Poftnlna platana v gotevM V Ljubljani, petek 29. novembra 1940 Vojaška diktatura, legionarski preirat ali nemška zasedba Romunije Pokolji in neredi se nada! u e o - Zb:ran'e Železne garde v prestotafc Prihod nemških oddelkov v Bukarešto - Ukrepi generala Anlonesca Zmagovita pomorska bitka pri Sardiniji Italijansko uradno poročilo lavlfa poškodbo dveh angSe!kih križark - Angleške uradne vesti pa poroča o o torpediran u 35.000 tonske italijanske bo,ne ladje, o poškodbi dveh laških križark in dveh rušilcev „Kaj bo storila Rusiia“ Nova gospodarska pogajanja med Nemčijo in Sovjeti rocanja o zadnjih dogodkih. 0 strogi cenzuri najzgovorneje priča naslednje poročilo: Včeraj so bile prepeljane v romunsko prestolnico nemške čete iz Piteštija za vzdrževanje reda v prestolnici. Državni upravitelj general Antonescu je imel dolg posvet z vrhovnim poveljnikom romunske vojske, da bi vojska pomagala vpostaviti red. (30 besed v poročilu cenzuriranih.) Železni gardisti neprenehoma prihajajo z vlaki, avtomobili in drugimi vozili s podeželja v prestolnico (250 besed cenzuriranih). Vsa javna poslopja v Bukarešti so postavljena pod vojaško nadzorstvo (75 besed cenzuriranih). Nemška vojska v Bukarešti in okolici je dobila povelje, naj bo pripravljena za takojšen nastop (30 besed cenzuriranih). Včeraj pozno popoldne so začele nemške čete prihajati v prestolnico iz Piteštija (60 besed cenzuriranih). prispelo v Moskvo številno nemško gospodarsko zastopstvo pod vodstvom Schnurreja, ki se bo s pristojnimi sovjetskimi krogi pričelo pogajati za poglobitev sovjetsko - nemškega gospodarskega sodelovanja. Ta gospodarska pogajanja so potrebna glede na spremenjene okoliščine in na potrebo po prilagoditvi gospodarskega sodelovanja obeh držav novim okoliščinam. Že danes se lahko reče, da bodo sovjetsko-nemška pogajanja potekala v znamenju prijateljstva, ki je dobilo znova potrdila zadnjič, ko je sovjetski zunanji minister Molotov bil na obisku v Berlinu. Idealne možnosti za gospodarsko sodelovanje med obema državama so tako velike, da poglobitev samo gospodarskega sodelovanja skoraj ne pomeni več nobenega vprašanja. Gospodarski odnošaji se urejajo svobodno in po pametnih potrebah na obeh straneh. Ti odnošaji pa nimajo nobenih plutokratičnih kapitalističnih elementov, ki samo ovirajo gospodarsko sodelovanje med državami. Prvič se bodo tokrat ustanovile posebne komisije, ki bodo razpravljale o raznih posebnih vprašanjih. Obseg vprašanj, na katera se bodo pogajanja nanašala, je velik in je zato težko misliti, da bi se pogajanja mogla hitro končati. Med vprašanji. ki bodo na dnevnem redu, je tudi vprašanje nemških terjatev iz Besarabije in terjatev Nemcev, ki so- prispeli iz baltiških držav, katere so se pozneje priključile Sovjetski Rusiji. »V sedanji vojni se na razvalinah današnjega liberalističnega svetovnega gospodarstva ureja of-ganično in zdravo gospodarstvo ter gospodarsko sodelovanje med življenjskimi prostori po načelu medsebojnega izpopolnjevanja in sodelovanja« — pravi osrednje glasilo narodnega socializma. Budimpešta, 29. novembra, m. United Press: Po poročilih iz Bukarešte stražijo romunsko prestolnico možni vojaški oddelki. Romunske divizije se premikajo proti Bukarešti, da bi za vsako ceno naredile ired in mir v romunski prestolnici. Poglavar države general Antonescu je imel ponoči sestanek z voditelji Železne garde ter jih je potem, ko jim je pojasnil položaj, naprosil, naj store vse, da se uvede red. Pred sestankom z zastopniki Železne garde je imel general Antonescu daljši posvet tudi z vojaškimi poveljniki, s katerimi se je tudi razgovarjal o najuspešnejšem načinu za vspostavitev miru ter rednega stanja v državi, ker bi ob nadal.jnih nemirih in neredih grozili še drugi zapleti mednarodnega značaja, to Nemčija ** °*Jnoviter re^a R°muniJo zasedla .. ?.elRzna garda nadaljuje z zbiranjem svojih sil sirijo se tudi glasovi o vojaškem udaru, ki a ga pripravlja general Antonescu. Nepristranski opazovalci v romunski prestolnici zatrjujejo, da Železna garda razpolaga s skrivnimi orožarnami tetf da se pripravlja na še hujše korake, ka-k°r pa so bila posamezna obračunavanja s stari-nn sovražniki. Bukarešta, 29. nov. m. United Press: Visoka romunska politična osebnost je ponoči dejala dopisniku United Pressa, da je general Antonescu Ros pod ar položaja in da ukrepi, ki so bili izdani pomiritev notranjih strasti, še ne pomenijo, da bi Romunija bila pred neizbežno krizo. Nekje v Italiji, 29. nov. Stefani: 174. uradno Poročilo italijanskega poveljstva pravi: Včeraj so na grškem bojišču čete 11 armade na več točkah izvedle protinapade, ki so bili kronani z uspehom. Dva letalska oddelka, sestavljena iz več sto letal, sta sodelovala 3 kopenskimi silami in bombardirala poleg