'■ IX, fi/gj ZRCALO GLASILO DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA CENTRA PTUJ — ORMOŽ LETO II. ŠTEVILKA 3. AVGUST 1983 SOZD ZDRAVSTVA V PODRAVJU Kakšna naj bo naša opredelitev Zdravstveni domovi, bolnišnica in lekarni Maribora, Slovenske Bistrice im Lenarta sta že integrirani. V Zdravstveni center smo se povezali tudi v Ptuju in Ormožu; v enovito delovno organizacijo je povezano tudi ptujsko in ormoško lekarništvo. KAJ PA ŠIRŠE V PODRAVJU? Procesa povezovanja Zdravstvenih delovnih organizacij v regiji! še nismo zaključili. Zdi se, da iščemo še pravo obliko, ugotavljamo skupne interese ... Ena takih oblik povezave je sestavljena organizacija združenega dela — SOZD ZDRAVSTVA V PODRAVJU. V njej bomo usklajevali naše občinske, medobčinske in regijske zdravstvene dejavnosti, v njej bi skupno in smotrno načrtovali dolgoročni razvoj, skratka, v SOZD-u bi stopalo vse podravsko zdravstveno varstvo v prihodnost dogovorjeno in usklajeno. SOZD je organizacija združenega dela v katero se vključujejo delovne organizacije, ki so sicer pravno in gospodarsko samostojne, je pa sodelovanje med njimi nujno zaradi skladnega dolgoročnega razvoja, smotrnejšega poslovanja in izvajanja drugih skupnih interesov. Za tako povezanost smo si v zdravstvu vedno prizadevali, saj smo že zdavnaj zavrgli samozadovoljne lokalizme :in partikula-rizme. Povezani v SOZD-u bomo dosegli pravočasen, dovolj odgovoren in samoupravno usklajen dolgoročni razvoj zdravstvenih domov, bolnišnic in lekarn v Mariboru, Ptuju, Slovenski Bistrici, Ormožu in Lenartu. Odločilno bomo vplivali na boljšo strokovno povezavo, na skupno predstavljanje naših interesov in potreb. Nenazadnje ima tudi naša generacija v Zdravstvenem centru zgodovinski dolg do delovnih ljudi in občanov Ptuja in Ormoža za izboljšanje kvalitete zdravstvenih storitev ter dolgoročno zagotavljanje bolnišnične in osnovne zdravstvene dejavnosti v skladu z družbenimi potrebami in zahtevami. Ker vedno znova ugotavljamo, da so interesi občin v podravski regiji skupni na mnogih področjih, trdimo, da se tudi v zdravstvu ne razhajamo, vsaj v tem trenutku se ne bi smeli raziti. Če je SOZD tisto, kar naj bi nas povezovalo v zdravstvu Podravja, in ni razlogov, da to ne bi mogel biti, potem naša opredelitev v naslednjih mesecih ne bo težka! Milan JAGER Objekti ZC v Ptuju (Foto: L. Cajnko) Informacija o poslovanju v prvem polletju 1983 Poslovni rezultate Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož - Ptuj, ki so zbrani na osnovi rezultatov poslovanja petih temeljnih organizacij in DSSS, kažejo manj zadovoljive finančne rezultate, 'kot so bili doseženi v prvem tromesečju letošnjega leta. Najpomembnejši izmed vzrokov je, da so vse TOZD, razen BOLNICE PTUJ in PSIHIATRIČNEGA ODDELKA Ormož, obračunavale svoje storitve do meseca maja po cenah iz leta 1982. TOZD Bolnica Ptuj in TOZD Psihiatrični oddelek Ormož sta z -novimi cenami začela poslovati šele z junijem letošnjega Jeta. Delovni programi so bili v vseh TOZD doseženi, v nekaterih celo preseženi. V finančnem poslovanju Zdravstvenega centra Je posebej izpostavljeno močno prekoračenje porabljenih sredstev. Presegla so vse predvidene okvirje — razlog pa so predvsem mnogo višje cene, kot so bile določene z resolucijo. Kljub temu, da je porastel celotni prihodek, pa tudi dohodek, smo ustvarili le 40 % lanskoletnega zneska sredstev za sklade. Za 40 % se nam je povečal povprečni neto osebni dohodek v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Ta je takrat znašal 11.144 din, letos pa 15.782 din. TOZD Bolnica Ptuj iin TOZD Psihiatrični oddelek Ormož za sklade nista ustvarila sredstev, ker sta v letošnjem polletju poslovala z igubo. Pri TOZD Bolnica znaša izguba 6,033.977 din, pri TOZD Psihiatrični oddelek Ormož, pa 1,013.925 dinarjev. Tončka KOSI izvajanje predsanacijskega programa Rdeče številke ob polletju so jasno pokazale, da je resnično potrebno p>oiskati notranje rezerve, v kolikor te še sploh obstajajo ob dosedanjem doslednem stabilizacijskem ravnanju. Ohranjati moramo doseženi standard in tretman bolnikov na sedanjem visokostrokovnem nivoju. V pripravi predsanacijskega programa se delavci naše TOZD ravnamo pro teh vodilih, o rezultatih pa bomo lahko govorili šele jeseni, ker je sedaj še prezgodaj. Opozoriti velja, da letošnje do sedaj priznane cene, ki so skoraj enake kot lani ne dosegajo dviga