s**®
6SUK®
Izhaja
I0„ 20. in zadnjega dn6 vsacega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
—
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajalcev, ki iščejo delavcev, sevspre-jemajo zastonj 1
eansts
Štev. 34.
V Ljubljani, 10. decembra 1899.
Letnik V.
Kršč. socij. delavski shod na Dunaju.
Plot, izza katerega se je za avstrijsko krščansko-socijalno delavstvo raznih narodov radi jezikovnih razlik onemogočevalo z raznimi »ljubeznivostmi« skupno delo na soci-jalnem polju, je končno vsaj deloma na tleh. A ne samo to! Veleznačilno je, da so malo trenotkov po tem dejanju delavcev tudi zastopniki krščanskega meščanstva pozdravljali — novo dobo. Delavstvo, ki najbolj trpi ob sedanjih malo socijalnih razmerah, je pokazalo dobro voljo, da prične skupno krščansko-socijalno akcijo v pravem pomenu tega načela. Slovenska krščansko-socijalna organizacija je bila, ki je šla na Dunaj ter s svojim nastopom ob navzočnosti »izvrševal-nega odbora krščansko socialnega delavstva«, ki je bil izvoljen žepreddvemi leti od nemških krščanskih socijalcev, ne da bi vsaj pičico storil tega, kar bi bila naloga takega odbora, pokazala to-le svoje mnenje: »Tako ne gre naprej! Treba je ožjega združenja, a ne samo v teoriji. Krščanstvo združuje nas vse. Tedaj, ko ste izvolili odbor, niso bili Slovenci poleg. Danes smo prišli, ko polaga račun. Morda ni storil radi tega ničesar, ker se nismo poznali, ker niste morda vedeli za slovanske organizacije. Ker nas krščanstvo združuje vse, hočemo, da nas združuje tudi veliko socijalno delo!«
V nedeljo 3. dec. se je zbralo v stari magistratni dvorani 118 (ne 18, kakor je „Slovenec" prvič poročal), delegatov, ki so
zastopali 30.000 org. delavcev. Predsednikom je bil izvoljen Dunajčan Emil P a n o š. Poročilo izvrševalnega odbora je pokazalo, da je bil zelo teoretičen. No, konečno je premagalo mnenje, da je samoizpoved odbora, v čegar imenu je poročal č. g. Bittner, vendarle pozdraviti, ker zastopstva nasprotnih strank nikdar ne povedo odkritosrčno svojih grehov, kar se vidi sosebno v patetičnih poročilih socialnodemokratskih voditeljev njihovim strankarskim shodom. Vse seve na našem shodu ni šlo v redu. Dunajčanje so predlagali, da se od vsacega člana pobere na leto 4 kr. strankarskega davka v korist izvrševalnega odbora, ki potrebuje denarja vsaj za korespondenco. Prodrla sta slovenska de-gata s predlogom, da se ta točka odstavi z dnevnega reda. Sklenilo se je redigirati program. Soglasno je bil vsprejet predlog, da se izvršuj najodličnejši boj napram židovstvu.
Z raznimi predlogi se je soglasno spo-polnil poslovni red izvrševalnega odbora in prihodnjih strankarskih shodov. Sklenilo se je, da se odpravi dosedanji posvetovalni svet poslancev, ki so imeli odločilen glas pri posvetovanjih odbora, pa da se namestu tega da meščanskemu zastopstvu pravico odposlati k posvetovanjem svoje zastopnike brez glasovalne pravice.
Dalje se je sklenilo, da se društva, ki niso naznanila svoje ustanovitve, ne podpirajo od stranke. Vsprejet je bil predlog, naj se izvrševalci odbor posvetuje o ustanovitvi splošnega društva avstrijskega krščanskega ljudstva po vzgledu „katoliškega Volksvereina" v Nemčiji. Predlog „Slov. kršč. soc. zveze" se
je izročil novemu izvrševalnemu odboru Predlog zahteva, da se programi posameznih organizacij v socijalnem delu spravijo v popolno soglasje, v ta namen je treba skupnega vodstva, sosebno v svrho ustanovitve in vodstva starostne in in invaliditetne zavarovalnice, v svrho ustanovitve delavskih hranilnih in kreditnih zadrug, v svrho orga-nizovanja zborovanj o skupnih akutnih vprašanjih in v svrho podpore kršč. socijalnega časopisja. Pri volitvi strankinega odbora je pokazal g. Stefe na slovensko krščansko-socijalno organizacijo. Vsprejel se je predlog, da 8e izvoli za Slovence poseben zastopnik.
»Slovenski Narod« ta veliki in učeni liberalni socijolog, se jezi, da so se vdeležili tudi slovenski delavci po svojih zastopnikih strankarskega krfič. soc. shoda na Dunaju. Ta veliki socijolog hoče videti v tem naravnost menda slovensko - nemško zvezo. Toda počasi vi gospoda protektorji »Tavčarjevih notranjskih in drugih oderuhov«, ter zavezniki kranjskega nemštva. Pomedite najprvo izpred svojega praga gnoj, potem razpihavajte Se le naš pezdir. Vsak trezen in pameten človek, ki opazuje svetovne dogodke, vš, da socijalnega vprašanja nobeden, tudi največji narod, sam zase rešiti ne more, ker je socijalno vprašanje svetovno vprašanje. Vsled tega mora vsak prepričan socijalec delati na to, da pridobiva kolikor mogoče največ zvez in somišljenikov v vseh narodih celega sveta. Zato tudi mi kršč. socijalci v dosego spremembe socijalnega reda sedanje družbe iščemo zaveznikov prav tako, kakor drugi istega mišljenja v to svrho iščejo zveze z nami. Ako

LISTEK.