tega tudi sovražnikove vojaške objekte, letališče v Kozaniju, kjer je bilo uničenih devet letal, letališče^v Florini, kjer je bilo uničenih pet lovskih letal, in železniško postajo v Florini. Vsa naša letala so se vrnila. London, 29. novembra, o. Reuter. Grško vrhovno poveljstvo je izdalo snoči uradno poročilo, v katerem poroča, da grške čete na vsem bojišču PR,' napredujejo in da so na posameznih odsekih lokalni boji. Italijanska letala so bombardirala Kefalonijp, mesta v Epiru in F lori no. . Sest italijanskih rušilcev je obstreljevalo trdnjavo na Krfu in so se umaknili, ko so jih napadla angleškaletala. Angleška letala pa so bombardirala i‘- — "»k a zbirališča čet ter pristanišča v Atba: o hudi boji so severno od Podgradca. Nekje n Italiji, 29. nov. Stefani. 174. uradno Poročilo italijanskega poveljstva pravi: Včeraj popoldne je neki naš pomorski oddelek, ki je križaril južno od Sardinije, stopil v stik z nekim angleškim oddelkom, ki je prihajal od zahoda. Oddelek je tvorilo več bojnih ladij, ena nosilka letal in veliko križark. Naše ladje so stopile v boj in 7. gotovostjo zadele in poškodovale križarko vrste »Kenk in križarko vrste »Birmingham«. Sovražnikova granata je zadela našo križarko »Fiume«, vendar pa ni eksplodirala. Eden naših rušilcev I.an-ciere je bil hudo zadet in ga je bilo treba privleči do oporišča. Protiletalski topovi naših enot so zbili dve sovražnikovi letali. Sovražnikovo brodovje je Po končanem streljanju naglo odplulo proti jugu, Pa ga je okrog 200 km od Sardinije dohitelo več^ oddelkov naših bombnikov »Savoia 79c, v katerih sPfeinstvu so ljila tudi lovska letala. Nosilka letal, neka bojna ladja in neka križarka so bile zadete z bombami najtežjega kalibra. S stalnimi ogledni-škimi poleti smo ugotovili, da se je ustavila neka bojna ladja, na kateri je izbruhnil požar. Prišlo je do spopadov v zraku z našimi lovskimi letali in sovražnikovimi lovci, ki so se dvignili z letalonosilke. Pet sovražnikovih letal je - bilo zbitih. Eno naše letalo in eno ogledniško letalo se nista vrnili domov London, 29. novembra, o. Reuter. Angleško pomorsko poveljstvo je izdalo uradno poročilo o veliki pomorski bitki med italijanskimi in angleškimi vojnimi edinicami, ki je trajala od srede 'ib 10. uri dopoldne pa do četrtka do zore. V sredo ob 10. uri so angleške edin!ce naletele ua italijansko brodovje 75 milj zahodno od Sardinije. V italijanskem brodovju sta bili dve bojni ladji in sicer vrste »Littoriot (35 000 ton) in ^-Cavour« (23 tisoč ton), štiri večje križarke in več rušilcev. Ob 12.21 so Angleži začeli obstreljevati na kar so Italijani odgovorili. Angleške edinice so zaradi boljšega položaja pričele z napadom in prisilile italijanske edinice na umik. V boju so sodelovala tudi letala. Neko angleško letalo je vrglo proti bojni ladji vrste »Litto- Bukarešta, 29. nov. o. United Press. Krvavo obračunavanje v Romuniji se nadaljuje. Prihajajo na dan vedno novi umori bivših političnih voditeljev, ki so jih legionarji poklali. Kolikšno je točno število ubitih, nihče ne ve. Prvotno so govorili o 64 osebah, med katerimi so bivši ministrski predsedniki in ministri Argesianu, Marinescu, Magearu, Jamandi, Jorga itd., itd. Kako se bo položaj razvijal, ne ve nihče. Zdi se, da je do krvavih dogodkov prišlo na pobudo iz tujine. Notranja zmeda naj bi dala tujim državam povoda, da spravijo Romunijo popolnoma pod svojo oblast. Vlada je v prestolnici zaradi tega razglasila obsedno stanje. Bukarešta, 29. nov. o. United Press. Romunske oblasti so uvedle najstrožjo cenzuro glede po- /ferlin, 29. nov. m. Transcontinent Press: Moskovski dopisnik »Volkischer Beobachterja< se v daljšem članku bavi z nemško-sovjetskimi gospodarskimi pogajanji. Pravi, da bo prihodnje dni Zdi se, da se Italijani umikajo na svoje utrjene črte pri Elbassamu, 60 km severozahodno od Podgradca. Ta črta naj bi šla do Tepelmija na južney bojišču. V koliko se jim bo posrečilo utrditi se, je spričo vremena drugo vprašanje. Zaradi izdatne pomoči angleškega letalstva, je morala grških cet odlična, tako da Grki izjavljajo, da se ne bodo ustavili prej, dokler ne bodo potisnili Italijanov iz Albanije. Na ozemlju pri Korči so grški planinci in konjeniki obkolili večjo skupino zašlih italijanskih vojakov in albanskih čet, ki so se jim takoj vdale. ITuili boji so bili včeraj in ponoči tudi na bojišču ob morju, kjer Grki povsod napredujejo, ko so zlomili štiri dni trajajoč italijanski odpor. Tu so razpršili najboljši polk italijanske vojske, ki se je najbolj srdito vojskoval. Dobili so v roke veliko ujetnikov in vojnega materiala. Vojna na grškem bojišču bo stopila v novo razdobje zaradi zime, med katero je večina albanskih gorskih prelazov neprehodna. rio< torpedo, ki jo je hudo poškodoval. V