Leto LXX Stev. I8S a V Ljubljani, v četrtek, 13. avgusta I942-XX Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rad. Ljubljada 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podrutnlcai Novo mesto. izklj učna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Izhaja vsak dan zfotra| razen p onadaljka lo dneva po praznika. | UradoUtvo In aprarai Kopltarjava 6, L|obl|ana. 5 Redaziooe, Amrninlstrazionai Kopitarjeva 6, Lublana. § Telelon 4001—4005. Abbonameoti: Meto 18 Lire; Estero, meta Al Lun, bduiooe domentea. anoo 34 Lir«, Lstero 50 Lire. G. C. tj Lubi&na 10 650 per gli abbo-namentl: 10.349 per 1« InserzloaL Flli«iet Novo mesto. Coneesslonarla escluslra per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana H. A. Milano. II Bollettino No 806 Azioni esploranti in Egitto Bombardamento di truppe e di auto« mezzi nemici - Grossa nave da guerra colpita nel Mediterraneo TI Quartier Generale delle Forze Armate co-municu: Sul fronte doll'Egitto azioni di reparli esploranti. L'aviazione delT.Vsse ha svolto notevole atti-vita boinbardaiido con successo rnnceiitramcnli di truppe o di automezzi; aerei avversari lianno efletuato attacchi su alcuni centri delle nostre rotrovie ed in particolare sulla piazza di Tohruk la cui difesa -ha distrutln un velivolo nemico pre-cipitato nei pressi di H a r d i a. Otto altri appa-recchi sono stati abattuti dalla caccia tedesca in ripetuti vivaci scontri. * Incursioni neree hritaiiniche su Catania e su varie Incalita della provincia di Cagliari lianno causatn duo inorti o tre foriii. Nel Mediterraneo o r r i d e 111 a I e un nostro snmmcrgihilc attarrava alTalba di ieri una grossa nave da guerra di tipo imprecisato forte-menlo srortala colpcndola con due siluri. Vojno poročilo it. 806 Ogledniško delovanje v Egiptu Bombni napadi na sovražne čete in vozila - Velika bojna ladja zadeta s torpedi v Sredozemlju Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Delovanje oglcduiških oddelkov na egiptovske 111 bojišču. Osno letalstvo je razvilo znatno delovanje z uspešnim bombardiranjem vojaških zbirališč in avtomobilskih vozil. Nasprotna letala so napadla nekatera skladišča v našem zaledju, posebno t o b r u š k o t r d n j a v o. fije obramba je sestrelila eno sovražno letalo, katero je treščilo na tla blizu lt a r <1 i j e Osem nadaljnih nasprotnih letal so sestrelili italijanski jn nemški lovci v ponovnih živahnih spopadih. Pri angleških letalskih napadih na Ca t an i jo in razno kraje v provinci Cngliari sta bila dva mrtva in trije ranjeni. V zahodnem Sredozemlju jc včeraj oh zori neka naša podmornica napadla močno spremljano veliko sovražno bojno ladjo nedoločene vrsto in jo je zadela z dvemi torpedi. •ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmaammm Sovjetska armada pri Kalaču uralcmi V letošnji ofenzivi so nemške in zavezniške sile zajele 1,044.741 ujetnikov, uničile ali zaplenile 6271 topo v ter 6056 letal — Slavjanskaja zavzeta — Angleška letalonosilka »Eagle« potopljena I ITitlerjev glavni stan. 12 avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške sile, ki jim poveljuje poveljnik tankovskih oddelkov general Pauliis. z izdatno podporo protiletalskega topništva in letalskih skupin pod poveljstvom armadnega generala barona von Richlhofena v velikem d i) n s k e n kolenu zahodno od Kalača uničile glavnino (i2. sovjetske armade in močno dele prve oklepne armade. V tej uničevalni bitki je bilo doslej zajetih nad 57.000 ujetnikov ter uničenih ali zaplenjenih nad tisoč tankov in 750 topov vseli vrst. Sovražne izgube sn velike. Pri teh bojih so se posehno izkazale hrvaške čete. Od začetka pomladanske bitke nn polotoku Kerč pa do konca bitke v velikem (Ionskem kolenu so nemške in zavezniške č"fo na vzhodnem bojišču zajele 1.044.741 ujetnikov ter zaplenile ali uničile 6.271 tankov in 10.111 topov vseli vrst. V istem časll je bilo uničenih 4.960 sovražnih lefnl v zračnih bojih. 664 letal j,- se strelilo protiletalsko topništvo, 412 pa jih je bilo zbitih nn tleh. V knvkaškem področju so zavzele romunske čete vzhodno od K e r š k o o ž i n e žilavo hranjeno mesto Slavjanskaja. Nein-šk-> čeCe prodirajo nndalje v kavkaško gorovje. Letalstvo je nadaljevalo svoje napade nn sovjetski promet ob obali in nn črnomorsk« pristanišča. 7, bombami je potopilo eno stražno ladjo, dve prevozni ladji in dva obnliin čolna ter poškodovalo 6 prevoznih ladij in en obnlni čoln. Južno od Stnlingrnda je bil z bombami uničen sovjetski oklepni vlak, na Volgi pa je bila potopljen« enn tovorna ladja, tri pa poškodovane. , Po dolgem času je sovražnik sovernoza-hodno od Voronežn spet začel s svojimi razbremenilnimi napadi. V trdih bojih so bili odbiti in pri tem je bilo uničenih 4(1 fankov. Pri Rž evu so bili tudi včeraj ponovni na-padi številčno nad močni h sovražnih sil deloma v protinapadu odbiti. Jugovzhodno od I I ni e n s k e g a jezera in na bojišču pri V o I h o v n so deloma v Nižinskem boju propadli ponovni' sovražni napadi. V Finskem zalivu so bojna letala potopila tri sovražne stražne Indje ter poškodovala več stražnih ladij ter en čistilec min. Kakor je bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu je nemška podmornica pod vodstvom kapitana Rnsenbatima 11. avgusta v zahodnem Sredozemlju s štirimi torpedi v močno za- Važni sklepi vladne seje v Rimu Zakonski načrti o pomoči vojnim invalidom, o zmanjšanju izdatkov v novem proračunu za 5100 milijonov lir, o uveljavitvi obveznega državnega načrta za kmetijsko gospodarstvo in o zasegi gozdov za preskrbo vojske in civilistov s kurivom Rim, 12. avgusta, s. Pod Ducejevim predsedstvom se je včqjaj ob 10 sešel ministrski svet, ki je poleg ukrepov za redno upravo odobril še naslednje: Predsedstvo vlade: predlog za spremembo zakona o narodni ustanovi za varstvo in pomoč vojnim invalidom, da se ta zakon prilagodi novim zahtevam in postane bolj uspešen. Zakonski načrt o rabi bojevniških imen po razijih družbah, delovnih' in izdelovalnih zadrugah. Zakonski načrt o določilih za ljudske banke, ki spravlja v sklad zakon o bankah z novim civilnim zakonom ter določa glavne smernice, potrebne zaradi posebnega značaja ljudskih bank in za pospeševanje teh zaslužnih ustanov, ki imajo danes v Italiji zbranih nad 10 milijard lir -prihrankov. Zakonski načrt o izvajanju določil o podeljevanju vojnega zaslužnega križca osebju, ki je sodelovalo pri sedanjih vojnih nastopih. To odlikovanje lahko dobe pripadniki oboroženih sil, člani Rdečega križa, malteškega reda; militariziranči, asimiliranci in civilisti, ki so od 10. junija 1940 sodelovali pri vojnih nastopih. Zunanjo zadeve: na predlog zunanjega ministra so bili odobreni različni ukrepi. Notranje zadeve: na predlog Duceja kot notranjega ministra so bili odobreni ukrepi upravnega značaja. Italijanska Afrika: Odobren je bil zakonski načrt o omejitvi delovanja pripadnikov judovskega plemena v Libiji. Zakon delno uvaja ukrepe o obrambi italijanskega plemena tudi v Libijo. Ravnanje s tamošnjimi Judi bo urejeno tudi z ozirom na mohamedansko prebivalstvo, ki ima v Libiji večino. Zakonski . načrt o pomoči in ureditvi položaja oseb, ki prebivajo v italijanski Vzhodni Afriki in v ozemlju, zasedenem po sovražniku ter o pravnem in kazenskem postopanju s temi osebami. Finance: Zakonski načrt o spremembah v državnem proračunu za leto 1942-43. Načrt vsebuje znatno zmanjšanje postav za razna ministrstva in sicer zmanjšanje izdatkov za potrebe, ki niso v nujni zvezi z vojno. Zmanjšanje teh izdatkov bo vrglo 1601 milijonov lir, zmanjšanje preračunanih dohodkov pa 735 milijonov lir. Nadaljnje zmanjšanje izdatkov v znesku 3500 milijonov fir pojde na račun vladnega programa v znesku 4000 milijonov lir, ki je bil sprejet z zakonom 20 januarja 1939. Zakonski načrt glede kreditov za izredne izdatke, ki jih povzroča vojna, zakonski načrt o ureditvi cen za dobave in delo pri vojaških upravah in o spremembi pogodb s temi upravami Zakonski načrt o pozakonitvi naslovov javnih uradnikov in uslužbencev ter obrtnikov in umetnikov. Mornarica: Zakonski načrt o odobritvi sprememb v zakonskih določilih o mornarikih rezervnih častnikih. Letalstvo: Zakonski načrt o naboru podporočnikov za 6talno službo* v letalstvu. Zakonski načrt o napredovanju podčastnikov in vojakov zaradi vojnih zaslug da se s pospešitvijo napredovanja nagradi vojno delovanje omenjenega osebja. Narodna vzgoja: Zakonski načrt o upokojanju vodstvenega in učnega osebja v državnih šolah ter o oprostitvi šolskih taks zaradi vojnega stanja. Odložene so za leto dni upokojitve osebja, ki bi moialo iti v pokoj letos oktobra. Javna dela: zakonski načrt o napravah in poslovanju dvigal v zasebni službi ter o kazenskih določilih za tiste, ki se pregreše zoper ta zakonski načrt. Zakonski načrt o spremembi čl. 55 v zakonu o vodah in električnih napravah, ki se nanaša na ugasnienje pravic za izkoriščanje voda. Zakonski načrt o nabiranju mestnih arhitektov. Kmetijstvo in qo-dovi: ukrep za uveljavitev načrta o kmetijski pridelavi po skušnjah iz delne, toda značilne uporabe zakonskega načrta z dne 24. marca letos, ki je dal kmetijskemu ministrstvu možnost .da določa površino, katero morajo kmetje obdelati z določenimi rastlinami zaradi splošnih koristi. Novi zakonski načrt omogoča obvezno uvedbo pravega urejevalnega načrta za italijansko kmetijsko gospodarstvo po Duceievih smernicah iz govora 23. marca 1936. Načrt bo določal površino, ki io je treba dali raznim splošno važnim pridelkom v vsej državi in v vsaki pokrajini s posebnim ozirom na tamošnje razmere. Zakonski načrt o obdelavi pašniških predelov, po katerem bodo obdelali okoli 400.000 hektarjev pašnikov, zlasti da bi pridelali čimveč sena. Načrt določa tudi podporo kmetom za to delo. Ukrep o spremembah določil glede žitne bitke, ki združuje dosedanje tri natečaje v enega samega, v natečaj za pospešitev kmetijske pridelave. Zanje ie določenih 5 milijonov lir nagrad. Ukrep za preskrbo s citronovo kislino za izdelavo sredstev za pobijanje škodljivcev. Zakonski načrt o izkoriščanju pridelave kuriva in oglja, ki zaradi povečane porabe dovoljuje gozdni milici zasego vseh gozdov, da jih lahko sama izkorišča v ta namen, če ne bi tega storili lastniki. Dalje enotno ureja razdelitev lesa in oglja za vojsko, civilno prebivalstvo in industrijo. Promet: zakonski načrt, ki postavja zarski varovanem konvoju potopila angleško letalonosilko »Eagle«. Lun angleško lovsko letalo, ki je podnevi priletelo nad Nemški zaliv, je bilo sestreljeno. Preteklo noč je angleško letalstvo poleg neuspelih nadlegovalnih napadov na Nemški zaliv, napadlo stanovanjske četrti raznih mest t zahodni Nemčiji, posehno Mainz in Wies-haden. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Razdiralne in zaiigalne bombe so naredile stvarno škodo in škodo na poslopjih. Nočni lovci so s protiletalskim topništvom sestrelili 11 na padajočih bombnikov. Nemško Irtalstvo je v noči na 12. avgust z razdiralnimi iu zaiigaluimi bombami napadlo vojaško važne naprave na južni angleški obali in v Midland ii. Napadi so povzročili težko razdejanje, požare in eksplozije. Rim, 12. avgusta. AS Angleška uradna agencija daje vsaj nekoliko slutiti dramatične borbe na Kavkazu, ko popisuje, kako hitre kolone nemških niolociklistov, oboroženih z ročnimi granatami, metalci ognja in strojnicami nad držaji motornih koles, s peklensko naglico dirjajo po kavkaških cestah na vee strani Te kolono se stalno porazde-ljujejo v majhne ogledniške motociklisticno oddelke, ki vozijo tudi po vseh stranskih poteh do kolovozov in stez, prinašajoč v vso kraje fizično moč nemške zasedbo, katera se vali kakor narasla reka. Te oglednice srečujejo povsod ovire vseh vrst, pa se junaško bore in ne popuste, dokler ovira ni premagana in vojna teče svojo pol naprej. Velike pehotne in topniške skupine slede hitrim motoci-klističnim oddelkom ter daio zasedbi trdno in organizirano obliko. Na Kavkazu se ponavlja islo, kar se je dogajalo v Franciji z islo silo, z islo h ska razsežnost in neskončni prostor. Na Kavkazu so vse razdalje v primeri s Francijo petkrat večje. Očividno je Iudi število in sila nemških kolon v sorazmerju s površino, ki jo morajo zasesti iu zavarovati. Rim, 12. avgusta. AS. Dailv Expressovc vojaški sodelavec smatra padec 1'jatigorska za zelo nevaren znak, kajti Pjatigorsk jo važno cestno središče in tod leče najboljša železniška zvrza m l (iroznijeni in Kaspiškim morjem. V Pjatigoi>\u so važne petrolejsko čistilnice in so za Sovjete za vekomaj zgubljene. Padec mesta |e znak, da se i ■ začela bitka na kavkaških gorah. Sovjeti mora o braniti Nemcem pristop k glavnini petroh-jskim vrelcem v gorati pokrajini. tTiniest pije: C'e Timo-šenko bolj brani Stabngrad kakor Kavkaz, smatra izgubo tega mesta za težjo kakor izgubo pelrolej-skih vrelcev. Zdi se, da bi vrhovno sovjetsko poveljstvo za vsako ceno rado obdržalo Volgo, ki teče skozi Stalingrad, kajti Volga je neobhodno po-trebna prometna zveza, brez katere n. mo^<:t obramba Sovjetske Rusije. Po Volgi prihaja tudi petrolej iz. drugih ruskih predelov in če hi Sovjeti zgubili Kavkaz, bi bila Volga za Stalina in Tinio-Senka še večjega pomena. Monakovo. 12. avgusta. AS. Milnchener Neueste Nachrichten« pišejo. Nemški in zavezniški .oddelki napredujejo tu J: ob obali, kar dokazuje zasedba sovjetskega pristanišča Jejska. Ilolj-ševiki skušajo vkrcati ostanke svojih č l v severna pristanišča na Kavkazu ter jih po čezkavkaški železnici prepeljati di ugani. Tukaj pa jih nadleguje nemško letalstvo Stnrkhnlm. 