Palčkova povest.
Spisal Demofil.
Hladen večer je objemal naSo malo dolinico. Sedel sem v svoji tihi sobici in puSil dišečo cigaretko. Prav prijetno mi je bilo in zibal sem se v sladkih sanjah, kako prijetno je bilo, ko sem Se skakljal po domačih bregovih in užival nekaljeno, blaženo srečo neskrbnih mladih let....
Tu pa me vzdrami iz sanj rahlo trkanje na okno.
Pogledam in — ab, res, čisto sem že pozabil na svojega ptička! Moj mali palček je priSel zopet domov, da ga spravim v kletko in, da jutri spet veselo sf.či med svet. Takoj mu odprem okence, mu nastavim kazalce leve roke, in koj je priskakljal nanj.
A danes je b>l ves drugačen kot pa druge dni. Njegovo očesce, ki je po navadi tako
nedolžno, nežno, ljubeznjivo in smehljaje zrlo vame, bilo je danes otožno, medlo, kalno. Zdelo se mi je, da mu je privrela solzica in mu trepetaje lesketala v očesu. Revček, sem vzdihnil, in ga pobožal po njegovem mehkem perji. On pa je žalostno nagnil svojo glavico, odprl ljubki kljunček in mi začel tožiti svojo bol...
»Oh, prijatelj, ko bi ti vedel, kaj se vse godi v naSem selu! Res malo je, a pretrpeti mora gorja več kot celi svet.«
»Kaj te je tako ganilo?«
»Ne morem ti zamolčati, ker boli me preveč v mojem čutečem srčecu «
»Da, rad ti verjamem, kajti blaga duSa ti bije v prsih.«
»Pusti to in poslušaj mojo žalostno, res britko povest. Morda potem ti kaj pokažeš svetu skeleče rane telesa naSega sela. Meni ni mogoče, saj ves kaj premorem jsz uboga 8tvarica, jaz revni ptiček na tem velik n-skem svetu! PosluSaj torej in zapisi si jo globoko v dno svoje duše!«
Počakal je malo, pogledal me zaupno s svojim tožnim ^očesom, potem pa mi je pripovedoval dolgo, dolgo povest. Zares ginjen sem bil, in gorke solze sočutja so mi tekle po licu in moja duša se je obrnila proti nebu, gori, odkoder pride pomoč v stiskah. In dal Bog, da bi bila moja proinja usliSanafpotem pa bom najsrečnejši človek na svetu)
Ne morem vam, dragi bravci, navesti vseh podrobnosti, ki mi jih je našteval moj mali ptiček, ampak zadovoljiti se bodete morali z mojim okornim pripovedovanjem. Skoda, ker mi ni dal Gospod Bog zgovornejšega jezička in spretnejšega peresa! Toda zadovoljen moram biti s tem, kar imam. Vi pa
berite palčkovo povest in — premislite jol *
* *
V cerkvi pri sv. Trojici je udarila ura ravno pol petib. Jaz pa sem se preletaval po bregovih našega potoka in lovil vam nadležne muSice, ki so rajale nad vodo. Ej, dobra malica je bila! Jaz ubogi ptiček, prijatelj, sem imel za malico meso, a delavci iz
ne v socijalnem oziru, dokler bo stranka, katero glasilo je, v zvezi doma s Nemci io bo zagovarjala oderuhe. Bssta.
Ali so krščanska načela socijalna ?
Naj večja budalost, ki se dan za dnevom sliši od nasprotnikov krščanstva, posebno pa še od socijalnib demokratov, je trditev: kr* Sčanstvo vzdržuje ljudstvo v neumnosti, nevednosti in v slepoti, da ne more videti resnice in se povspeti do boljših socijalnih razmer. To trditev socijalna demokracija namenoma razširja med ljudstvo, da a tem blati krščanstvo in vss, kar je s krščanstvom v zvezi. Ako pomislimo, da nas katekizem uči ljubezni do bližnjega, da se nam v njem zapoveduje storiti vse, kar more koristiti drugemu človeku, in da se najstrožje prepoveduje Škoditi kakorkoli svojemu bližnjemu, potem nam je ueumljivo, kako more kedo s socijalnega staliSča nasprotovati krščanstvu. V desetih božjih zapovedih je dana podlaga popolnemu družabnemu redu. Ia ko bi ljudstva te zapovedi dejansko praktično iz vrše vala, potem bi ne moglo biti izkoriščevalcev in ne izkoriSčancev, vladal bi najlepši red in zadovoljnost. V desetih zapovedih ni nobene disharmonije marveč služi soglasno cel sestav jednemu edinemu namenu — osrečiti človeka, seveda ako ta sam hoče. Kaka razlika med desetimi zapovedi in marksizmom, ki nasprotuje zdravemu razumu in samemu aebi. Ia vendar si upajo zarukani socijalni demo-kratje trditi, da je krščanstvo nesmisel. Kako Ojstro sodi krščanstvo zatiranje revežev, se razvidi iz tega, ako si pokličemo v spomin poglavitne grehe, med katerejse Štejejo: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza in lenoba. Vse to, kar se tukaj kristjanu prepoveduje pod smrtnim grehom, je brez dvojbe v veliko kvar socijalnemu redu. Napuha poln človek zaničuje vsakega, o katerem meni, da ga sme zaničevati. Nečistniki kvarijo svet, zapravljajo premoženje in zdravje, nevoščljivec ne privoSči drugemu človeku niti dobrega imena, vse bi imel najraje sam. Požeruh se poslužuje vseh sredstev, da na račun druzth masti svoj trebuh, ne zmenč se, ali imajo drugi kaj ali nič. Jezen človek je dostikrat zver, katera potre in pohodi vse, kar mu pride pod roke, je Ltoraj obče nevaren.