boju I je bila težko poškodovana ena italijanska križar-I ka z 18 palčnimi topovi. Neki rušilec je bil tudi hudo zadet in je zmanjšal brzino. Drugi pa je izginil. Ob 3.18 je bila zadeta 10.000 tonska križarka vrste »Bolzano«, ki je zmanjšala brzino. Zadeta pa je bila še neka druga križarka. V tej bitki so Angleži pretrpeli škodo samo na križarki »Bervickc, ki je bila poškodovana, vendar je sposobna za nadaljni boj. Na križarki je izgubilo življenje sedem ljudi med temi en častnik. Dva mornarja sta bila hudo ranjena, sedem pa manj. Ob 2.35 je deset sovražnih bombnikov napadalo i angleško brodovje, niso pa povzročili nobene ško- * Berlin, 29. novembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči: Neugodne vremenske razmere so omejevale delovanje letalstva. Navzlic temu so letala metala bombe v noči med 26. in 27. novembrom in včeraj na London in na Aven-mouth. Eno bojno letalo je snoči v nizkem poletu napadlo neko tovarno orožja pri Berntislandu in zabeležilo dva uspešna zadetka na neko veliko delavnico. Razen tega so bili bombardirani Grimsby, letališče Greet in neko letališče pri Lincolnu. Zaznamovanih je več uspelih zadetkov. Preteklo noč je več britanskih letal z bombardiranjem poškodovalo več stanovanjskih hiš v zahodni Nemčiji. Ubita so bila štiri sovražnikova letala. Izgubili smo pet letal. London, 29. nov. o. Reuter. Včerajšnji dnevni napad na Anglijo je bil v glavnem izveden na grofijo Kent in na mesta ob Temzi. Nemška leta- de. Ob 4.40 je priletelo za ladjami 15 italijanskih bombnikov v treh skupinah, katere pa so prestregli lovci z že večkrat potopljene ladje »Ark Royal«. Zmetali so okoli 30 bomb in niso povzročili nobene škode ter tudi smrtnih žrtev ni bilo. V teh letalskih bojih so Italijani izgubili tri letala, eno pa je bilo hudo poškodovano. Končni izid te pomorske bitke je naslednji: Poškodovana je bila 35.000 tonska bojna ladja tipa »Littorio< (po italijanskih vesteh je to bil »Vittorio Veneto) — in sicer s torpedom iz letala, nadalje dve križarki in dva rušil :a. V letalski bitki pa so Italijani izgubili tri letala, eno pa je bilo hudo poškodovano. la so večkrat poskušala priti čez Rokavski preliv, uspelo pa je le posameznim letalom prileteti nad Anglijo. Vrgli so nekoliko bomb, škoda je bila zelo majhna, smrtnih žrtev ni bilo in ranjenih tudi ne. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal, Angleži pa so izgubili 6 lovcev. Nocojšnji napad na Anglijo je bil v glavnem na mesta v severovzhodni Angliji in mesta ob Merseyu. Povzročenih je bilo več večjih požarov in tudi škoda je znatnejša. Ubitih je bilo precej ljudi. Manjši napadi pa so bili na jugu Anglije, kjer ni bilo povzročene mnogo škode in tudi smrtnih žrtev ni veliko. Nocoj so angleška letala bombardirala mesta v zasedenem ozemlju in sicer Boulogne, Antwer-pen in Le Havre. Dva večja napada pa so Angleži izvedli na DUsseldorf in Mannheim, kjer so bombardirali železniške postaje, tovarne orožja in V nedeljo vsi na novinarski hmri v Unionu! Vesti 29. novembra Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija imajo vse isto željo: da se vojna ne razširi na Balkan in na Črno morje, vedo povedati bolgarski listi. Bivši angleški vojni minister Hore Belisha je imel snoči po radiu govor, v katerem je zahteval, naj angleško letalstvo z vso silo napade italijanska mesta in prometne zveze. Reka in Trst, Valona in Drač morajo biti deležni iste usode kakor Birmingham in Conventry. Šele ko bo Italija izven vojne, se bo Anglija lahko pomirila s pravim nasprotnikom — Nemčijo — poroča agencija Reuter. Italijanski tisk ta nastop bivšega vojnega ministra zelo ostro obsoja iu očita Belishi okrutnost. Nemci imajo na Kanarskih otokih številno vojaško odposlanstvo, ki ureja tam letalska in pod-morniška oporišča ter utrjuje otoke. S tem hočejo Nemci dobiti v roke najvažnejše oporišče za nadzorstvo nad zvezami med Evropo in Južno Ameriko. Vse važne točke na otokih so ?asedli Nemci, pristanišče v Las Palmasu E a je najmodernejše zavarovano im urejeno ot močno zavetišče nemškim vojnim ladjam in letalom, poroča de Gaulleova agencija AFI. Pri včerajšnjih dnevnih nemških napadih na Anglijo ni bila ubita ali ranjena niti ena oseba, kar se doslej od začetka letalske vojne še ni primerilo. Delovni čas v kanadskih tovarnah bodo povečali od 44 na 48 ur tedensko, zaradi potreb državne obrambe. Nemški vojak najbolje ve, da svetovne države, kot je Anglija, ni mogoče streti v enem tednu. Toda Nemčija je danes v tako ugodnem položaju za boj proti Angliji, kakor še ni bila nobena druga država. Anglija se bori proti vsej evropski celini, zato mora vsa Evropa sodelovati v beju proti njej, je govoril nemški propagandni minister dr. Gobbels včeraj v norveški prestolnici Oslu. Ameriško