naših stroškov. Plansko-anaiitska služba bo v bodoče morala prij -kalkulacij-i pridobivanja prihodka TOZD postopati v skladu z realnostjo. Dviganje stroškov poslovanja nad resolu-cijskimi okviri ni odvisno od prizadevnega dela naših delavcev, ki so se v tem času z vso resnostjo vključili v vse postopke in ukrepe za odpravo grozeče izgube. Bojan ŠINKO Aktivnost komunistov v ZC Dne 15. avgusta 1983 so se sestali člani Predsedstva stalne akcijske konference ZK ZC ter obravnavali aktivnost za zdr-ževanje zdravstva v Podravju. Ugotovili so, da je potrebno dosledno upoštevati razvojne programe dosedanjih DO zdravstva v Podravju ker že omogočajo občanom storitve na višjem nivoju ter predpostavljajo racionalno izrabo sredstev, ki so zdravstvu v Podravju na razpolago. Analiza družbenoekonomske upravičenosti združitve zdravstva v Podravju mora tedaj biti tako pripravljena, da bo upoštevala razvojne težnje vseh TOZD in delovnih organizacij ter mora biti vsem delavcem razumljiva —so menili komunisti. Bojan ŠINKO Vpisna soba splošne ambulante ZP Majšperk (Foto: L. Cajnko) Nova čakalnica ZP Majšperk (Foto: L. Cajnko) Majšperk na odprta vrata Verjeli ali ne — če ne verjamete, se prepričajte! Večdeset-letna načrtovanja nove zdravstvene postaje v Majšperku bodo 5. septembra stabilizacijskega leta 1983 očitno obrodila sad. Ta sad sicer ne bo tak, kot smo ga v vizijah videli pred leti. Realnost trenutka je zgradbo, v katero se selimo, vokvirila v skromnost, ki je enaka tradicionalni skromnosti našega haloškega človeka, kateremu je namenjena. Mogoče bi bilo zanimivo, vse-kakor1 pa utrudljivo, pa tudi nekaj grenkega okusa bi nam dalo, če bi poskušali prikazati kronologijo prizadevanj. Zato o tem le to: kljub neugodnemu trenutku je nova zgradba zrasla z združenimi sredstvi republike, regije, občine, DO KONUS, Zdravstve-neaa centra ter prizadevanj vseh dejavnikov v naši DO, KS Majšperk in občini Ptuj. Pozabimo na težave birokratskega zapleta (beri: zaklonišče), dobavne roke za opremo (za nekaj drobnarij tudi leto dni), dvomljivo doslednost izvajalca (nekaj neizpolnjenih obveznosti bodo še poravnali), domiselnost načrtovalca (v vpisni sobi SA brez dnevne svetlobe). Poglejmo rajši lepšo plat, ti- sto, ki nas razveseli. Dve novi ambulanti, laboratorij In patronažna splošni ambulanti, dve zobni am-služba so dobili nove, svetle prostore. Tudi sonce bo lahko posvetilo vanje. Velika čakalnica ne bo utesnjevala čakajočih. Prepričan sem, da bodo boljši pogoji dela dali1 tudi nov polet našim delavcem, utrujenim od dela in tolikokrat neizpolnjenih obljub. Kultura prostora bo postala del humanega in etičnega, ki je vodilo našega dela. Ob defovni preselitvi, ki jo načrtujemo za 3. september, ob organizaciji OOS TOZD OZV (upamo, da tudi OOS Zobozdravstva in Bolnišnice), bo tudi veselo. Res je, da smo ob krajevnem prazniku maja letos opravili formalno otvoritev, septembrska pa bo naša, zaresna. Pridne roke naših sodelavcev bodo kot b-i mignil, prenesle vse tiste kupe papirja, ki se jim pravi zdravstvena dokumentacija, tisoč drobnarij, ki služijo pri našem delu in okolje bo pod grabljami dobilo urejeno, če že ne zeleno podobo. In pridne roke ne smejo ostati lačne in žejne. Zato, če ne verjamete, pridite In se prepričajte! dr. Henrik ŽLEBNIK ZDRAVSTVO MED DELAVCI IGA KIDRIČEVO Predstavitev dela OA IGA Kidričevo ZC Ptuj—Ormož, TOZD Osnovno zdravstveno varstvo, prevzema naloge celotnega preventivnega in kunaivnega zdravstvenega varstva za potrebe delavcev TGA Kidričevo. Svojo dejavnost ZC izvaja v obsegu, na način in v oblikah, kot jih navaja pogodba, vsakoletni delovni program in posebni dogovori. Celotna dejavnost preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva delavcev TGA se opravlja v OA TGA Kidričevo v sestavi: 1 zdravniki (v času ko se opravljajo obdobni zdravstveni pregledi delavcev, delata 2 zdravnika), 1 višja medicinska sestra, 1 medicinska sestra — socialni delavec, 5 srednjih medicinskih sester, od tega delajo 4 v izmeni za potrebe nudenja prve pomoči. Dejavnost se opravlja v prostorih TGA Kidričevo. V okviru preventivnega zdravstvenega varstva opravljamo: — predhodne zdravstvene preglede delavcev, ki prvič nastopijo delo, ki nastopijo delo po 6 mesečni prekinitvi, pred spremembo delovnega mesta, pred strokovno usposobitvijo ali prekvalifikacijo, po težji bolezni ali poškodbi, -— obdobne