. kupujte I^NE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
buy
wnitbd
•tat«!
ar
nds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
WICTOKY buy
BONDS STAMPS
LETO xxvin.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 18, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 217

I
.i
Wriski poročevalec o ^gundh iz Jugoslavije
^®cino beguncev tvorijo "Volks-^©u+sche," ki so bili Hitlerjeva peto l^oloria, ko so nociji vdrli v Jugoslavijo
13. septembra (Za O. N. A. piše Landrum trdili '^^Griški in angleški uradni krogi so danes po-izteka neprestan dotok beguncev iz Jugosla-
Kot ^Ggu tega premikanja.
ču	so neki Mihajlovi-*
V Zed. državah se nahaja na stavki 218,000 oseb
šiling),
i,
njihove cone na zapadu iii jugu Avstrije. Dejstvo | jg prizadetih 47,000 delavcev
NEW YORK.—Vsled sporov med delom in kapitalom je danes širom Zedinjenih državah na stavki 218,000 oseb. Največji zastoj obstoji v Detroitu, kjer je Ford Motor Co. zaprla, vse svoje obrate radi stavk v tovarnah, ki jih zalagajo s kosi. Pri Fordovi družbi je vsled tega nehalo delati 59,000 oseb. Industrijski spor, v katerem
J
• ' ^ Nobeden od njih nima popolnoma natančnih po-
trdiii^	krogi v Parizu
%ngi ^	'Morajo hraniti Ame-
^00,ooo	^^^zburgu najmanj
^ojnih •	jugoslovanskih
^^Portir	in političnih
%	ki 80 baje odklo-
^ JugQ	^ domov, dokler je
%8ti	oiaršal Tito na

''o	uspe preiti pre-
store to brez
dovoljenja, ter se ^pacii tega skrivati pred "^čin _ o oblastjo — na vsak svojega nele-

l) J'
Cev
Očividno je,
, . ^kozvani Volksdeut-
Eaij	Titova vlada
0. vbx- ^ zapustiti de-.^®cina tou ____,, 1______

■ Ti v "u J^ovih begun-iieiugK ®*^®utsche so za ča-'Ški ^ v okupacije postali
kvi%||^ajrazUčnejšlh
/
ve^ il^
S; ii
Dru
®l®nientov
ev so ne-
J
d/

^ čudna ^	-
7 Se ijov.;,.	četnikov, ki
ki o ^ 2a Mihajloviča, usta-'^ognf-	Paveliču, ter
ki '	kvizlinški ele-
^ ali begu pred pr^-%Ofti "mogočim sodnim obra-
^®kat •
al'	zopet trde, da
;'Pa(i„™aŠi maršala Tita, A%eief° 'demokrati, ki noče-v t>	vladnega
^^tio r_°. v britanski zoni
14,500 ju-
Se v v. beguncev, od ka-> 1, ^ecin
Vrnili v domo-

kt '■ V	Roče vrniti do-
&predelu je «>Vanov	76,000 Ju-
Tit 16 OOft	zadnjimi
J**, ki a."? Pi-istaiiev insuršala %, v. bodo
razpolago
> 2°»»^^,». Nadaljnih Vk,. Jupn«, d^^tsche, kate-zagotovo za. ^ se skušali vmi-
^	beguncev
krnili
domovini, pod njeno sedanjo vlado. Med njimi jih je mnogo, ki imajo čiste roke v pogledu borbe proti nacizmu — vsaj v kolikor moremo mi tukaj soditi o tem — a so navzlic temu nasprotniki maršala Tita.
"Nekako okrog 1,000 teh be-geuncev," je dodal, "so vojaki jugoslovanske armade iz prvih časov vojne, ki so se nahajali v nemškem vojnem ujetništvu, iz katerega so bili osvobojeni po ameriških silah. Prišteti jih je treba med begunce, ker se nočejo vrniti domov."
Sudetski in drugi Nemci so poglavitni problem
Tako ta ameriški uradnik. Zavezniški okupacijski uradniki dobro vedo, da obstoja stalen dotok beguncev v Avstrijo, a smatrajo, da zadeva ni resnega obsega. Za kar jim gre v prvi vrsti, je to, da bi ustavili izgone takovzanih Volksdeutsche iz Jugoslavije, ker za te ni bilo v Potsdamu ničesar predvideno.
"Silno imamo posla", je vašemu poročevalcu dejal eden visokih zavezniških uradnikov, "ko si prizadevamo spraviti iz Avstrije sudetske Nemce in pa Nemce, ki so se pritepli iz drugih dežel. Nikakor nočemo, da se to nadaljuje in da se nam vedno znova nabere v deželi novih množic nezaželjenih Nemcev.
"To pa je za naše ameriške okupacijske oblasti mnogo bolj težak in resen problem kot nelegalni prihod političnih nasprot nikov maršala Tita, ter nam dela mnogo večje preglavice."
Westinghouse Electric Co. v šestih- tovarnah v vzhodnih mestih, se je spremenil v boj med dvema unijama za pravico do zastopstva 12,000 pisarniških delavcev, ki so odšli na stavko prošli teden.
Druge stavke in število prizadetih oseb sledijo:
The International Harvester Co., Chicago, 5,000; B. F. Goodrich Co., Akron, O., 15,780; Mid-vale Steel Co., Nitetown, Pa., 6,500; Hudson Motor Car Co., Detroit, Mich., 6,500; Kelsey-Hayes Wheel Co., Detroit, Mich., 4,500; General Motors Co., Warren, Ohio, 3,000; Murray Manufacturing Co., Detroit, Mich., 3,100; štirje premogovniki v Pittsburgh-Uniontown okrožju. Pa., 4,000.
Na stavki je tudi i0,000 pleskarjev v New York City, 7,000 gledaliških dekoratorjev v Hol-lywoodu, Calif., in 2,500 delavcev v sušilnicah sadja v dolini Santa Clara v Californiji.
ATOMSKA SILA BO USTVARILA 5.000 NOVIH PRODUKTOV
NEW YORK, 17. sept. — Uradniki Kellec Co., ki .je pomagala pri gradnji naprav, v katerih se jc produ-cirala atomska bomba, so danes izjavili, da razvoj atomske energije obeta razvoj procesov«^ za proizvodnjo 5,000 novih produktov v industriji, da pa morajo podrobnosti teh procesov za enkrat ostati tajne.
Predsednik Truman je pred par dnevi izdal poseben eksckutivni ukaz, da vsi naravni viri, [posedajoči atomsko energiji, ostanejo last zvezne \^ade. Gen. Groves, ki je načeloval vladnemu projektu za atomsko bombo, je izjavil, da bo vzelo več desetletij, predno se bo atomska energija mogla rabiti za nevojaške namene.
BORBA ZA Truman se pripravlja, da
posreduje v delavski krizi,
ki je nastala v Detroitu
TBST SE JE ZAČELA
Diskusija odložena radi lahke obolelosti podpremierja Kardelja
je v ameriški
I
25.000 jugo-0^^ g^^^vljanov, ki niso H g„ 'hočejo vrniti. Ve->	^^haja v bližini
^2
Naši fantje-vojaki
Mr. in Mrs. Joseph Merhar, Grovewood Ave., sta po dveh mesecih prejela pismo od sina Pvt. Albert L. Merhar, in sicer iz dežele vzhajajočega soln-ca, iz japonske prestolice Toki ja, kjer se nahaja z ameriško okupacijsko armado.
MATI 15ih RODILA 18 FUNTOV TEŠKO DETE
LAWTON, Pa., 17. sept.-Prešlo sredo je Mrs. Francis Strohl porodila dete ženskega spola, ki je ob rojstvu tehtalo 18 funtov. Mrs. Strohl je stara 38 let in mati 15 otrok.
Zdravniški rekordi izkazujejo samo en sličen primer, ko je Mrs. Joseph Hunter v Poplar Bluffu, Missouri, leta 1940 rodila deklico, ki je tehtala 20 funtov.
Justični tajnik nastopil proti trustu aluminija
Delavski tajnik se je posvetoval s predsednikom; 80,000 delavcev v avtni industriji stavka
ZBOROVANJE ZDRUŽENIH« NARODOV 4. DECEMBRA
LONDON, 17. sept. — Danes je pripravljalni odsek naznanil, da se bo prvo ustavodajno zasedanje splošne zbornice Združenih narodov vršilo najkasneje 4. decembra.
WASHINGTON, 17. sept.— Justični tajnik Tom C. Clark je danes priporočal, da vlada pod-vzarae korake, da se gigantična korporacija Aluminum Corporation of America, razkosa v večje število med seboj tekmujočih družb. Rekel je, da je to potrebno za povečanje uspešnosti in znižanje cen.
Clark je v posebnem poročilu na kongres poročal, da omenjena korporacija danes kontrolira 90 procentov vse aluminijske produktivne sposobnosti v deželi. Reynolds Metal Co., ki je njen edini tekmec, je dejansko odvisna na Aluminum Corporation of America za surov material, je rekel Clark.
Justični tajnik je opozoril, da je zvezna sodnija že preteklega' marca omenjeno velekorporaci-jo proglasila za trust, da pa tedaj ni priporočala razpusta, ker se ni predvidevalo položaj, ki bo obstojal po končani vojni.
Ks-
koinaj četrtina teh nazaj, kot tn pariški glaso-^>kur°;™-eaen nikov mi je de-
i"ačun
a sledi, da se
"Ses
Ui-ad:
Hasie<j
f /j
nahaja-
li
ljudje. Nekaj je