mornariško ministrstvo izjavlja, da nima nobenih poročil o tem, da bi se bili Nemci poskušali z neke vojne ladje izkrcati na holandskem srednjeameriškem otoku Curacao ter uničiti ogromne tamošnje petrolejske naprave. Sivolasi predsednik finske republike Ivallio, ki je lani vodil svojo državico v junaškem boju proti boljševiškim ' ' je zaradi slabega zdravja odstopil. Ni še znano, kdo bo njegov naslednik. Glede bodofe sovjetske politike se *di, da imajo prav tisti nezaupneži, ki zavračajo vse_ alarmantne vesti in sodijo, da bodo> Sovjeti tudi za naprej ostali nevtralni, ker si od tega obetajo največ uspehov tam, kjer jim bo ravno kazalo. S tako ugotovitvijo postavlja današnje »Jutro« v uvodniku na laž »Slovenski narod« in njegovo kričanje o sovjetski slovanski politiki in sovraštvu nad malimi državami na Balkanu. Agencija Stefani odločno zanikuje grške vesti, da bi bil bivši vrhovni poveljnik italjiaoske vojske v Albaniji, general Frasca, naredil samomor in da bi bila bivši italijanski poslanik v Atenah Grazi ter italijanski vojaški odposlanec Strani aretirana, ker sta italijansko vlado z napačnimi informacijami o dobro pripravljenem prevratu zavedla do oboroženega nastopa proti Grčiji. Italijansko poročilo pravi, da so v Rimu hoteli zavrniti trditve grškega tiska s tem, da bi pripravili sestanek med omenjenimi tremi možmi, toda tega niso storili, ker bi s takim sestankom izkazali preveč časti grškim listom. _ V Berlin je dopotoval francoski admiral Abrial, ki je vodil pomorske operacije med angleškim umikom iz Dunkerquea. Abrial je zdaj generalni guverner v Alžiru. V Berlinu je imel več posvetovanj z nemškimi ministri, zlasti z vojnim. Verjetno je, da je bilo govora o morebitnem urejanju nemških oporišč na alžirski obali. Na bojiščih v Albaniji je padel v italijanski sluSbi tudi neki Rok Doda iz znane albanske rodbine. Doda je bil po zasedbi Albanije imenovan za italijanskega senatorja. Italijanski listi pravijo, da ga je »netki albanski izdajalec — gotovo albanski vstaš — v boju na nož prepoznal in hudo ranil.« Po istem viru je Doda pred smrtjo izjavil, da je srečen, ker je mogel služiti Duceju. Vseameriška pomorska konferenca, ki se je udeležuje 21 ameriških držav, se je začela v \Va-shingtonu. Bavila se bo z raznimi obrambnimi in prometnimi vprašanji, ki so nujna zaradi vojne v Evropi. skladišča. V nekem baltiškem pristanišču so bombardirali rafinerijo petroleja. Predsnočnji angleški letalski naskok na Koln je bil po zatrdilu angleških vojaških krogov najhujši napad, kar jih je angleško letalstvo sploh izvedlo na nemška mesta. Berlin, 29 novembra. DNB. Piloti, ki so se vrnili iz Anglije, poročajo, da je ves Liverpool v lamenih. Napad je bil izveden na veliko skladi-če za oskrbovanje Anglije s surovinami vseh vrst. Komaj so bili pogašeni požari v Birminghamu in ko se še kadi iz razvalin in pepela v Co-ventryju, so bila porušena številna velika skladišča pšenice silosi, doki s sušilnicami, letalske tovarne in druge važne naprave za nadaljevanje vojne. Veliko izvozno in uvozno pristanišče ob zahodni obali Anglije je bilo v noči od četrtka na petek skoraj popolnoma uničeno. Po Londonu, Bristolu, Conventryju, Birminghamu, Portsmathu in Southamptonu so se nemški povračevalni napadi nadaljevali z vso silo. 33 dan vojne med Italijo in Grčijo Grško prodiranje na desnem in levem krilu bojišča Letalska votaa med Angligo in Nemčijo: Bombe na London, Liverpool, KoSn, Diisse!dorf... Ob prvem je uradnika strah ... Draginja je uradniškemu stanu najmanj prizanesla Ljubljana, 29. novembra. »Še en dan, pa bo zopet prvi tu. Trideset dni preteče, kot da bi mignil. Še nisem porav-nil svojih starih dolgov in že je tu čas, ko moram odtrga vati od svoje skromne plače in vra-čevati razne obroke in leteče dolgove. Skrb me grize, razjeda me in nobenega veselja nimam za delo. V službi še nekako najbolj pozabim na vse tegobe tega hitenja, tega hitečega življenja iz dneva v dan.« Pred prvim smo. Zena doma s svinčnikom v roki in papirjem na mizi računa, sešteva, odšteva, množi in deli, kako bi najboljše razdelila denar, da bi preživela svojo družino zopet skozi en mesec, skozi mesec težkega življenja. Ti obroki ga žro in razjedajo, je tožil uradnik. Kdo pa ni danes brez obrokov, se zopet tolaži. Saj je opustil že vse priboljške: tako ne hodi več na dva deci, kjer se je v družbi porazgovoril s svojimi tovariši, kajenje je domalega opustil, raznih kulturnih potreb se je odrekel in zdi se mu, da postaja nekak Robinson, le s to izjemo, la živi sredi Evrope, sredi kulture, sredi udejstvovanja na vseh življenjskih popriščih. Res, nar Robinson je že. Prav tako je tudi z ženo. Ta uboga ženica je brez vsake pomoči: sama aere, sama riba, sama opravlja vsa gospodinjska dela. Pa bolehna je, trga jo in kašlja, da uradnik ne ve. kako se bo vse to izteklo. »Začuda pa imamo vsi danes neverjeten lek. Za malico nam nikdar ni bilo, danes pa imam tak tek, da se bojim, da se me loteva »ta lačna«. Otroci prav tako. Čudno je res to, kaj ne? In vsi danes tožijo o tem pojavu dobrega ;eka. Danes zlasti občutimo to, ko gre draginja :ako nevzdržno, tako hitro navzgor.