Zato naj v tem kroti vsak samega sebe, da varuje s tem bližnjika in sebe nesreče. Lenuh je v nadlego in pohujšanje vsem liudem. Zatiranje ubožcev, vdov in sirot pa je naravnost greh zoper sv. Duha. Iz tega pač lahko razvidimo, da je krščanstvo res pravi soclja-lizem in katoliška cerkev nositeljica in vrSi-teljica njegova. Da je temu tako, pričajo veličastne naprave in vstanove katoliške cerkve, po katerih se vzgaja, izreja, zdravi, pobolj-Suje, preskrbuje in čuva milijone ubogih in • nadložmh ljudi raznih ver in narodov. Te vstanove in zavodi se vzdržujejo večinoma po dobrohotnosti krščansko prepričanih ljudi, brez državnih, občinskih ali deželnih podpor. Ako pomislimo še to, da ravno v kat. cerkvi zataji toliko naobražemh ljudi samega sebe in se žrtvuje v smrtni nevarnosti za svoiega bližnjega, po daljnih krajih na misijonih med različnimi divjaki, potem moramo dobiti prepričanje, da je krščanstvo po svojem bistvu in dejanju res socijalno. Toda kar nasprotniki krSčanBtva mrze, ni toliko socijalizem, pač pa Bog, na katerem sloni vse delovanje krščanstva. Ker pa ljudje zametujejo Boga, je gotovo, da zametujejo tudi njegove zapovedi, toraj božji družabni red na zemlji. Krščanstvo nas uči, da bomo na tem m onem svetu srečni, ako bomo spolnovali božje zapovedi. Da je to res, lahko vidimo z lastnimi očmi in jiremotrimo z lastno psmetjo. Ako se pa vstavljamo božjim zapovedim, bomo nesrečni tu in večno. Kako res je to, pač vsi čutimo. Odkar ljudje ne poznajo več Boga, tare in pritiska uboštvo čimdalje Sirje vrste ljudstva. Pohlepnost po blagu in vživanju se čimdalje bolj Siri, brat se čimdalje manj meni za brata, prijatelj pozna prijatelja samo za denar, ljubezen tn sočutje zginja it človeških src, mesto teh pa se vgojezduje srd in želja po maščevanju. Stiskanoi s kletvino in srdom vzdigujejo svoje pesti nasproti bogatim lenuhom in mogotcem, ti pa delajo naklepe Se bolj okleniti in še bolj stiskati prezpravno rajo. Za-konodavstva so obnemogla in nemo zro prizore, ki se vedno ponavljajo. Z eno besedo: odkar nima krščanstvo več veljave v javnem življenju, zavladalo je gorje. To nam je jasen dokaz, da je krščanstvo k človeški sreči na zemlji nujno potrebno in da krščanstvo hrani v sebi edino pravi socijalizem. Kadar nad sedanjimi zmotami zmaga zopet krščanska ideja, takrat bo reSeno tudi socijalno vprašanje.
hočemo, da se pomaga gospodarsko zatiranim stanovom, moramo zasnovati skupno svetovno krSč. so c. zvezo. To bo nam v toliko ložje, ker nas po celem svetu veže vže bratska vez krščanstva. Čudno je to, da se »Narod« radi tega zadira v nas krSč. socijalce, mej tem, ko socijsine demokrate pušča v miru. Ia vendar kaka razlika je v narodnostnem vprašanju med nami in socijalnimi demokrati. Mi navdušujemo naše delavstvo h narodni zavesti, socijalni demokratje Sirijo mednarod-nostno mlačnost in renrgatstvo z njihovo judovsko mednarodno idejo. Krščanski soci-jalci smo samo socijalno mednarodni, ker je gospodarski boj v vseh narodih, naperjen proti zakonitemu izkoriščanju delavskih stanov, po kakoršnem koli kapitalističnem sistemu. Judovsko liberalni kapitalizem s svojimi milijardami kapitala, je osužil sebi milijone človeških bitij, ki sedaj pomnožujejo milijarde žlatemu teletu, sami pa trpe pomanjkanje. Vničuje se mala obrt, ki je vstvarjala toliko samostojnih ljudi in jih tudi pošteno preživela. Kmetu poje boben in njega posest prehaja v roke bogatega tujca - |uda, oziroma oderuha. Temu se je treba ustaviti z združenimi močmi, zato smo poslali tudi slov. krSč. socijaici svoje zastopnike na Dunaj, z naročilom, naj sklenejo z njimi zvezo za resno socijalno delo. Pri tem smo jim pa tudi naročili, da priporočajo nemškim somišljenikom, da je potreba v Avstriji narodnostnega miru na podlagi jednakopravnosti vseh narodnosti. Dosegli so slovenski zastopniki to, da so se uvaževali vsi njih nasveti in predlogi. Doživeli smo tudi, da je dunajski župan dr. Lueger nazdravil Se posebej Slovencem s: »Hoch Slovenen (živili Slovenc ) kar Svegel Se ni nikdar storil, kar je v Tavčarjevi liberalni zvezi.