.% !to jih ne bo za-
Za vtf-^^ zavezniška ko-pri;:** dockie, da jih iz . ^dišče. Drugi iz-i \ ^ »lojev°-^^ višjih
DIREKTORSKA SEJA
Direktorska seja Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., se bo vršila v sredo ob 8. uri zvečer. Prosi se vse direktorje, da se je udeležijo pol-noštevilno.
VEST IZ BOROVNICE
Mr. Joseph A. Drašler, 1094 E. 76 St., je V petek večer prejel kablogram od svoje žene Jo-sipine in sinčka Jožefa ml', iz Borovnice, v katerem se mu poroča, da so prejeli njegov kablogram, ter da so vsi zdravi ter da sledi pismo. Tam iifla tudi tasta in taščo Ivana in Marjeto Petrič. Mr. Drašler je poslal prvi kablogram na '18. junija in drugega pa 22. avgusta ter je sedaj prejel prvi odgovor.
LONDON, 17. sept. — Jugoslavija, za katero stoji Rusija, je danes predložila zahtevo za Julijsko krajino in luko Trst. Diskusija o tem vprašanju pa je bila odložena na prošnjo jugoslovanske delegacije, ker je prvi pod-premier Edvard Kardelj, ki je z letalom dospel v London, lahko obolel.
Rusija je predložila konferenci zunanjih ministrov zahtevo, da ji Italija plača $600,000,000 vojne odškodnine, katero bo delila z Jugoslavijo. Jugoslavija je predložila svojo lastno zahtevo za milijardo in pol vojne odškodnine od Italije.
Jugoslovanska delegacija objavila spomenico
Jugoslovansko poslaništvo je danes objavilo 9,000 besed obse-gajočo spojmenico v prilog svoji zahtevi za Trst in Julijsko Krajino. V tej spomenici se poudarja, da prizadeto ozemlje z zemljepisnega, narodnostnega in gospodarskega stališča, kakor tudi po volji njegovega prebivalstva tvori sestaven del Jugoslavije.
Kar se tiče reparacije, sta Amerika in Velika Britanija da nes dali razumeti, da od Italije ne bosta zahtevali nobene vojne odškodnine.
Sovražna propaganda londonskega lista
Londonski tisk je v zvezi s pogajanji glede Trsta odprl odprto sovražno propagando proti Jugoslaviji. "Daily Mail" je danes objavil poročilo svojega poročevalca John Fisher j a iz Trsta, v katerem se trdi, da je v zaledju Trsta obstoječa "vlada terorja," in da so za to odgovorni Jugoslovani. .
WASHINGTON, 17. septembra — Delavski tajnik Levyis B. Schwellenbach je imel danes pogovor s predsednikom Trumanom glede industrijske krize v Detroitu, kjer je na stavki okrog 80,000 avtomobilskih delavcev. Položaj v Detroitu predstavlja resen problem za industrijsko re-
konverzijo.
Po pogovoru s predsednikom*"
je delavski tajnik izjavil, da bo predsednik jutri naznanil reorganizacija delavskega depart-menta, z namenom, da se department ojači, potem pa je dostavil :
"Čim se to zgodi, se bomo takoj lotili detroitske situacije."
Novi grobovi
Delavski tajnik bo dobil večjo moč
Schwellenbach je rekel, da mu predsednik sicer ni ugodil glede vseh priporočil, katera mu je dal za ojačenje delavskega depart-nienta, da pa bo imel dovolj oblasti, da bo kos položaju. Potem pa je pripomnil:
"Kadar gori pol mesta, ne greste gasit ognja z vrtno vodno cevjo."
Pred razgovorom z delavskim tajnikom se je Truman, ki se je nahajal na svojem domu v In dependence. Mo., posvetoval z delegacijo kongresnih voditeljev.
Glasovanje o stavki pri General Motors
MacArthur pravi, da potrebuje samo 200,000 mož za okupacijo Japonske
ki
so preprica-