zdravstvene preglede, — preglede kandidatov pred dodelitvijo štipendije, — preventivna cepljenja. Poleg tega opravljamo razne druge oblike preventivnega zdravstvenega varstva delavcev TGA Kidričevo: ' — vključujemo se v področje aktivne rekreacije. V TGA je izdelan poseben pravilnik v zvezi s pošiljanjem delavcev na aktivno rekreacijo. Služba za družbeni standard pripravi seznam delavcev, ki imajo pogoje za vključitev v aktivno rekreacijo v tekočem letu, OA pa na podlagi medicinske dokumentacije določi, kam usmeriti posameznika (o. pr. v Cnikvenico delavca, ki ima težave z dihali, v Ptujske toplice delavca z obolenjem lokomotornega aparata ...), — sodelujemo pri iskanju ustreznega dela delavcem z zmanjšano delovno sposobnostjo (delovnim invalidom), ki so v TGA pereč problem, vodimo nadzor nad zaposlovanjem invalidov; zdravnik sodeluje na (invalidski komisiji, pri timski analizi delovnih mest, — pripravljamo zdravstveno-vzgojna predavanja, objavljamo članke v tovarniškem časopisu »Aluminij«, — opravljamo dispan. dejavnost za hipertonike: imamo ure- (Nadaljevanje na 4. strani) Iz zobozdravnikove ordinacije Naj mi ne zamerijo strokovni sodelavci, ker je pisan članek v jeziku, ki je razumljiv vsem, katerim je namenjen časopis ZRCALO. Namen članka je v tem, da spozna večina, kako pomembno je dispanzersko delo v mladinskem in otroškem zobozdravstvu. Fant je star 17 let. Osnovno šolo je obiskoval še preden je bila uvedena dipanzerska metoda dela v vseh razredih osnovne šole. Letos je bil poslan v mojo ordinacijo na zdravljenje in, pro-tetično rehabilitacijo. Po prvem pregledu sem se odločila, da ga pošljem na RTG panoramski posnetek — to je RTG slika vsakega zobnega loka v eni sliki, obenem pa sem odtisnila za študijski model. Klinična slika je bila v prvem trenutku grozljiva. Zgornja čeljust je nepravilno oblikovana. Stisnjena je v predelu premola-rijev, v predelu sekalcev pa je naprej štrleča. Tako, da je odprti griz spredaj, to pomeni, da se ne dotika z zgornjimi: zobmi spodnjih zob vse do četrtega zoba. Nebo je nepravilno oblikovano v visoko gotsko nebo in s tem dvigne dno nosne votline in posledica tega je oteženo dihanje skozi nos, tako da si pomaga z dihanjem skozi usta. Dobimo videz dolgega obraza. Da je slika še težja, so sprednji sekalci odlomljeni, zaradi kariesa pa še popolnoma uničenih 14 zob. Trije motorji (spodaj 7, 6, levo in zgoraj ) so bili že izpuljeni. Analizirala sem RTG in študijski model. Posvetovala sem se s specialistom protetikom, čeljustnim kirurgom im čeljustnim ortopedom. Vsi so si bili edini v zaključku, da je zelo težko rešljiv primer. Prepozno je za zdravljenje z ortodontskim aparatom, premlad za toge prot etične konstrukcije. Sporazumeli smo se za čim enostavnejšo rešitev. Odločila' sem se, da bom poskusila ozdraviti vse možne korenine zob, čeprav so krone zob popolnoma kariozne in nekateri zobje že brez živega! živca. Na ozdravljene zobe sem naredila prevleke ali plombe. Z zdravljenjem korenin nisem uspela samo pni spodnji šestioi, ker je bil proces ob korenini preobsežen. Na zgornjih sekalcih sem odtisnila kovinske zatičke v koreninski kanal ter v sodelovanju z zoboteh-nikom nagnila nazidek oralno. S tem sem zaprla odprti griz. Čez nazidek je Izmodeliral im Izdelal zobotehnik prevleke. Pacient je zadovoljen s svojim estetskim Izg ledom ter s tem, da mu je ostalo v ustih čimveč njegovih zob. Želim, da bi razširili sistematsko delo vse do zaključka srednje šole, čeprav nas je malo otroških zobozdravnikov in da bi bilo podobnih primerov vse manj. Ciglar dr. Jožica Pred zdravljenjem Po zdravljenju (Nadaljevanje s 3. strani) jeno kartoteko hipertonikov (ker ni bilo na razpolago že tipkane-mi 'in ga dali natisniti). Ker tudi ni bilo na razpolago ustreznega ga kartona, smo ga sestavili sa-propagandnega gdraiva oz. brošur, smo sami sestavili letak, napisan s preprostimi besedami. Ta pove, kaj je krvni pritisk, kakšne so normalne vrednosti krvnega pritiska, kaj je zvišan pritisk, kakšne so posledice, kako znižati visok krvni pritisk, — spremljamo gibanje bolniškega staleža delavcev TGA. Letno izdelamo analizo staleža glede na frekvenco in težo bolezni oz. nesreč, glede na skupno število dni staleža in povprečno število dni staleža po posameznih boleznih lin grupah bolezni in poškodb na delu ter izven dela, — stalno sodelujemo s službo varstva pri