« »Pred prvim smo. Malodušje se me loteva. Kako bova zopet ta mesec seštevala in odštevala pri špeceriji, za mesarja, za drva in podobno! £ena bo spet jokala, mene bo pa grizlo, ker bi rad pomagal, pa ne morem niti z najboljšo votlo. Verjemite mi. da me to boli. In te plače!« »Oprostite, gospod reporter, poglejte, mlad sem še, pa se že čutim kar starca. Tako mi lega na dušo vsa ta borba za vsakdanji kruh. Saj bi tako rad pomagal, gradil, žrtvoval vse, da bi bilo doma lepo, da bi bilo toplo, prijetno. Ampak danes tega ni več. Iz vseh kotov naše kuhinje zre velika pošast, nenasitna pošast, grozna in gnusna. In ta pošast je: Skrb. Iz loncev zija ta pošast. Iz vseh delov tega ubogega stanovanja kriči. Kamor se ozrem, jo vidim, me preganja in me zalezuje. Zdi se mi že, da sem izgubil živce, da bi najrajši zakričal vsemu svetu: Pomagajte, pomagajte! Da, vidite, tako je. Noči so nemirne, brez spanja, sanje so grozne. In tako teče in preteče štiri in dvajset ur in spet pride novih štiri in dvajset, ki so podobne prejšnjim. Spet polno skrbi. Skoraj bodo vsak dan te skrbi hujše.« ‘Otroci so reveži. Zdaj je Miklavž in prišel bo Božiček, pa bodo žalostni. In z njimi bomo vsi žalostni. Ali ne bi bilo morda prav in dobro, če bi prepovedali trgovcem z bogatimi izložbami, da razstavljajo vse vrste lepih in bogatih daril? Otroci revežev so potem tako ža-lostni in tako prav zgodaj začutijo neko krivico v življenju. Ta nežna duša je še neranjena, v njo pa je na ta način kanila že kaplja bolečine, bai. živo čuti, da to ni za njega, ampak za one, hi imajo bogate starše, ki imajo vsega v izobilju 7n bodo lahko svojemu ljubljenčku kupili vse, kar mu bo srce poželelo. Zakaj imajo oni, za- ': -‘kaj jaz nimam, se sprašuje? Nekaj ni v redu, si odgovarja v srcu, v notranjosti. Potem joka ubogi otrok in mu je hudo. Ali ni to bolečina za očeta in za mater, ki bi tako rada osrečila svojega malčka, pa ga ne moreta, vsaj tako ne, kakor si otrok želi. Velikih izdatkov res ne zmoreta. A tega otrok ne razume. On vidi in si želi samo onih velikih, dragih igrač. Pa pustimo to!« »Upanje pa imam še vedno. Kar na cente ga imam. Bo že boljše. Tudi težko življenje bo prešlo. Res. da je tolažba le slaba uteha, uteha je pa le. Bo že boljše. Da, da, včasih pa le zasije žarek upanja. Vidite, takšna so naša čustva: Iz skrajnosti v skrajnost, iz obupa v lepo upanje, v lepo sanjarenje in takrat človek pozabi na vse. Zopet si gradim gradove v oblake. Drobne izpod Konjiške gore Slovenske Konjice, 28. nov. Nov uspeli pri iskanju premoga. Zadnjič smo v našem listu poročali, da je rudarsko podjetje Kobal iz Poljčan prišlo na sled bogati premogovni žili pri Malahorni, kjer se nahaja svetli, salonski premog v veliki količini. Isto podjetje raziskuje sedaj tako imenovani »foški« griček nad Oplot-nioo, kjer je, kakor izvemo, ze prišlo na sled črnim zakladom na grofovem posestvu. Upamo, da bomo mogli naši javnosti v kratkem sporočiti še kaj več o bogastvu slovenjekonjiške pokrajine. 0 nelepem ravnanju z delavstvom po nekaterih naših obratih večkrat slišimo. Ker to ni le slučajno, ampak je »gospodarjem« to že v krvi, bi bilo dobro, čo bi oblast s primernimi ukrepi dala pravico prizadetim delavcem. zopet vidim v omari vsega zadosti, zopet vidim na mizi kaj boljšega, žena ima novo obleko, otroci igrače, ob nedeljah pa jo mahnemo lepo na sprehod, recimo tja proti Posavju, tam malo prigriznemo, se smejemo in jo zvečer veselo ubiramo domov. — Oprostite, gospod reporter, malo sem zasanjal. Ko bi bilo le vse to kaj kmalu res, moj Bog. Tako pa tavam in se opotekam po tern trdem tlaku z ogromnim bremenom na sebi in v sebi. Težko je to breme, pretežko. Preveč mi jemlje sil, preveč me teži. Pa upajmo, da bo boljše. Kar dobro mi de, da sem se malo z vami porazgovoril. Nekoliko mi je odleglo in čutim se lažjega. Zeni človek ne more nikdar tako zaupati, pa tudi noče, saj jo s tem samo razžalostimo in potem morava drug drugega tolažiti. Pa naj nam ženke oproste, če smo takšni. Zdi se, da smo obzirni, previdni. Pa je le morda prav tako, da smo takšni. Veste, včasih ni taka obzirnost na mestu, je pa dobro. Zopet modrujem, kajne? Pa naj končam. Oprostite, če sem se pred vami nekoliko raznežil, veste, srce mi je spregovorilo. Včasih moram tudi komu potožiti svoje križe in težave. Zbogom!