Hti- ^ liiv,	. .
Pren Slede na njih „e bo po-Sodilo v njihovi
TOKIO, 17. sept. — General Douglas MacArthur je danes naznanil, da okupacija Japonske gladko napreduje, in da bo kot posledica mogoče v teku šestih mesecev demobilizirati in poslati domov vse vojake, ki so bili poklicani v armado na podlagi obvezne vojaške službe in vršiti redno okupacijsko službo z 200,-000 možmi redne armade.
General MacArthur je rekel, da se bo vsled tega, ker se je uporabilo japonsko vlado kot orodje za izvršitev pogojev kapitulacije, rabilo samo majhen odstotek mož, denarja in časa, ki bi bil potreben, ako bi se bila na Japonskem upostavila zavezniška vojaška služba.
WASHINGTON, 17. sept.— Državni department je nocoj podvzel korake, da se podvzame preiskava glede izjave generala MacArthurja, da se bodo ameriške okupacijske sile na Japonskem v teku šestih mesecev znižale na 200,000 mož.
Državni department je očitno nejevoljen nad generalovo izjavo. Podtajnik Dean Acheson, ki v odsotnosti tajnika Byrnesa zavzema njegovo mesto, je izjavil, da mu ni o MacArthurjevi izjavi ničesar' znanega in da bo poskusil dognati, pod kakšnimi okol-ščinami jo je general dal v javnost.
SEJA V S. D. DOMU
Jutri ob 7.30 uri zvečer se bo vršila seja veseličnega odbora skupine, ki deluje za postavitev spomenika vojakom 'okrožju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Seja je važna, ker se bo ukrepalo glede priredbe, ki se vrši v nedeljo, 23. septembra in se prosi vse, da ste gotovo navzoči.
V omenjenem poročilu je med drugim rečeno:
"Stališče Jugoslovanov je, da so osvobodili ozemlje, kjer so bili njih rojaki skozi 20 let zatirani, in da ne vidijo vzroka, za-k£^j naj bi se izročilo nazaj v roke njegovim zatiralcem."
Potem pa Fisherjevo poročilo nadaljuje, da jugoslovanski agenti v Trstu cirkulirajo peticije za odklopitev Trsta in zaledja od Italije, in da onim, ki peticij nočejo'podpisati, grozijo, da si jih bodo zapomnili in obračunali z njimi, ko bo prišel čas.
IZREDNA DELNIŠKA SEJA
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Ely, Minn. — Prve dni meseca avgusta je preminil na svojem domu pionir Andrej Štern, star 82 let in doma iz Srednje vasi pri Šenčurju na Dolenjskem. V Ameriki je bil čez 45 let. Pred letom mu je umrla žena. Zapušča samsko hčer.
Danes zvečer ob osmih se vrši važna seja delničarjev The North American banke v spodnji, dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Ker se gre za to, da bi delničarji in delničarke odobrili povišanje osnovne glavnice, je važno, da pride dovolj veliko število delničarjev na sejo, da postane tak sklep veljaven. Kdor se seje ne more udeležiti naj vrne podpisano poverilnico v urad banke na St. Clair Ave. ali v urad podružnice na Waterloo Rd.
Unija UAW-CIO je naznanila, da se bo med 235,000 delavci, ki so zaposleni v tovarnah (General Motors vršilo stavkovno glasovanje, s katerim se bo podprla zahteva za 30-procentno mezdno zvišanje.
Delavski tajnik je v tej zvezi rekel, da upa, da bo določba zveznega zakona, da se mora 30 dni počakati, predno se izvede sklep za stavko, dala vladi prili ko, da spor izravna, predno bo do stavke dejansko prišlo.
Nov problem je nesoglasje v unijskih vrstah
K zapletenosti situacije grozi prispevati še dejstvo, da se v Detroitu pojavljajo nesoglasja med člani CIO avtne, unije. Uradniki lokalnih unij, ki so šle na stavko na svojo roko, obtožujejo glavnega predsednika R. J. Thomasa, da je mlačen napram delavstvu in grozijo mu s porazom na prihodnji konvenciji, ki se bo vršila prihodnjega aprila. I
Predsednik Thomas je danes z ozirom na unijsko zahtevo za 30-procentno mezdno zvišanje podal izjavo, da je predsednik Roosevelt pred svojo smrtjo unijskim uradnikom dal zagotovilo, da bo vlada vzela vprašanje mezd v avtni industriji v pretres, čim bo končana vojna. Roosevelt je obljubil delavcem nagrado, je dejal Thomas, ako bodo sodelovali za stabiliziranje mezd v smislu formule "malega jekla."
FRANCES ERJAVEC
Včeraj zjutraj ob štirih je umrla v Charity bolnišnici Frances Erjavec, rojena Kukec, stara 58 let, stanujoča na 12012 Corlett Ave. Doma je bila iz fare Boštanj, vas Sonček na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 33 leti. Bila je članica društva "Bled" št. 20 SDZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, hčeri Mrs. Mary Scinkovec in Mrs. Frances Vad-nal in sina Antona, v starem kraju pa zapušča tri sestre. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:30 uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
LOUIS TEHOVNIK
V mestni bolnišnici je umrl po dolgi bolezni Louis Tehov-nik, star 55 let. Doma je bil iz fare sv. Jakob pri Celju na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. V stari domovini zapušča dve sestri in enega brata. Stanoval je na 6714 St. Clair Ave. Pogreb se bo vršil v sredo ob 1. uri popoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče.
BIGAMIČNI ČASTNIK ODPUŠČEN IZ ARMADE
BERLIN, 17. sept. —^Stotnik Schultz, ki je preteklo poletje tukaj poročil članico WAC oddelka, je bil od vojaškega sodišča danes spoznan krivim in kaznovan z odpustom iz armade.
Schultz, ki je doma iz Chica-ga, je poročil Miss Kanello Koul-varis iz Brooklyna, N. Y., v civilnem obredu, predno pa se je moglo pripraviti cerkveni obred, je prišlo na dan, da ima ženo v Chicagu. Izgovarjal se je, da je dobil poročilo, da je bila žena ubita v neki nesreči.
30 DNEVNICA SMRTI
V sredo ob 6:30 uri zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnega Antona Mi-lavec, v spomin 30-dnevnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo.
IZ BOLNIŠNICE
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Louis Kovačič, 955 E. 67 St., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo.
KROŽEK ŠT. 2 PROGRESIVNIH SLOVENK
Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se je v obilnem številu udeležijo.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
18. septembra,^
li:
k
f ENAKO P RAVNOST''
Owned »nd Published by i m ABmiCAN J0G08LAV PBINTINO AND FUBLISHmO CO.
J #331 BT. CliAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 lamed Every Day Except Sundays and Holidays BUBSORIPnON RATES-rfCENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mali Out of Town:
<Po raznaialcu r Cleveland In po pošti Izven mesta):
for One Year — (Za celo leto)_______WJW
Por Half Year — (Za pol leta)_______I JO
Por 3 Month# — (Za I mesece)_______3.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Meblkl):
Por One Year — (Za celo leto) -
Por Half Year — (Za pol leta)--
Por 3 Months — (Za • mesec#)-
-•7^0 _ «.00 - IJC
for Europe, South America KOd Other Foreign Oountrle#: (Za Evropo, Jutno Ameriko In druge Inozemake driave):
Por One Year — (Za celo leto)..............
For Hall Year — (Za pol leta)------------------
-J«.00 _ C60
entered i
Second Olasa Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congres« of March Brd, M78.
FRANK BUCK:
Rajcico učimo govoriti
PROF. LASKI TOLMAČI ZUNANJE POLITIČNI PROGRAM BEVINA
Harold J. Laski, ki je predsednik Britske delavske stranke, je napisal članek, v katerem tolmači zunanje-po-litični program delavske vlade na sledeči način:
Bevinov prvi govor v parlamentu je zelo ugajal Anthony Edenu, ki je dejal, da je ta govor dokaz, da je zunanja politika iznad političnih strank. Obenem pa je ta govor prizadejal mnogo duševnega trpljenja levičarjem na Angleškem — mislim, da še mnogo več, kot levičarjem na Španskem in na Grškem.
Po mojem mnenju je Eden v zmoti- — ravnotako kot levičarji. Res je seveda, da so bile njegove besede precej nesrečne, da so bile hladne, mesto da bi vzpodbujale in izražale toplo simpatijo. In vendar je naglas tega govora popolnoma drugačen kot vse, kar smo bili vajeni slišati, kadar je govoril Eden.
Kdorkoli je pazljivo prečital njegov govor, je moral spoznati, da je Bevin željan, da pride čim prej konec za Francov režim, in da je treba, da se nudi španskemu narodu prilika, da svobodno pove, kaj hoče. Obenem pa je imel popolnoma prav, ko je dejal, da Britanija ne more vsiliti španskemu narodu meščanske vojne. Zadeva Tan-gerja je pokazala, da Foreign Office ne goji nobenega prijateljstva napram Franco vi Španiji.
Glede Grčije pa bodo vsi kritiki, ako so pošteni, pomislili najprej, da se nafi^jata zdaj v Londonu i^egent Da-maskinos in ambasador Loeper. Ako se bo slednji še kdaj vrnil nazaj v Grčijo, je verjetno, da bo imel nalog, da se ne briga več z ono vneto gorečnostjo za kraljeve interese kot v času, ko je bil še Churchill predsednik britanske vlade.
Prepričan sem, da bo Bevin postal eden naših velikih zunanjih ministrov. Z obema nogama stoji na tleh, a pri pogajanjih mu ni nihče mojster. Dobro mu je znano, da zunanja politika ni neka tajinstveni in čudna zadeva, temveč pred vsem vprašanje, kako preskrbeti hrano in ■obleko, zaščito in streho onim, ki so je potrebni. Bevin bo šel po svojih opravkih v Foreign Office-u na svoj značilni in posebni način — malo počasi morda, toda brez obzira na kričanje in proteste, čim bo sklenil, kaj hoče.
AMNESTIJA NA BOLGARSKEM
Zadnje tri dni je na Bolgarskem politična napetost močno polegla—kot posledica amnestije, katere so bili deležni skoro vsi elementi opozicije.
Oni del agrarne stranke, ki je v opoziciji, je pozdravil osvoboditev Gičeva, enega svojih prvakov, ki je bil že minister za poljedelstvo. Demokratična stranka se je začela nanovo organizirati, ko je prišel iz zapora Mušanov, bivši ministerski predsednik in zunanji minister, ki je bil obsojen radi sodelovanja z Nemci.
Nikola Petkov, ki je bil minister brez portfelja in je odstopil ter tako postal vodja vse opozicije, je vašemu poročevalcu dejal da želi sodelovati s komunisti na podlagi enakopravnosti. Naglašal je pri tem, da je vsaka vlada na Bolgarskem obsojena na nemoč, ako komunisti ne bodo vdeleženi.
Anton Jugov, komunist, ki je minister za notranje zadeve, je izjavil, da bo uživala opozicija o priliki bodočih volitev popolno svobodo in odločno zavrnil trditve, da je meščanska straža v rokah in pod kontrolo komunistov.
Zanimivo je, da sta si vlada in opozicija na jasnem, da mora ostati oblast v rokah domovinske fronte. Opozicija zahteva le, da je treba domovinsko fronto reorganizirati, ter da ne sme biti nobenega vmešavanja v notranje zadeve političnih strank. Vsi so si edini v tem, da ne sme priti do povratka v dobo "fašistične preteklosti."
Vse bolgarsko časopisje posveča mnogo svojega prostora sestanku zunanjih ministrov v Londonu in naglaša, da bo čas izdelave mirovnih pogodb usodnega pomena za Bolgarijo.
še v začetku svojega delovanja sem si pridobil sloves, da sem dober lovec na redke in nenavadne ptice. Saj so bile ptice moja prva ljubezen v kraljev-stvu divjih bitij in nagnjenje v deških letih do zbiranja ptic me je dovedlo kasneje do tega, da sem se odločil za poklic, ki me je vodil skozi svet divjega življenja. Med vsemi ptiči me posebno zanimajo člani one nebeške vrste, ki je znana med ljudmi pod imenom rajčice.