delu, kadrovsko socialno službo, službo za družbeni standard, — zbiramo potrebne podatke zaradi revizij benefikacije delovne dobe, — aktivno se vključujemo v boj proti alkoholizmu. V TGA je izdelan poseben pravilnik o kontroli vinjenosti na delu. Na zahtevo opravimo potrebi alkoteste, — spremljamo zdravstveno stanje zaposlenih. Ker le raču-nalrniško spremljanje zdravstvenega stanja zagotavlja točne in hitre informacije kot tudi ahivi-ranje podatkov za daljše časovno obdobje, pripravljamo podatke za prenos na računalnik. V računalnik bomo vnesli za vsakega posameznega delavca šifre bolezni, za katerimi boluje, vzrok nastanka invalidnosti, datum nastanka invalidnosti, kategorijo invalidnosti, zahtevani datum obdobnega pregleda, dejanski datum obdobnega pregleda, mnenje o delazmožnosti. V OA TGA je organizirana neprekinjena služba prve pomoči, ki jo opravljajo 4 medidmske sestre v enakem turnusu kot delavci TGA. Prva pomoč se po potrebi nudi na kraju nesreče v obratih, kjer so v ta namen postavljene omarice prve pomoči, tuši za hlajenje opeklin, puhalka s Sol. Acidi borici. Opravljamo tudi testiranje zmogljivosti, kot so spirometnije, EKG, ortorather, audiogram, os-cllometri-ja. V delo na področju kurative se nujno vpleta preventivno delo. Spekter problemov pri; pacientih obratnih ambulant je mnogo širši kot v splošni zdravstveni službi, to pa pomeni večjo angažiranost vseh zdravstvenih delavcev obratniih ambulant. Zdravstveno stanje delavca je treba vedno gledati skozi prizmo delovnih pogojev delavca pacienta, kar nujno zahteva poznavanje posameznih del in nalog, škodljivosti, obremenitev, prav tako pa tudi medsebojnih odnosov. Ocenjevanje delovne zmožnosti zahteva tudi dobro sodelovanje s strokovnimi službami delovne organizacije. Ob vsem navedenem se nam, delavcem OA TGA, velikokrat zazdi, da smo bolj »doma« v TGA kot v ZC. Malčka Černezel Sodelujmo v akciji HNP ’83 Koncept družbene samozaščite moramo vedno znova aktualizirati, vsebino pa prilagajati vsakokratnim potrebam in možnostim družbenega razvoja. Ne moremo se zadovoljiti z obstoječo organiziranostjo ter z obstoječimi oblikami in metodami dela. S spremembam in dopolnitvam nas med drugim vzpodbuja in zavezuje tudi novi zvezni in republiški zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Usmeritve in določbe teh zakonov pa so v dokajšnji meri tudi vsebina akcije NNNP. Iz analiz dosedanjih akcij NNNP izhaja, da so bile te uspešne in da smo lahko zadovoljni z rezultati. Analize navadno kažejo, da so udeleženci dobro in celo zelo dobro opravili posamezne aktivnosti in obveznosti, ki smo jih zastavili v pripravljalnih načrtih. Kljub temu pa se dogaja, da nas stvari presenetijo, nam v praksi še vse prevečkrat da ne ukrepamo pravočasno in dovolj odgovorno. Izkušnje, ki jih pridobivamo na vajah, bomo zato morali v prihodnje bolj načrtno, dosledno in odgovorno uporabljati tudi v vsakodnevnem delu, ravnanju in obnašanju. Samozaščitno se moramo organizirati in usposabljati in zlasti tako, da bomo v vsakodnevnem življenju pravočasno in učinkovito preprečevali slabosti, napake, nepravilnosti In zlorabe, ki lahko pomenijo ogrožanje zasebnega in družbenega premoženja in s tem tudi sistem socialističnega samoupravljanja in njegovih pridobitev. Gre torej za takšno preventivno oziroma samozaščitno ravnanje, ki bo vsestransko onemogočalo kakršnokoli delovanje, ki ni v skladu z načeli in cilji razvoja socialistične samoupravne družbe. V iletu 1983 bomo nadaljevali pred letom dni zastavljene in začete preventivne in samozaščitne aktivnosti. Konkretno pozornost in skrb bo usmerjena: — nadaljnjemu razvoju in usposabljanju narodne zaščite — razvoju in krepitvi civilne zaščite — zagotavljanju večje požarne varnosti — izboljšanju in varnosti pri delu. Poleg posebej povdarjenih konkretnih usmeritev in aktivnosti akcije NNNP v letu 1983 pa je v okviru najširšega razumevanja družbene samozaščite vsestransko podpreti tudi družbena prizadevanja za nadaljnjo krepitev samoupravne delavske kontrole In ostalih nadzornih organov. Stara zobozdravstvena ordinacija v ZP Majšperk Skrb za družbeno samozaščito mora postati sestavni del stabilizacijskih prizadevanj in razvojnih programov v TOZD. Tako kot v prejšnjih letih je tudi v letu 1983 nosilec politične mobilizacijske aktivnosti akcije NNNP Socialistična zveza kot množična in frontna organizacija. Komiteji