12. avgusta. AS. londonski lir ti poročajo, da je zadnji nemški bombni napad nt južno Anglijo naredil veliko škodo v london-kl grofiji in da nemški bombni napadi že dolgo niso bili tako težki. * ' hi- j trosijo in z istimi učinki. Edina razlika je velikan- I Angleška letalonosilka potep!] Hitlerjev glavni stan. 12. avg. AS. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj naslednje posebno uradno vojno poročilo: Neka nemška podmornica je danes opoldne na zahodnem delu Sredozemskega morja s štirimi torpedi potopila angleško letalonosilko >Eagle«, ki jo plula v močno spremljanem sprevodu. Rim, 12. avg. AS. Angl. letalonosilka »Eagle« je bila, kakor pravi posebno uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, potopljena na zahodnem delu Sredozemskega morja. Imela je 22.600 ton. oborožena je bila z devetimi topovi po 152 mm, s štirimi po 102 mm, s štirimi po 47 mm, z osmimi po 40 mm, s 13 protiletalskimi strojnicami in je nosila na krovu 21 letal. V mirnem času je imela posadko 850 mož. Izdelana je bila v Angliji in spuščena v morje kot križni ka in sicer na račun južnoameriške republike Cliile, kateri naj bi služila pod imenom >Almirante Co-chrane«. Potem je prišla v last Anglije in so jo predelali v letalonosilko. Berlin, 12. avgusta. AS. V zvezi s potopitvijo angleške letalonosilke »Eagle« piše nemški t - U, da jo Anglija zgubila to vojno ladjo na skrajno nevarnem bojišču, to je v Sredozemlju. Potopitev sama pa je dokaz, da so nemške podmornice povsod budno na straži navzlic Churchillovim zagotovilom, da bodo onemogočeno. - lliirsen Zeitung« piše, da ladja sicer ni bila zelo moderna, toda v Sredozemlju je predstavljala silo, ki jo jc bilo bolje uničili. Življenjska pot novega maršala Italije Rim, 12. avgusta. AS. Kakor je naš list že včeraj poročal, je bila arinadnemu generalu Hek-torju Basticu, vrhovnemu poveljniku Oboroženih Sil v italijanski Severni Afriki zaradi vojnih zaslug podeljena stopnja maršala Italije. Ime novega maršala je in bo ostalo zvezano z nekaterimi najslavnejšimi dogodki italijanske vojne. Kot bivši vrhovni poveljnik oboroženih sil na Egejskem morju je general Bastico uredil obrambo te italijanske posesti in sicer tako uspešno, da je iz nje ustvaril za sovražnika nenapadljivo oporišče ter odlično postojanko za italijanska napadalna sredstva na vzhodnem delu Sredozemskega morja Ko je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v Afriki, je v drugi bitki za Cirenajko ter v bitki, ki še poteka na egiptovskem ozeml|u maršal Bastico kot zvest tolmač Duceievih navodil in v popolni miselni ter akcijski edinosti z maršalom Rommelom dal novih dokazov o svojih visokih poglavarskih in organizatorskih darovih. Najvišja stopnja, ki mu je bila podeljena včeraj, je simbolična nagrada tudi za vse osne bojevnike, ki so v gorečem afrikanskem podnebju z brezprimerljivo telesno odpornostjo, taktično sposobnostjo in požrtvovalnstjo ponesli znamenja zmage tako globoko onstran sovražnikovih meia. Berlin. 12. avgusta. AS. Nemški tisk posveča veliko pozornost postavitvi generala Bastica za maršala Italije. V Berlinu poveličujejo njegovo delovanje na otoku Rodu, kjer je sredi vojne organiziral obrambo italijanskih otokov na Egejskem morju in jih obvaroval pred angleškimi presenečenji. Listi poveličujejo tudi njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot guverner Libije in kot poveljnik oboroženih sil v Severni Afriki, kjer tesno sodeluje z maršalom Rommelom. Vedno hujši nemiri ¥ lodlii Bangkok, 12. avgusta. AS. Poročila iz Indijo pravijo, da se je položaj znatno poslabšal in da so po vseh indijskih krajih nastali ostri spopadi med Indijci jn policijo. V Davaru je policija razganjala množice s posebnimi svinčenimi pendre-ki, ljudstvo pa je začelo metati na policijo kamenje in vse mogoče predmete. Na pomoč je moralo priti vojaštvo, ki pa ni moglo iz vojašnic, ker so množice demonstrantov vse ceste v okolici vojašnic blokirale š telefonskimi drogovi in izruva-nim drevjem. Ko so vojaki odstranjevali ovire, jih je prebivalstvo napadalo ler polivalo s kropom in obmetavalo z raznimi domačimi predmeti. V Ka\vnpolu je policija streljala v množico in osem ljudi so morali prepeljati v bolnišnico. pomorski predel pod dalmatinsko pomorsko ravnateljstvo, ki je dozdaj bil pod pomorskim ravnateljstvom v Anconi. Zakonski načrt za pomoč rodbinam mornarjev, vkrcanih na ladjah v pomožnem državnem brodovju. Korporacije: ukrep o ureditvi podnajema v stanovanjih, zakonski načrt o razširitvi obveznega bolniškega zavarovanja za nekatere poklicne bolezni in nezgodnega zavarovanja za kmečke najemnike in delavce. Ljudska kultura: zakonski načrt o ureditvi izvajanja zakona o širjenju italijanske kulture v tujini, o nagradah za pošiljanje in prodajanje knjig v tujino, o izvajanju zakona glede avtorskih pravic in glede kinematografije. Vladna seja se je končala ob 12.40; prihodnja seja bo v prvi desetini oktobra. A V Benaresu je policija preganjala Študente, ki so organizirali deinontracijo in metali kamenje na policijsko poveljstvo. Policija je nekaj študentov zaprla, pa jih je morala na pretnjo drugih študentov in množic spustiti. V Lahoreju je bilo zaprtih mnogo študentov, ki so se s silo zoperstav-Ijali javni oblasti, katera je zaprla nekaj članov kongresa. Na univerzi v Darci je bila proglašena stavka, čeprav tam študira mnogo muslimanov. Tudi indijski delavci so v solidarnosti s študenti stopili v stavko v raznih pokrajinah. V Kalkuti so prenehale obratovali tovarne za aluminij, v Novih Delliih pa predilnice. Singapoore, 12. avgusta. AS. Celotno indijsko prebivalstvo se je včeraj udeležilo demonstracije za neodvisnost Indije. Desettisoče Indijcev je hodilo po mestu z velikimi napisi, kakor: »Indija Indijcem«, »Zahtevamo neodvisnost Indije«, »Zdaj ali nikoli« itd. Množica je molila za zmago Indijcev in njih voditeljev. Manifestacija se je nadaljevala snoči na zborovanju v nekem parku. Množici so govorili voditelji .gibanja za neodvisnost Indije in Malajske. Tudi v drugih treh nipstih na Malajskem polotoku so bile demonstracije. Bangkok, 12. avgusta. AS. Izvedelo se je, da so nastali neredi tudi po drugih indijskih krajih. V Pa lan i je policija na konjih razgnaln 2000 manifesta n tov, ki so skušali napasti pisarne vladnega tajništva. Ker se je množica policiji upirala, je prišlo do streljanja. Pet oseb je bilo mrtvih, mnogo pn ranjenih. V Pokvahu so bile tudi številne manifestacije in množica je vdrla v policijske prostore ter jih zažgala. Zvezni tajnik obiskal počitniško kolonijo GILL-i v San Terenziju Ljubljana, }2. avgustp. Šele »ekaj dni je bilo 1)0 otrok ljubljanskega (ilLL-a na počitniški koloniji ob morju v prekrasnem Sap Terenziju blizu La Spezia, ko jih je že obiskal Zvezni Tajnik iz Ljubljane, ki je prišel nenadoma med nje dne i), pretočenega meseca. Njegov obisk je izzval veselo navdušenj,u med mladimi člani orgajiizacjje. Med svojim obiskom je Zvezni Tajnik mogel ugotovili, da je kolonija v San Terenziju resnično na izredno lepem položaju in da nudi mladim gostom vse, kar zahteva sijajno poletno bivališče z vsemi svojimi prednostmi. Tq je bilo prvič, odkar jo bila pokrajina priključena k Italijanski Kraljevini, da se je skupina slovenskih otrok podala na počitnice na ohnlo našega ntorja. Bilo je naravno, da so tja najprej odšli mladi organiziranci GILL-a in sicer najbolj potrebni in najboljši. To dokazuje, če hi dokaz bil že potreben, kakšno je zanimanje režima za rod, ki dorašča in ta skrb ne popusti niti v sedanjih izrednih okoliščinah. Na tisoče organizirancev GILL-a živi ob tej najlepši plaži polotoka v poletnih počitniških kolonijah. Tam se pečajo s športom in taborenjem ob morju. Med temi obmorskimi kolouijumi je sedaj zbrana tudi majhna ljubljanska kolonija in prepričani smo, da bo prihodnje lelo števil gostov še mnogo večje, ko bodo odstranjene izredne okoliščine, kajti še bolj razširjena in povečana bo dobrodelna skrb za zdravje malih sioveneev. To je namreč dejansko cilj režima, Jij skfljj ju ščiji plenje. Razširiti in poglobiti je namreč treba dobrodelno zaščito zlasti za tiste, ki sp najbolj potrebni podpore. V koloniji San Terenzio se je Zvezni Tajnik v spremstvu zaupnice ženskega fašija v La Spezia, Zveznega Podpoveljnika GILL-a v La Spezia in Zvezijcga Podpoveljnika zelp dolgo ustavil. Oljiskul in pregledal je vse naprave kol,onjjc, kajti vse te naprave so urejeno tako, da čimbolj služijo svojemu cj)ju. Pregledal je spalnice, okrepčevalnico, zdravstvene naprave, dnevno sobe in igralnice. Otroci so vsi najboljšega zdravja in so mu izkazali iskreno navdušenj,e in svojo zahvalo ter so v zboru zapeli »Giovinezzo« in dve slovenski pesmi. Ko se bodo čez mesec dni vrnili domov, ne bodo samo ogoreli od sonca in telesno okrepljeni, ampak bodo znali spoznavati in nalo še bolj ljubiti Italijo. GOSPODARSTVO Japonska organizira vzhodnoazijski prostor Z osvojitvijo vzhodnoazijskega prostora so nastale za Japonsko na obsežnih območjih neštete gospodarske naloge. Povsod je treba z naglico popraviti cesto, železnico in tovarne. Pa ne samo obnova je važna, vse to je treba reorganizirati v smislu potreb, ki jih iina zaključeni vzhodnoazijski proslor ]H)f 1 vodstvom Japonske. Ta reorganizacija začenja takoj, ko nehajo vojaške operacije. V splošnem pri obnovi gospodarstva pod vodstvom Japonske lahko razlikujemo naslednje osnovne stopnje. Dan jabolk, paprike in paradižnikov Ljubljana, 12. avgusta. Ob nekoliko meglenosivkastem vremenu se je danes razvijalo prvo tržno vrvenje na Vodnikovem živilskem trgu. Ilil je dan jabolk, paprike in paradižnikov. V lorek je bilo na izbiro obilo lepili plemenitih hrušk, luasleuk in voden k, da se po domače izrazimo. Nekatere so bile resnično Iako dobre, da k> te kar v ustih stopile in človeka s svojo sočnostjo pokrepčale. Danes so bile hruške redkost na trgu. Tu in tam jih je imela kaka branjevka še v skrivni zalogi. Tolažijo pa nas, da prispe prav za praznik Velikega šmarna spet večja pošiljka hrušk, ki je že napovedana. Na trgu pa je bilo danee obilo jabolk iz gori-zijske pokrajine. Lepa in prvovrstna jabolka. Pa tudi domača jabolka prihajajo na trg ž« v veliki obilici in izbiri. Sprva smo na trg dobivali pač še t-amo slabo vrsto jabolk, sedaj pa že prihajajo na trg domače zgodnje vrste. Domača jabolka so bila po 3 do 4 liro kilograip. Naprodaj je bilo t u • J i ne-i-iaj domačih rumenih sliv, ki so letos objlo obrodile iu je prav sladko gad je. Ponekod so slivam zelo škodovali sadili škodljivci, drugod pa so bi|e pred njimi obvarovane. Pred semeniščem je prodajala peka okoličanka lepe slive po 3 lire kilogram. Kaj naj porečemo k papriki in paradižnikom? Paprike na izbiro! Gospodinje jo rade kupujejo, ker jo nekatere znajo z malimi stroški prav dobro pripraviti, posebno nadevano papriko lirez mesa, ki ga sedaj v teh časih le stiponiraiuo. Ogromne množine paradižnikov so bile na trgu v veliko veselje vsem gospodinjam, ki se hite preskrbovat s tem dobrim pridelkom. Marsikdo pa je lahko posebno občudoval lepe, drobno in čiste paradižnike, ki so vsakomur padli po svoji barvi v oči. Bili so popolnoma zlalorume.no barve. Tona ista kot za navadno rdeče paradižnike. Vsakdo se je zanimal za prodajalko, ki je starejša mamica, gospa Breceljnikova iz Velike čolnarske ulice. Že več let goji njen »iož te vrsle paradižnike, ki so posebno dobri v šolali in tudi zelo okusni kot laki sami. Kakor je povedala ga. Breceljnikova, po letos ti Za osnovo gospodarskega življenja v vzhodnoazijskem prostoru je potrebna uvedba enotnega denarja. V vseh zasedenih območjih je bil vpeljan Iako imenovani vojaški jen, medtem ko pruvi jen kroži le v Japonski. Vojaški jen je zakonito plačano sredstvo v Burmi, Malaji, Nizozemski Indiji, llongkongu in Sanghaju. V določenem razmerju je vojaški jen do plačilnih sredstev, ki krožijo v Tajski, Francoski Indokini in v Srednji Kitajski. Ameriški dolar in funt šterling sta povsod vzeta iz prometa in tudi čungkiuški dolar je bil zamenjan z iiankinškim. Vojaške jene izdajajo povsod vojaške oblasti, ki razmeram odgovarjajoče določijo razmerje do prejšnjega denarja. Razmerje med vojaškim jenom in japonskim jenom pa določa Japonska osrednja banka za posamezna zasedena območja. Pravi jen je hkrati formalno kritje vojaškega jena in novčanic v Ttjski. Tako bo postala Osredn.a banka v Tokiu tudi osrednja banka za vzhodnoazijski prostor. Obnova gospodarstva se krije iz posameznih zasedenih pokrajin, ki krijejo tudi stroške zasedbe Za obnovo gos|>odarstva »o bile |>oysod ustanovljene družbe, ki se naslanjajo na izkušnje Mami/urske družbe za težko industrijo iz lela J937 in Družbe za napredek severne Kitajske. Za Tajsko je bila že ustanovljena posebna družba za napredek Tajske, za Malajski arhipe| tudi |>o-sejjna družba s kapitalom 1 trgu od raznih dišavnih zelišči Neka prodajalka je prinesla na trg nad 3 kg težko ohroviovo glavo. Mnogo je Ui!o na trgu tudi glavnate solato in kumar. Promet je bil drugače splošno zadovoljiv. Zahvala Za VS0 a°1n sočutja, kt smo Jih prejeli ob težki Izgubi najinega predobrega moža in očeta, gospoda Rudolfa Preglja, profesorja so vsom Iskreno zahvaljujeva. Posebna zahvala, r«. zdravnikom, ki so se trudili, da mu reSljo življenje. Iskrena hvala ii. duhovščini, g. ravnatelju dr. Pečovnikii za. tople poslovilne besede, darovalcem vcncev in cvetja In vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki so spremili na njegovi zadnji poti. — Masa zadušnlca so bo brala v petek, dne 14. avgusta ob pol osmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 12. avgusta 1042. •It-'. V ii- >' V •< v.'