Rajčica je po svojem poko-lenju, čeprav se čudno sliši, le okrasna sraka. Mislim; da noben izveden ptičar ne bo gledal na rajčico, ne da bi se bil pri tem čudil nad čudnim krvnim sorodstvom med najkrasnejšim pernatim stvorom in njegovim ponižnim, domačim in vsakdanjim sorodnikom.
Nekoč sem se o tem razgo-varjal z Louisom Rithom, tedanjim ravnateljem svetovno znanega cirkusa Barnes, ki je kupil od' mene nekaj posebno lepih primerkov rajčice, ki sem jih bil pred kratkim pripeljal s spboj iz Nove Guineje. Louis je tedaj sprožil pogovor o srakah, ker se je spomnil neke "govoreče 'srake", ki je pred nekaj leti bila zelo privlačna točka potujoče komedije.
Govoreča sraka seveda ni nobena posebna redkost. Marsikateremu kmečkemu dečku je že uspelo naučiti udomačeno srako, da je znala povedati eno ali dve besedi.
"Za boga. Frank" je vzkliknil. "Zakaj ne bi učili govoriti rajčice ?"
"Zakaj ne?" sem ponovil.
Toda Louis je vztrajal pri svoji misli. Spreten človek bi lahko s takim uspelim poskusom zaslužil bajne novce. Božji čWvek, ali si lahko misliš kako večjo senzacijo za ameriški oder? Kinematograf tedaj namreč še ni tako preplavil sveta kakor danes.
Omenil sem Louisu nekaj težav, ki so stale na potu predlaganega poskusa, toda polagoma me je prisilil do, priznanja, da stvar ne bi bila nemogoča. Na-glasil sem, da je rajčice le izredno težko udomačiti in ukrotiti ter da so večji primerki mec njimi prav tako divji in neu krotljivi v kraljestvu ptičev, kot sta lev in tiger v svetu zveri.
Toda tigri in levi se dajo ukrotiti, me je z zmagovitim očitkom prekinil Roth. Zakaj ne bi potem tudi tega ptiča udomačili.
Leto na to mi je prišel v Kan tonu Louisov predlog na misel Pravkar sem odpošiljal veliko zbirko ptičev, ki sem se jo na-dal ugodno prodati na Japonskem in v Ameriki.
Cele štiri dni me ni hotela zapustiti misel na tvegan poskus. Neglede na denar, ki bi si ga s tem prislužil, sem čutil, da bi poskus imel tudi neko znanstveno vrednost.
Ko le nisem več ^nogel pregnati skušnjave, sena se odločil, da poskusim. Izbral sem si krasnega mladega samca iz vrste imenovane "velika rajčica", katere krasote se človek, ki je ni videl naravnost, ne more predstavljati, a njen jezik je skoraj isti kot oni srake, ter tudi kljun iste oblike, le da je za spoznanje manjši.
Na podlagi skrbno preudar-jenega načrta mi je bilo treba najprej poiskati nekega pernatega skrbnika za svojega novega varovanca. V to svrho pa nisem vzel papige, temveč indijsko planinsko šojo, ki je mnogo bolj nadarjen govornik kot pa papiga. Ta kot saje črna ptica ima tudi to hvalevredno lastnost, da je naravnost nedosegljiv oponašalec. Izbral sem si mlado ptico ter jo ločil od ostalih ptičev, tako da bi bil edini
glas in besede, ki bi jih čula, one,, katere bi hotel, da se jih nauči.
Najprej sem želel, da se moja šoja gladko nauči besede, katere bi kasneje sama skušala naučiti rajčico. Biti bi bila morala fraza, ki bi prihajajoč iz ptičjega kljuna zabavala povprečno ameriško občinstvo. Odločil sem se za rek: "Halo, kako vam kaj gre"?
Brez vsake težave sem pripravil šojo, ki sem jo krstil za Babby, do tega, da je brez pre-stanka ponavljala te besede. Kadar se je kdo približal njeni kletki, že se je šoja oklenila s kremi ji mreže, umerila je svoje kot jagode debele oči na gosta ter pričela brez konca hre-sčati: Halo, fialo, halo, kako vam kaj gre, kako vam kaj gre ?
Zato je Gabby; dobila košček banane. Vsakega posetnika, moje uslužbence kakor tudi goste sem naprosil, naj odgovarja Gabby samo njene lastne besede in nobenih drugih, tako da za Gabby drugi glasovi in besede ne bi obstojali.
Ko je bila Gabby že dc^volj naučena, sem dal prinesti v isto sobo rajčico, ki sem si jo izbral za svoj poskus, in postavil sem obe kletki drugo poleg druge. Rajčico smo nazvali Grof Do-30, ker je bil njen dom v goščah pri Dobu, glavnem naselju na otokih Aru.
Tedne sta obe kletki viseli druga poleg druge. Gabby je zadovoljno žlobudrala ves dan in grofu Dobu ni moglo uiti dejstvo, da se je Gabbyjev glasovni trud, kadar je kdo prišel v sobo, poplačal s slastnim darilcem.
Vsakemu, ki je posetil dotični prostor, sem naročil, naj stopi h grofovi kletki in ponavlja besede: "Halo, kako vam kaj gre". Obenem naj bi mu pa tudi molel košček rambutana, nekega džungelskega sadeža, ki ga rajčica cgni kot največjo slaščico. Dokler pa grof ni dal nobenega odgovora, ni dobil ničesar in je lahko samo gledal na slastno vabo.
Meisec je minul preden smo pri grofu opazili, da je ^isel prodrla v njegovo domišljavo. Očitno je kazal pohlep po ram-butanu, in zdelo se nam je, da se mu je počasi začelo svitati, kako mora narediti Gabbyjinem odmevu podoben šum, če hoče priti do njega.
Tako je plemenitnik iz Guineje začel kazati zanimanje za svojega klepetajočega soseda. Cesto je nagnil glaVo na stran, kadar je Gabby pričela govoriti, in je poslušal.
Naše prihodnje delo je bilo, da smo dali Gabby in grofa v skupno kletko, ki je bila zelo prostorna, saj je merila po šest čevljev v vsaki smeri.
Grof se je prenašal 2 Gabby in kmalu si je začel prizadevati, da-bi pokazal, kadar je šoja govorila, kako je tudi on nadar jen. Večkrat je skušal opozoriti svojega klepetavega soseda na svoj govorniški dar ter je raz-košatil svoje peruti in rep ter pri tem zakikirikal svoj rezek džungelski, krik v višini Gabby-jinega petja.
Ko sem slednjič privadil grofa misel skupnega življenja šojo, sem se trudil, da mu do-povem, kako mora narediti, če si hoče zaslužiti košček rambutana.
Začel sem- z besedo "halo", o kateri so poskusi ponovno pokazali, da se jo najlažje naučs ptiči. Privleči sem hotel grofo-vo'pozornost s tem, da sem mu molel nasproti tri ali štiri olup Ijene rambutane. Željno je uprl svoje oči na slaščico, ki sem jo držal pred njim in pri tem sem neumorno ponavljal besedo "halo."
Dva meseca sem se dan na dan, na ta način trudil in slednjič je moj trud le bil poplačan s tem, da sem slišal grofa, kako si je prizadeval, ko sem stopil k njegovi kletki, dati od sebe glas, ki ga je slišal pri šoji
Prepej časa je minulo, preden je pri tem poskusu napredoval. Toda s časom se je njegov nerazumljiv glas le ločil v dva zloga, iz katerih se je polagoma vedno jasnejše oblikovala beseda "halo".
Kadar se je pa grof za to potrudil, je bil tudi poplačan s koščkem rambutana in tako je kmalu doumel zvezo med vzrokom in posledico. Vsaj enkrat na uro se je nekdo približal grofovi kletki ter mu zapeljivo kazal košček rambutana. Ko je grof našel ključ do tega darila, se je začel resno truditi, da si ga tudi prisluži. Njegov "halo" je bil kmalu napol dovršen in polagoma je začel pristavljati druge besede, ki so vedno bolj zvenele na "kako vam kaj gre".
Mraz v vsemirju
če nas pozimi skrbi, kak mraz je zunaj, pogledamo na toplomer na vnanjem oknu, pa se temu primerno oblečemo. Dostikrat se potem, ko stopimo na ulico, prepričamo, da se je toplomer zmotil, da je tople j: ali pa hladneje, kakor je kaza lo živo srebro. Te napake pa ni kriv termometer, marveč mi sami, ker zahtevamo, da bi kaza termometer toploto zraka, ko vendar lahko kaže samo lastno temperaturo, to se pravi: tisto na katero se je sam segrel ali ohladil. Ta je pa seveda odvisna od množine toplote, ki jo termometer sprejme in tiste, ki jo spet odda okolici, kar se največ spet ravna po tem, kako je termometer narejen.
Če za "primero postavimo na okno, ko sije sonce nanj, šest različnih toplomerov, kakršni so naprodaj za domačo rabo, bo prav gotovo kazal vsak drugo temperaturo, še bolje bi zadel pravo temperaturo zraka v lesu vložen toplomer,' kakršni se rabijo v kopalnicah, ker je njega živo srebro z lesenim okro-vom zastrto pred sončnimi žarki, tako da zakrivi edino napako tista toploto, ki žari skozi okno iz sobe. Popolnoma odprt živosrebrn termometer bi pokazal pri tem poskusu dokaj višje stopinjo, ker nalik zrcalu odbija vidne svetlobne žarke, tem bolje pa vsrkava toplotne žarke sonca. Še višjo temperaturo bi pokazal toplomer, ki ima mesto živega srebra rdečo tekočino, vobče najvišjo pa termometer z modro tekočino, ki vsrkava samo rdeče, to se pravi toplotonosne žarke, dočim hladne, modre žarke odbija.
Če bi hoteli izmeriti temperaturo vsemirja, nam termometer nič ne koristi, ker ga nimamo kam obesiti, dokler še ne letajo med zvezdami vsemirske ladje. Zaradi tega se da temperatura vsemirja zgolj teoretično ocenjevati. Samo po sebi ne more biti vsemirje niti toplo niti mi-zlo, prav tako kakor ne more biti ne trdo niti mehko, ne alda'ko in grenko. Neke lastnosti imajo lahko samo telesa v njem. Samo neko telo v vsemirju je lahko toplo ali mrzlo. Navzelo se bo pač tiste toplote, ki jo prejema od toplotnega žar-kovja, razširjajočega, se po vsemirju z različnih nebesnih teles. Nekaj prejete toplote bo naše telesce seveda spet izžare-lo, ali slednjič se bo njegova -temperatura le uravnovesila pri neki stopinji, in ta temperatura je odločujoča za nas.
Kakor nam je pokazal poskus z različnimi vnanjimi toplomeri, je odvisna sprejemna in oddajna sposobnost za žarke od tega, kako je telesce ustvarjeno. Če se hočemo izogniti vseh ndpak, potem si mislimo postavljeno v vsemirje tako zva-no absolutno črno telesce, ki bi popolnoma posrkalo vse žar-kovje, dasi je tako telo le teoretično mogoče, v naravi ga pa ni. Kakšna bi bila temperatura takega telesca v vsemirju? To je popolnoma odvisno od kraja, kamor si mislimo postavljeno. Blizu sonca bo zelo vroče.
daleč od vsakega žarečega nebesnega telesa pa seveda zelo mrzlo.
Vzemimo, da izhajamo z našim črnim telescem iz sonca in se mu počasi oddaljujemo. V neposredni bližini sonca bi imelo naše telesce temperaturo 4,830 stopinj Celzija. V resnici znaša temperatura sončnega površja 5,740 stopinj, toda ker telesce lahko vsrkava sončne žarke le po tisti plati, s katero je obrnjeno proti soncu, dočim jih s proč obrnjeno polovico spet izžarja v svetovni prostor, se seveda nikoli ne more segreti na sončno temperaturo.
Če se s telescem počasi oddaljujemo od sonca, pada njega temperatura in sicer v kva-dratičnem razmerju z oddaljenostjo. Na skrajni meji sončnega venca bi se znižala njega temperatura že na 2,500 stopinj C. Od tod naprej bi pa prav naglo pojemala in bi v katerikoli točki tira naše zemlje znašala samo še stopinje nad ničlo, v oddaljenosti planeta Jupitra od sonca že — 152 stopinj C, v razdalji novo odkritega planeta Pluta pa celo — 230 stopinj. Pri tej temperaturi so vsi plini razen vodika, helija in neona že tekoči.
SKRAt
"Ali ne pogrešate kopi novem stanovanju?"
"Nikakor, saj grem to na morje!"