Da se »Narod« zaradi tega jezi, je le dokaz, da se nas boji, in da je v službi onih, ki bi radi vtopili v žlici vode krBčanSko socijalno misel, katera trga raz obrazov framazonov njih hinavske krinke, in jih kaže ljudstvu tako, kakorSni so. Sleparstvo, nesramnost, laž, oderuStvo, obrekovanje, častikraja, vse, vse se je združilo pod krinko liberalizma, da vgonobi pošteno delo. Toda upajmo, da konečno zmaga vendar le resnica, zato pa krščanski socijaici skuSajmo okrepiti našo organizacijo, ji pridobiti novih delavskih moči, ne zmeneč se, kako tulijo psi in volkovi. »Narod« pa naj bode uverjen, da njega ne prašamo nikdar za svet ne v narodnem in
bližnjih delavnic, ki so se prišli malo hladit k potočku, niao imeli meia, ampak suh kruhek in pa, kar me je najbolj zabolelo, žganje! Ej, prijatelj, mnogo sem že izkusil in nešteto kotov sem že pretaknil, tedaj dobro vem, kaj je žganje! Mnogo, mnogo ljudij je že spravilo pod zemljo že v zgodnji mladosti. In delavcu, ki je ves utrujen, zdelan, da se komaj pokonci drži, škoduje žganje se bolj. VaS človeški drob je jako slab — to sem slišal od starih ljudij — in žganje ga mora popolnoma požgati, ugonobiti I No malo, pravijo, ga je že dobro, samo žganja je tudi takoj — preveč.
Bedeli so nekaj časa ob vodi in jaz sem jih opazoval. Bože mili, njih bledi, udrti in koščeni obrazil Zatrepetalo mi je srce.
Njih pogovori so bili o zaslužku. Kakor sem izprevidel, je ta jako pičel in boren in še tega si morajo priboriti s trudom, ki presega slabotne človeške močit
Le pomisli, neki delavec je pripovedoval: »Trudim in potim se, kakor vi vsi, cel
božji teden in zaslužim bore štiri godinarje in s temi naj preživim in oblačim sebe, ženo in družino! Vsak dan zjutraj ob štirih vstanem in delam celi dan do sedmih zvečer, no ob jedi se za par minut oddahnem, pa Se tedaj le toliko, da použijem malo žgancev ali pa jeSprena. Mesa si tHko ne morem knpiti. Pa saj se Se oni, ki ga jedo, pritožujejo, da smrdi kakor bi bilo diborjevo, ker nas mesar kolje tako le same — mrkače.«
»Za ves svoj trud pa dobim koncem tedna te male s krvavimi žulji zaslužene krajcarje. Tovariši, tovariši, tako ne moremo več živeti! Ko bi človek vere ne imel, takoj skočim v Savo. Vera, ta nam je Se edina tolažnica v naših žalostnih dneh trpljenja. Bo ja Bog dal, da se zboljša naše stanje, da bi manj trpeli in malo več zaslužili. Ob takem pa, kakor je sedaj, ne moremo dalje obstajati«
Govorili so še nekaj časa, a jaz nisem mogel poslušati, ker preveč me je bolelo srce, ki je čutilo, v kakšni neznosni bedi so naši pošteni, vrli in verni ljudje. Preletel
sem se dalje in sedel na prijetno dišeči bezeg, ki raste poieg kamnitega perilnika.
Lahko veš, v kakšne misli sem bil zatopljen, da še takoj zapazil nisem, da sta se približali dve ženišči. Njiju jezička sta klepetala kakor mlinska kolesa, kedar je dosti vode. Vjednomer sta drezali druga drugo s komolci. Res, gotovo važen predmet jih je vpletel v tako živahen pogovor!
Ujel sem tako kar mimogrede par besedij, vsega tako nisem mogel spraviti v svojo majhno glavico, saj me še od tega, kar sem slišal boli tako, da se bojim, razpočila mi bo...
»... No, no! Ali sfe ga videli opoldne, ko je peljal žeblje k Lipetu?«
»Kaj tja jih je peljal?! Ljuba moja, kdor pri nas dela, ta ne sme drugam delati 1 Bom že vse povedala njemu še danes. In takoj jutri ga bo odpodil, če ga mi pa ne odpodi, potem mu že pokažem! Ker pri nas se bo plesalo, kakor bom godla — jaz! Ha, ha!«
Potrkala se je moško po svojih prsih.
Socijalne zadeve.
Nekaj o društvih. »Glasnik« je večkrat že kaj poročal o pomenu in namenu strokovnih • dru«tev na Angleškem, v Belgiji in iz drugih krajev. Naj priobči se dane< malo podatkov.
—	0'ganizacija »Trade Ume« je dosegla v vseh državnih tvormcah in velezavodih angleških lordov osemurni delavnik, spodobno plačo. Noben podjetnik, tvorničar, ravnatelj ali upravitelj državnih zavodov ni opravičen po obrtnem redu m sklepu, tičočem se T. U., vzprejeti delavca kar sam. Vsak Sef se mora obrniti na strokovno društvo in tam prositi za delavce, ktere mu mora T. U. preskrbeti. Ako prestopi v tern slučaju tvorničar postavo, je kaznovan ravno tako, kakor strokovno društvo, ki ni izvršilo svoje dolžnosti.