« Razdelitev Maribora na dimnikarske okoliše Mestno poglavarstvo v Mariboru potrebuje v uradne svrhe točne podatke, kakšne dimnikarske pristojbine (zneske) plačujejo letno hišni posestniki dimnikarskim mojstrom za čiščenje kurilnih naprav. V to svrho bodo dimnikarji (pomočniki) raznosili hišnim posestnikom posebne obrazce mestnega poglavarstva. Hišni posestniki (upravitelji) se pozivajo, da točno vpišejo zneske letnega plačila in to potrde z lastnoročnim podpisom ter nato obrazec vrnejo dimnikarju (pomočniku). Filmi Pod zastavo svobode (kino Matka). Film iz legendarnih časov ameriškega zedinjevanja — iz veliko burnostjo ter dramatiko v dejanju in obliki, nimi zveznimi državami, ko je usoda Velike Amerike bila odvisna od dejstva, ali bodo južnjaški, ki so pod tujim vplivom delali za razcep republike, dobili od svojih rojakov, zlatarskih bogatašev na Severu, veliko pošiljatev zlata. Okoli tega zlata, boja im vohunjenja zanj se razpleta ta zgodba z veliko burnostjo ter dramatsko v dejanju in obliki. Boj za zlato se prevrača v osebni boj dveh mož, ki v enakem svojstvu služita eden Severu, drugi Jugu. Boj poteka hkrati za politično idejo, za zlato, za ljubljeno žensko, kar razumljivo vnaša v film vse tisto, kar je zanimivemu filmu potrebno. Snov, ki jo film obravnava, predstavlja poleg pio-niirstva prav za prav edino heroično zgodovino Združenih držav, zato ni čuda, da je prav zadnje čase, ko je ideja edinstva tudi v Ameriki vse bolj aktualna in potrebna, ta doba predmet vse pogostejših filmskih obdelav in jo režiserji v vsakem primeru obračajo v sodobno simboliko. Tako tudi v tem filmu, ki se po neštetih pretresljivih zapletih, bojih, ubijanjih in razdorih, spopadih strasti in idej zaključuje s človeško in idejno poravnavo med glavnimi nosilci obojega dejanja. Režiral je »Pod zastavo svobode« stari, preizkušeni mojster množičnih filmov velikih bojev in vseh vrst filmske slikovitosti, Kertesz. Igralci: Miriam Hopkins, Randolph Scott, zlasti pa nadvse simpatični, vsestranski Errol Flynn, dajejo delu močno igralsko ogrodje. Njihova umetnost je v zadržanosti, meški igri brez grmečega patosa, ki velja pri nas za vzor. Zato so ti — tudi z vsem zunanjim razkošjem in množicami — režirani ameriški filmi po svoji preprostosti in zdravju človeku bolj simpatični kakor tako imenovana »težka«, a nečloveška umetnost. Bojni prizori in pojezdi, s katerimi je film nabit, predstavljajo višek režije, spričo katere so toliko slavljeni boljševiki šolarji. DVE PRESENEČENJI naročnikom in bralcem »Slovenskega doma« bosta naša nova podlistka »Bil sem v Stalinovi službi« (Spisal general K r i v i c k i, bivši voditelj sovjetskega vohunstva na zahodu) — in »Na zapoved kraljice« naš novi ilustrirani zgodovinski filmski roman, ki smo ga dobili za priobčenje od družbe »Warner Bross«, ki nam je dala na razpolago dozdaj romane »Poročnik indijske brigade«, Robin Hood«, »Poslednja zapoved«, »Angeli garjevih lic« in »Nismo edini«. Oba listka bosta začela izhajati prihodnjo nedeljo, dne 8. decembra! Tra dekletca z ulic Ljubljana, 29. novembra. Pred vabljivo, razkošno delikatesno trgovino so stala tri dekletca. Starost? Takole 10—14 let. Prva, Francka, je tiščala pod pazduho šop že uvelih krizantem. Druga, Micika, šolsko torbico; tretja, Minka, najstarejša, je bila živahna in je krilila z rokami, ko je govorila. Oblečene priprosto, vsaka v boren plašček, čeveljčki zamazani. Znak, da ta dekletca pač pogrešajo skrbne mamice, ki bi jih navajala k priprosti čistosti in skrbela vsaj, da bi bili otroci očedeni. Deklice so si ogledovale dobrote delikatesne trgovine. Začel se je neženiran pogovor, ki ga je človek mirno poslušal. Deklice se niso niti najmanj ženirale starega moža, ki je motril njihov pogovor in sledil debati in hudim očitkom, ki so padali od ene in druge strani. Tretja, Minka, je ponavljala: »Pečenice bi bile dobre! Drage so! Ko bi si jih mogle kupiti?« Neizpol-njiva, vroča želja dekletc! Francka: »Prodam rože in si kupimo malo šunke.« Kmalu se je mirni pogovor sprevrgel v huda očitanja in zbadanja. Sprle so se zaradi dinarja. Minka je Francki zabrusila: »Tiho bodi, lažnjivka! Kaj boš ti? Tvoj oče se je obesil.« »Ti lažnjivka, ti! Kdo ti je to povedal? Naš oče živi!« je togotno ugovarjala mala Francka. »Vsi tako govore! Sedaj imaš drugega očeta,« je pristavila Micika in nadaljevala, »to je povedala soseda.« »Le tiho! Iz meščanske šole so te ven vrgli,« je Francka oponašala nasprotnico. Micika ogorčena: »Lažeš! Sama sem šla, ker se nisem marala učiti.« »Ti, Minka, pa kar molči! Ti si bila že v Begunjah. To je naša mati povedala,« je oponašala Francka Minki, ki je nato jezna začela: »Lažnjivka! Ti si pocestnica! Saj sem te videla, kako si špancirala z Jožetom tam po tisti cesti in cigarete kadila.