"Zakaj pa jokaš, sinko "Včeraj sem se udaril v ^ "In zakaj jokaš danes? ' "Ker te včeraj ni bilo do
,81*
Ali že veste.
da nastopi zaradi gibalne sposobnosti nag«]® ^ debelenju in raaščobniO' ^ stem, kar tvori spet no preobremenitev krvnega ^ toka in udov in zaradi teg* -
spesuje delov? -
■staranje teh

Če zapustimo oni del vsemirja, v katerem se gibljejo planeti in se ustavimo spet na de-setinki poti do najbližnje zvezde stalnice, opazimo da je padla temperatura našega črnega telesca na — 267 stopinj. Pri tej temperaturi tudi vodik že preide v tekočino. Če potovanje po vsemirju nadaljujemo še kar naprej, moramo že začeti upoštevati tudi žarenje drugih sonc, ki jih je nešteto v vsemirju in ki onemogočajo, da bi se znižala temperatura našega telesca do absolutne ničle, to je na — 273 stopinj. V tako zvanih črnih lisah naše "Rimske ceste", to je tam, kjer so sončne in zvezdne megle prav redko posejane, znaša temperatura le še dobre pol stopinje nad absolutno ničlo in to so vobče najmrzlejši deli vsemirja.
Če bi bila mesec in zemlja absolutno črni telesi, tedaj bi znašala njih temperatura zaradi sončnega žarenja 40 stopinj C. Po izkušnji pa vemo, da se temperatura dostikrat globoko zniža pod to teoretično mejo, ali pa jo visoko prekorači. Na luni se menjava temperatura celo med 100 in — 150 stopinj C. Vzrok je pač ta, da niti zemlja niti luna nista absolutno črni telesi in da se razen tega vrtita okoli lastnih osi.
Luna ima le majhno g,bsorb-cijsko sposobnost za sončne žarke, ki jih zaradi tega skoraj neizkoriščene odbija nazaj v vsemirje. če merimo na luni, kadar jo obseva sonce, temperature do 100 stopinj, ni, tega tako razumeti, da bi bilo res skalovje tam gori tako vroče, marveč da je to samo temperatura, ki se z-njega odbija. Nasprotno pa je na lulii v senci ze-
da se zmanjšuje gibali^^^, sobnost udov, zlasti nog, sploh najbolj podvržene ° ^ in sicer zaradi obrabe ca in nagubančenja sklep# zi ter glavic? —
, jdiJ
da se dejstvo o naz^
»ci

Vil 'Os 'Os
Uil
'Og K);
iN] 4}il
'OB '0{ Hi
'Oj
*.\'l '0;
h
tvornosti in sposobnosti ^
leka ni vzrok za to, da prepustili samemu sebi, 0^8^ bolj nekakšen poziv in da, da naj telo s posebno nqgujemo in ga vadimo. ^
da naj bo način lesa pri človeku starejs ^ povsem drugačen kakor ki je v rabi pri mlado® (prednost je treba
n i m in spretnostnim .^t
opuščati je treba prenap®^^,#-pljuč in srca in to niorda^^jf ho s silo doseženih io nih 'prvenstvenih storit® ' rova'ti je treba one	l
in organe, ki sta jih ^ starost posebno poško
lo mrzlo. Luna se mo enkrat na mesec okrog svoje osi in tisto toplote, kolikor se je j® ® f čilo na sončni strani, P glo spet izžari, ko se če. Tako pade nje	^
na senčni strani na pinj pod ničlo.	^
Zemlja ima v nasproO^^^j«
no izvrstne toplotne	f
v oceanih, razen tega 3® jjj ? dana s plaščem zrak^' j^ois prav sijajna naprava cijo toplote. Ozračje prav dobro propusča lovno sončno žarkovje, ^ pride skoraj neoslabiJ® jge'' Iji v prid, dočim je za plotne valove, ki jih ma izžarja, le malo P
H
Zaradi tega se zemlja kratkih nočeh le mal°^
podnevi se pa počasi sp jfe-
ONE FIGHT THAT STILL GOES ON!


LIZATION



|V|
It

%
'»venski ameriški narodni svet
Na lad 3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU.
konvenciji SANS, ki se Je vršila 3. in 3. sept. 1944 odbora-	izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in čkmi šir—
ČASTNI ČLANI:
^ln»	LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J.
. Sh(i^ '^*^dnica: MABIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue,
■ F, J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.,
Hedon.	CLANI EKSEKUTIVE:
KRISTAN. 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. '^Pfedsca -"ANKO N. rogelj, 6208 Schade Ave^ Cleveland 3, O. » Dlinois. • ^ED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23,
G- KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU.
UCOB^ ^INKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chkago 23, 111.
ENAKOPRAVNOST
f
STRAH 3
lio
ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, BUL
IMO W. 22nd PL, Chicago 8, HI. U:opot^^®NC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI.
KUSHLAN, 6409 St Clak Ave., Cleveland 3, Ohio. i;OVAK, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago
5S^K4B,
23, HL NADZORNI ODBOR:
predsednik, 351 N Chicago St., Joliet, 111. 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
309 Xenafly Rd., Englewood, N. 3. ŠlRSI ODBOR:
Ohio.
jjg	Butsi unoun,;
f jfy®' 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. PD ' ^^605 Waterloo Rd., Cleveland 10, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. 4.\>2^	334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa,
Jptto	No. 4, Princeton, 111.
b!" ir» *676 Washington St., Denver, Colo.
KLTivp 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn, »to ^^36 So. Kenilworth Ave., Berwyn, III. lO^ ^VAR.^r'^lNZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. IW	Station St., Bridgeville, Fa.
. uVtfr . ^CK.	__J DI..J -KT-i-i« Ohio.
Y.
Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. *^58 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. iVh ^ SToiot 1640 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. VlftRt • 1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
b.-^lCH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ij«^
te^

1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, III.
^465 Lakeland Blvd., Noble, O ^' 364 Menahan St., Brooklyn, N.
**^4 8p
1% I
I. SXc 2Basi^
A. F. u. Bldg., Ely, Minn.
C* ^ Menahan S S»ICICH, 1091 Ž??' 4658 Rosa .
sica Rozamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
jt'