.j''V.'>v.- ŽALUJOČA ŽENA IN SIN. vprašanje v n»ad#ebojnej# prpgietij vseh teh raz-sežpih območij pa jo zadostno število ladij. Vjm>-števati je treba, da je večina ladij vseh teh območij bila pod angleškim in nizozemskim nadzorstvom. Da «e bi primanjkovalo ladij, so začeli gradili za obalno plovbo ladje iz lesa kar v serijah. Zlasti velja to za ladje, ki so potrebne za prevoz riža.. V ladjedelnicah y Hoi)gkongt), Sj»-gapuru in Šanghaju delajo noč in dan, hkrati pa se sistematično dvigajo ob obrežjih potopljene tovorne ladje. Obnova prijlejovanja stirovin je podrejena svetu za veliko Vzhodno Azijo |x>d pred§edsfyom ministrskega predsednika Toja. Svet je ustanovil posamezne odseke za najvažnejše surovine in poljedelska območja. Posebna pažjija je posvečena nadomestitvi prejšnjih dobav surovega železa in bombaža, ki sta oba večinoma prihajala iz USA. Ta primanjkljaj bodo skušali pokriti s poživitvijo pridelovanja v zasedenih območjih. Kroni in železno rudo l)odo kopali na Filipinih, železo tudi na ArhipeLu. Pridelovanje železa pa bp začasno omogočeno le v plavžih, ki liodo delali z lesnim ogljem. Jlombaž bodo pridelovali im> že narejenem tehničnem načrtu na Filipinih mesto sladkorja. Isto bodo napravili na Javi, kjer bo pa ostal še precejšen del nasadov sladkornega trsa. Pridelovanje cina iu kavčuka bodo še povečali in so že sedaj vsi kavčukovi nasadi pod japonskim nadzorstvom. Tudi drugi pridelki se bojo povečali. Pridelovanje l>o urejeno tako da se bo kar najbolj zmanjšalo prevažanje. Japonska nadzira sedaj ves riž. ki je prišel svoj čas v poštev za izvoz. Porabila [>a bo za prehrano prebivalstva v območjih, ki so pri prehrani pasivna. V zvezi s tem bo dobil tudi Mandžukuo nov petletni načrt in t »o zalagal Japonsko in srednjo Kitajsko s kmetijskimi pridelki. Tudi je določena ponovna naselitev Ja|>onrev v Mandžukuu. Glede industrializacije zasedenih ozemelj ni podrobnih podatkov. Gotovo pa je, da bo japonska industrija skušala pridobiti nova območja za svoje izdelke. Graditev industrijskih podjetij v sedaj zasedenjh območjih se še iii .začela. To je tudi razumljivo, saj so za sedaj važnejše surovine in poljski pridelki. Na drugi strani pa velja tako za industrijo kakor tudi za promet dejstvo, da z.a sedaj ni mogoče načenjat! velikih načrtov, ker primanjkuje zalo potrebnjh strojev. Do leta 1939-10 je namreč Japonska večino strojev dobivala iz Amerike, cjo lanskega leta pa iz Nemčije. Industrija strojev v Japonski sami se je sicer v zadnjih letih povečal«, vendar ho treba še dolgo dobo računati z velikim uvozom strojev. Ureditev trgovine t tekstilnimi in oblačilnimi predmeti med trgovci Z okrožnico Visokega komisariata VIII. No. 30-154-1942-XX z dne 20. 5. 1942 je bilo odrejeno, da je promet z netipiziranimi tekstilnimi in oblačilnimi izdelki v medsebojnem prometu med gro-sisti in grosisti ter detajlisti in detajlisti prepovedan, promet s tipiziranimi izdelki pa dovoljen. Ta okrožnica se izpreminja y toliko, da je za naprej prepovedan tudi promet s tipiziranimi tekstilnimi in oblačilnimi izdelki v medsebojnem prometu med grosisti in grosisti ter detajlisti in detajlisti. Pravjja Združenja trgovpev Ljubljanske pokrajine je odobril Vusoki komisar. Zadnji »Službeni lisU z dne 13. avgusta jih objavlja. Obširen program javnih dpi v Dalpiazii. Agencija »AGIT* poroča, da je fašjstjčna ylada začela z obširnim progr^moip javnih del v Dalmazii. Tako so se v Sebenico že končala dela za ureditev Piazza Vittorio Emanuele III. in tudi glavne prometne žile v mestu. Prav tako so se že začela dpla za obnoyitev pomola Vruglje, kar bo veljalo 2 milijona lir. Prav tako je bilo že začeto tlakovanje Via|e Venezia ip Piazza Ifalia. Začela se bo tudi gradnja veliko šole, ki bo imela veliko telovadnico iij vc|iko dvpraijo. Obrežje San MarfO bo urejeno z novim reguliranim pasom, prav tako pa se bodo nadaljevala velika obmorska gradbena dela pri zavarovanju obrežja Dobrice, kar bo veljalo okrog 100 mdijonov lif V Zari bo najvažnejše javno delo novi vodovod iz Botine,. ki bo zalagal z vodo mesto in okplico. V kratkenj se bodo vsa ta dela začela. Italijanski tekstilni jzdelki ia Bolgariji). Bolgarija je naročila v Italiji 350 ion raznih tekstilnih izdelkov, ki bodo v kratkem dobayljet)i. Ker ta količina še ne dosega s trgovinskim dogovorom določene, so dohile nekatere bolgarske tvrdke dovoljenje, da naročajo blago ponovno v Italiji. V vsako hišo »Slovenca«! Šport Ženski plavalni dvoboj v Budimpešti V znanem kopališču na Marjetineni oloku v Budimpešti sq jmeli v soboto iu nedeljo mikavno plavalno prireditev: dekleta dveh prijateljskih narodov — Italije in Madžarske, so tekmovala v meddržavnem plavalnem dvoboju. Veliko gledalcev se je nabralo in prisostvovalo poteku tekmovanja: • 100 ni prosto: 1. Novak, Madžarska, 1:11.4 min., 2. Fine (Italija) J:13.2 mjn.; 200 m prsno: 1. Lomheg.v 3:21.4, Killermann 3:28.8 (o|>o Madžarki), 3. Derenziui, 4. Preeop (obe Italija); štafeta 4 X J00 m prosto: 1. Madžarska 4:57.5, 2. Italija v postavi Figari, Meglip, Ktjschinig, Fine 5:00; skakanje v vodo z deske: prvi dve mesti sta zasedli Madžarki Szagot in Sigeti, tretje in četrto pa Pertot in Candi (Italija); 400 m proslo: J. Novak 5:49, 2. Albaeh 5:54 (obe Madžarska), 3. >De Martino (Italija) 0:17; skoki s stolpa: 1. 1'anlasso, 3. Per|ot (obe Italija); 100 m hrbtno: J, Novak 1:20.8, 2. Albacli 1:27 (obe Madžarska), 3. Bartuzzi, 4. Scherl (obe Italija). Končno stanje točk je bilo 47 :27 v korist madžarske ženske plavalne reprezentanse, Atletsko prvenstvo Amerike Po jioročilu v »Ultinie notice« posnemamo izide, katere so dosegli ameriški lahkoatleti na letošnjem državnem prvenstvi). Naslove sonlor-skili prvakov so podelili naslednjim atletom: tek na 100 m: Daviš 10.5; tek na 200 m: Daviš 20.0; tek na 400 m: Bourland 46.7; tek na 800 m: Borioan 1:50.2; tek na 1500 m: Dodds 3:50.2; tek na 5000 m: Rico 14:39.7; tek na 10.000 m: Mc. Cluskey 32:38.2; 110m z zaprekami: Cunnnins 14.1; 400 in z zaprekami: Smitli 52; 3000 m preko zaprek: Degeorge 9:10.5; skok v daljino: Brown 7.39 in: skok v višino: Berry 2.oi m; skok s palico: Warmerdam 4.63 m; disk: Fitch 50.85 m; krogla: Blozis 16.36 m; kladivo; Cruckshank 52.95 m. Dodajemo šo znamke, katere so dosegli na juniorskem državnem ppvenstvu v lahki atletiki; 100 m: Smith 10.5; 200 m: Joggerst 21.1; 400 m: Kaiser 47.3 (nov juniorski rekord); 800m: Polansky 1:58.8, 1500 m: Judge 3:56.1; 5000 m: Casey 15:41.7; 10.000 nj: Goffberg 33:41.2; 110 m z zaprekami: Hlad 14.2; 400 m z zaprekami: Doak 53.1; skok v daljino: Steele 7.56 m; skok v višino: Withney 1.93 m; skok s palico: Niekols in Peck 4.11 in; disk Bajerle 49.83 m (nov juniorski rekord); krogla Watson 15.27 m; kopje Ferguson 61.80 m. Spori v kratkem V Vjareggit) so plavali v nedeljo na 1500 ni. Žižek je hil v izvrstni formi in je zmagal v prav dobrem času 19 minut 5B.1 sek. Vljijdni Močan ga ie tudi tokrat spremljal in zaostal na cilju z« 3 desetinke sekunde. Kakor vidimo, je razlika med obema vselej le malenkostna, vendar se Močanu še ni posrečilo, da bi prehitel svojega rednega preniagovalra. Mariborska nogometna reprezentanc« 1« nastopila v nedeljo proti odličnemu gostu Wiener Sportklubu. Tekma je privabila 1300 gledalcev, kalere je navdušila solidna šola dunajskega nogometa. Zmagali so Dunajčani z izidom 6:2 (5:1). Mod Mariborčani sta se obnesla kot strelca Ileller v prvem polčasu in Turk v drugem. JIKK in SK 1913 imata v tekmah za pokal belgrajskega župana enako število točk. Do zadnjega trenutka je bila v nedeljo napeta borba med starima rivaloma, zmaga) pa je BSK z 2:1 in tako dohitel SK 1913. 99 golobov je zadel nemški strelec Dr. K. Schobel na državnem strelskem prvenstvu v Berlinu. Od 100 umetnih golobov, katere mečejo pri strelskih tekmah, je odnesel »zdravo kožo« le eden. Nemška nogometna reprezentanca je dobro pripravljena za mednarodno tekmo z Rumuni, katero bodo gledali v nedeljo v Beuthenu. Pri dveh poizkusnih igrah z domačimj moštvi so zabili Herbergerjevi napadalci 16 golov, obramba pa je ostala praznih rok. • Rudolf ilarhig. znani rekorder v tekih na srednje proge, je naslopil v nedeljo po daljšem presledku spet v teku na 800 m, Zelo hiter je bil in zmagal v času 1:52.4. Giesen mu je bil ves čas ža petamj in je zaostal le za desetinko sek. t Umrl nam je včeraj, 12. avgusta, naS dobri mož, oče, stari oče tn tast, gospod ŠKRABA JAKOB, posestnih na Barju Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v četrtek, dna 13. avgusta ob 16. utrl E žal, kapelica sv, Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. avgusta 1842. JEUA, žena; JAKOB, JOŽE, IVAN, PRANO, LOJZE, sinovi; MARIJA, JERA, IVANA, ROZALIJA, ŠTEFKA in TONČKA, hčera — ter OBtalo sorodstvo. Kronika diplomatskih zgodb in spletk: f DUNAJSKI KONGRES |g|, | Princ Beneventski pa je pisal kralju: »Zdaj vidite, Veličanstvo, da so vsa prizadevanja Bonaparteja, da bi dobil kakoršnegakoli zveze s tujimi silami — brez uspeha.« Kralj pa se ni zadovoljil s takimi tolažijivimi besedami. Ko je videl, da se vse skupaj zavlačuje, je pisal Talleyrapdu — naj izigra še zadnjo karto in naj pride v Gent. Jaucourt je pripomnil, da je Talleyrandova navzočnost neobhodno potrebna, Toda Tallryrand' svoje |x>stojaiike ni zapustil. Pre|irl?an je bil, da ne sipe oditi, dokler zadeve z Italijo ne bodo urejene. Ne bo odpotoval, dokler ne odpotujejo vladarji, in dokler ne bo podpisan zaključili akt kongresa, ki mora biti podpisan tudi od pooblaščenca francoskega kralja —, podpisan brez ovir in brez prigovorov, kakor so spodobi. — Mogočo ga je zadrževalo tudi Io, da bi videl, kako se bodo zadeve v bodoče razvijale, čez nekaj dni — 28. ntaja — pa je že jioročal kralju, da so protokoli podpisani. Poročal jo, da je oslal na Dunaju po en zastopnik poedine zavezniške države, da spravi v red, kakor treba; da loči važno od manj važnega. Kot pooblaščenca za Francijo je doiočii Talleyrand Dalberga. — Svoje pismo kralju je zaključil s podsmehljivo opombo: »To delo bo končano v kakih osmih do desetih dneh, ako bodo pooblaščenci delali bolj pridno, kakor so delali njihovi šefi.« Medtem ko je Talle.vraiul urejal še zadnje zadeve kongresa in načrte, kako odstraniti Napoleona, da bi ne bil več nevaren, se je pripravljal Najioleon na obrambo proti tujim silam. — Vsi napori za mirno poravnavo so se izjalovili. Zveza sedmorice je bila sklenjena. Najioleon se je požuril, da bi utrdil meje in izpopolnil armado. Toda kakor mu ni uspelo, da hi uredil svoje družinske zadeve, tako mu je spodletelo tudi pri ruskem poslaniku, Bovdjakim, ki mu je Caulaincourt pokazal tajno pogodbo z dne 3. januarja, med Anglijo, Avstrijo in Francijo, ki je bila naperjena proti Rusiji, in jo je Jaucourt v naglici in zmešnjavi pozabil v ministrstvu zunanjih zadev. Bovdjakin se je delal, kakor da je užaljen; saj bi bil užaljen tudi carl Rekol pa je mirno, da gledč te izprememhe nima nikakih navodil. In kaj je sledilo poleni?! V deklaraciji z dne 13. marca, so zavezniki zelo trdo prijemali Napoleona; primerjali so ga s tolovajem. Na to deklaracijo je odgovoril Bonaparte z dolgo spomenico in sicer v imenu državnega sosveta. Spomenico se sestavil Defermont. Poročilo je bilo sestavljeno zelo izčrpno, Pričenja se z izjavo, da je nezaslišano, da je lak akt sploh mogoč med politiki, in da je la deklaracija celo zamisel zastopnikov Francije. Ugovor nadaljuje: »Tisti, ki zastopajo Avstrijo, Prusijo in Rusijo, ne morejo podpisati akla, ki bi ga vladarji in njihovo ljudstvo, lahko takoj preklicali. Deklaracijo Napoleonu je sestavil Taileyrand, kakor smo bili že omenili; vsi drugi so jo odobrili in v naglici jx>dpisali. V zmešnjavi tistih burnih dni ni bilo časa za dolgo oklevanje. Zavezniki so mislili, da je naglica kar potrebna z ozirom na nevarnost, ki preti, da jih bo prehitela in uničila njihove načrte in naredbe. Odgovor Defermonta — oziroma Napoleona — ni vseboval praznih besedi, ampak je navajal dejstva, in sicer: da so zavezniki in Bourboni kršili pogodbo, ki je bila sklenjena v Foiitainebleauju glede na zahteve cesarja Napoleona in njegove družine in z ozirom na koristi francoskega naroda. 1. Cesarica Marija Luiza in njen sin bi bila morala dobili potne liste in spremstvo za povratok k Napoleonu. »Ker se je potovanje zavleklo,« pravi poročilo, je bila žena nasilno ločena od moža in sinček od očeta; in to v najbolj žalostnih urah, ko je cesar potreboval pomoči in utehe v okvirju družinskega Življenja.« > 2. Poroštvo za varnost Napoleona in njegove družine je bilo zagotovljeno od vseh sil in vladavin, Namesto toga pa so hile v Franciji organizirane tolpo morilcev — Iako rekoč — pred očmi francoske vlade in z njeno vednostjo. 3. Vojvodinja Parmska in Piacenza sta bili podeljeni Mariji Luizi — za njo iu za njenega sina in njune naslednike. Toda te dve Vojvodini sla bili esarjej odvzeti zaradi spletk princa Beneventskega. 4. Princu Hvgenu, posinovljencti Napoleonovem, ki ima zasluge za Francijo ob njenem preporodu, je bilo s pristankom Italije obljubljeno kakšno ugodno stališče izven Francijo. 