za SLO in DSZ Zdravstvenega centra si bodo zastavili konkretne naloge, ki bodo izvedba usmeritev in celjev akcije NNNP-83. Le-ti so dolžni še po- sebej temeljito in odgovorno proučiti politične in varnostne razmere v TOZD in DSSS, ki jim naj bodo podlaga za načrtovanje. Akcija časovno ni omejena. Velja predvsem za leto 1983. Akcija NNNP v katero se bi naj vključil sleherni delavec ZC, naj bi tako pomenila pomemben nadaljnji korak v izboljšanju sistema družbene samozaščite tudi v Zdravstvenem centru Ptuj—Ormož. Slavka Grabrovec PREGLED KADROVSKEGA GIBANJA V ZDRAVSTVENEM CENTRU PTUJ - ORMOŽ V ČASU OD 1.1.1983 DO 31.7.1983 DELAVCI SPREJETI V DELOVNO RAZMERJE ZA NEDOLOČEN ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. JULIJA 1983 ODHODI DELAVCEV V ENAKEM OBDOBJU TOZD BOLNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ 1. Ivana PUKŠIČ 2. Marta LONGINO 3. Veronika BER 4. Irena ŠIREC 5. Boža PETRUŠIČ 6. Ema MOHORKO 7. Anica ČEH 8. Mira SITAR 9. Marija TOPLAK 10. Julijana BOŽIČKO višja medicinska sestra višja medicinska sestra medicinska sestra III administr. v sprejemni pisarni administr. v sprejemni pisarni KV kuharica medicinska sestra lil medicinska sestra lil čistilka medicinska sestra III 1. dr. Zdravko DRUBEŠiČ 2. Sonja DROBNAK 3. Martin CVETKO 4. Frančiška RIBIČ 5. Marija KAMPL 6. Marjeta ŠAMPERL 7. Amalija KREFT 8. dr. prim. Andrej LUšICKV 9. Marija OBRAN 10. Jožefa RIHTAR zdravnik specialist odd. administ. NKV delavec čistilka KV kuharica medicinska sestra III glavna instrum. predstojnik internega oddelka čistilka opera c. čistilka TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ 1. dr. Dubravko KRMPOT1Č 2. dr. Jurij FÜRST zdravnik specialist zdravnik 1. Vida ZADRAVEC 2. Vladimir MIHELJAK 3. Angela RAJH 4. Jožica GOLUBIČ višja medicinska sestra dipl. psiholog perica strežnica TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ 1. Marta MLAKAR 2. Vida ZADRAVEC čistilka višja medicinska sestra 1. Marta LONGINO 2. Alojzija ZADRAVEC višja medicinska sestra medicinska sestra III TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ 1. Kristina KOSTANJEVEC 2. Marjan PETEK 3. Darinka ORNIK 4. Sonja DROBNAK 5. dr. Katarina ŽAGAR 6. Zlatko HERGA 7. Irena FILIPIČ višja medicinska sestra šofer čistilka obračunski referent šofer zdravnik višja medicinska sestra 1. Ivanka ZAGORANSKI medicinska sestra III TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ 1. Samo HORVAT 2. Marica LOZINŠEK 3. Avran JOVANOVIČ 4. dr. Franc CIZERL 5. Marija VAJSKOPF zobotehnik čistilka zobotehnik zobozdravnik čistilka 1. Marica LOZINŠEK čistilka DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Slavka GRABROVEC 2. Marija ULES 3. Jelka PAVLIČIČ 4. Marta BRUMEN referent za SLO računov. TOZD Bol. dr. J. Potrča Ptuj fakturist mat. knjig. — Ormož 1. Boža PETRUŠIČ 2. Irena ŠIREC 3. Tončka MEŠKO 4. Marija ULES administr. v sprejemni pisarni administr. v sprejemni pisarni referent za SLO računov. TOZD Bol. dr. J. Potrča Ptuj V tem času je bilo sprejetih v delovno razmerje za nedoločen čas 30 delavcev, odšlo jih je 22. Upoštevani niso bili tisti delavci, ki so združevali delo za določen čas ali smo jih po preteku delovnega razmerja ponovno sprejeli. REELEKCIJA Z upokojitvijo prim. dr. Lušicky Andreja je bil za predstojnika internega oddelka imenovan prim. dr. Jože Neu-dauer, za namestnika pa dr. Ivo Soda. S 15. 4. 1983 je bila 'imenovana za namestnika predstojnika oddelka za intenzivno nego z anestezijo dr. Milica Treber. S 1. 9. 1983 je bila Nada Glažar imenovana za vodjo Delovne skupnosti skupnih služb Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož. Olga Krajnc Delo delegatov v ZC boljše Delegati predstavljamo svojo delovno organizacijo v razlii-čnih skupščinah. Vendar noben delegat 'kot posameznik ne more odločati in dajati zaključkov o posameznih vprašanjih. Zato je potrebno, da dobi informacije in razlago. Kdo mu lahko to niidii? — Le delavec, ki dela na vodilnem delovnem mestu in se ukvarja s tem delom. Naši predlog je sledeč: vodja konferenc delegacij se naj poveže s tajnikom samoupravnih organov. Pregledata -naj dnevni red ter ugotovita ih določita strokovno usposobljenega predavatelja za posamezne točke. Ta bo ra-zlo-žii delegatom gradivo -in ob skupni razpravi podal napotke delegatom pred skupščino. Menimo, da bi se vsi delegati (seveda ločeno po področjih) iz