Ki'
if
K«'
^ tega storila, ma-^ bi on vse

y
''Sevanje)
iiic	mara Roža-
■ odpv. in naslednji '®Pje. spet v zgornje more ni-'®seio , ^art in sestri
»A' !^bo.
vidi straš-^^kšna je da-3''ah ifv feleda in stra-Po2dv.~-^°^^ mučiti. Na
—oh^ ®<^Sovori brez o^Pombe. Po-
Sa takoj odide.
^Žavv,	*
v-
knežnja z „' ^ boš to stori-

izmislila, da bi ,,, ^^lec ^ vsako uro
1,!.' <la si •" ^ ves to, m mogla izmi-
C;.'
^ftth o teJ dvojemu mo-' • 'd&bi	nič rekla,
hudo za-• ■ • • m on že do-
V>'» '
^ K. I Polti:
Veliki dan je že tako blizu. Nocoj pride teta Helena, ki ne more ničesar zamolčati, in gospodična Bergerjeva je že okrasila sobo prve pevke z lepim jesenskim šopkom.
V dvorani imajo -zvečer spet glasbo. Nič več ni ta dvorana tako svečano tiha. Prazno življenje vlada med starimi slikami. Harrovo veliko zagrnjeno platno. Stari kožuhovmasti ko-njičel^ na katerem je delala Ro-žamarija svoje prve ponesrečene poizkuse z jezdenjem in po katerem se vzpenja zdaj že mali Henrik, čeprav &e ne more zlesti nanj, Rožin ležalni stol, klavir, slikarski pripomočki, velike vrtnice z zlato rumenimi bukovimi vejicami in prelepimi temno rdečimi listi ameriškega javora, mizica za čaj in torbica za ročna dela, last tete Ulri-ke, ki se ji po svoji velikosti prav podaja. Tudi Marga je v dvorani in počiva v udobnem, starinskem usnjenem naslanjaču.
Harrov nemirni duh blodi sem in tja. Samo glasba ga utegne še kdaj pomiriti. Tudi knez ima
globok stol in sedi na levi zraven hčere. Na desni pred njo leži na tleh preproga in nanjo se lahko zlekne Harro, kadar se najbolj zamakne v glasbo. Knez ljubeznivo ne opazi te posebnosti. Njegov zet je že davno v vsem zrasel čezenj in nobene napake ne more več odkriti na njem. Alfred obrača z veliko spretnostjo note in zmerom ve, katero knjigo si kdo želi. Zdaj je spet zdrav, toda na njem je nekaj plašnega, potlačenega in časih že skoraj obupanega . . . Njegova lahkomiselnost je doživela močan, premočan udarec. Vsi so nežni in prijazni z njim. Tudi teta Ulrika se skoraj topi od same ljubeznivosti. Kakor bi vsi čutili, da drugačnega vedenja ne bi mogel prenesti.
■ Roža ima seveda najboljši, najlepši prostor, ne predaleč od klavirja in ne preblizu, in Harro je spet napravil iz nje prav lepo tihožitje. Malo se mora vzlic vsemu še igrati z njo, in njegove roke umetnika znajo lepo izbrati blazine, ki se po barvi prav ujemajo. Tudi gube njene obleke—odeje nima skoraj nikoli—naravna kar najlepše. In ko se začne igranje, je Rožamarija tako mirna. Na vsem je danes nekakšna pričakovanja polna svečanost, prazničnost. Saj bo danes knez izročil Koži svoje veliko darilo. Naredil bo, da se bo slučajno zagovoril. Vsi bodo molčali, če bo Roža kaj opazila. Roža čuti, da je nekaj v zraku,-toda danes mora preveč misliti in samo čaka. Ji bodo že povedali.
In potem sede Ivan Frederik spet z lahnim priklonom proti damam h klavirju in prosi za predloge.
"Roža, kaj želiš?" vpraša knez.
Reče mu:
"Najrajši poslušam kaj iz korala, oče. Toda bojim se, da se potem ne bi vsi drugi dolgočasili, ko boste ves čas poslušali samo motive in posamezne glasove ali spremljevanje brez petja."
"Ce bi imeli vsaj gosli!" vzklikne Harro kakor za vabo njenim mislim.
In poslušno mu sledi še oče z nasmeškom.
"In harfo, Harro, celo in otroške glasove,—in kaj se potem vse?"
Vsi slutijo, da se bliža veliki trenutek.
"No!" vzklikne teta Ulrika, da bi izpodbodla kneza. Že dolgo ni nihče slišal iz njenih ust tako vedrega "no!"
"Prosim še dalje, Rožamarija," reče knez.
Smehlja se.
"In ženski zbor in velike orgle, pa Henrika in Gizelo za samospeve."
"Oh, če bi bilo vendar kaj ob-viselo tu na stenah. Saj sta morala tu prepevati. Najlepši in Ona. On je nagnil glavo nazaj' in ji potisnil pručico pod levo koleno. Zakaj je to storil, ne vem . . .
Nanjo je potem pokleknila. Gosli je imel v rokah in dejal ji je: 'Taktiraj zdaj!' in potem sta začela."
Vsi so poslušali, kako je razpletala svojo nežno nitko s svetlim, mehkim glasom,—iznenada pa se je sama prekinila.
"Oh, kakšna sem. Govorim in govorim, ko bi vi radi poslušali glasbo . . ."
Ivan Friderik je začel tiho igrati, preludij prvega zbora: "Vriskajte gospodu! , , ."—in knez čuti, da se obrača čedalje več prlčakujočlh oči proti njemu.
Tedaj se oglasi:
"Ljuba Rožamarija! ..
Toda takoj spet utihne.
Zdaj pa je morala ona že nekaj opaziti.
"Kaj pa imate?" vzklikne vedro.. "Tako čudoviti ste danes vsi. Presenetiti me hočete. Gosli imate!"
"Oče," vzklikne Harro, "začelo se je že, zdaj pa le nadaljuj!"
"Ljuba Roža, seveda imamo gosli,—tudi deške zbore imamo In čelo Imamo, samo Henrika In Glzele nimamo, tako da ne boš mogla biti čisto zadovoljna,— pa vsaj našo dobro voljo sprejmi! ..."
Harro zaploska:
"Imenitno si govoril, oče! No, Roža. Prosim te, stori, kar hočeš, samo okameneti ne smeš ali pa se preveč razveseliti, ker bi ti to utegnilo škodovati."
"Toda, oče, kje Imaš deške zbore," vpraša Roža vsa Iz sebe.
"Jutri pridejo. Jutri je dopoldne velika izkušnja, popoldne bomo pa imeli v cerkvi predstavo, Rožamarija."
In po njenih licih zdrsne nekaj solza. Hitro seže po robček, mora ga uporabiti. In reče nato z nekoliko trudnim, a vendar jasnim glasom:
"V cerkvi? Oh, kako je to lepo, oče ... In vsi pojdete tja! Kako bo lepo, kako lepo ..."
"In tudi ti pojdeš tja. Roža, In če se boš nocoj preveč razveselila, se boš do jutri že spet popravila."
"S seboj me boste vzeli? V cerkev . . . mene? ... Jaz naj bi ... jaz ... jaz . . ."
"Ljuba Roža, kako moreš misliti, da si bomo sami pripravili tak užitek, tebe pa pustili tu ležati?" vzklikne knez na videz očitaje.
In teta Ull jo Izpodbode:
"Ne bodi kakor ovčlca. Roža, Jaz bom sedela pri tebi In te varovala. NIČ se ti ne bo moglo primeriti."
In potem doda še Harro:
"Veš, Roža, In preveč sentimentalna takrat tudi ne smeš postati."
Roža leži nekaj časa čisto tiho, potem pa reče z lomečim se glasom:
"Toda gospod dvorni svetnik ..."
"Pohvalil nas ni, toda pogledal bo skozi prste."
"Gospod Friderik, prosim vas, sedite zdaj k meni in recite mi. .. Nisem prav razumela, kateri zbori naj bodo. 'Vriskajte gospodu'?"
"Vse, visokost, do veličastnega konca, ki ga še ne poznate. Z njim vas mislimo šele presenetiti. Dober »opran smo dobili in tudi bariton je skoro nedosegljiv. Bariton z nekakšnim tenorskim prizvokom v zgornjih legah, visokost."
"O, Harro!" je vzkliknila. "Vsi govore tako, kakor bi bilo res ..."
"Neumna Roža!" je odvrnil. "Ali mi boš verjela, če ti povem, da je gospodična Bergerjeva že preoblekla postelji za pevko in baritonista?"
"Da," je zajecljala Roža, "toda, kdo . . ."
"Poleg tebe sedi in zardeva," je vzkliknil Harro.
"Zapoznelo darilo za rojstni dan. Roža. Vse delo je pa opravil Ivan Friderik."
"Ti oče, ti ... Pa so vendar vsi pripovedovali, da je nemogoče! . . ."
"Prav za prav je bilo vse nemogoče, Roža," je dejal Harro, "toda oče je naposled le omogočil."
"O, Harro, ali ne bi mogli iti malo, čisto malo ven. Očetu moram nekaj povedati . . . Moram, Harro . . . Samo tja na konec."
Dvorana je velika. Vsi stopijo komaj do Harrove slike in že ne morejo ničesar slišati.
Knez šepne v strahu: "Ne vznemirjaj se. Roža!"
Tedaj dvigne ona svoje roke in jih sklene za očetovim vratom. Nikogar ji ne bi bilo treba pošiljati strait saj ne reče nobene besede. Samo gleda ga. In počasi izgine ves njegov greh.
"Mirna si, Roža ... Veseli se!"
In zdaj smejo spet vsi priti in Rožamarija skoraj ne odpre več ust.
Ivan Friderik preigra nežno in j tiho še enkrat vse, kar je že preizkusil. Roža je tako pobožno blažena, da se Harro iznenada spet preplaši in ne spusti roke z njenega zapestja, kjer šteje udarce žile. Toda ti so danes čudno mirni in močni. In ko vidijo vsi, da se je še on pomiril, se vesele z njim, in tako nastane prelep večer, kakor more biti le ttakrat, ko šumijajo tihi stu-denčki in hladi sapica, ki veje nad njimi, vsa srca, ki jih družita ena ljubezen in ena bol.
(Dalje prihodnjič)
KUPUJTE VOJNE BONDE
THISISTHE WAY I CAN USE THEM!
i


Oglašajte - -Enakopravnosti
General Wainwright
AMERICAMHEPOES
by WOODY COWAN
že dosti-
Ali k •" " j se jutri
1''' bos
3vor brez po-'^araš verje-

locoi
^ povedala mo-
ne
^ hr^- ti "■»
mama. In . ^"^atn molčati.
na,
w Ve{ S'^™
Ali boš
S,
je po-Pa ^ spravili
»biKmdmv
upati."