5. Cesar je podpisal ustanovo »Monte Napoleone« v prilog odli-kovancetn svoje vojske, kar pa se ni vpoštevalo. (Dalje.) »Zdrav sem ko riba, hvala Bilo je meseca februarja, ko je ležala na ljubljanskih vrtovih še bela odeja. Ob plotu sem zagledal gručo fantičev, ki so škilili čez ograjo in se hudomušno smejali. Pridružil sem se in ugotovil, da so gledali sivolasega moža, ki je hodil bos po snegu. Mladiči so bili prepričani, tla je prismojen, name pa ni napravil takega vtisa. Zakaj ne bi gazil bos po pršiču, če ima s tem veselje! Kadar koli sem šel mimo onega vrta, sem se spomnil na bosonogega moža in se oziral, da bi ga zagledal. Ni ga bilo na spregled vse do onega dne, ko je lilo kakor iz škafa. Prav do klobuka sem potisnil dežnili, postal in gledal: mož je bil spet bos, samo hlače je imel na sebi, pa še te zavihane do kolen. Na plečih je držal telovadno palico in hodil bos po vrtnih stezah. Za dež se še zmenil rt i. Čofotal je po mlakužah in mirno prenašal goste curke, ki so štrkali z neba. Posvetilo se mi je v glavi: star pristaš knajpanja, pa kako čil je in ko-rajženI Mož mi je bil všeč. Premišljeval sem o njegovih čudih — kako se neki počuti, koliko je star, kdo ga je navdušil za knajpanje — pogovor ž njim bi bil vsekakor poučen. Včeraj sem potrkal na vrata njegovega doma. »Vi ste pristaš knajpanja, jaz pa športa in dela pod vedrim nebom. Somišljenika sva. Prav z Vami bi hotel govoriti, ker se mi zdite eden tistih starih in pravovernih.« »Kdo Vam je. to povedal?« je začudeno pogledal. Dve zlati maši v Stični Redko in prelepo slavnost dveh zlatih maš bodo imeli na Veliki Šmaren v Stični. Dva goreča dušna pastirja lavantinske škofije bosta obhajala ta dan petdesetletnico mašništva. To sta dekan Franc Lom in župnik Anton Kocjančič. Oba bivata sedaj v gostoljubnem samostanu v Stični. Dekan Franc Lom je bil rojen 15. decembra 1867 v Volini na Češkem. V letih 1885—1890 je bilo v čeških škofijah izredno veliko duhovskih poklicev. Nekateri gimnazijski abiturienti so prišli tista leta v ljubljansko semenišče, Franc Lom pa je vstopil v mariborsko bogoslovje. Leta 1892., na dan sv. Jakoba, ga je posvetil v mašnika knezo-škof dr. Mihael Napotnik. Po letih, ko je služboval kot duhovni pomočnik, je bil župnik pri Sv. Petru na Kronski Gori, od dne 1. oktobra 1925 je pa župnik v Šmarju pri Jelšah; dekan in duhovni svetnik pa je postal 1. oktobra 1928. Njegova župnija je posvečena skrivnosti Marijinega vnebo- Župnik Ant. Kocjančič je bil rojen 9. januarja 1868 v Lomu pri Tržiču na Gorenjskem. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju, višjo pa v Ljubljani. V ljubljanskem semenišču sc je pripravljal tudi za du-novski stan. Po tretjem letniku bogoslovja je bil 23. junija 1892 posvečen v maš-nika od tedanjega kn. škofa dr. Jakoba Mis-sia. Kot kaplan je služboval v Vodicah, kot župni upravitelj in pozneje kot župnik na Gozdu pri Kamniku. Od 1. 1904 do 1916 je bil župnik na Mirni. Zaradi bolezni je moral začasno stopiti v pokoj. Bival je pri šolskih sestrah v Repnjah do 26. novembra 1920. Zdravje se mu je utrdilo, tako da si je upal zopet nastopiti dušno-pastirsko službo. Ker je bilo pa takrat veliko pomanjkanje duhovščine v lavantinski škofiji, je prosil knezoškofa dr. Napotnika, da mu nakaže dušnopastirski delokrog. Tako je postal duhovnik lavantinske škofije in je služboval kot kaplan na Ponikvi, kot župnik v Jurkloštru in od 1. marca 1935 na Prlhovi pri Konjicah. Zupno cerkev Matere božje na Prihovi je zlatomašnik Anton Kocjančič prav lepo ozaljšal z mnogimi novimi napravami. Prav ta župnija se mu je posebno priljubila že zaradi lepote tamošnjega kraja in bližnje in daljne okolice. Saj, kdo je le enkrat videl »sončno Prihovo«, »rajsko Jarenino« in »zlate Konjice«, jih ne bo nikdar pozabil. Gospodoma zlatomašnikoma dekanu Francu Lomu in župniku Antonu Kocjančiču ob redkem jubileju iskreno častitamo in želimo, da bi jih »Slovcnec« mogel pozdraviti tudi kot biseromaš-nika. Bogu in župniku Kneippu« »Na svoje oči sem Vas videl, kako ste hodili po snegu, kako čofotali po vodi.« Mož se je zasmejal in začel pripovedovati: »Bil som uradnik na deželi še v tistih časih, ko nismo poznali udobnih kopalnic, pa tudi ne športa. Zdravi pa smo le bili, pa še kako! Bes da nismo hodili na kopanje, kakor dandanes, tudi plavati je znal le malokdo, zdravilno vrednost vode pa smo gotovo veliko bolj poznali in uživali. Župniku Kneippu gre za to zasluga.« Pokazal mi je debelo, čez 1000 strani ob-segajočo knjigo: »Zlata je vredna tale velika Kneippova bukva!« Mož jo je hvalil, jaz pa sem si ogledoval slike: anatomija človeškega telesa, fotografija sivolasega župnika s košatimi obrvmi, kopalni in polivalni prizori vseh vrst, na koncu pa barvane tablice vseh mogočih zdravilnih zelišč. »Poznam to knjigo in marsikatero poglavje sem prebral iz nje. Nisem se zglasil zaradi Kneippa, Vaše osebne izkušnje me zanimajo.« »Vidite, prijatelj, vse kar imamo, to je ljubo zdravje. Dokler smo zdravi, je življenje prijetno, ko pa zdravje zapravimo, smo samo drugim v nadlego. Ko sem oral prvič Kneippa, mi ni dal samo upanja, da bo bom bolj zdrav od drugih, temveč tudi prepričanje. V pralnici sem si uredil veliko kad, z vrtno škropilnico pa sem si nanosil vode in začel s knajpnnjeni. Prva leta st-m se držal točno njegovih pravil o hoji po vodi. o polivih in kopanju, pozneje pa sem ravnal po svojih izkušnjah. Ste že |x>-skusili zvečer, kako prijetna toplota se vas polasti, če se potopite v kad mrzle vode vsaj za sekundo?« »To delamo tudi športniki, ko gremo pod prho!« »Bolj zdrav pa je le naš način. Pri knajpanja greš le za hip v mrzlo vodo, za tem pa se kar moker ogrneš z domačo rjuho. Nič brisanja in nič drganja. Prava je tista reakcija, ki da toliko toplote, da se som posušiš. Niti za hip te ne sme zebsti, vse mora biti prijetno. LJubljana, 12. avgusta. Govorili smo v zadnji številki o sodnih dražbah nepremičnin in kratko omenili dejstvo, da so postale nepremičninske dražbe zelo redke v sedanjih časih. Enako je tudi z raznimi rubežnimi. Razlikujemo splošno dvojne rubežni, tako mobiliariie in realne. Prve rubežni se nanašajo na premične predmete, tako vam lahko zahtevajoči upnik zarubi po sodnem izvršilnem organu najrazličnejše predmete, pohištvo, dragocenosti, gotovino in razne terjatve nasproti tretjim osebam v kritje 6voje terjatve, to na podlagi pravomočne sodbe, ki je dobila s tem izvršilni naslov. Mnogi upniki pa navadno proti dolžnikom, lastnikom kakih nepremičnin. predlagajo na temelju sodbe »prisilno osnovo zastavne pravice« za svojo terjatev, kakor je to formalen in v 6odnoizvršilnem poslovanju običajen izraz. Mnogo realnih eksekucij je v zemljiški knjigi vpisanih in izvedenih tudi na temelju rešitev in izkazov političnoadministrativnih in davčnih oblasti. Tako dostikrat opazimo, da se tu in tam vknji-žuje Zavod za socialno zavarovanje na kake nepremičnine, nahajajoče se v mestu ali okolici, za svojo socialne zahtevke odnosno socialne prispevke, ki so jih ostali dolžni oni obvezanci, zavezani plačevati te socialnozavarovalne prispevke. Nekatera leta so bile vknjižbe teh prispevkov na razne nepremičnine prav pogoste. Sedaj so skoraj popolnoma izostale in v prvi polovici tega leta ni zemljiška knjiga zaznamovala nikake take vknjižbe. Tudi mestna občina se dostikrat z realno ekse-kucijo vknjižuje na razne nepremičnine v mestu. Lastniki hiš dostikrat ne plačajo občini njim predpisanih mestnih davščin, kakor vodarino, gostašči-no, kanalsko pristojbino itd. Nekateri so občini dolžni iz tega naslova prav čedne tisočake. Da si mestna občina zavaruje te davščine, jc dostikrat prisiljena uvesti proti hišnim lastnikom realno ekse-kucijo in se za svoje davščine vknjižiti na nepremičnine zavezancev. Bilo je letos že nekaj primerov takih realnih eksekucij. Davčna uprava ima pravico predlagati realno eksekucijo proti davčnemu zavezancu, ki ni plačal davkov, na temelju uradnega izkaza o neplačanih davkih. Zastopstvo državnega zaklada predloži seznam neplačanih davkov sodišču in to dovoli nato vknjižbo prisilne osnove zastavne pravice za davčne zaostanke. Takih eksekucij je nekatere mesece prav mnogo. Zakaj je to dobro? Da bolje spiš, da iiuaš tople noge, da te glava ne boli in podobno. Kar pa je glavno, človek se utrdi, inehkužnost preganja in prehlada se otepa.« »Da, v naših časih je bilo knajpanje moda. Marsikaterega župnika sem poznal in marsikaterega visokega uradnika, ki sc ni branil mrzlih polivov in ga tudi 111 bilo sran\, da bi napravil sto korakov po mehkem pršiču. Meni vsekakor ni žal, da sem član te bratovščine. Pravijo, da je staromodna, pa saj sem že star. \ 71. leto že ležem, pred tremi ieti pa sem le še bil pri Staničevi koči. Če se ne bi knajpal, bi se moral najbrž zadovoljiti s tem, da bi hodil samo tja pod Tivoli, kakor delajo moji starejši in mlajši vrstniki « »Kneipp priporoča tudi telovadne vaje; še to bi rad vedel, če j-ih še vedno gojite?« >Sam ne več, se mi ne ljubi. Pač pa sem veliko telovadil z otroci in dandanes tudi z vnuki, če pridejo na obisk. Otroke sem postavil vsak večer v vrsto in jim poveljeval gibe z rokami in nogami. Zgodaj zjutraj so morali aziti po rosni travi, pozimi pa po snegu. Pa ako radi so me ubogali! Pri nas je bil župnik Kneipp v velikih časteh. Na vseh brisačah jc bila njegova podoba, pa tudi na lončkih, s katerimi smo si vlivali vodo v nos, da bi se utrjevali proti prehladu. Tistih brisač ni več in tudi ne porcelanastih lončkov. Sam se še vedno knajpanm. žena se drži samo še večernih polivov )>o nogah, otroci pa so prešli med planince in športnike. Čas je na Vaši strani. To pa Vam povem, da bi mi bil šport veliko bolj všeč, če se ne bi pehali samo za rekordi in če bi učili mladino tudi kaj takšnega, kot je knajpunje. Ljudje, ki so zdravi in mladi, hi moruli že sedaj misliti na to, da jih čakajo betežna leta. V tem je umetnost utrjevanja, da si kaj drena še takrat, ko pride jesen življenja. Jaz sem, hvala Bogu in župniku Kneippu, še zdrav in bi rad še marsikatero zimo teptal po snegu.« »Zdrnv ko riba,« mi je šilo po glavi, ko sem se seznanil s starim upokojenim uradnikom, ki som ga opazoval s porednimi fantički, kako je hodil meseca februarja bos po mehkem pršiču. -až. V gospodarskem pogledu je prav zanimiv pregled realnih eksekucij, kakor jih je zaznamovala zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo zaznamovanih 130 predlogov za vknjižbo prisilne zastavne pravice, ko je šlo za celotne terjatve v znesku 266.871 lir in 103.911 nekdanjih dinarjev. V prvem četrtletju je bilo zaznamovanih 67 predlogov za 107.693 lir in za 65.187 din. V aprilu je bilo nato zaznamovanih 10 predlogov za 61.717.75 lir, v maju 28 predlogov za 58.842.62 lir tn 38 724 din, v juniju pa 15 predlogov za 38.587.52 lir. Prav visoko vsoto predstavljajo na različne nepremičnine vknjiženi davčni zaostanki. Tako je državni zaklad predlagal naslednje vknjižbe: Januarja 12 predlogov za 30.751.74 lir, najvišji davčni zaostanek je znašal 14.184 lir, februarja je bilo le 6 predlogov za 12.485.80 lir, marca 9 predlogov za 24.979.30 lir, aprila ni bil zaznamovan noben predlog, maja je bilo 19 predlogov za 48.027.47 lir. V maju je državni zaklad predlagal vknjižbo za dva razmeroma nizka zneska, namreč za 19.85 in 32.86 lir. V juniju je bil predložen zemljiškoknjižnemu uradu le en predlog za 17.437 lir. V prvi polovici toga leta je bilo torej od strani davčnih oblasti sodišču izročenih 57 predlogov za 133 tisoč 681.30 lir. Taka je prilično slika o nepremičninskih ru-bežnih, ki jih je zaznamovala zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča. Iz hrvatskega gospodarstva Hrvaška kupuje nemško plemensko živino. Posebna hrvaška komisija je odpotovala v Nemčijo, kjer bo kupovala plemensko živino. Izbrala bo zlasti plemenske ovce, prašiče, zajce in perutnino. Plemensko govejo živino pa bo dobavila Nemčija v pozni jeseni. Nadzorstvo nad lovom na Hrvaškem. Na Hrvaškem je bil spremenjen lovski zakon bivše jugoslovanske države. Sedaj je vrhovno nadzorstvo nad lovom kakor tudi pospeševanje lova dodeljeno ministru za gozdove in rudnike. Lov je dovoljen le lastnikom lovskih kart. Nov rudnik lignita na Hrvaškem. Premogo-kopna družba Vučak, Zagreb, je zaprosila za dovoljenje, da sme načeti pri vasi Vučak, nedaleč od Donje Stubice, znatno ležišče lignita. V boju proti 3oM Wbel: BHKTERIJMII Dovolj! Zaupam v Tvojo pamet In mislim, (la TI, promovlrau doktor. Ima* tam dovolj razuma, da točli to, kar Je bistveno povezano s Tvojim poklicem, od znanosti, kt mu Je samo podrejena. Zelo hI me zanimalo. če ml povri. kje Je pn Tvoje most med medicino In pa med kemijo. Kako je prlšrl Tvoj učltrlj kot navaden kemik na misel da bi ar bavll 1 vprašanji baktrrlologljr? Prosim te. da me o trm hitro In podrobno obve« «tli. 1'oidravlja Te tudi v Imrnu matere ln Tvoje sestre Tvoj ode. Dr. Martin Aleilus Iz Pariza svojemu očrtu Bogutlavu Aleilusu v Krouovera. Dragi oče! Takoj TI odgovarjam na Tvoje vprašanje glrde poti, ki pelje od kemije do baktrrlologlje. Louls l*a-ateur, eden najbolj znanih francoskih znanstvenikov, nt samo prehodil te poti, trmvrč Jo Je tudi sam zgra. dlt. On Je bil tisti, kt Je vrgel mrd ilvlm In neilvlm ont most, ki ca Je potem sam prekorači. Kako mu Je to uspelof . Ze kot mladenič je študiral krlstalngrafljo vinskih kislin. In ugotovil Je. da se v njihovih soleh polarizacija spreminja laradl kvašruja. Poglobil se Je T ta zanimivi poizkus ter nevede naredil korak od nrilvrga k ilvemul Kajti ko Je proučeval procese kvašenja. Je spoznal, da kvašenjr spada v /Ivi svet. Kmalu Je odkril. da »e kvas razmnožuje In ar tiri. ln vedel Je, da se samo živi organizmi morejo širiti. Al Je to veljalo samo za vinske