Angleške »Trade Ume« podpirajo agitatorje, ki so zaradi svojega Bocijalistično — agitacijskega delovanja izgubili delo iu zaslužek. Potem je dobro znano, da imajo ta strokovna -društva velikansko premoženje in da večinoma ta društva pošdjajo inozemskim štraj-kovcem ogromne svote denarja v ppmoč.
Druga značilna lastnost strokovnih društev je, da so dosegli večinoma delavci osem ali deveturni delavaik, da delaio delavci v delavnicah polagoma in si zaslužijo toliko, da se lahko složno prežive s svojo rodbino vred. Angleški delavec ni zadovoljen s kavo in kruhom kot poljski, nemški, češki, naS itd. niti s kako podzemsko luknjo ali podstrešno lino.
—	On mora imeti v severozapadnem delu Londona ali pa blizu na kmetih samostojno hišico s 4 sobami in vrtom in za živež trikrat na dan meso in pivo.
Strokovna društva so si napravila že velikansko premoženje. Sedaj imajo v svojih rokah 1400 kooperativnih konsumnih in pro duktivmh zadrug, ustauovljeaih po načelih novega kooperativama, Sest velikih in nekaj manjSih prevoznih ladij. Anarhistični pisatelj inez Peter Krapotkin, ki je pred nekoliko leti načeloma nasprotoval angleškim strokovnim organizacijam Trad unionističnim, je povedal lansko leto na javnem zborovanji anarhistov in revolucijskih soc alistov v New Yorku in v Londonu, da bode v bodočnosti proizvajanje in posredovanje blsga sploh prišlo v roke Btrokovniu društvom — Trade Uuijair. In angleški neodvisni socialist in izborni organizator Tom Marm pravi: brž ko
Prav, prav imate. Gospod je Se predober s temi pijanci.«
»Pa Se nekaj! V prodajalno se mi pa le redko kedaj prikaže, da ne bi rekla, da pri nas nič ne vzame. E —, treba bo drugače, kakor včasih: Če ne bo k nam v Stacuno hodil, pa tudi — delane dobil Tako!...
Jedna je začela prati in udrihati s perilom po perilniku, da nisem mogel več razumeti njiju govora. Govoriti sta pa jeli tudi bolj tiho in skrivnostno, da nisem slišal, čeprav imam jako tanka in dobra uSesca. No pa saj sem tako dosti slišal, se preveč 1»
*
* *
To vam je palčkova povest. Storil sem svojo dolžnost, da sem vam povedal, ker me je tako milo prosil. Ce pa kdo ksj ne verjame, nq pride k nam in prepričal se bo, da je vse britka resnica, kar je ovohal moj palček. Povem mu le kar naprej, da bo še •kaj več videl in sliSal, ako bo le hotel. In ne bo mu treba k temu orlovih očij in oslovih uses!
organizovano delavstvo spozns, da je ono odločujoč činitelj v vsej produkciji, in ko spozna svojo nezavednost, na katero zidajo angleški kapitalisti in lordi svojo politiško moč v političnem in svobodnem življenji, tedaj Sele ne bodo več na Angleškem bogatini umirali, ker so bili presiti, ne bodo več delavci umirali, ker so bdi izstradani.
Poleg Angleške vidimo Hdandsko in Belgijo. Dve mali deželic, kjer so strokovne organizacije v najlepšem cvetu. O holandskih društvih lahko omenimo, da Štejejo med svojimi člani največ »krščanskih« anarhistov, »tolstojevcev«, ki kaj živshno propagirajo načela kooperativnega socializma in ki po vseh večjih industrijskih mestih ustanavljajo konsumna in proizvajalna društva.
Belgiški delavci, organ'zovani v strokovnih društvih, imajo blizu 500 kooperativnih konsumnih in produktivnih zadrug. Tu imenujemo le delavsko pekarno, ki speče na teden 120.000 hlebcev kruha in ima svoj mlin, ki daje moko samo delavski pekarni, Omenjamo Se črevljarsko konzumno društvo, ki ima svojo jirharno, kjer se strojijo kože samo za to zadrugo.
Strokovna društva v Belgiji imajo v vsakem mestu svojo društveno gostilno, »Maison du Peupel« zvano, kjer so centralizirane vse strokovne organizacije stranke. BelgiSke kooperativne zadruge dajejo večji del svojega dobička sooijalno - politični agitaciji.
Belgiska društva strogo kritikujejo tamo-Snji anarhisti in revolucionarni socialisti, ker smatrajo kooperativni socializem za umetno vzdržavanje življenja današnje družbe. Vkljub temu pa priznavajo pravilno upravo teh društev, česar pa ne moremo trditi o konsumnih ■ocijalno - demokratične stranke na Nemškem, zlasti na Saškem in posebej v Draždanih in okolici, kjer »sodrugi« derejo v konaumih prodajalnicah svoje odjemalce gorji nego zasebni kapitalist veletrgovec in kjer upoštevajo »sodrugi« matadorji samo svoj žep.
In čs pregledujemo to strokovno gibanje Se po drugih deželah, pokaže se nam kone-čno isti rezultat: delavci svojih zahtev doseči ne morejo, dokler se združeno zanje ne potegnejo. Najboljši pripomoček, navodilo do tega je strokovna organizacija, katere na Slovenskem šs dolgo ne znamo uvaževati tako, da bi dosegli vsaj nekaj podobnih uspehov kakor so jih Angleži, Holandčam in Belgijci. Vsi so še vselej zmagali, posameznik nikoli.