Lt. Gen. Jonathan W. Wainwright, who commanded the American forces in the Philippines when Cor-regidor surrendered, is shown after his release from Jap prison camp.
Official Pearl Harbor Blame

' k^j ttiogoce več ® bo zgodilo.'
A LIBERTY SHIP has been named for James G. Squires of Everett, Mass., second cook on the torpedoed S. S. Malantic, and a Merchant Marine Distinguished Service Medal awarded posthumously. Squires clung to a rope thrown to the life boat in which he, the ship's master and nine other crewmen floated on rough seas until the other ten vere safe on a British rescue craft after the torpedoing. Then he lapsed into unconsciousness ind w?s swept away. Investment in Victory Bonds to support living herws is a testimonial,- too, -to such men...........U, S. Treasury Dcparlmcnl





KUHINJSKE PEČI
Imamo lepo izbero Grand, Roper in Quality kuhinjskih peči na plin.
Nudimo vam tudi električne kuhinjske peči.
Miza in 4 stoli (breakfast set) od 24.95 naprej.
Pri nas dobite tudi druge predmete za vaš dom
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.	'
JOflN SUSNIK
NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo brezplačno

Rear Adm, Husband E._ Kimmel, upper right; A^m. Harold R. Stark, left; and Maj. Gen. \Valler C. Short, lowet right, shown on background of attack on Pearl Harbor, have been given the offlcial blame for the unpreparedness of American forces when the Japs attacked the slands. General Marshall, also named, was declared not responsible by President Truman.
JUŽNI SLOVANI!
Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini.
Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov.
IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES!
Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV.
Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja.
IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON:
The United Committee of South-Slavic Americans 465 Lexington Ave.. New York 17, N. Y.
prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot
"Contributing Member" istega.
Vse čeke in money-ordere izdajte na ime:
United Committee of South-Slavic Americans
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
IT,
•. ssepteo^
Pomladni sen
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ★
Priredil I. H.
liililiililiildiilalilialiilaililaliilHliilaliilBliilaliklaliiliiiHlaliilHiiilaliilHliilBljiiBliilBililBliilBiiilBiliiBliilBliiM
(Nadaljevanje)
—	Oprostite za trenutek, gospod stotnik, to je Konsuela.
—- Ali je tukaj? — vpraša Marija in poizvedljivo pogleda gospo Omanovo.
—	Da, otrok moj, ravnokar je prišel. Toda prosim te, ne razburjaj se.
—	Naj tedaj pride— on je, ki sem ga tako neizmerno ljubila — šepeče — o, kako sem ti hvaležna!
Koprneče zrejo njene oči pro-• ti vratom, skozi katera je moral pnti oni, ki je tako vroče hrepenela po njem. Konečno zagleda iskreno ljubljenega moža na pragu svoje sobe. Skuša se dvigniti, pa ne more. Obe roki mu iztegne v pozdrav.
—	Wolf! — šepetajo njene tresoče se ustnice in blažen smeh se ji je razlije okoli usten. — Hvala ti, da si prišel, ti drag, ti moj ljubi!
Z dvema korakoma je bil pri njeni postelji. Uljudno se odstrani gospa Omanova, da jima dovoli nekaj minut .nemotenega svidenja.
Wolf poklekne pred poste-Ijp in položi svoj obraz na njeno roko z drugo roko pa Marija gladi njegove črne lase. — Vsled ginjenosti Wolf ne more govoriti niti besede.
Slednjič pa pravi Marija s tresočim glasom:
—	O, Wolf, to je moje največje veselje, da te še enkrat vidim! Zdaj pa lahko v miru umrjem.
—Nikar ne govori tako, moja ljuba Marija; ne morem verjeti. S tem govorjenjem mi trgaš srce.
—	Na to misel se moraš navaditi, Wolf. Potem se me boš mogel tudi še spominjati, ne da bi imel pri tem kak greh. Saj tako ne moreva biti skupaj.
Zopet je nastal molk. Samo tikanje ure je bilo slišati. Od zagrnjene svetilke je medla luč padla na smrtnobledi obraz, iz katerega so gledale skoro prevelike črne oči. Njeni lasje so bili razpuščeni in so objemali njen obraz kot svetniški sijaj. Wolf gladi njene nežne roke ter ji nepremično zre v obraz, kot bi si hotel vtisniti njeno podobo v svoj spomin.
Svoje nekdanje lepote sicer ni več imela, toda bila je nadnaravno vznesena in ljubka.
Njene oči so počivale v njegovih, ko ga tiho vpraša;
—	Kaj ne. Wolf, pa si me vendar ljubil? — Wolf se ozre na njo s pogledom, ki ji je povedal vse. Lahno se mu nasmeje in nadaljuje: — Da, vem, toda še enkrat sem hotela slišati iz tvojih ust, moj dragi! — O, zdaj rada umrjem v spominu na svoj pomladni sen. Kako lepo je bilo kako sladko sem sanjala!
Tedaj pa Wolf prime za obe njeni roki, jih pritisne na svoje prsi in reče s tresočim glasom:
—	Da, moja Marija, ljubil se te in te še ljubim, bolj kot vse na svetu! Saj si mi bila vsa moia sreča!
Blaženo smeje ga gleda in zasadi pogled svojih temnih oči v njegove. Nežno prime njegovo glavo in jo še enkrat poljubi — zadnjikrat. Nato jo rahlo položi na blazino. Marija zapre oči, toda na njenem obrazu je še vedno ležal blažen izraz. — Ted9,j pa nekdo odpre vrata,
—	Oprostite, — toda Konsuela mora vzeti zdravilo, — zdaj je čas za to, — pravi gospa Omanova ljubeznivo,
—	Že zopet? — O, zakaj me budiš iz mojega pomladnega sna? '— toži Marija,
gospa Omanova, zato pravi; — Sedaj grem, imam še službo.
Zdaj pride najtežje zanj — ločitev! Tiho, brez besed drži obe njeni roki; izprevidel je, da je ne bo več videl. Proti njegovi volji — hotel je biti močan — so mu tekle solze po njegovem lepem obrazu. Zakričati bi bil mogel od bolečin, ko je videl to nežno postavo, brezupno, pa udano ležati na smrtni postelji. Kako rad bi jo obvaroval vseh nadlog!
—	Z Bogom, moj Wolf, — šepeče Marija in se bolestno nasmeje. Wolf nato odide in gospa Omanova ga spremi do vrat. Hrepeneče se ozirajo Ma rijine oči za njim — o, kako težko je bilo v cvetu mladosti ločiti se od vsega, kar dela življenje sladko in lepo in iti s sveta.
Prvič ji pridejo take misli; toda preslaba je bila, da bi se jih oklepala. Ko se gospa Omanova vrne, najde Marijo v globoki omedlevici.
• — Saj sem vedela, — pravi žalostno. — K sreči pride njen mož in posreči se mu obuditi jo k zavesti.
—	Zakaj me budite? Tako sladko sem sanjala svoj pomladni sen! — dahnejo njena usta. Toda takoj nato se strese njeno šibko telo, hud kašelj in kri se ji vdere skozi usta; njena bela odeja je bila vsa škrlatno rdeča.---
Malo časa zatem je bilo vse končano. Nežno zatisne dr Oman mrtvi dekUci oči. Solze so lesketale v njegovih očeh.
ni para, — pritrdi Berger vesel, — bolj je še za kaj višjega —
Wolf ni imel več časa; Gabrijela in njen oče sta morala kmalu priti, sam pa je šel pred njima.
—	Z Bogom, Berger, — se poslovi in mu seže v roko.
—	Z Bogom, gospod stotnik in vesel Božič!
—	Vesel Božič! — kot bi zanj še bilo kaj veselega na svetu. Bridko se nasmeje in njegov pogled plafa preko zimske pokrajine. Povsod sneg; debelo je ležal po vejah smrek; vse je bilo kot pogrnjeno z mrtvaško odejo. In pri vsem teijn je zavidal vse one, ki spe in počivajo na tem prostem, tako daleč proč od vseh bolečin sveta. Mraz ga strese; svojo suknjo zapne in pospeši korake.
v
Otrokova smrt je Wolfa vidno izpremenila. Sicer je bil vedno re^en, toda tako redkobeseden in puščavniški še nikdar. Tudi njegovo sicer močno zdravje je trpelo; tuga in noči brez spanja so ga grizle.
S svojo ženo se je popolnoma spri. Vsako skupnost ž njo je odločno zavrgel. Tako je vsakdo živel za sebe. Zaradi žalovanja nista mogla hoditi v družbo. Zato je Gabrijela za nekaj tednov odpotovala, da se je odtegnila tesnemu ozračju svoje hiše.
Malo svetlobe v Wolfovo samoto je posijalo samo, kadar ga je obiskal Stranski, katerega je žalostna novica globoko potrla.
Wolf mu je samo naznanil smrt svojega sina; da pa se je zopet srečal z Marijo, mu ni sporočil. Zakaj neki?
Stranski je prišel, da bi se zaročil s Katico Lavterjevo. Njena lepota ga je povsem prevzela in Wolf se je odkrito veselil njegove sreče.
Potekla je zima, potekla, pomlad in prišlo je poletje v vsej svoji krasoti. Wolf se ni. mogel otresti spomina na preteklost. Izgubil je vse veselje do življenja, ki mu je bilo naravnost zoprno, — nekega jutra ga najde njegov sluga mrtvega v postelji. Na čelu je imel majhno rano, s postelje mu je visela roka, iz katere je padel revolver. Na obrazu je ležal miren izraz.
Gabrijela se ni mogla utola-žiti. Na svoj način ga je ven-dar-le ljubila, in zdaj ji je to napravil!
Spočetka je bilo govorjeno, da se je ponesreči ustrelil, ko je čistil svoj službeni samokres, toda resnica se je vendar-le' prikradla v svet.
Njegovo raztrgano zakonsko življenje je bilo splošno znano in vsled tega ni bilo mogoče drugače tolmačiti vzroka njegove smrti. Toda nikogar ni bilo, ki bi obsojal — splošno je prevladovalo pomilovanje. Kdor ga je poznal, ga je tudi spoštoval.
Tako je bil pokopan poleg svojega otroka in vse je žalovalo za njim.
Zopet je stari Berger kopal grob in zopet je stal pred njim s solznimi očmi in sklenjenimi rokami. Njegova pamet tega ni mogla razumeti.
— Da, prazno je vse zemeljsko, in človeško življenje je kot cvetlica na polju — ko gre vihar čez njo, je ni več.
v
To je povest onih grobov, in v tihih nočnih urah sem ti pisala o tem, kar sem izvedela. Sprejmi te liste prijazno in ako te bo kdaj pot pripeljala tušem, bova šli skupaj tja in bova položili nekaj cvetja na grob.
KONEC
Kupujte vojne bonde!