klsllnrf Naredil Je poizkus« tudi i mlečnim kvasom ter ugotovil, da ko se mleko sklsa. se pojavijo ilva bitja, silno majhni organizmi v obliki paličic. Tedaj Je obrnil pozornost na alkoholne kvase ter tudi tukaj ugotovil mikroorganizme. toda različne oblike: v vinu okrogle, v pivu pa oblaste. Njegov um Je precenil takoj to, kar so videle oči: nI kvašrnja brez mikroorganizmov, to Je sitno majhnih ilvlh hltll. In v vsakem kvašrnju najdemo tlve nakterljr različne oblike, ki kvašenjr povzročijo. Kvas, ki ga človrk rabi ie tisoč In tisoč let, da Izdeluje kruh In alr In pivo In vino. Je torej drlo silno majhnih tlvlh bitij, ki al ustvarjajo svojo hrano po laatnrm okusu! Ali je tudi to mrtva krmlja? NI trrha, da ti na široko razlagam, dragi oče, kako to Pasteurjrvo razkritje postavlja na glavo \a« naše /.nanje n naravi. Trga odkritja nič manj ne zmanjša dejstvo, da on sploh nI vedri, kaj Jr prav za prav nameraval odkriti. Nasprotno, mrnl se zdi toliko poiiirmbnrjšr, kolikor dalje nas vedr v nrznanoat. Pa-ateur je začrl svoja razkrivanja In irljr, da hI iholj. šal proizvodnjo piva v srvrrnl FranrIJI In proizvodnjo vina v Juini Franciji. In če Jr Saul našel kraljestvo, ko Je šel Iskat oslice svojega očrta, jr Paatrur našel oslice In kraljestvn. Proučeval Jr načlnr, kako ar Izogniti raznim holrzntm vina. Rrrl Jih Jr na 70 stopinj trr pri trm odkrit krnljrstvn — kraljestvo bakterij. Pripomogel Jr k napredku krmljc, In Iz trga napredka Je Izšla haktrrlologlja. Mislim, da srni TI tako dal pojasnila, ki al Jih irlrl o zvezi mrd krmijo In mrdlelno. Zdaj ml ostanr le malo prostora, da hI TI govoril o osebnih atvarrh. Povem TI samo, da ml Je bilo zrlo ial, krr nista hI 11 tukaj mama In sestra, kn srm bil v gledališču Chatelct pri predstavi »Madame Angol«. Kako hI sr zabavali! Kakšno razkošje Jr bilo na odru In v dvorani ki jo Jr razsvetljevalo na stotine pllnaklh svetilki Tukaj plinska svetloba nI tako mrdla. krr plamen nt odprt. Svetilke so opremljene a steklenimi kroglami. Trlo moja skromna snhlra. ki Jo tudi razsvrtljujr rnaka svetilka, Je svetla kakor podnevi. V zvoniku nolrdamske cerkve hlje ie rnajst. — Lepo pozdravljam. Vaš Martin. Dr Itogoslav Alrsltia sinu Martinu v Parizu. Dragi Martin! Tvojr pismo Jr matrr nekoliko vznemirilo. Skrbi Jo, krr so v Parizu plinsko razsvrtljrne tudi spalnice, nr samo Javni lokali. Opozarja te prrd nevarnostmi zastrupljenja s plinom. Kar se mrnr tiče. je drl Tvojega pisma name naredil zrlo globok vtis. Kdor Jr kakor jaz poznal modo naravnr filozofije z njeno »vitalno silo«, za nas zdravnike tako brezplodno, ki Jr hntrla vse pojasniti, drjansko pa Je vse zatrmnlla, sluti, da se tako Izrazim, povratek tistih absurdnih teorij prav v dejstvu, da hoče danrs Tvoj Pasteur Izvajati prorrs kvašenja Iz vltalnrga delovanja majhnih ilvlh hltlj. To nI nič drugrga, kakor razloiltl nrznano z neznanim. Nedavno smo srečno spoznali krmlčnr In fizične procesr v vseh življenjskih pojavih rastlin In ilvalt, procrsl, ki nastajajo pod vplivom Istih zakonov, ki vladajo v neživem svetu. In glrj. prrprostl krmlčnl procesi so se spet spremeniti v zapletene vitalne deje! (Dalje.) Ne samo dražbe, tudi rubežni so postale redke KULTURNI OBZORNIK Prvotna »Carta Charitatis« cistercijanskega reda odkritje dr. J. Turka v »Osservatore Romano« V »Osservalore Romano« je pod naslovom slmportante scoperta d'uno storico sloveno« izšel zelo obširen članek o važnem odkritju profesorja ljubljanske teološke fakultete, dr. Jožeta Turka, o prvotnem pravilniku cistercijanskega reda, ki je nazvan z imenom »Carta Charitatis«. 0 važnosti tega odkritja je naš časopis že večkrat poročal. Zdaj ga je obširno registriral tudi tak svetovni list, kot je »Osservatore Romano«, ter s tem zanesel odkritje in ime znanstvenika v svetovno znanstveno javnost. Zaradi izredne važnosti tega pravilnika za splošno cerkveno zgodovino se je vodstvo cistercijanskega reda v Rimu odločilo, da bo rezultate raziskavanja profesorja Turka objavilo v jeziku, ki je bolj dostopen mednarodni javnosti. Tako bo to odkritje postalo res znano v širokem mednarodnem znanstvenem svetu. Glede vsebine tega odkritja smo v našem listu že precej pisali. Omenimo naj samo to, da je dolgo veljal 'za pristni pravilnik reformiranega benediktinskega (cistercijanskega) reda tekst, ki je bil poznejši in precej modificiran. Sum, da obstoji še prvotnejši tekst, se je zbudil šele pred nekaj desetletji. Toda zaman so bila vsa raziskovanja. Znanstveniki prvotnega teksta niso mogli odkriti. To se je posrečilo šele slovenskemu profesorju J. Turku. Odkritje je toliko važnejše, ker je imela »Carta Charitatis« velik vpliv na druge redo-ve. Tako je četrti lateranski cerkveni zbor postavil nekatera poglavja iz tega pravilnika za vzgled drugim redovom. Sploh je »Carta Charitatis« eden izmed najboljših in najvažnejših dokumentov meniške zakonodaje. Zlasti pa je važno odkritje prvotnega pravilnika za takozvane reformirane cistercljance ali trapiste, ki so že od začetka hoteli izpolnjevati svoje redovno življenje v smislu pravilnika, čeprav ga niso več poznali, ter so si v ta namen dpblU posebna dovoljenja od papeža. Če bi za ta pravilnik vedeli, bi dovoljenja odpadla. Tudi bi odpadlo mnogo trenja okrog vprašanja oblasti višjih opatov v 17. in 18. stoletju, če bi se poznala vsebina prvotnega pravilnika. Tako se je slovenska univerza obogatila z znanstvenim odkritjem, ki je po besedah vatikanskega lista res »znanstveno odkritje v pravem pomenu besede«. Latinska razprava o frisinških spomenikih V knjigi »Zarja stare slovenske književnosti« je profesor Grivec dokazal, da spada drugi frisinški spomenik med najlepše odlomke starejše krščanske književnosti in da je po svoji izredno značilni vsebini vreden proučevanja mednarodne bogoslovne znanosti. Da bi inozemskim bogoslovnim znanstvenikom omogočil' proučevanje našega najstarejšega književnega spomenika, je v letošnjem »Bogoslovnem Vestniku« svoje znanstvene izsledke kratko podal v latinskem jeziku in izpopolnil z važnimi bogoslovnimi dopolnili, ki jih v poljudno znanstveni knjigi ni mogel objaviti. Razprava ima naslov: Govor sv. Metoda Solunskega — Sermo Methodii Thessalonicensis. Izšla je tudi v posebnem odtisu. Za podlago razpravljanja je najprej podan latinski prevod frisinškega spomenika, potem pa latinski prevod sorodnega govora Klimenta Bolgarskega. V razpravi so zlasti izpopolnjena znanstvena pojasnila v oblikah: ded, solzno telo, izgon iz božje slave, svetniško približevanje Bogu. Izraz naš ded za Adama kaže na Cirila, ki se je predstavljal kot Adamov vnuk. Ta izraz ponavlja v tej zvezi samo še Cirilov Kliinent Bolgarski. Staroslovenski prevod svetega pisma in bogoslužnih knjig rabi v tem pomenu izraze: praroditelj, praoče, oče. V srednjeveških in poznejših vzhodnoslovanskih bogoslovnih spisih se izvirni greh imenuje praroditeljski ali prvorodni greh. Izraz solzno telo bi se dal morebiti zaslediti v nekem latinskem govoru, ki je bil pod grškim vplivom napisan v slabi (barbarski) latinščini. Napisan je bil v 7. stoletju v Iliriji, h kateri je takrat spadal tudi Solun. A stvar je negotova, ker je besedilo govora ravno na zadevnem mestu zelo pokvarjeno. Mogoče je solzno telo sirskega izvora. Latinska razprava bo dala inozemskim znanstvenikom pobudo, da bodo pomagali iskati izvor te nenavadne redke oblike. Izgon iz božje slave je v svoji značilni celoti izključno vzhodno izražanje. Če bi se pri kakšnem zahodnem pisatelju našlo kaj podobnega, bi pa še vedno veljala ugotovitev, da je bilo to vprašanje na zahodu izjemno in zelo redko, v celoti pa neznano. Misel, da so se svetniki Bogu približali in rla je njihov zgled sredstvo proti grehu, tvori glavno ogrodje drugega frisinškega spomenika. Misel je posneta po govorih sv. Janeza Zlato-usta; v podobni obliki se ponavlja v staro-slovenskih življenjepisih sv. Cirila in Metoda. Zahodni književnosti pa je v tej obliki popolnoma tuja. Te in podobne verske misli in književne oblike obenem z jezikovno obliko pričajo, da je bil drugi frisinški spomenik izoblikovan v dobi, ko je "bil Metod panonski nadškof. Porabljal ga je tudi sv. Metod. Ni pa mogoče, da bi tako velik mož rabil tuj govor, če ga ni sam vsaj nekoliko po svoje oblikoval. Zato je zelo verjetno, da je v našem najstarejšem književnem spomeniku ohranjen Metodov govor, a pri prenosu v latinski zbornik frisinškega škofa nekoliko okrajšan, okrnjen in pokvarjen. Po izvirni vsebini in živahni književni obliki se bistveno loči od ostalih dveh frisinških spomenikov. ki sta začetniško okorno prevedena po nemških izvirnikih. V kratkem slovenskem uvodu k latinski razpravi pa so z ozirom na neutemeljene dvome pregledno pojasnjeni metodični razlogi, ki trdno dokazujejo vpiiv značilnih Cirilovih in Metodovih verskih misli in književnih oblik. Drugi frisinški spomenik je spovedni nagovor (pridiga), kakor je bil običajen v zahodni C erkvi in v rimskem obredu, Ongnano je, da sc je sv. Metod v Panoniji prilagodil rimskemu obredu. Zato je umevno, da so v govoru tudi zahodne krščanske prvine in oblike. Ravno tako pa je razumljivo, da je Metod v tem okviru govoril, kakor se je na vzhodu naučil, in da so torej v njegovem govoru tudi vzhodne oblike. Takšno združevanje vzhodnih in zahodnih verskih- misli je pri sv. Cirilu in Metodu nujno zvezano z njunim misijonskim delom na zahodnih tleh. Nasprotno pa ni mogoče. da bi kakšen latinsko-nemški duhovnik za začetniški pouk preprostih Slovencev rabil vzhodne oblike, ki so na zahodu tuje, nenavadne ali vsaj redke. Če bi se dokazalo, da je katero izmed dozdevnih vzhodnih oblik izjemoma rabil tudi kakšen zahodni pisatelj, bi še vedno ostalo resnično, da so bile te oblike na zahodu redke in izjemne. Zato se ni*bati. da bi kakšni še neodkriti ali neobjavljeni spisi mogli kaj veliko izpremeniti. Tukaj ne odločuje ena sama vzhodna ali zahodna misel in oblika, ampak celotna zveza mnogih značilnih oblik. Ciril in Metod sta načeloma sprejemala tudi zahodne oblike: znto nekaj zahodnih oblik še ne more ovreči dokaza za Cirilov in Metodov vpliv. Dokaz za vzhodni izvor drugega frisinškega spomenika v zgorajšnjem smislu je torej neomajno trden. Ta dokaz jc krepko potrdila tudi R. Nahtignlova izdaja staroslovenskega Si-najskega evhologija (molitvenika). O tej izdaji poroča »Bog. vestnik« na strani 215. V Sinaj-skem molitveniku so se ohranili podobni ostanki Ciril-Metodove kateheze kakor v uvodu staroslovenskega Metodovega životopisa. To pa je ravno podlaga za zgorajšnjo rešitev. Nekaj prispevkov k tej rešitvi je tudi v kratkem članku »Staroslovenskn bogoslovna vprašanja« v tem zvezku »Bogoslovnega vestnika«. Letošnja operna sezona (Konec.) V letošnji sezoni so v glavnem nastopali naslednji solisti ozir. solistinie (navedemo jih ne po tehtnosti vlog, ampak zapovrstjo, kot jih dobimo na sporedih): Popov ie pel egiptovskega kralja v »Aidi«. poseben tisneh ie imel kot Mefisto v »Faustiu: nastopil ic tudi v vlogi doktoria v operi »Prijatelj Fric«. — Kogojeva je pela v treh operah, aajbolj zahtevno te novice Koledar Četrtek. 18. avgusta: Pribežališče grešnikov; .lan. Berghmans, spoznavalec; Kadsgunda, kraljica; Hipolit, mučenec. Potok, 11. avgusta: Evzehij, spoznavalor; Ata-nazija, vdova; Marcel, Škof In mučenec; Kalist, Škot in mučenec; Oemetrij, mučenec. Novi grobovi ■f" V Ljubljani sta umrla: gospod Andrej Cimerman, državni upokojenec. Pogreb bo v četrtek, 13. avgusta oh pol štirih popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. — V visoki starosti 88 let je mirno v Gospodu zaspal gospod Anton Muljk, železniški upokojenec. Pogreb bo v četrtek, 13. avgusta ob pol treh popoldne z ZaL kapele sv. Petra, na pokopališča k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žalje! Rejcem malih živali in vsakemu, kt ima kai prostora pr> hiši. sta velike in praktične važnosti in neprocenliive koristi novi knjigi, ki ju ie izdala zveza drušiev .Mali gospodar* in založila Ljudska knj'garna v Liubljanl I. Gospodarska reja koz 5tl strani s slikami. Cena Lir 12'— II. Gospodarska reja kuncev U. izdaja. 120 str. s slikami. Cena Lir 14.