vseh TOZD-ov zbrali dva delovna dneva pred skupščino za to določenem prostoru. Bazpra-vljal-i bi o gradivu skupaj s strokovno usposobljenim predavateljem oz. predavatelji. Potem bi izbrali delegata, ki bi zastopal ZC na skupščini z že novimi stališči. S takim1 načinom obravnave gradiva ni potrebno razlagalcem pojasnjevati in prisostvovati na vseh sejah s-ku-pi-n delegatov v pos-a-mezni TOZD, ampak samo enkrat -in gradivo bi bilo bdl-j temeljito obdelano tudi med večjo skupino delegatov. Naloga vodje delegacij bi bila, da obvesti delegate v TOZD-u, kdaj bo Skupščina, jim razdeli material, katerega si preberejo, lahko med seboj zamenjajo in se tako lažje vključujejo v razprave, oziroma jim bo razlaga jasnejša. Boste rekli, saj ni časa za to. Naj vas 'Spomnim, da smo se odločiti za samoupravno socalistič-no ured-itev — torej je ves komentar odveč. Ciglar dr. Jožica Nova splošna ambulanta v ZP Majšperk Stari laboratorij v ZP Majšperk Novi laboratorij v ZP Majšperk Maši štipendisti Temeljne organizacije in skupne službe v Zdravstvenem centru si zagotavljajo svoje bodoče kadre predvsem s štipendiranjem učencev ter študentov. S tem se izvaja poklicno usmerjanje mladine s -pomočjo štipendiranja in sicer tako, da se nagnjenja in sposobnosti mladine usklajujejo s srednjeročnimi kadrovskimi potrebami TOZD in DSSS. V šolskem letu 1982/83 smo štipendirali 22 dijakov in študentov. Število štipendistov po programih šolanja: — medicinska fakulteta splošna smer 5 stomatološka sme-r 2 — višja šola za zdravst. delavce oddelek za fizioterapevte 1 oddelek za delovne terap. 1 — medicinska srednja šola 7 — srednja šola za farm. in zdrav, smer zobotehnik 2 smer laboratorijski tehnik 1 —• višja ekonomska šola smer računalništvo 1 — ekonomska srednja šola 2 V skladu z 11. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v Zdravstvenem centru je poslovni odbor pnipra-vii prioriteto koriščenja sredstev za štipendije v skladu s potrebi-m-i temeljnih organizacij. Delavski svet Zdravstvenega centra je objavi-l skupen -razpis naslednjih kadrovskih štependij: — 3 -na medicinski fakulteti — splošna medicina — 3 na VŠZD — VIR za medicinske sestre — 2 na VŠZD — VIR za fizioterapevte — 5 na srednji zdravstveni šoli — VIR za zobotehnike Ob delu študira 13 delavcev (zajeti so samo tisti, ki se izobražujejo v soglasju s TOZD oz. DSSS) -in sicer: — defektološka fakulteta 1 — višja šola za zdrav, delavce 6 — višja šola za laborat. tehn. 2 — višja šola za soc. delavce 1 — srednja medicinska šola 2 — višja ekono-msko-komerci- alna šola 1 Olga Krajnc Seznam darovalcev za izgradnjo bolnišnice v letu 1983 1. Vzgojno varstveni zavod Ptuj 1.000,— din 2. Stanko Kosi, fotograf 3.000.— din 3. OŠ Ivana Spolenjaka Ptuj 1.690 — din 4. Stanovalci CMD št. 5, 7, 9 5. Delavci bolnice, ki so se upokojili in prenehali 2.000.— din z delovnim razmerjem — obveznice za ceste 4.246,85 din Hvala vam! SREČANJA - SREČANJA - SREČANJA - SREČANJA - SREČANJA - SREČANJA - SREČANJA Zdravstveni delavci Titovega Velenja v Ptuju____________________ Lansko srečanje sodelavcev Z. C. Ptuj s stanovskimi kolegi Z. C. Titovo Velenje v Mozirju nam je ostalo zaradi veličastnega sprejema, domiselne režije in obilice dobrot v takem spominu, da so se nam ob pripravi srečanja v Ptuju rahlo zatresle hlače. Prirojena skromnost je trdila, da kaj takega že ne zmoremo. In če ne zmoremo, si lahko privoščimo sramoto? Prevladala je misel, da se vendarle ne vdamo. In 11. junija sta dva avtobusa razpoloženih Velenjčanov parkirala pred zgradbo bolnice. Pričakali smo jih z dežniki in med pozdravljanjem sta bili aktualni dve vprašanji: ali je lepa lanska nevesta še zvesta možatemu Velenjčanu in če imamo sklenjen samoupravni sporazum z višjimi silami za ureditev vremenskih razmer. Zvestobe neveste -nismo prevrjali, a razgrete športne glave so ob mokroti ostale dovolj hladne, večerno zabavo pa je v idili krdričevskega gozda omogočil očitno nekakšen sporazum. Ko so minili trdi športni boji in izmenjava poslovnih, samoupravnih in drugih izkušenj, smo ugotovili, da se s kolegi iz Titovega Velenja sicer ne moremo meritil po številkah na obračunskih listih, da pa na športnem področju nismo samo gostitelji — pokal smo obdržali doma. Boljši ga dobi drugo leto v Titovem Velenju. Mogoče se je kdo vpraševal, kaj je srž takega srečanja. Nobenih daljnosežnih pretenzij ni. Preprosto