First Yank to Bring Japs to Heel
'V
Za delavce
Išče se fan+e
za
PIN BOYS
stare nad 16 let Stalno delo
E. 98th Recreation
St. Clair Ave. in E. 98 St.
Mali 0#
Proda s®
V.	I? gol
hišo za eno družino.^ ^ nez, kopalnica,	^
klet. Vse v najboljs® Kdor želi, naj se zgla®" niku na 999 E. 76 St.
ŽENSKA
dobi delo za pranje in čiščenje 2 dni v tednu Stalno delo—dobra plača IV 2460
vasi .
bodo zgledall kot novJ> ^ v popravilo zaneslj'V®® vedno Izvrši prvovrstno
Tivor^Tpned Mode > Saves for Bonds
— Ne jokaj, žena, — tolaži svojo ihtečo soprogo, — mnogo ji je s tem bilo prihranjenega. Zdrava ne bi bila nikdar več. To je najboljšo za njo, četudi mi je hudo, da je odšla. ■ Ravno tako sem jo imel rad kot ti. — Naj v miru počiva!
Bil je Božič. Wolf je okrasil grob svojega sina s cvetjem in kot pogosto prej je tudi danes obiskal Marijin grob. Pri grobu najde starega Bergerja, ki je ozaljšal grob s smrekovimi vejami in božičnicami.
—Dober dan, gospod stotnik, ga pozdravi in se mu uljudno prikloni.
—	Vidim, da ste me prehiteli. Tudi jaz sem ji prinesel cvetja.
—	Ne morem si kaj, da ne bi tej ljubeznjivi, lepi Mariji prinesel cvetja, — pravi stari mož,
—	o gospod stotnik, — in si ob riše solze, ki so mu tekle po licih, — ko sem za njo kopal grob, tedaj mi je bilo kot bi šel kos mojega srca ž njo. — Ko je bila zadnjikrat tukaj, je rekla, da bi najrajši za vedno prišla sem in zdaj je tako. Tega ne bi bil mislil, da se bo naglo zgodilo. Toliko mladosti in lepote! — Da, da, — in žalostno prikima,
—	to je bil povsem drug čas, ko je pred leti vedno tako vesela in prišla sem nam, takrat spomladi. —
Wolf se obrne v stran, ker mu je zagorelo v očeh. Nato pa vzame iz denarnice bankovec za sto mark.
—	Tukaj, Berger, za sedaj vzemite to — lepo skrbite za grob in večkrat položite nanj sveže cvetlice. Bele vrtnice in tudi šmarnice je tako rada imela!
—	Ne, ne, — se brani Berger, — za grob bom vseeno dobro skrbel. .
— Nič se ne obotavljajte, Berger, 'cvetlice morajo biti moje, sam pa si jih ne morem preskrbeti. Z ostalim pa napravite veselje vašemu Viljemu, saj zasluži; dober fant je.
—	To mislim tudi jaz, gospod

/ o




DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas
6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj.
Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901
od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
When General MacArtluir landed in Japan to map the future course of conduct for that country towards the rest of the world, he was riot the first American to do just that. In 1854 Com. Matthew Perry of the U. S. navy made the Japs cry "Uncle" when he forced the Mikado to open Japanese ports to American shipping and establish commercial relations.

HOME FRONTS
WAR FRONTS
Two pieces look like one in this willowy, afternoon style. The dress is moss green rayon twill with contrasting winged sleeves and standup collar of gold. Sewn at home, it saves for War Bonds. Patterns at local
stores*	'Irccfsury Department
get your newspapers, magazines
and other waste materials into the hands of uncle sam the quicker way.
from your home to the mill in thirty-six hours.
call henderson 5357
Nothing Left on Corregidor When U. S. Heroes Fell
B. J. RADIO! Si
1363 E. 45 St.
Prvovrstna popra' vrst radio
Vq
I
i
Frank
16131 St. ClalT *
lit
NORTHERN F ,
Forneze inštalir^^ pravimo vsakovrs^® z novimi ali rablj®^ 1172 E. 79^, HE 4146

0
Waterloo Sty^^
15333
v Slov. del. L nI
OBLEKE ZA
DO MEBt
Izdelujemo oble* popravljamo obleka, vensko.
Hiša nap'"
1018 E. 70 St. — sobami in kopalni^"',^)^ na, beneški zastor^ v;, lej. Cena $4,750.
6936.
LIVARJI
IZBORNA PRILIKA PRI
National Malleable ^ Steel Casting Co.
Nobenih težav vsled preosnove
Civilna produkcija v polnem razmahu
Smo 77 let na uslugo transpor-tacijskim industrija\n
THE NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING CO.
10590 Quincy Ave.
Sat Od: po: cei
nic
ga sk(
da
&
ftftj hal k Ji( opi
M Ves
Zavarovtn
Išče se ŽENSKE
ZA SNAŽEN JE V ŠOLAH Dobra plača. Pokličite OH 6991
PROSPECT WINDOW CLEANING CO.
1107 BOLIVAR RD.






Iščese
ZIDARJE IN TEŽAKE
Dobra plača
Kdor se zanima, naj se oglasi na
960 E. 185 St.

Wolf je razumel, kaj hoče stotnik; ključavničar, da mu ga
WACs and U. S. engineers examine a portion of the ruins of "topside'' barracks, Corregidor, Philippine islands, showing the complete destruction that resulted before the gallant American forces were defeated by the superior Japanese arms. There was nothing but ruin for the Japs to take over and there is nothing left of the strong prewar fortification now that the island is back in the hands of America.
Opera+orica za lika nje moških hlač
Mi imamo na razpolago službo za več žensk, ki so izurjene pri popravljanju moške obleke.
Polni čas in stalno delo Tedenska plača
The Halle Bros. Co.
1228 Euclid Ave.
ognju, avtomobilski®® itd'
janko n.
6208
ENdicottJ
h 5l( k 1%
potrebuje se od jodi izvlečenje zob in enako še polno zadovw j!« Župniku, ne da bi ^ dosti časa. Vse .-nS-kadar vam Čas P ni naslov:	„ je«"
vhod pa Knaa^ovo P a
6131 St.
nova v Angleško-^'^
besed# (English^)
Dictio#*^!
Sestavil
Dobi
ENAKOPI^^ iV^
6231 St.

1001 E.
Če rabi vas for**®* v
Vedno prvovrstno
JOHN
22331 Beckford AV«
Če rabi vass , STREHO
orne^
,1»' cg
ki morajo nositi bodo dobro g, kjer imamo da umerita odprta ob nedelj
Mandel


LODI
Sloven*« L*'
J « 10=" IT Odprto 9:30 do
Zaprto ves
<ja«*