— Naročite čimpiej, da ne bo pošlo, pri Ljudski knjigarni v Ljubljani Pred Škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 — Duhovne vaje za duhovnike se začno v ponedeljek, 17. avgusta zvečer in trajajo do petka, 21. avgusta zjutraj. Oskrbnina je kolikor mogoče nizka, da bi mogli opravili duhovne vaje tudi tisti duhovniki, ki so finančno zelo prizadeti. Zato vabimo vse gg. duhovnike v Ljubljani, kolikor dozdaj še niso mogli, da porabijo to priložnost in se priglase. Vodstvo duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega c. 9. — V splošno bolnišnico v Ljubljani se zaradi generalnega čiščenja kirurgičnih oddelkov odslej do preklica sprejemajo kirurgiČnl primeri le, če so neodložljivo nujni, potrebni takojšnega operativnega posega. O nujnosti odloča bolnišnica, ki bo zavrnila vsak drug primer. Zato naj se zaradi morehilnega odklona nihče ne pritožuje, če ho njegova pot do bolnišnice zaman. — Uprava. Izšel je sijajen detektivski roman »SLEPE C" Dobite ga v vsi h knjigarnah in tralikah, stane le 5 Lir Na roditi II. letnik ..Slovenitvt kn|llnl«»" Za nagrado bost« dobili dva lepi knjigi — Nekoliko toplejše vreme. V sredo zjutraj je bila nad barjanskimi polji gosta megla, ki je valovila tja do 9 dopoldne, nakar je posijalo sonce. V torek je hil prav topel in lep dan. ki je zopet poživil vrvenje kopalcev ob Ljubljanici, kjer je vladal pravcati živžav. Splošno je vremenski položat označen, da barometer pada, •jutranja temperatura pa se stopnjuje. V sredo zjutraj je bil zaznamovan temperaturni minimum + 12" C, ko je bil prejšnji dan + 10° C. V torek popoldne je bil dosežen dnevni temperaturni maksimum +26.4° C, ko je bil v ponedeljek +24.4" C. Barometer j,e v sredo padel na 762.5 mm. — Važnost lesnega pepela. Množica malih pridfdovalrev in vrtnarjev, ki so lani in letos tako rekoč prvič začeli gojiti v Ljubljani in po drugih večjih krajih naše pokrajine vrtove in mala njive, je 6talno v zadregi, kje dobili dovolj potrebnega gnoja. Zakaj le popolna kmetija z živino more imeti dovolj hlevskega gnoja za njive in travnike, toda šb tako trdnn kmet si mora stalno pomagati z umetnimi gnojili. Mali pridelovalci, ki živine nimajo, pa ne vedo, kje dobiti polnovredni nadomestek za hlevski gnoj. Zlasti manjka takega gnoja, ki bi imel predvsem rudninske snovi. Umetna gnojila sicer marsikaj založejo, vendar je po niih veliko povpraševanje in pa tudi težko jih je, do- biti. Izvrstno gnojilo pa si more sleherni preskrbeti, ako vse leto pazljivo zbira lesni pepel. Nekateri zbirajo tudi pepel premoga, toda ta pepel v zeml]i nn zaleže losti, ker pridejo korenine rastlin le težko do snovi, ki jih premogov pepel sicer tudi vsebuje Premogov pepel zaleže torej le v toliko, da se površina' zemlje nekoliko dvigne, zlasti tam. k|er jo namaka voda. Zato pa jo lesni pepel koreninam toliko bolj dostopen in vsebuje prav vse rudniško snovi, ki jih rastlina potrebuje, predvsem kalij, kalcij in fosfor. Seveda samo gnojenje s pepelom ne zadošča, temveč je nekoliko le potrebno pognojiti s hlevskim gnojem, ki daje rastlinam toliko potrebni dušik, zemljo pa pre-kvasi z bakterijami. ilgHt — 111.10 Poročila v tlovenščlnl - 19.45 Simfonična glasb« - 20 Napoved časa - Poročila v il«lii«n4čini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Koncert sopr«nl«t-ke Nade Stritarjeve — 21 10 Zanimivosti v slovenščini - 21.15 Orkester vodi dirigent Angelini — 21.SO Pr«-davanje v slovenščini — 22 Koncert Klarinetnoga tri« 22 45 Poročila v italijanščini. I.EKARNE Nočno sluihn Imata lekarne: mr. Bakarčič. Sv. .lakoba trg 9; mr. Ramor. MlkloSldeva o. 28 in mr Murmajrer R., Sv. Petra cesta 7S. Iz Novega mesta Kredit in načrti za rekonstrukcijo mestnega vodovoda. Na zadnji seji mestnega stveta je g. župan poročal, da je v proračunu Vis. koinisariata za rekonstrukcijo novomeškega vodovoda določena vsota 1,100.000 lir. Sedaj je došlo Se sporočilo, da je Higienski zavod v Ljubljani žo Izdelal vse načrte za tako rekonstrukrijo in jih predložil Vis. komisariatu v odobritev. V proračunu predvidena vsota za popravila vodovoda se bo v kratkem angažirala in vodovod moderniziral, kar bo uovomeška javnost z veseljem vzela na znanje. Jčaj je naveza phi nasi& S0Aidi<; nato se je poslovila od ljubljanske Opere. — II e v balo va ie bila nositeljica glavnih ženskih vlog v petih operah: najbolj uspešno je nastopila v •M.idanie Butteflv«. Po številu nastopov ie bila med članicami Opere morda najbolj zaposlena. — Franci, najbolj viden, da tie rečem edini stalni tenorist ljubljanske Opere, ie pel glavno vlogo v sedmih operah. — Kot gost ie z velikim uspehom nastopil Betetto v petih operah. Njegov pojav na odru ie občinstvo vedno živahno pozdravilo. — Glavne ali večje vloge je imel Primožič v šestih operah: nekatere od teh ie tudi sam reiiral. — Polajnar jeva je bila boli zaposlena kot bi na prvi pogled sodili. Tako smo jo slišali v desetih operah, v nekaterih res da samo v krajših stranskih vlogah; ostvarila ie pa tudi leno število večjih vlog. ■— Oba Sancina sta se udej-slvovala v komičnih vlogah zlasli v operetah, kier sla skoraj vedno istočasno nastopala: tako lahko knjižita pet do šest nastopov. — Ivan? čičevo smo slišali v »Netopirju« in v »Sevilj-skem brivcu«. — Anžlovar ima zabeležiti kakih šest nastopov v krajših in srednje dolgih vlogah. — Isto število predstav ie imel tudi SI a dol je v, ki je v splošno zadovoljstvo rešil tudi daljše vloge. — Manoševskeaa smo slišali v petih operah, nazadnje v »SevUiskem brivcu«. — Ribičeva je pela štiri glavne ženske vloge in ie z uspehom prevzela za časa njih obolelosti tudi vloge drugih članic. — Zupan ie bil odličen posebno v komičnih vlogah, ki smo iih našteli sedem. — Ba novec je ost varil lik Vaška v »Prodani nevesti« in Pinkertnna v »Madame Bulterflv«. — Menda največje število nastopov more pokazati Janko: celih deset smo jih našteli. No samo po številu nastopov, tudi po kvaliteti izvajanja «a lahko stavimo v prve vrste naših opernih pevcev. — Tudi Dol niča r se čirn dalje lepše razvija; zabeležiti more kakih osem predstav, v katerih ie solistično nastopil. — Vidaliievo smo slišali v pet različnih glavnih vlogah- — B. Stritarjeva je s finim čutom odpela altovski vlogi v dveh operah. — Do lepe izvajalske višine se je povzpel Lupša, ki so mu bile zaupane važne vloge v petih operah. — Golohova ie kulti virano odpela sedem daljših in krajših vlog. — Španovo smo slišali v pet različnih nastopili. — Pol i če v o kar v osmih. — Pugelj more pokazati dve vlogi, Barbičeva štiri, — Čim dalje lepše se uveljavlja Mleinikpva, ki ie do potankosti izdelala glavne vloge v treh komičnih operah. — Krista 11 čič je nastopil v štirih operah, Rakovec v dveh. — Lop napredek kaže tudi mladi tenorist Lipiišček. ki se ie predstavil občinstvu v treh večjih vlo^ gah. — Dvakrat ie nastopila K11 šp jeva, po enkrat J upi jeva i|i N. Stritarjeva. Operna uprava je v raznih operah, zlasti v »La Boheme« in v »Prodani nevesti« večkrat spremenila prvotno zasedbo vlog. Za posamezne pevce se ie s tem število njihovih rednih nastopov seveda še pomnožilo. Gostovanj letos ni bilo veliko. Gostič ie nastopil kot Rudolf v »La Boheine«, K ari o v-feva v »Carmen« in v »Madame Bulterflv«, Zlata Gjungienac v »Madame Bulterflv«, v «La Boheme« in v »Traviati«, ki so jo ob tej priliki dali letos kot edino predstavo. Na tem mestu bi ludi omenil, da ima uprava za sopranske in baritonsko-bnsovske partije primeroma dovoli moči; altovsko in zlasti tenorsko vprašanje pa čaka rešitve v okviru možnosti; preobremenjenost pevcev ie v škodo njim samim kot tudi celotnemu umetniškemu dolu. Težo dirigentskega dola sla nosila Neffat. in Zebre. Vsak je naštudiral po sodem predstav. Štritof ie dirigiral dve predstavi in razen toga še »Traviato«. Tudi Simoni ti je dvakrat stopil za dirigentski pult: naštudiral je dve opereti. Večino izvajanih del jc reiiral G. Debe- vec; bilo jih je enajst; šliri opere ozir. operete so bile izvajane v Primoži če v i režjii. dve v Frelihovi. Koreografske točke je do malega vse naštudiral P. Golovin, Ie pri »Netopirju« jih ie oskrbel B. P i 1 a t p. V te j zvezi moramo omeniti tudi delo baleta, ki ie bil letos prilično dosti zaposlen. Priredil ie tudi en samostojen nastop. Poimensko naštevanje solistov bi predaleč privedlo; ugotovimo samo, da so v solističnih točkah kot tudi v ansamblu zadovoljili umetniško in estetično. Sceno sta imela na skrbi inž. E. Fran? in V. Skružnv. Posebno moramo omeniti zborovske partije v operah, ki jih ie z ljubeznijo in z velikim znanjem oskrbel R. Simon i ti, Polog rednih opernih predstav smo slišali v Operi tudi tri mladinske igre (Lehariuvo »/n-diio Kornmnndijni. Lipah-Gregorčevo *Deset-riicm in Golovin-Gregorčevo »Princeska iif zmait). Dve. od teh je režirala M■ Slatifeva, eno Frelih. Dirigirali so jih Greanrc, Simnnili in Zebre. Lepo ie uspel tudi umetniški plesni ve? čer Mire Saniine. Orkester je bil letos izpopolnjen, s čimer je na zvočnosti in na izrazu močno pridobil. V sestavi ie bilo včasih čutiti nekatere motnje, ki pa iih ie skušala uprava sproti izravnati; na koncu sezone, že pri zadniih predstavah smo slišali orkester v vsei polnosti. Opera ie bila letos izredno dobro ohiskana; skorai ie ni bilo predstave, pri kateri bi bilo opaziti v dvorani večje vrzeli; številen ohisk dokazuje na eni strani zanimanje občinstva za delo našega opernega gledališča, na drugi strani ie pa to tudi priznanje vsem sodelujočim za njihovo vestno jn požrtvovalno delo. Ce navedemo še, da ie izdala uprava Narodnega gledališča v tisku besedilo opere »La Bohfme« v lepem Strilofovcni prevodu, bi s tem omenili z neizogibnimi manjšimi vrzelmi nekako vse, kar se napuša na delo naše Opore v letošnji sezoni, M. Tomo. zgradila skupna obmejna in carinska postaja, s čemer bo promet olajšan, kajti sedaj se carina opravlja na Savskem Marofu. Pri gradbi te železnice je zaposlenih okoli 800 delavcev, samih domačih delovnih moči. Svečana otvoritev ustaške knjižne založbe »Velebit«. Na Trgu 111 št. 4 so te dni svečano odprli novo zagrehško knjigarno, ki no6i ponosen naslov »Velebit* ter je ustanova državnega značaja. Državni izveštajni in promičbeni urod pri Predsedništvu vlaVelebitc. Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe: ROM — Besedilo po (L J, ERBENU 75. . »HO, DALEČ, GOSPODI TRISTO MIL] OD TOD JE ČRNO MORJE, V MORJU NA DNU LEZI ŠKOLJKA, V ŠKOLJKI JE ZLAT PRSTAN, IN TA PRSTAN JE - ONA!« REČE OSTROGLED. 76. DOLGIN VZAME S SEBOJ OSTROGLEDA, PA JUDI DEBELUHA - ZA VSAK PRIMER, Neka' la mlada srca Kdo sa je reifl? Ko (e je mladi brodolomec spet zavedel, te je bila nevihta že polegla in prvo, kar je občutij, j« bila neznosna žeja. Naslonil se je na komolec in je zdaj začutil tudi bolečine v vseh udih. Bil je kakor ves razbit in precej časa se je moral drgniti po rokah in nogah, dokler niso bile spet gibčne in je mogel brodolomec pomisliti pa to, da bi si malo ogledal svojo okolico. V dolgih penastih curkih so prihajali morski valovi na vlažni obrežni pesek, kjer jc ležal. Od daleč je slišal hrumenjc valov ob pečinah in ves se jc stresel ob misli, mimo' koliko nevarnih čeri so ga valovi prinesli senfltaj. Na ladji, kjer jp bil kot pomorščak v službi, so ga že zdavnaj smatrali kot izgubljenega. Prav ma-Jo se je mogel spominjati, kako je je bilo vse zgodilo. Nenadoma jih je bil napadel vihar; na ladji so začeli begati sem in tja, nato se je nejasno spominjal, kako je zaslišal brlizganje krmar-jeve piščalke, nato ga je nekdo poklical, a nekaj ga je s silno močjo vzdignilo in ga je velikanski val zadegal s krova Potem se je zavedal le še tega, kako se je trudil, da bi spravil težke Škornje z nog. Zdaj pa je tu ležal. Sicer je bil za zdaj rešen In je vroče zahvalil Boga, vendar ni mogel vedeti, ali ni v bodočnosti tista poguba, ki ji je bil pravkar ušel, saj se je spominjal govoric o tem delu afriške »zlate obale«, da še ni bil docela raziskan in da so tod zamorske vasi, kamor ni bil prišel še noben Evropejec. A hujša kot ta skrb, je bila zdaj njegova silna žeja. Komaj, komaj se je spravil na noge in se jc opotekel vzdolž morja. Upal je, da bo našel kak potok, ki se izteka, prišedši iz gozda, v morje. Ker je sonce neusmiljeno pripekalo, je mladi brodolomec splezal po obali navzgor do gozda, kjer je bila senca. Nato je stopal dalje, kolikor hitro je le mogel. Šele čez več ur, jezik se mu je kar prilepil na nebo, je naletel na vodico, ki je bila užitna. Ko se je slednjič napil, mu je bilo, kot bi bil prerojen, in je vedro stopal dalje, da bi našel kaj takega, s čimer bi se mogel preživljati. To je bilo sicer tvegano zaradi divjih živali, vendar je vedel, da drugače ne bo mogel živeti. Ni se pa hotei preveč oddaljiti od obrežja in predaleč iti v pragozd. Spet mu je bila sreča mila. Kmalu je nedaleč od obale naletel na gručo palm kola, pod katerimi je ležalo mnogo zrelih orehov kola. Brž jih je toliko pobral, kolikor jih je mogel oberoč nesti in se je s svojim tovorom vrnil na nabrežje. Ko je iskal oster kamen, da bi odprl orehe, je našel tudi užitne školjke, in tako je bil za zdaj preskrbljen z živežem. Ko se je fant nasitil, se je navzlic svoji utrujenosti lotil tega, da bi iz mlade palme in svoje pisane srajce napravil zastavo, ki bi opozarjala ladje, da je tu brodolomec, ki išče pomočj. Nato ie je ulegel na obronek gozda in trdno zaspal, Ko se je zbudil, je bil že dan. Pravkar se mu je bilo še sanjalo, da sedi na svoji ladji in briše posodo in da na streho udarjajo debele deževne kaplje. Kako se je začudil, ko je odprl oči, pa je bil jasen dan in mu je sonce pripekalo na glavo, da je še zmeraj slišal, kako ropotajo kaplje, Ves prestrašen je planil kvišku. Pomen izrednega ro-potanja si je kmalu pojasnil, saj je bil že tolikrat slišal o poročevalskem načinu zamorcev s pomočjo brzojavljenja z udarci. Treba je bilo le zvedeti, Gostija Stric Luka, nekoč največji siromak, a tudi največja dolinici na, je po prejemu glavnega dobitka v loteriji postal eden največjih bogatašev v mestu. Vsi sorodniki smo mu hiteli izkazovat kar največjo ljubezen in mu za njegov prvi god v sijaju in bogastvu v trumah hodili čestitat, ln stric, dobrosrčen tepček, je vsem milim ljubezenskim izjavam verjel in nas vse ljube nečake in nečakinje ter brato in gestre povabil na prav posebno slavnostno gostijo. Iz hotela je dobil dva kuharja, ki sta že dva 4fii naprej kuhala m cvrla v prelepi novi stričevi vili, ki si jo je kupil v najlepši četrti mesta. Baje naj bi oh tej priliki tudi proslavil svojo zaroko z gospodično Miss Steepieldovo, svojo že dolgoletno prijateljico, ki mu je bila zvesta v siromaštvu, a mu ho še bolj v bogastvu. Zbralo nas bi so tedaj okoli trideset tet, 6tricev, nečakov in nečakinj ter nekaj bližjih stričevih prijateljev. Tisti slavni dan že od jutra nisem ničesar jedel, samo da bi bil moj želodec čim bolj kos neštetim dobrotam. In ker sem le reven uradniček, mi je postrežnica že prejšnji večer morala v obleko prisili posebne, za maščobo nepropustne žepe. In tako pripravljen na vse dobro, s praznim želodcem in vatikanski tni žepi, sem točno d^set minut pred dojenim časom pozvonil pri stričevi vili. Dva lakaja «ta odpirala vrata, eden pri vrtni ograji, drugi pri vili sami im se globoko priklanjala prišlecem. Skoraj vsi so bili že zbrani v salonu tik obednlce. Sprejemal je stric sam in se na vsa usta smejal. Njegove prijateljice ni bilo še videti. Imela naj bi se prav danes zjutraj vrniti z nekega znanstvenega potovanja, kajti bila je učenjakinja in ni zamudila nobene prilike za svojo duhovno obogatitev. Okoli strica so se razgovarjali njegovi bratje in aestre ter nekaj starejših znancev, V kotu salona pa so na mehkih foteljih sedeli moji bratranci in sestrične, med njimi veseli Tonček in žalostni Jožek- Prvemu smo prilikali naziv zaradi njegove bre?