« »Kaj? Ti si mene videla s cigareto? Ti, grdoba, ko uhajaš z doma in se potepaš z barabami.« Francka se je nato obrnila k Miciki: »In ti? Kradeš knjige in jih prodajaš na starini. Kje si jih spet ukradla, da jih imaš polno torbo?« »To so moje knjige. Hodim v šolo,« je ugo-verjala napadena Micika. »Kje pa imaš zvezke?« jo je Francka prijela. »Vidiš, tukaj so vsi moji Obširna obtožnica proti razbojniku Hacetu Ljubljana, 29. novembra. Tu in tam se naša javnost obrne od svetovnih in viharnih dogodkov na male domače dogodke in se mnogi še vedno zelo zanimajo za usodo razbojnika Toneta Haceta iz Podeerkve na Notranjskem. Res se je Hace v samotni celici okrožnega sodišča že vdal v svojo usodo in izraža željo, da bi bil čimprej končan proces in da bi podal račun o svojem delovanju in poslovanju. Državni tožilec g. Branko Goslar je proučil obširne spise in sedaj končno sestavil obširno obtožnico, ki obsega celotno nad 50 s strojem pisanih stran. Samo obtožbeni tenor, v katerem našteva obtožnica vse zločine in prestopke glavnega obtoženca, glavarja razbojniške tolpe in drznega razbojnika Toneta Haceta, vsebuje do 34 strani. Na teh straneh so našteta vsa Hacetova kazniva dejanja, zaradi katerih je obtožen raznih zločinov. Poleg Haceta bo prišlo na zatožno klop še devet drugih velikih in malih njegovih pomagačev. Nekateri so obtoženi zaradi sodelovanja pri raznih ropih in tavinah, drugi zaradi skrivanja in nakupovanja naropanih stvari. Mnogi so Haceta skrivali in mu dajali potuho. Te dni bo obtožnica dostavljena Tonetu Hacetu in vsem njegovim soobtqžencem. Mnoge pač zanima, kdaj se bo začel proces proti Hacetu. Proces se bo razvijal pred velikim kazenskim senatom, pred petimi sodniki v veliki razpravni dvorani št. 79. Najmanj tri mesece je še potrebno, da se izvedejo in izpolnijo po kazenskem postopku predpisane formalnosti. Potrebno je dalje, da Hacetove spise prouči najprej predsednik velikega senata, ki mu bo poverjeno vodstvo tega procesa, dalje prouče te spise tudi mnogi branilci, ki bodo branili ali Haceta ali pa njegove soobtožence. Iz tehnično-procesualnih razlogov ne bo prej glavna razprava proti Hacetu razpisana, kakor za konec meseca februarja prihodnjega leta. zvezki! Hočem hoditi v šolo, ne pa tako, kakor ti, ko uhajaš iz šole.« Prepir se je v takem tonu razvijal še naprej in nato so jo ta tri dekleta mahnila izpred delikatesne trgovine, vsak v svojo stran. Pomembna izjava poveljnika nemškega izseljenskega taborišča v Zemunu Bili ste z nami več kot uslužni.. II Te dni bodo šli skozi Jugoslavijo še zadnji { vlaki, s katerimi se vračajo iz Besarabije in Do- I brudže v domovino nemški izseljenci. Med potjo so se vsi ti izseljenci za nekaj časa ustavili tudi v posebnem taborišču, ki ga je postavila Jugoslavija v ta namen v Zemunu, kjer so se nemški izseljenci lahko nekoliko odpočili od dolge poti in se tudi okrepčali z izdatno in dobro hrano. Nemci iz Besarabije in Dobrudže so se med potjo v Jugoslavijo izredno dobro počutili, kar lahko sklepamo iz izjav, ki jo je včeraj podal za javnost poveljnik nemškega izseljenskega taborišča v Zemunu, Toni Schnitzler. V njej je posebej poudarjeno, kako je bilo nemško vodstvo v vsakem oziru zadovoljno z organizacijo taborišča v Zemunu, kako so šle jugoslovanske oblasti na roko vračajočim se Nemcem in kako so bili uradniki iz našega notranjega in zunanjega ministra uslužni z njimi Ker je ta izjava nemškega zastopnika, ki mu je bilo zaupano vodstvo nad nemškim izseljenskim taboriščem v Jugoslaviji, gotovo v vsakem oziru pomembna, jo prinašamo dobesedno in se glasi: »Skoro štiri mesece sem v Jugoslaviji. Čez kak dan se bo pripeljala še zadnja 6kupina izseljencev iz Dobrudže, v kakih 10 dneh pa bo naše Nadaljevanje razprav v bolgarski zbornici: Bolgarija in angleška zago o njeni neodvisnosti Nova obsodba napadov na Jugoslavijo delo v Jugoslaviji popolnoma končano. Tedaj bo moje pomožno osebje odpotovalo, jaz pa bom ostal še nekaj časa tu. da si ogledam belgrajsko okolico in obiščem prijatelje, ki sem si jih pridobil tu in za katere mi je preostajalo tako malo časa, Pred odhodom lahko rečem, da smo zadovoljni v vsakem oziru. Sodelovanje z vašimi oblastmi je bilo v pravo zadovoljstvo. Vaši uradniki iz notranjega in zunanjega ministrstva, s katerimi sem bil v zvezi, so bili več kot uslužni. Vse je funkcioniralo, da ni meglo bolje. Celo vreme nam je bilo naklonjeno. Prišli smo sem 9. avgusta. Prva skupina izseljencev je prispela iz Besarabije 25 septembra. Do 16. novembra je šlo skozi taborišča skupno 42.000 izseljencev iz Besarabije. Iz Dobrudže se je dozdaj peljalo skozi taborišča 10.279 izseljencev, temu številu pa je' treba dodati še '23lb izseljencev, ki se trenutno mude v taborišču. Cez kak dan bo prispelo še