smo ugotovili, da je treba prebiti vsakodnevni obroč zaprtosti v lastno delo, spoznati, da tudi tisti v bogatejših okoljih niso brez problemov, da se znar mo o vsem odprto pogovoriti in ne nazadnje, da znamo zabavati in zabavati se. Gre za majčkeno samopotrditev tudi v tem, da znamo našito piti kot zdravstveni center, kjer nismo več ta ali ona TOZD, kjer ostajamo delavci v zdravstvu, obenem pa športniki, organizatorji, plesalci, pripovedovalci šal in še kaj. Težko je biti kritičen potem, ko se ti nekaj posreči bolj, kot so ti črne misli napovedovale. Pa tudi hude potrebe mi za to. Ostalo nam je prepričanje, da so nam taka in podobna srečanja potrebna, da pa ne bi bilo odveč, če bi med letom malo vadili med sabo v centru. dr. Henrik Žlebnik »Naj« vtisi s srečanja Ob prihodu: Ta mokrota ne bo nehala! Popoldne: Večerno sonce je osušilo plesišče ob lovskem domu v Kidričevem — zabava bo! Ob šahu: Tudi največje klepetulje so ob zapleteni poziciji pozabile zapreti usta — brez glasu! Streljanje: Kako le ti Ptujčani zadenejo tisto črno piko. Očitno so luknje naredili vnaprej. Odbojka: Menjavamo tempo! Povedemo, pustimo nasprotniku, da nas dohiti, povedemo... in zmanjka nam sape za finiš. Nogomet (moški): Vratnice so preblizu skupaj, a Ptujčani to že vedo... Nogomet (ženski): Toaleta Velenjčank je bila očarljiva, a gledalci bi bili radi videli noge tudi nad kolenom. Mogoče jih je kdo po tekmi? Srečanje >• poslovodnih« in »po-litikovodnih«: Na najvišji ravni — na Gorci... Večer: Dve muziki, tristo plešočih nog, množica potešenih želodcev, nekaj zamegljenih pogledov; ker vse slabše slišimo, se pogovarjamo glasneje. Odhod: Kaj se komu mudi? To res ne. To še spijemo, pa gremo. A pijače je dovolj na zalogi. Post festum: Išče se suknjič, ki se je snel z ... drevesa in odšel neznano kam. Očitno je bil edini, ki je to storil zaradi osamljenosti! H.Ž. (Foto: Verbič) Srečanje ZDRAVNIKOV ZOBOZDRAVNIKOV ŽIVINOZDRAVNIKOV FARMACEVTOV 20. maja letos se je uresničila dolgoletna želja marsikoga izmed nas. Po večletnem premoru smo se zbrali na družabni večer v Ptuju, v hotelu Petovio. Kot je pisalo v vabilu, je za prisrčno počutje in razpoloženje skrbel v.i.a. Tornado s priznanima pevcema Ivom Mojzerjem in Otom Pestnerjem ter odlična humorista Geza in Kori. V popestritev je bil tudi bogat srečolov, katerega so omogočile ptujske delovne organizacije in samostojni obrtniki. Po pozdravnem govoru predsednika SZDL Ptuj -Ormož prim. dr. Jožeta Neubauerja so se prve dvojice opogumile na plesišče in srečanje je dobilo pravo podobo. Kaj hitro smo bili ena sama družba. Kljub lepo pripravljenemu večeru pa udeležba zdravnikov ni pohvale vredna, saj se jih je udeležilo le približno petina članov. Četudi je samevalo toliko stolov, je srečanje uspelo — če vas ni bilo, vam je lahko ža>l — in želimo si le lahko še več podobnih. Za vse udeležence je bilo to srečanje enkratno in nepozabno doživetje. Ne bo odveč, če bomo organizirali tako srečanje vsako leto in se tudi po tej poti bolje spoznali. dr. Jože Udovič (Foto: Verbič) Ponovno srečanje Jutro mirno, vedro, dan kot naročen za izlet, 9. julija 1983 ob 7. uri so se srečali stani sodelavci — danes upokojeni uslužbenci Bolnišnice dr. Jožeta Potrča — TOZD Bolnica Ptuj. Pred odhodom so bili povabljeni v jedilnico. Tam so jiih sprejeli vodja TOZD dr. Arko, predsednik delavskega sveta dr. Planinšek in glavna sestra bolnice, sestra Feguševa. Nekaj pozdravnih besed je spregovoril dr. Arko. Nato so vsem prisotnim upokojencem po-delUi priložnostne spominčke v znak na to srečanje in jiih pogostili. Nato smo se napotili na varaždinsko pokopališče, kjer je bila naša prva postaja. Tu nas je skozi pokopališče povedel in razkazal njegove znamenitosti ter spomenik padlim borcem NOB, delavec turističnega društva Varaždin. Na koncu obiska je predstavnik turističnega društva podaril monografijo Varaždina vodji izleta Marjanu Štolfi. Od tod smo se napotili v pri- ljubljeno izletišče, gozd v neposredni bližini reke Drave, kjer smo se v čudovitem ambientu dodobra okrepčali. Od tod nas je pot vodila v Čakovec, kjer smo se zadržali krajši čas. Po kratkem oddihu, smo se napotili skozi Štrigovo v čudoviti motel; Vukanovec, na glavni cesti Čakovec—Lendava, od tod je prekrasen razgled po Medimurju, njegovih goricah in obronkih Haloz. Tu smo imeli kosilo in daljši počitek. Krajami Vukanovec se