*kilinofiti ln večnega humorja, drugemu zaradi ali je imelo to poročilo, ki se je izgubljalo v dalji, kaj opraviti z njim. Kmalu pa ni več zdvajal o tem, zakaj okrog prostora, kjer je fant spal, so bih vidni sledovi bosih, širokih podplatov, ki je njih veliki, «tr«n moleči palec izdajal noge zamorcev. Medtem ko je spal, so ga bili našli, in čudno je bilo le to, kako da so ga zamorci kar pustili in mu niso storili nič zalega. Navzslic temu mučnemu dogodku, je ostal brodolome*: na svojem mestu. Upravičeno si je dejal, da bi bilo nespametno, če bi skušal pobegnit) ali iti kam drugam, ko je bilo domačinom ta itak znano, da je tu. Saj bi ga bili ti nevidni sovražniki brez dvoma povsdd našli. Ni imel druge tolažbe ko to, da ga bodo tudi v bodoče pustjli v miru. Naslednjo noč ni mogel prav nič spati. Neprostovoljno brezdelje, razburjenje in slednjič tudi ti* sti udarci zamorskih bobnov, mu niso dali, da bi spal. Potem je minil še en neskončno dolgi dan. Nobena ladja se ni hotela pojaviti Sele tretjo noč je ubogi brodolomec zaspal. Dozdevalo se je, ko da so skrivni opazovalci prav na to čakali. Iz vseh kotov temnega goščavja so se pojavili zamorci. Nekateri so nesli nekakšno no. silnico v rokah, ki je bila spletena iz listov in korenin, in ne da bi dosti pomišljali, so napadli spe' čega brodolomca in ga privezali na nosilnico, $e preden se je do dobrega zbudil. Molče se je premikal sprevod po ozkih (tezah skozi pragozd. Fant se ne bi mogel prav nič pritoževati, tako varno so ga nesle črne roke. Pa ga je vendarle mučil a zavest negotovosti glede na njegovo usodo. Več dni so ga že nosili dalje in dalje skozi pragozd. Brodolomcu je pogum bolj in bolj plahnel, Z«- I man si je spet in spet dopovedoval, da v tem delu 1 Afrike ni nobenih ljudožreev. Pa če je še tako ' razmišljal o tem, si ni mogel misliti drugega, ko da ga kam nesejo, d« ga bado imeli za slavnostno pojedino. Štirikrat so te ustavili na jasah zaradi prenočevanj«, ko je slednjič vendarle kazalo, da so prišli na namenjeni kraj. ta prejšnji dsn je bil opazil, da j« bila okolic« zmeraj bolj sveti« in io bila tla hribovita Zdaj so bili prispeli do vhoda v široko sotesko, dokler «« niso na ovinku prikazale prve koče domačinov. Pred največjo od njih, ki je bila sredi naselbine in jc bila očividno last poglavarja, so nosači položili nosilnico na tla in so razvezah fanta, ki se je od strahu tresel ko šiba na vodi Zdaj pa bo — kar bo«, si je dejal. Tedajci se je razpolovilo zagrinjalo pri vratih in na pragu se j« pred presenečenim pomorščakom pojavit,,, Evropejecl Nepopisno se je vzradostil ubogi brodolomec, a ko je po nekaj stavkih izvedel, da je to celo njegov rojak, ni vedel, kako bi izrazil svoje veselje Zvedel je zgodbo prečudne usode. Ob kozarcu palmovega vjna mu je tujec povedal, kako se imenuje, odkod je dom« in da ga je pred 27 leti kot krmarja ladje, ki se je razbila, vrglo mor|e na to obalo Poglavarjeva hči tukajšnjih prebivalcev ga jc našla in ga je privedla k svojcem, kjer so ga začeli zaradi njegovega znanja neizmerno spoštovati. Po smrti poglavarja so zamorci njega iitvo-lili za poglavarja, in pri tem mu je tako dobro, da niti m»lo ne misli na to, da bi se vrnil v domovino. Ko je tisti brzojav z udarci na bobne oznanil, da leži belokožec na nabrežju, je takoj ukazal, naj ga prineso v vas. Ker se je pa bal, da se bo branil, ga je dal v spanju napasti. Brodolomec je bil več tednov gost pri zamorcih- N»to se je v spremstvu izurjenih vodnikov in levcev vnovič odpravil na pot na obalo, in sicer v Akkro. Tu je mimo pravljične prlpovesti o svoji rešitvi, sporočil tudi kot prvi novico o poglavarju-belokoicu v črni Afriki. Kmalu je odšla tjakaj odprava naravoslovcev in učenjakov, da hi v varstvu belega poglavarja izsledili kaka nova znanstvena odkritja. Skrivnost kovinaste zadrge Na oblekah, na torbicah in povsod, kjer smo prej imeli gumbe ali zaponke, imamo zdaj kovina-sto zadrgo. Ta nam je kot uganka: porivaš tisti kovinasti del sem in tja — pa je odprto «li zaprto, kakor si želiš. 2e marsikdo je kovinasto zadrgo kake Cenike torbice odrinil in je nato iskal, kam je zdaj pač izginila žica, ki je držala skupaj ušeica? Ali radaj za podlogo torbice? Ali nemara kam v stran? Vse iskanje je pa zaman, saj kake take žice sploh nikjer ni. Oba robova se kar sama od sebe držita skupaj, kadar porivaš porivač čez robova, saj st« trdno zajedena drug v drugega. Ločena sta p«, če odrineš porivač na nasprotno stra4i. Vsa stvar je neskončno preprost«. Obe vrsti zobcev si stojita tako drug« napram drugi, da pride zobec pri sklepanju zmer«j v vdrtino med dva druga zobca. V»i ti zobci imajo na eni strani vzboklino, na drugi pa vdrtino v katero se ta vzboklina natančno zaje v vdrtino zadaj ležečega zobca z nasprotnega roba. Porivač, ki polzi po robovih, ga tako naravna, da se more v drugi zob zakliniti. Porivač polzi po žlebiču, ki je narejen iz zarez na zobcih, toda porivač ni raven, ampak je vpognjen po krivulji. Ko gre porivač v krivulja, zgrabi vsak posamezni zobec, ga pripogne naprej, nato na tisto stran, kjer je še prostor in kjer zobci še niso trdno stisnjeni. Hkrati potegne porivač zobec malo navzgor, torej ven iz vrste In ga dvigne. Ker potegne porivač zobec malo navzgor, torej ven iz vrste, in ga dvigne. Ker potem porivač sleherni zobec posebej nenadoma izpusti, skoči vzboklina v vdrtino zadaj stoječega zobca, ki pripada nasprotni strani Zveza je sklenjena. Velikanski hangar je zgorel te dni v Akronu (Ohio). To je bil hangar največjega zrakoplova na svetu. Požar so pogasili. Doslej še niso mogli dognati kako je ogenj nastal in tudi ne, koliko je škode. Samo n« ta način nastafa tesna vez, ki je t«ko močna, d« se prej potegn«|s proge t obeh robov, kakor p«, da bi jo mogli r«zdreti. Selc ko porivifi ki drsi nazaj, razpre zobce, je rtzrelena vez obeh robov. Z eno potezo Porivgč kovinaste zadrge veže in loči obe vrsti zobcev, ki so njih deli dobro vidni na de*ni z vzboklinami in vdrtinami. Pri odpiranju je p* ravno narobe kot pri zapiranju Zobci polzijo po vrsti z nasprotne strani v ukrivljeni porivač. Zda) je vsak zobec dvignjen in vzboklina skoči iz vdrtine zobca, ki je zadaj. Potem se zobec pripogne na drugo stran, kjer je prostor. Zveza je ločena. Porivač, ki drsi nazaj nareja iste gibe z zobcem kakor pri zapiranju, le da zdaj v nasprotneip vrstnem redu. Vse se dogaja s porivačem, s tem bistroumno skrivljenim koscem, ki drsi sem in tja po žlebiču. Ta krivulja je pa tako majcena, da jo zagledaš le po daljšem opazovanju. Porivač je torej najvažnejši del vsega — Vse je neznansko preprosto in neznansko uporabljivo, vendar je malo ljudi, ki bi poznali to skrivnost. Janezek Ie res plavač Janezek je res plavač, učcncem zmerom pomagač, kdor še plavati ne zna. rad Janezek pouk mu da, naj tovariš bo, naj brat Janezek pomaga rad. V šoli dobro še uči, ko je prost, v vodo hiti. Danes sonce žge in kuhs Danes sonce žge in kuha kakor noro, primaruha. Kdor le more gre v vodo, kopati zdaj se je lepo. In veseli mladi rod, je v vodi vsepovsod. Zdaj se dobro šolarjem godi, šola več jih ne skrbi. (Karel Cadež). njegove suho postave ln večne lakote. Jožek Je bil večno lačen. Lačen, ker je bil mlad, ker je hil študent in ker je bil brez denarja in se je le z bornimi inžtrukcijami prerival skozi življenje. Pravkar je veseli Tonček draži) Jožka, da ga ho stric posadil poleg svoje rnies Steepieldove. Kajti mise Sleepieldova, morate vedeti, je bila prava sovražnica vsem materialnim dobrinam. Ni marala za najslastnejšo pečenko, ne za najslajšo torto in ne za najboljše vino. Bila je vegetarianka in abstinentka ter je živela le od koščkov kruha, raznih prikuh in solat ter vode. S prezirom je gledala vse mnogojedce, sladokusce in druge take nesrečneže, ki so v zemeljskih dobrinah videli višek užitkov. Zato so jo pa hudomušneži vabili na gostije, če so hoteli koga od gostov posebno razdražiti. Posadili so jo poleg njega in medtem, ko so prihajale najslastnejše jedi na nnV.o, je ona svojemu sosedu tako dolgo pridigala o škodljivosti mesa, slaščic in vina, da mu je navadno prigablla jed, čeprav nj to napravila iz zlobe, ampak so bile njene pridige le posledica njenega najsvetejšega prepričanja. Že njen suh in koščen pojav je bil za vsakega živ memento pokore in 6amoodpovodi. Nismo mogli razumeti, kako sta se razumela e etricem, ki je bil kot mi naklonjen vsem dobrotam želodca. Toda pota ljubezni so čudovita in skrivnostna. Sicer pa bo on živel z njo, naj sam gleda, da bo prav. Žalostni Jožek se je torej zaman otepal Tončkove nagajivosti. Ko me je zagledal, me je potegnil stran v kot in šepnil; »Ti, pojdiva no malo na pašo.« »Pasa« je bila nekdaj za naju ogled po slaščičarskih izložbah. Ko sem bil v zadnjem letu študija, a Jožek v prvem, sva jo večkrat sktfpno mahnila na pašo, oba praznih žepov in želodcev ter obšla vse mesto in « tem vsaj nasitila najine oči, Dočim so gruča okrofl slrica ni zmenila za naju in je Tonček še naprej zabaval drugo skupino in je tretja najmlajših pregledovala neke albume na mizi, sva se s Tončkom izmuznila 6kozi napol odprta vrata obednice, A-al Oh! Obema je zastal dih! Najine najdrznejše sanje so bile nič proti temu. kar je bilo že zdaj ob začetku tu nagomiljenega. Ne bom opisoval lepe, moderne opreme, prekrasaih vitrin ob 6tenah in brušenih skled in kozarcev, ki so se blesteli sredi velikanske, z belim damaslom pregrnjene mize. Niti naju niso zanimali prekrasni krožniki in krožnički iz zlaloohrohljenega porcelana in ne težek srebrni pribor, ki je bil tu pripravljen. Vonj najizhranejših cvetic, razpostavljenih v visokih vazah sredi mize nama ni toliko dražil nosnih sluznic, kakor vonj vanilije, pečenih mandljev, vonj oranž, marelic in vsega tistega nedopovedljivega, ki ga more jezik le okusiti, a ne povedati. Med 6kledami sadja: zlatorumenih oranž, fig, hrušk in marelic so stali visoki podstavki z drobnim pecivom, ki ga navadno razpostavijo po sredini mize že pred začetkom gostij. Bile so tu rezine turškega medu, mandolate vseh vrat, kokosovi poljubčki, čokoladni obročki, orehove, mandljeve in makove pre6tice in še vse mnogovrstno drobno pecivo, ki ga premore slaščičarska umetnost in mu jaz neizkušen revež ne vem imena. Pa to nI bilo še nič. Ker so bili vsi sluge menda zaposleni v kuhinji in na hodniku ter sva nemoteno lahko pasla oči in cedila sline, sva si ogledala tudi tri, menda nalašč za to bogastvo jedi pripravljene mize v enem izmed kotov velike jedilnice. Na prvi so naju vabile razne torte. M-m-m-m! Pišingerjeva, peščena, marmeladna torta, vse še nerazrezane. Poleg njih medena, lešnikova in orehova potica ter razni šartlji, rumeni kot sam rumenjak in rahli kol sam prvi zapadli sneg. In krona vseh mojih mladostnih, pomanjkanja polnih let — kromove rezine I Kremove rezine! Ime, ki je za druge brez zvoka, brez posebnega privida, ki pa je meni pomenil ' vso lačno brezskrbnost in lepoto ter zaljubljenost dijaških let, Starši mi niso dali nikoli dovolj denarja. Toda kadar sem pri stricih in tetah pribe-račll kak denar, sem ga porabil za kremove rezine. (Nadaljevanje prihodnjil.) Kako je ime temu gospodu? Nič - in vendar toliko Ali ste te kdaj promulill, kako malo številk potrebujemo? Saj veste, da je prav toliko številk, kolikor imamo prstov na rokah. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0: to je skupaj deset Številk. S te«n pičlim številom številk lahko označimo tudi največja itevila in rešujemo najboh zamotane račune. Toda vse številke bi nam malo zalegle, če ne bi imeli ničle Saj ničle nismo imeli že od nekdaj, ampak smo jo z ostalimi številčnimi znaki dobili šele v 9, stoletju po Kr., uporabljati pa so jo začeli šele čez ?00 let natol Dotlej smo uporabliall samo rimske številke, ki jih dandanes še zdaj opazite na napisih javnih poslopi|, kjer so z njimi označene letnice. Rimske številke pa niso nič drugega kot velike začetnice latinske pjsave Vsega skupaj je sedem črk. I, V, X, L, C, D In M. Z« eno imamo I, za pet V, ca deset X, za petdeset L, za sto C, za petsto D in za tisoč M. Števila nastanejo, če postavimo teh sedem črk druga poleg druge Lctnica 1942 — MCMXL!I. Nemara se vam je že čudno zazdelo, da nimajo rimske številke nobene ničle Prav tako jc posebno to, da jc deset samostojna številka, medtem ko sestoji pri arabskem številčnem redu deset iz ene in iz ničle. Učili ste se in dobro veste, da delimo števila n« ednice, desetice, stotice, tisočice itd. hdnice imajo posebne arabske znake. Ednice so cnomest-ne, desetice dvomestne, stotice tromeslne to sc pravi, da jih označimo z eno, dvema, tremi številk ami. Od dcsetic dalje pa se sleherna nova vrsta števil označi * eno ali več ničlami In štejte, kolikor daleč hočete, pa dobite pri vsakem desetem številu na koncu ničlo, pa bodi število takšno ali takšno. Ničla sama po sebi nI nič in si pridobi vrednoto le tedaj, če stoji za kako številko. Važno je, da je prvo število, ki je tvorjeno z njeno pomočjo, desetica Na tem temelji ves naš sestav števil in vse vrste računanja Naš številčni red je torej dc-setični ali decimalni. Zdaj pa pomislimo, da pri nas pred 1000 leti še niso računali s pomočjo ničle in niso poznali še razdelitve na ednice, desetice, stotice. Saj tega ni moči storiti z rimskimi številkami, ki ne poznajo ničle. Pomislite, kako težko so naši otroci pred 1000 leti seštevali, odštevali, množili in delili! V rimskih številkah ni moči izražati ednicc z enim mestom, desetice z dvema, stotice s tremi itd. Ondi je sedem (VII) iz treh črk, sto (C) pa iz ene same! Zatorej rimske številke sploh niso uporabne za težavne račune, kakršne mora dandanes skoraj vsak znati. Rekli boste, da je ničla brez dvoma čudovita iznajdba. In to je tudi res Vendar nam ni znano ime iznajditelja ali iznajditeljice ničle, kakor nc poznamo imena iznajditeljev našega najbolj važnega orodja, kot so plug, kolo, kolovrat, statve itd. Ničlo, ta čudoviti pripomoček v računstvu, smo dobili od Arabcev, ko so v zgodnjem srednjem veku prišli celo do Španije. Po arabsko se ničla imenuje »cifron«, kar pomeni prav za prav »prazno«, Znak za ničlo jc mogoče kako izpihnjeno jajce kot pomen praznine, niča. Arabska beseda za znake števil »sifr« je že dokaz, da jc »številka« ničla podlaga vsega bistva številk, števil in računanja. Po francosko se imsmuje ničla »zčro«, prav tako po italijansko in je videti, da je izšla beseda iz arabske »sifr«. Naša beseda »ničla« je iz »niča« — ali »nula« — iz latinske »nullus« — to je nobeden«. A tudi Arabci niso iznajditelji ničle in drugih devetih številk, dasi smo to dolgo mislili. Pač pa izvira ničla in druge, tako zvane arabske številke — iz lndiie. odkoder so ti rnaki prišli bržkone v prvih stoletjih po Kr. v Arabijo in istočasno tudi na Kitajsko. v ' (i UA , tfflt ^ " , y 365. »Pokaži v dejanju svojo ljubezen!« reče osorno Almira. »Daruj življenje za Mirka, kakor ga hočem žrtvovati jaz! Se to noč liomo videli, katera od naju je vrednejša Mirkove roke, ti ali — jaz!« To je bilo občutljivi ženi Zaliki preveč. Srce ji je vztrepetalo in bolest jc prekipela do vrhunca. Obrnila se je k Almiri in rekla s povzdignjenim prstom: 366. »Naj velja, nesrečno dekle! Se to noč bomo videli, katera ljubezen je močnejša, tvoja ali moja. V dejanju naj se izkaže, kolikšna je ljubezen zakonske žene!« Z mirnim prav preroškim glasom pa nadaljuje: »Posvariti le moram, Almira! Ne izkušaj boga, ne želi razrušiti zakonske zveze med mano in Mirkom! l.e sam večni Bog more odvezali v nebesih, kar je zvezal tu na zemlji!« 367. In obrnjena proti očetu Serajniku in svoji materi govori: »Z Bogom, oče in mati! Zdaj grem od vas. Rešiti hočem Mirka in njegove tovariše sužnosti in gotove smrti. Božja pomoč bodi z menoj!« Ko to reče, prime mladeniča Davorina za roko ter ga odpelje v skalnato votlino, da ga pogosti in se mu zahvali tako za novice, ki niso bile vesele, a so vendar govorile o njenem Mirku. Za dobro voljo Previdnost. Povejte mi, zakaj sle pa vzeli tako mladega odvetnika za la proces?« 3 Ker imam vtis, da bo pravda dolgo tekla.« Odkrito. Dramski pisatelj nižje vrste, poln za-apanja v prihodnjo slavo, gre s svojim prijateljem mimo hiše. kjer se je rodil pisatelj velikega imena. Na pročelju je blestela spominska plošča. Oba-dva se približata in bereta vklesano besedilo. »Kaj meniš,« pravi dramski pisatelj, >kaj bodo po meni zapisali na hišo, kjer stanujem?« »Samo dve besedi.« »Kateri?« »Stanovanje oddamo.« Pred sodiščem. Predsednik: »Ste oproščeni. Dokazalo se je, da te ure niste ukradli. Lahko greste.« — Oproščenec se zahvali, a se ne gane. Sodnik: "Ali niste razumeli? Sle prosti!« Oproščenec: »Hvala. Prav. Pa...«. Sodnik: »No, kaj: ,pa...'?« Oproščenec: »Ne vem prav, kako? Uro moram vrnili, ali je zdaj moja?« IHilHI ■"reUtave ob delavnikih oo 16 ln 18.15, ob ne- iellati ln oraimklb ob 10.30. 14.30. 16.30 In 1P.?r Filmsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna Ljubezni nasproti Eden najlepših filmov sezone! Igralci: Frit'. van Dongen, KristinoSoderbaum kino matica - tel. 22-41 Tvegana ljubezen — sijajni domis'eki Kralj cirkusa V glavnih vlogah Clara Calaniai, V. Riento, F. Coop itd. kino union - tel. 22-21 Umetnost več kot ljubezen, več kot trpljenje, več kot lastno življenje v velefilmu Večne melodije Glasba: Mozart—Beetihoven — V glavnih vlogah: Gino Cervi, Conchiia Montenegro kino slooa - tfl. 27-30 B Službe j Dobe: Pomočnika in vajenca sprejmem za pohištveno mizarstvo. Cerno Avgust, Vodnikova. Ljubljana, b iKiiHlmcB Omaro za obleko dobro ohranjeno - kupim, ponudbe s ccno na upra* vo »Slov.« pod »Omara«. Slamo vsakovrstno - kupim. Plačam dobro. Ponudbe na Hergman Josip, LJubljana, Poljanska cesta 85 1 Poizvedbe | za živali Zelena papiga je ušla v torek popoldne. Proti nagradi naj so Jo vrne v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. J Berite •Slovenca- • in oglašujte v nJem! SfiDOPfl L14 La Saponetta slntelfca In fosil JNrVrVb Sintetično milo v I Is lili h Saponi liquidi - detersivi - nelam-p i liqui h ed in polvore - pnraffina rintetica • piigamento amicipato v llstiilh Tekoča mila — fiampon tekoči in v pralni — sintetični paiafn — plačljivo v nap i c,j GIORES - Corso 28 Oltobre 31 - M IIA NO Sulla tua strada incontri ogni giorno tante vendite di b g ictti dela Lotteria di Meranol As-colta il consiglio dell'amica in-visibile che ti cammina allato: la Fortunal Fermati e acquista un biglietto che puo farti di-ventare m lionario. Na svoji poti srečuješ vsak dan toliko prodajaln srečk Loterije di Merano. Poslušai nasvet nevidne prijateljice Sreče, ki te spremlja. Ustavi se in kupi srečko, ki te lahko napravi milijonarja. REGAIA HIL10NI a c h i a c q u i s t a un biglietto per L. 12'— ^DARUJE MILIJONE tistemu, ki kupi srečko za Lir 12-— Umrl nam ie naš ljubljeni mož, oče, stari oče, tast. gospod Andrej Cimerman državni upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 4 popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. avgusta 1942. Žalujoči: Angela roj. Lončar, žena; otroci, in sorodstvo. ZAHVALA. Za vse Izraze Bočutja ob bolezni ln smrti naše drago mamico, gospo Marije Stebla.) upokojene učiteljice so tem potom najlepše zahvaljujemo. Predvsem so zahvaljujemo g. dr, M. Ahčlnu za Številne obiske v bolezni, g. šefu prlm. dr. I. Marlnčlču za skrbno zdravljenje, čč. ss. usmlljenkam in osebju Zavetišča sv. Jožefa za požrtvovalno skrb ln nego, vsem darovalcem cvetja In onim tovarlšlcam ln tovarišem, znankam In znancem, ki so drago nam pokojnlco obiskovali ln slednjič spremili na njeni zadnji poti. Vsem topel ln Iskren: Bog plačaj t Ljubljana, dne 2. avgusta 1942. Hčerki ln ostalo sorodstvo. Umrl nam je v 88. letu starosti, nadvse ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, prastari oče, brat in svak Anton Molfk železniški upokojenec previden s tolažili svele vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 13. t. m. ob pol 15 iz Zal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. avgusta 1942. Žalujoča žena, hčere in sinovi ter ostalo sorodstvo. Giovannl Vergai 41 Tone Nevolja Roman. Zuppidda je zhesnela, ko je čula, kar ji je sestra Mariangela sporočila po donu Giam-mariji. Postavila se je na mostovž in vpila, da ona noče robe drugih, naj Santtizza dobro odpre svoja ušesa! Če bo videla dona Mihaela iti po njeni ulici, da inu bo iztaknila oči s pre-slieo, ki jo ima v roki, navzlic pištoli, ki jo nosi na trebuhu, ker ona se ne boji ne pištol ne nobenega in da svoje hčere ne bo dala nekomu, ki je kralju kruli, ki je birič in ki je po vrhu še v smrtnem grelni s Santuzzo, povedal ji je ti) don Giammaria, pod spovedno molčečnostjo. Toda ona si je vtaknila spovedno molčečnost v copate, ko je šlo za n jeno Barbaro. — l/rekla je toliko sramotenj. da sta morali Dolginka in sestrična Ana zapreti vrata, da bi jih ne čule deklice. In njen mož mojster Turi. da bi ne zaostal, je tudi on razgrajal: »Če se mi pritaknejo repa, me bodo prisilili, da zagrešim nepremišljenost, sveti Bog! Ne bojim se dona Mihaela, massara Filipa in vse Santuzzine drhalil« »Molčite! Ali niste tuli, da massaro Filip nima več kaj opraviti s Santuzzo?« mu je sko-čiija v besdo lxitra Venera. Ostali pa so šc dalje govorili, da je .San-tuzza imela massnra Filipa, da ji je ta pomagal moliti, Gosja noga dn je to videl. »Imenitno! Tudi massaro Filip potrebuje pomoči!« je ponavljal Pizzuto. »Ali niste videli, da je I prišel prosit in rotit dona Mihaela, da bi mu I pomagal?« V lekarni je don Fronco nalašč klical ljudi, da bi zagnali vrišč nad godogbo. »Povedal sem vam to, ali ni res? Vsi so enaki, oni lizci svetnikov, z vragom pod krilci! Lepo delo, kaj? Dva hkrati, da bi bil par! Zdaj ko bodo dali donu Mihaelu svetinjo, jo bodo obesili skupaj z ono Marijine Hčere, ki jo ima Santtizza.« Pomolil je glavo skozi vrata, da bi videl, če je njegova žena zgoraj pri oknu. »Ilal Cerkev in vojašnica! Tron in oltar! Vedno ista zgodba, pravim vam!« Ni se bal sablje ne škropila in požvižgal se je na dona Mihaela, tako da je tega opravljal, ko Gospe ni bilo no oknu in ni mogla čuti, kar so govorili v lekarni. Toda donna Rosolina je temeljito pograjala svojega brata, čim je zvedela, da se je vmešal v ono nevšečnost, kajti tiste, ki nosijo sabljo, je treba obdržati za prijatelje. »Figo za prijatelje! One, ki so nam odvzeli kruh od ust? Jaz sem napravil svojo dolžnost. Ne potrebujem-jih! Rajši oni potrebu jejo nas,« je odgovoril don Giammaria. »Reči bi morali vsaj, da vas je tja posijala Santtizza, pod spovedno molčečnostjo. Tako bi se sovražnost ne zvalila na vas,« je vztrajala donna Rosolina. Vendar je vsem botram in sosedom, ki so prihajali brenčat okoli nje, da bi zvedeli, kako je bila odkrita ona prevara, ponavljala s skrivnostnim izrazom, da je nekaj tičalo pod spovedno molčečnostjo. Odkar je Gosja noga slišal govoriti dona Silvestra, da namerava ta spraviti Barbaro na tla s svojimi nogami, kot zrelo hruško, je Sušiljal: »To so vse spletke dona Silvestra, ki hoče spraviti Barbaro na tla s svojimi nogami.« Toliko je govoril, da je to prišlo na uho donni Rosolini, medtem ko je z zavihanimi rokavi kuhala paradižnikovo konservo in si je dajala opravka, dn je pred ljudmi branila dona Mihaela; tako naj bi se vedelo, da oni prav za prav ne žele zlo donu Mihaelu, četudi ie eden tistih od vlade. Dejala je, da je moški lovec in da mora Zuppidda sama skrbeti za čuvanje svoje hčere. Če pa je imel don Mihael druge spletke, se je to tikalo njega in njegove vesti. »To je delo dona Silvestra, ki hoče Zuppiddo in ki je stavil dvanajst tarijev, da jo bo spravil na tla s svojimi nogami,« ji je povedala Osa, medtem ko je pomagala don ni Rosolini pri napravljanju paradižnikove kon-serve. Prišla je prosit dona Giammario, da bi vtepel pomisleke v glavo onemu lopovu stricu Križu, ki je bil bolj trmast od mule. »Ali ne vidi, da ie z nogami v grobu?« Ali hoče tudi ta pomislek nositi na vesti?« je govorila. Toda ko je začula zgodbo o donu Silvestru, je donna Rosolina na mah ubrala drugačne strune. Z dvignjeno kulialnico in rdeča kot paradižnikova konserva je pričela pridigati proti moškim, ki se prilizujejo dekletom za možitev in proti opravljivkam, ki stoje pri oknu, da bi jih imele za norca. Že tako so vedeli, takšne sorte spogledljivka je Barbara. Toda čuditi bi se bilo. ko bi se dal prevarati tudi tak človek, kot don Silvester, ki se je zdel mož na pravem mestu in bi nihče ne pričakoval od^ njega takega izdajstva. Nasprotno pa si je šel iskat nesreč z Zuppiddo in z do-nom Mihaelom, medtem ko je držal srečo v I roki in pusti'], da mu je uhajala. — Če hočeš dandanes s|>oznati moiškega, moraš pojesti sedem tovorov soli. Toda don Silvester se je pokazoval, vodeč za podpazduho dona Mihaela in nihče se jima ni upal reči v obraz niti besede o onih razgovorih, ki so krožili. Sedaj mu je donna Rosolina zaloputnila okno pred nosom, ko je tajnik z lekarnar jevih vrat gledal v zrak in ni obrnila glave niti, ko je na terasici stavila na sonce paradižnikovo konservo. Nekoč pa je hotela k govedi v Aci Castello, ker je imela greh, ki ga ni mogla povedati svojemu bratu. Namenila je tako, da je slučajno srečala dona Silvestra, vprav ko se je vračal iz vinograda. »Oh! Blaženi, ki vas vidi!« mu je pričela govoriti in se je ustavila, da bi se oddahnila, ker je bila vsa rdeča in zasopla. »Vam hodijo važne stvari po glavi, da se več ne Spomnite starih prijateljev.« »Nič mi ne hodi po glavi, donna Rosolina.« »Meni so dejali, da vam hodi, tod« to je neumnost, ki bi vam v resnici napravila preglavice.« »Kdo vam je to povedal?« »Vsa vas govori o tem.« »Pustite jo, naj govori. Tn potem, ali hočete vedeti? Delam,, kar je meni všeč, in če bom imel zaradi tega težko glavo, bo t,o moja skrb.« »Čestitam.« je odgovorila donna Rosolina, rdeča v obraz. »To znači. da se pričenjate zda j hudovati, ko mi na tak način odgovarjate, tako tla tega nisem pričakovala in sem vas do sedaj imela za razsodnega. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii izdajatelj: inl Joži Sodia Urednik: Viktor Cenčil