Osnova postave o posredovanji dela, katero je izdelal prof. dr. Michler in predložil nem. drž. zboru, se glasi: 1. Posredovanje dela je panoga javne uprave in naj je v prvi vrsti vrSi država in njeni organi. Uradnike naj nastavlja in plačuje država. 2. Stroški zadenejo državo, vendar pa morajo občine preskrbeti potrebne prostpre, njih upravo, kurjavo in svečavo. 3. Občine morajo sodelovati pri izvrševanji tega zakona. 4 Državni zavodi za posredovanje dela so: po-v p r a fi e v a 1 n i c e po delu, deželne komisije pri političnih deželnih uradih in centralni urad. 6. PovpraSevainice po delu naj se uotanovč za vsako okrajno ali pa 8odnijsko okrožje, navadno s sedežem v njegovem glavnem mestu. One prav za prav posredujejo delo. Sestavljene so iz upravnega odbora, katerega funkcije so častne, in iz zavoda samega. 6. Deželna komisija pri političnih deželnih uradih je posvetovalni organ centralnega urada v vseh vprašanjih organizacije; ona naj posreduje dotiko osrednjega zavoda z upravnimi uradi sploh ter dotiko s povpraSevalnicami posebej; daje naj svete
o potrebi zasebnih povpraSevalnic po delu naj skrbi, da se odstrani nesoglasje med ponudbo in potrebo dela z vzajemnejdo dotiko povpraSevalnic. 7. Centralni zavod je trgovsko ministerstvo v soglasju z ministerstvom notranjih in poljskih del. Ono ustanavlja, vodi in kontrolira državne povpraSevalnice in skrbi kot najvisja instanca, da se itvršu ejo predpisi postave; izdeluje vzorna pravila, daje pojasnila in svete o podanih pravilih, pregleduje posamezne zavode, skrbi, da se v ceh državi uredi ponudoa in potreba dela, in goji statistiko o posredovanji dela. 8. Upravni odbori povpraSevalnic so sestavljeni po načelu paritete, t. j. v njih so jednako zsstopani delavci in delodajavci. Predsednika pa imenuje minister trgovskih del v soglasju z ministrom notranjih in poljskih del in po zasliSanji deželne komisije; člani odbora se volijo, in sicer voli vsaka skupina svoje člane; upravni odbor naj neposredno nadzoruje povpraševalnico, naj izdava delavski red, ki pa ga mora država odobriti; naj sestavlja proračun povpraševal-mce, kateri je istotako podvržen d žavm odobritvi ; naj normira prispevke in daje letno poročilo osrednjemu zavodu. 9. Pri štrajkih odločuje upravni odbor, ali naj se ustavi posredovalno delovanje za dotični zavod ah za dotično strokovno panogo ali ne. 10. Posredovanje je splošno, obseza vse vrste služb in dela. VrSi se brezplačno. Ni delodajavec, ni delavec ni primoran posluževati se povpraSevalnice. 11. Za posredovanje dela, izvrševano kot obrt, vpelje se primorana koncesija in strožji nadzor. 12. Ako občine napravijo povpraSevalnice, odgovarjajoče navedenim pred-piBom, lahko prevzamejo nalogo državnih povpraSevalnic in država jim d& subvencijo. Isto velja o društvenih povpraSevalmcah. 13 Občine fungirajo kot pomofini organi okr. zavodov, seveda le v prenesenem delokrožju 14 S to postavo se ne oporeka pravici posameznih dežel, ustanavljati in upravljati lastne povpraSevalnice po delu.
Naša organizacija.
Delavske stavbene zadruge.
III.
Zagorje.
Upali smo, da bomo lahko mirno in stvarno nadaljevali o stavbenih zadrugah. Pa prišel je zopet sokolski učenček z učenimi pomisleki v Rodoljubčku, in na vsak način hoče dokazati, da mi „farbamo" in da je naša zadruga ustanovljena na .klerikalni podlagi."