spominjajo krvavih dogodkov iz leta 1918, ko so se Medimurci uprli in so madžarski žandarji in vojaki ta upor zatrli, v njem je bilo ubitih prek 100 mož, žensk in otrok in med njimi je padel njihov krajan Josip Majerič. V spomin na te dogodke so krajani postavili spominsko ploščo, ki spominja mlajše rodove, kako so se naši predniki morali boriti za svoj obstoj. Iz Vukanovec nas je pot vodila v lendavske gorice; od tam pa na Jeruzalem, znana izletniška točka, ki je bila naša zadnja postojanka na poti domov. Tukaj smo večerjali in se dodobra odpočili. Izlet je bil enkraten. Srečanje starih sodelavcev je bilo nepozabno doživetje. Takšni enodnevni izleti, ki jih organizira OOS s pomočjo celotnega kolektiva TOZD Bolnica, je lep primer kako kolektiv ohranja stike s svojimi bivšimi sodelavci. V imenu vseh upokojencev se zahvaljujem celotnemu kolektivu TOZD Bolnica Ptuj, da so omogočili tako prijeten izlet. Posebno se zahvaljujem organizatorjem izleta, ki so skrbeli, da je bil izlet čim boljši in pestrejši, Marjanu Štolfu, predsedmiku OOS in članom IO OOS Ljerki Marin, Dragici Kozjak, Mariji Me-noni in Milici Druzovič, ter Irmi Žilavec, Ivanu Jurgecu in Pavlu Kozjaku. Tudi gre zahvala kuhinjskemu osebju za trud in dobro pripravljeno jedačo, kakor tudi iskrene čestitke za varno vožnjo šoferjema KGP — TOZD Avto-park Ptuj, Emilu Črešnjevcu in Ediju Grandu. V imenu upokojencev izleta DUŠAN RADOVANOVIČ, Meškova 7, Ptuj Urednikova veselja ali kako nastaja ZRCALO En mesec pred tiskanjem: Urednik: Halo! V uredništvu smo se dogovorili, da bi bilo primerno v naslednji številki objaviti to in to temo. Ti si kot poklican, da to napišeš. Pisec članka: Ja, ja, seveda. Ni problema. Članek dobiš. Kdaj? Jutri! Z veseljem! Štirinajst dni pred tiskanjem: Urednik: Halo! Obljubil si mi članek. Saj nisi pozabil?! Pisec: Ooo, zdravo! Pozabil:! Ne! Sploh ne! Jutri ga dobiš! Ni problema! Dva dni pred tiskom ... Urednik: Halo! Oprosti, prebrskal sem vse članke, a čudno, tvoj se mi je očitno nekam založil. Mogoče veš, kaj je z njim? Pisec: Hm, ja! No, veš, danes ga napišem! Sedajle, če je treba, ni problema! In urednik je oddal rokopise v tiskarno dva dni po dogovorjenem roku in čudno: tudi omenjeni članek je šel v stavnico. H.Ž. Analiza zbranih odgovorov V prejšnji številki smo objavili vprašalnik, s katerim smo želeli povratno informacijo o sprejemanju glasila med delavci. Žal pa ni bilo nikogar med nami, ki bi izrezal ta listek ter ga poslal uredništvu. Ne želimo ponavljati vsega, ker je zapisala že v prejšnji številki Ida Petek o našem glasilu. To še vedno drži. Globoko upamo, da tak odziv ni odraz vsesplošne nezainteresiranosti (tudi subjektivirtih sil), ampak verjetno vroče poletje s počitniškim vzdušjem. Ne želimo se medsebojno karati, niti ne prati perila. Gre le za to, da smo o vsem bolje obveščeni. V delovnem okolju se vsak dan dogaja kaj, kar bi bilo zanimivo tudi za sodelavce. Napišite kaj o tem in pošljite uredništvu! Tudi uredništvo bi kaj napisalo, vendar o vsem ni obveščeno. Obvestite urednika in napisali bomo! Za vprašalnik pa velja: izpolnite ga in pošljite uredništvu ZRCALA do 15. 10. 1983. SG — Boš videl, da je naše glasilo dobesedno prodrlo v vse sredine! ISKRICE — A če rabimo investicijskega referenta? Ah, dajte no mir s tem! V tem mesecu sem prebral zanimivo, razburljivo, napeto, poučno knjigo — poslovno poročilo. XXX Menjam enosobno stanovanje za manjše — zvedel sem namreč kakšne bodo ekonomske stanarine. XXX Kako preživeti je čisto navadna akcija med taborniki in nima nobene zveze z izplačilnimi dnevi. XXX Da moram z zdravstvenim potrdilom v Avstrijo in da mi je zmanjkalo kave, praška, mehčalca in podobnih deficitarnih proizvodov je povsem slučaj. XXX Muzeji pozor, imam čudovit muzejski eksponat — moj izplačilni listek za prejšnji mesec. ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, Izdaja delavski svet ZG Ptuj — Ormož. Glavni urednik: Slavka Grabrovec, odgovorni urednik: dr. Jožica Ciglar: člani uredništva: Amalija černezl, Marica Ferk, Anka Hanželič, Ivan Jurgec, Darinka Knez, Anica Megla, doc. dr. Jože Neudauer, Liljana Obran, Viktor Rajh, Tončka Šegula, Verica Turk, dr. Henrik Žlebnik; lektor: Branka Glazer. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1100 izvodov. Po mnenju Republ. komiteja za informacije SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.