ni pritožbe za obsojenca, torej ni pomilostitve. Tri dni se je vršila v Budimpešti pred tem sodiščem obravnava proti komunističnima zarotnikoma Emeriku Szalayu in Aleksandru Fiirstu. Oba sta bila obtožena veleizdaje in obsojena na smrt v petek ob enih popoldne in ob pol petih že obešena, ker je isto sodišče odklonilo prošnjo za pomilostitev. Oba obsojenca sta inteligentna; prvi je star 29, drugi pa 32 let. Sodišče pravi v utemeljitvi zavrnitve prošnje za pomilostitev, da je dokazano, da sta vzdrževala urad, bila v zvezi z inozemskimi organizacijami in jim pošiljala poročila. Dokazano je dalje, da sta dajala denar in nasvete svojim somišljenikom. Iz teh dejstev je nedvomno razvidno, da sta pripravljala družabno revolucijo in hotela uvesti diktaturo proletariata. Tako delovanje spada pred preki sod, ki ga sme sedišče kaznovati le s smrtjo. Zato se prošnji za pomilostitev ne more ugoditi. Obtoženca sta sicer zagotavljala, da so jima bile izpovedbe izsiljene (so ju pretepali) v ječi. niti nista smela imeti razgovor s svojim zagovornikom. Obsojena sta bila Potemtakem zaradi “agitacije, ne pa zaradi »revolucionarjih dejanj«. Z njima je bilo obtoženih še 12 sokrivcev, ki so pa bili izročeni, razen enega, rednemu sodišču. Vislice zaradi komunistične agitacije je zadeva evropske civilizacije, zakaj tudi v drugih državah obsojajo politične nasprotnike, toda ne na smrt. Na Ogrskem je snoval nedavno desni radikalec Vanay h ° • °bsež"° revolucijo, pa je bil obsojen samo na šest mesecev ječe. Vsi njegovi tovariši pa so bili oproščeni. 1 u pa določijo gospodje magnati za dva agitatorja — vislice. Kako se Postopa na Ogrskem' v ječi. pripoveduje »Liga za človeške pravice«. 1 rdi, da ima dokaze za to, da v ogrskih ječah politične in druge osumljence mučijo. Liga je v podobnih1 primerih že večkrat z uspehom protestirala. Resnica je, da tudi v Rusiji »veleizdajalce« smrtno kaznujejo, zlasti, če sabotirajo gospodarski programi. Toda zaradi tega ni opravičena razredna justica, razredni umori, zakaj naše načelo je — proč s smrtno kaznijo sploh, tembolj pa s smrtno kaznijo zgolj zaradi politične agitacije. Madžari so v zmoti, če mislijo, da bodo s svojim razrednim terorjem in trinoštvom ustavili razvoj. Nemčija je volila. Delavstvo Je obdržalo vse svoje pozicije. — Fašizem Je pogoltnil vse meStanske stranke razen centruma. Volitve v državni zbor naj prinesejo odločitev. Tako s.ta mislila predsednik nemške republike Hindenburg in njegov zaupnik kancler baron Papen. V tej veri so ju pa utrjevali fevdalci, bankirji in monarhisti. ker so mislili, da je njih seme, fašizem, že dozorelo. Izid volitev pa ni prinesel odločitve. Prej je ustvaril še večjo razcepljenost, ki skoro onemogoča parlamentarno koalicijsko vlado. Vsem; desničarskim strankam manjka 22 mandatov do absolutne večine; istotako pa tudi bivša weimarska koalicija nima večine. Pridobili so pri teh volitvah dejansko največ komunisti, dasi so fašisti pomnožili svoje mandate od 120 na 230. Ker se je od zadnjih volitev število volilcev povečalo, bo štel novi državni zbor 607 poslancev, torej 30 več kakor prejšnji državni zbor. Rezultat volitev za poznavalce razmer sicer ni presenetljiv. Nedvomno pa je kancler Papen sam pričakoval tak rezultat, ker mu bo olajševal izvrševanje njegovega programa. Parlament, ki ni sposoben za delo, se odgodi; da se razčistijo politične razmere, je treba odvzeti politično moč predvsem komunistom in eventualno tudi socialističnemu delavstvu. Potem bo »politična miza čista«. In kancler Papen bo vladal absolutistično dalje brez parlamenta, dokler ne izmisli kake nove taktične poteze, da se približa svojemu namenu. Tako računa kancler, kar pa kaže, da politična borba v Nemčiji s temi volitvami ni končana, marveč je prišla v še bolj aktualni stadij, kakor je bila pred volitvami. Odpor proti reakciji. Hladnokrvnost nemSkih političnih strank. Nemški narod je menda najbolj potrpežljiv narod na svetu. V nedeljo je nemški volilec šel letos že četrtič na volišče, izvzemši občinske in druge volitve. Prvič je bila volitev predsednika republike dne 13. marca in ožja dne 10. aprila. Predsednika Hindenburga so izvolili, da ne pride Hitler do oblasti. Sedaj je pa isti Hindenburg imenoval baronsko vlado, razpustil parlament na predlog Hitlerjancev in vojaške kamari-le. Nato so bile .volitve v pruski deželni zbor dne 24. aprila in končno v nedeljo volitve v državni zbor. Udeležba pri vseh teh volitvah je znašala nad 80 do 90 odst. volilcev. To je znak neskončnega potrpljenja, morda pa tudi globoko ukoreninjena zavest demokracije. Za nedeljske volitve se je vršila poleg medsebojnega razračunavanja in propagande borba zlasti z reklamnimi zastavami. Seveda tudi s sijajnimi volilnimi manifestacijami, kakor bi že deset let ne bilo volitev. Pet zastav je bilo med prvimi bojevniki: rdeča s tremi puščicami (železna fronta), oficielna zastava socialno-demokratičnega in strokovno organiziranega delavstva; črno - rdeča - rumena zastava kot splošno republikanska, ki so se zbi- lii! i za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ~-------- rali okoli nje socialni demokrati, centrum in državna stranka; rdeča s kladivom in srpom — komunističnih pristašev; Hitler je imel rdečo zastavo s kljukastim križem, Hu-genberg pa cesarsko črno-belo-rde-čo. Stranke so nastopale pri volitvah samostojno, dasi sta se karakteristično razločevali dve smeri: ena za demokracijo in druga za absolutistično diktaturo. Iz teh razlogov in radi politične zrelosti ogromnega števila nemškega delavstva pri teh volitvah ni bilo pričakovati preokreta na desno, oz. pcpclnega uspeha Hitlerjanstva. Demokratične stranke so v tej volilni borbi, v kateri je sodeloval ves kapital, veleposest, cesarski generali ter neumna množica indife-rentov, sijajno prestale težko izkušnjo, ki daje nado, da reakcija ne bo tako lahko izvojevala oblasti nad demokratičnim narodom, ki se s takim zatajevanjem bori za svoje in človeške pravice sploh. V znamenju čuvstev. Nemške državnozborske volitve so bile volitve čuvstev. Pridobile so največ stranke, ki so največ obetale ter oznanjevale revolucijo, ki se utegne izjesti v štiriindvajsetih urah. Grozovita izzivanja, demago-ška hujskanja in tudi pretepi in poboji so pritegnili volilce, čeprav stranke nimajo konkretnega izvedljivega programa. V tei psihozi se je vršila volilna borba. Na drugi strani pa vidimo djuge stranke, ki so z mirno razsodnostjo nastopale pri volitvah in imajo pozitiven program, da so se obdržale na svojih pozicijah, ker imajo zavedne volilce. Socialna demokracija je izgubila nekaj mandatov, ker je za enega poslanca potrebnih 60.000 glasov, ni se pa nje postojanka omajala niti za pičico. Tudi v novem državnem zboru bo socialna demokracija najmočnejša opozicijo-nalna stranka. Število glasov za posamezne stranke. Glasovalo je 36,845.279 volilcev, to je 83.2 odst.‘vseh volilcev. Stranke so dobile glasov: narodni socialisti 13,732.779 socialni demokrati 7,951.245 komunisti 5,278.094 centrum 4,586.501 nemški nacionalci 2,172.941 radikalni srednji sloji 8.733 bavarska ljudska stranka 1,190.453 nemška ljudska stranka 443.548 državna stranka 371.378 krščanski socialisti 364.749 gospodarska stranka 146.061 nemška kmečka stranka 187.081 vviirtemberška kmečka zveza 96.859 stranka podežel. ljudstva 91.284 socialna delavska stranka 72.569 nemško-hannoverska stranka 46.872 stranka ljudskega prava 40.887 razne manjše skupine skupno 122.246 Razdelitev mandatov. Predvidoma bodo mandati v novem državnem zboru pripadali strankam tako-le (števila v oklepaju pomenijo število poslancev v prejšnjem državnem zboru): Narodni socialisti 230 (120 več kakor doslej), socialni demokrati 133 (3 manj), komunisti 89 (11 več), centrumaši 76 (7 več), nemški nacionalci 37 (5 manj), člani bavarske ljudske stranke 22 (3 več), člani nemške ljudske stranke 7 (20 manj), državna stranka 4 (12 manj), krščanska socialna stranka 2 (12 manj), nemška kmetska stranka 2 (3 manj), wiirtemberška kmečka zveza 2 (1 manj) in stranka podeželskega ljudstva 2 (14 manj). Z zaključkom1 državnozborskih volitev stopa nemška notranja politika v poostreno borbo. Inozemstvo na izidu volitev ni prav nič razočarano. je pa prepričano, da je fašistično kričanje doseglo vrhunec svoje slave ter da se bo fašizem: moral, če hoče obstati, staviti javno v službo reakcije. S tem bo pa zaključen njegov renome kot radikalna in »socialna« stranka. V temi težkem političnem boju so naše simpatije na strani socialne demokracije, kateri želimo ^ borbi največ uspeha. Manifestacija za mir v Bolgariji. Z ozirom na poziv socialistične internacionale, da naj socialistične množice prično borbo za mir, so bolgarski socialisti organizirali posebne odbore za akcijo za min V tčfc odborih so združeni vsi levičarski elementi. V Sofiji je imenovani odbor sklical minulo nedeljo shod. Na njem bi bil moral govoriti sodrug Asati Zla-tarov, profesor, socialist. Shod je sklicala socialistična omladina, toda policija je shod razgnala. Herriot namerava odstopiti? Predsednik francoske vlade ima težkoče s parlamentom, ker se mednarodna politika razvija po ined-narodnih razmerah, ne pa po volji Francije. Herriot namerava zaradi teh težkoč pustiti predsedstvo vlade ter obdržati samo ministrstvo za zunanje stvari. Avstrijski Heimwehr v razpadu. Boj za ratifikacijo lausannskega dogovora o avstrijskem posojilu v dunajskem parlamentu, je po dobro premišljeni taktiki socialnih demokratov povzročil razcep v heim-\vehrovski frakciji. Medtem ko glavni vodja Heimwehra, knez Star-hemberg, podpira krščansko-social-no vlado in je zapovedal svojim poslancem, da morajo glasovati za dogovor, ker si o