Slavni dopisnik, ki ima pač par razredov Topliške univerze, proglasi se za jurista (!) in dokazuje svojo trditev z — državnim zakonikom v roki. Piše: .Ce bi ne bilo .stavbinsko društvo" na „katoliški podlagi", ne bi veljal za njo tudi ministerski ukaz z dne 13. aprila 1868. št. 1307, da velja tudi za „katoliška društva" zakon z dne 15. novembra 1867. 1. št. 134. drž. zak. To se pravi farbati ljudstvo. Res farbate sebe in vaše „matadorje* * ! V zadnjem „Glasniku" sem vas moral učiti seštevati in od-š t e v a t i, danes pa si zapomnite, ljubi otroci-juristi, da naše „stavbeno društvo" regi-strovana zadruga zneomejenim jamstvom ni potrjeno od politi č ne o b 1 as t i, ampak oddežel-negakot trg o v s k e g a so dišča in nima nič opraviti ne z vašim mi-nist ukazom, ne s postavo od 1867. leta, ampak b postavo od dne 9. aprila 1873. Dalje pripoznate vi in slavno uredništvo, da je katoliško isto kot klerikalno! Dalje so bile vse stranke povabljene na ustanovni shod. Tudi sokolska gospoda je poslala svoje „špijone". Zakaj pa takrat niste v svoji ljubezni do ubogega
delavca protestirali proti ustanovitvi in farbanju in izkoriščanji delavcev, oziroma zakaj se niste potezali, da bi bili izvolili v predsedstvo Vašega starosto, ki bi bil rad v vseh odborih in predsedstvih? Sicer pa če pregledate sedanji odbor „stavbene zadruge", vidite v njem izmed šestih samo dva iz »kat. delavskega društva* Torej ni bilo treba našega predsednika prav nič farbati, da zadruga ni ne liberalna ne klerikalna, ker mi imamo važneja posvehovanja. Poleg tega se pa niti on niti drugi kot pametni in skušeni možje ne puste od nikogar farbati, najmanj pa od t a k ih bu d al a s ti h d o p i s o v ko t so vaši. Naravnost nesramno pa je pisati: »Naše del avsko stanovanje ni v takem slabem stanji, kakorslika in kakor ga j e že s 1 i k a 1 n aš k a-pelan v »Ulasniku". Vi, ki imate kljub par razredov vaše izobrazbe boljše in lepše stanovanje, kot Zagorska kaplana, gotovo v delavskem stanovanju še nikoli bili niste, ker se sramujete govoriti z navadnim delavcem! Ali mi koga silimo v našo zadrugo? Očitate, da nameravamo s tem pridobiti več glasov za občinske volitve! Liberalno budalo, ali ne veš in se ne spominjaš, da smo mi zahtevali (n. pr, pri ljudskem shodu pri Medvedu) in še vedno zahtevamo j ednako, splošno, direktno, tajnovolilnopravicovvse zbore in odboretudivobčinskeinjo bomo tudi prej ali slej tudi dosegli! In to nezrelo otroče se drzne nas imenovati svojega kolego. Hvaležno odklanjamo vašo kolegijalnost. Poiščite si Čobala, da vas bo naučil dopise »kovati*.
No! Sicer ste nas pa menda ubogali že naprej. Saj ste mu naročali, kaj nai dene v »Rud. pr " Bil je tudi na Miklavžev večer najodličnejši gost s svojo rodbino v »Narodnem Domu*. Živela Zagorska liberalna narodnost in humbug pa še parkelj na vrhu.
Drobtine
Vseslovenski delavski shod se ne bode vršil vsled Želj, izraženih od raznih stranij, o Božiču, nego dnč 6. in 7. januvarja prihodnjega leta. Prosimo delavska društva, da skoro določijo svoje zastopnike. Vse dopise vsprejema čast. gospod Luka Smolnikar, stolni vikar v Liubijani.
Družba ev. Cirila in Metoda nam je poslala izkaz došlih darov z« čas od 15 sept. do 2. dec., katerega pa radi Domanjkanja prostora ne moremo objaviti. Pač pa ponatisku-jemo tu poziv g. prvomestnika na Sloveace:
Slovenci! Veliko narodmh podjetij nam gre v šibre radi nedoumebh razporov med rodnimi brali. — A eno svetišče, to je Se nedotaknjeno:	naša družba.
Obili ti Vaši doneski pričajo, da je družba sv. Cirila in Metoda po vsem Slovenskem pri vseh stanovih enako priljubljena. Prisrčna Vam zahvala at to! A, rojaki, zopet letos razširjene šole v Trstu, v Velikovci m v bližnji nam prihodnosti nova šola na Muti — to treba Vašega podvojnatega požrtvovanja. Ob vsem tem so pa te dni zaželeli tudi še Mariboržanje vsaj 8 ali 4 razrede samostojne slovenske šo'e. Slovenski Maribor namreč v mestu in v predmestjih niti ne pozna slovenskih šol. Naša družba se ne straši nikakega novega narodnega dela. A Mariborska usoda je, Slovepci, v Vaših darežljivih roksh. — Sklepajoč svoj drusi in zadnji očitni račun priporoč am družbi sv. Cirila in Metoda g. prof e sor j a Mar t in a Pet el in, kije dejansko prevzel te dni družbino denarno. Učinke mu v njega težavnem poslu veliko bogatih dni. Oveselili hote tem potem njega; obla-godarili pa svoj rod!
Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda.
Javna predavanja se vrše v Katol. Domu vsako sredo zvečer ob ‘/, 8. uri
Družbinski v*čer prireai »Kršč. soc. zveza« na svetega Štefana dan zvečer v Katoliškem domu.
Sbod v Radečah. Socijalni demokratje so sklicali v nedeljo dne 10. t- m. javen ljudski shod v Radečah pri Zidanem mostu.
Neki sodrug Laharna, ki nosi na hrbtu že nad sedem križev in na glavi pobeljene lase, si z vsemi močmi prizadeva spreoberniti Radečane ▼ socijalne damokrate, seveda ima mož pri tem poslu veliko smolo. To se je
pokazalo posebno pretečeno nedeljo. Shod bi se bil moral vršiti popoludne ob 3. uri v Gmajnarjevi gostilni, toda gostilničar jim je odpovedal prostor. Dobili so druzega, toda tudi tam so jim odpovedali, tako niso imeli ob določeni uri nobenega prostora za shod. Seveda bi jim kak drugi tudi ne bil nič koristil, ker je bil shod naznanjen pri Gmaj-narju. Radečani so popoludne radovedno pogledovali na ulice, da bi zagledali socijalne demokrate. Toda tega veselja jim sodrug Kristan ni hotel narediti, ter raje ni prišel v Radeče. Sedaj je bil pa direndaj. Laharna je letal od gostime do gostilne in godrnal, da nima ne »kvartirja in ne govornikov.* „Kedo bo pa govoril, ko nobenega ni, nič več se ne brigam za kako stvar." Radečani pa so nad njim zbijali svoje burke in ga dražili z vprašanji o shodu. Sicer so bili pa na shod dobro pripravljeni, socijalni demokratje (so v Radečah menda štirje) bi si bili shod brez dvojbe dobro zapomnili in bržkone bi ne prišli zopet na misel sklicevati v Radečah shoda. Ljudstvo ni tako neumno, da bi šlo na limanice agentom judovske socijalne demokracije.
Zagorje ob Savi. Dragi prijatelji v Laškem trgu. Prosim Vas. ne hudujte se preveč na našega Mi bata I Veste, on se more pri Vas za nemčurje, pri nas pa za narodnjake potegovati in »šviga švsgati«, pa kaj hočete, saj ste ga Vi nam v rejo poslali in sicer prav lačnega in zdelanega. Rojen je bil in gori je zrsstel v Št. Pavlu v Savinski dolini. Popred je v Velenji pri Lappu »hunte laofal« in tako delo mu je sio slabo od rok, ker je že takrat pripadal med tiste delavce, ki bi radi niš ne delali in kljub temu vedno mokro grlo iu poln želodec imeli, torej pri nas se je že preobjedel in tudi perje mu je novo zrastlo, zatorej se spreminja kakor pav. Ako tedaj čivka, da je lačen, laže, saj ima pri našem konsul 50 gld. mesečne plače to je dvakrat toliko ko en premogar zasluži, pa še olja mu ni treba v jami žgati, in Brudergeld plačevati. Saj je pri nas javna ta tajnost, da od kar delavcem želodec meri, se mu prav dobro godi, kjer se osel valja, dlako pusti. Ali se mu je pa radi prenaglega bega iz Laškega trga — malo zvrtelo, vzlasti če se pomisli, da se je tam pri Vas, einigav z tajč — laškimi purgarji in na svoje n&rodne posebno poštne bratce popolnoma pozabil. Resnica je, da je on že sit, med tem ko naši delavci vedno še stradajo; vsak za se, Bog za vse, misli sam pri sebi Miha, na shodih pa drugače govori in farba. Pri nas doma pa se sedaj zopet vedno druži z nžtrodmmi glavami, s katerim so bili zelo v laseh. Ia celo MiKlavžev večer je popolnoma pozabil, da je pri Vas reševal potapljajočo se nemčursko barko in je šoiial najodličnejšega gosta med narodnaki v Narodnem Domu. Resničen je pregovor: »gliha vkup štriha«. Na zdar!	Filip Fain.
Poštenost soc. dom. voditeljev. Kako pošteni so soc. dem. voditelji, nam pripoveduje tržaški »Novi list« iz porotne obravnave Camber — Garin. Gerinu se je dokazalo da je rabil druš tven denar m da so ga sodrugi preživljali, da je vlekel iz njih Da vse načine denar. To morajo biti pač lepi ljudje. Delavci bodo pa vsaj iz takih škandalov razvidih, da so vendar le kaj boljega vredni kot socijalne demokracije.
Sodrug Kristan se jezi nad razumom, kar nam pričajo njegovi »Žarki in Snežinke«. Mi to Kristanu kaj radi verujemo, ker vemo, da normalno razviti razum ne more vsprejeii ali celo delovati za soc. dem. načela. Prisiljena reč pa vedno boli in zato nastane boj z razumom. Sicer nam pa Kristanov Pegaz podaja duševne hrane samo iz mlakuže prostozidarska. Krščansko misleči ljudje ali družba mu je svetlohlinska, greh pa nekaj naravnega, kar človek storiti sme. Po takih mislih pač ne more nikdar priti zlati čas svobode, ker v ostudnosti, poblepju, sploh v materiji brez vzvišenih nadmaterijnih idej in resnic ni blažilnosti, kjer pa ni te, tudi ni svobode in sreče.
Jaz Ana Csillag
■ svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-reley lasmi, dobila sem jih Tiled Ume-sećne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najznamenitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki na prov-zroča izpadanja las, povspeSuje rast istih poživlja lasnik, povspeSuje pri gospodih polno močne rast brk ter daje pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi br-k am naraven lesk ter polnost in ohraoi te pred zgodnjim osiv-tjenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gl-, a gl., 3 gl., 5 gl.
Psiiljam po pošti vsak dan po pošti voak dan, ako so znosek naprej pošlje, ali pa s poštnim povzetjom po vsem svetu iz tovarno, kamor naj oe pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag,
Dunaj I. Seilergasse 5.
Mlad©gfci<&„
20 let »tar, ki je dovrril V. gimnazijski razred, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, Želi vstopiti v kako pisarno kot začetnik. Plača primerna. Ponudba pod A. P. na naslov »Glasnika*.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu,zlasti gospodom trgovcem uljuduo naznaniti, da nem
otvoril v Ljubljani
avod za snaženje stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, iBtotako tudi javne zavode in urade.
lastita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček prodajalnica tobaka. Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.

slatina km
i
S S
i |
I
i

t» lato sen fiprtZsao fevritoa prhneš h taftoVf »svfc Pri livenlh, srenih, ielodoenfll botanrih. pri pomanjkanja krvi ate. zdravniške priporočana. — Najpriljubljanoji* ounce* kovine pijaCo v etn tisočero rodovinah, *}*avs*
“ tSrt! i ~
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«