približno 2000 Nemcev iz Dobrudže, tako da bo čez teden dni naš posel končno opravljen. _ Zdravstveno stanje izseljencev je bilo nad vse pričakovanje. Vsega skupaj je umrlo 45 ljudi, po večini starčkov in otrok, rodilo pa se je 39 otrok. Sofija, 29. novembra, m. Na včerajšnji seji bolgarske zbornice se je nadaljevala razprava o odgovoru na kraljevo prestolno besedo. Med drugimi je govoril tudi poslanec vladne večine Sotir Janev, ki se je najprej dotaknil izjave angleškega podtajnika v zunanjem ministrstvu, Buttlerja, ki jo je jx>dal v angleški spodnji zbornici. Poslanec Janev je dejal, da je pred nekaj dnevi uradni zastopnik Velike Britanije izpovedal v spodnji zbornici, da bo Velika Britanija spoštovala neodvisnost in nedotakljivost Bolgarije, če Bolgarija ne bo ničesar storila proti Angliji v sedanji vojni. Ta izjava po mnenju omenjenega bolgarskega poslanca ne more navdušiti Bolgarov, ker Velika Brita-riija Bolgariji ne more ničesar obljubiti, česar ne bi že imela. Zato je ta izjava povzročila tudi samo nezadovoljstvo, kajti razvidno je, da hoče Velika Britanija ohraniti sedanje stanje na Bolgarskem. Poslanec Janev je odločno zavračal Buttlerjeve ponudbe ter je potem spregovoril nekaj besed tudi o poslancu Dumanovu, ki je zadnjič napadel Jugoslavijo. V zvezi s tem je dejal, da je treba razumeti, da je sredstvo za reševanje vseli vprašanj prijateljstvo med obema državama. Današnja vojna ni izbruhnila zaradi jugoslovansko-bolgarskih spornih vprašanj. Dobrih oanošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo ni treba rahljati z nepotrebnimi govori in pisanjem. Razpravo o odgovoru na prestolno besedo bosta končala s svojima govoroma predsednik vlade Filov in zunanji minister Popov. Oba bosta govorila v torek. Bolgarski trgovinski minister Zagorov je sprejel včeraj jugoslovanskega poslanika v Sofiji, Mila-noviča. Van Vykc Maion alk z Zlate ceste Lynch je bil zelo rese« in se je trudil, da bi razumel razlago svojega šefa. »Narednik, sedaj Vam bo jasno, zakaj sla se obe bandi vedno bali tega, če bi se drugi posrečilo pridobiti Rogerja Bun-lona na svojo stran. Ko je ena banda videla, da je izgubila igro, je sklenila, da ii ga bo vzela bolje rečeno, da ga ubije po nekom, ki je bil z njim v hiši. Mislim, da je to pravi povod za umor Rogerja Buntona.« »To se mi zdi čisto umevno. Toda v vso to sliko mi nikakor ne pride Roger-iev brat John Ne vem, kaj je z njim. Connor mi je sporočil, da se vede tako rot 66 lahko vede samo oni, ki je nekaj zakrivil. Že nekajkrat je skušal izgnati Coonotja u sobe « Catleenu se je zmračilo čelo in njegovo dobro razpoloženje je takoj minilo. »Ta brat tudi mene vznemirja, narednik Nikakor ne morem najti v sliki, ki *em si jo napravil, zanj mesta Prav tako ne morem nikamor postaviti tega Mul. lina?« > »Mullin? Kdo pa je zopet to? Ali tega človeka dozdaj ni bilo v aferi?« »To je ravno najtežavnejše, narednik. Tega, in vprašanja glede orožja, s katerim je bil izvršen umor, nikakor ne morem rešiti! Če ne bom mogel hitro najti pojasnila za te dve vprašanji, bom postal nevaren in mirno me lahko odpeljete v norišnico.« Catleen se je začel jeziti. »Pomislite, narednik, da sem pred umorom samim pregledal celo nadstropje, celo poslopje in nisem ničesar našel. Vem, da ni bilo nobenega orožja, razen onega revolverja, ki ga je imel Roger v žepu in ga nikdar nikomur ni dal iz rok. In poleg tega je bel ta revolver popolnoma drugačnega kalibra kot krogla, s katero je bil Bunton ubit. Ta umor se je izvršil nekaj minut po mojem pregledu.« Catleen je bil ves besen. Skočil je 6 sedeža in 6 hitrimi koraki hodil po sobi. »Ubogi Mac Nalty mi je rekel, da je slišal, kako je šel nekdo po stopnicah navzgor. On ga ni mogel ustaviti, ker je bil zvezan in je imel usta zamašena.« »Mogoče pa je, da je morilec najprej izvršil umor, šel nato po stopnicah navzdol, da bi onesvestil Mac Naltyja, Vas pa zaprl in bi nato skril orožje, 6 kate- rim je izvršil umor.« »Na to sem tudi jaz že mislil. Toda Mac Nalty je slišal brenčanje šele po. tem, ko je bil že pri zavesti. Tudi duh po izgoreli dlaki se je šele tedaj zavohal.« »Kakšno brenčanje, inšpektor? Po čem sodite, da je to brenčanje v kakšni zvezi z umorom?« »Prav gotovo je, narednik. Brenčanje in smrad i6točasnol Taki dve nenavadni stvari se ne moreta zgoditi slučajno istočasno z umorom.« Catleen 6e je zopet malo pomiril in sedel na svoje mesto. »Narednik, ali niste rekli, da mi boste povedali nekaj važnega?« je vprašal sedaj z navadnim glasom narednika Lyn-cha. »Da, inšpektor Skoraj sem bil že pozabil. Prosim, počakajte za trenutek.« Gre iz sobe in se čez nekaj ča6a vrnil s celim kupom starih časopisov. »Če se ne motim,« mu je rekel Catleen zopet veselo, »so to pojasnila o zlomu zelo spoštovanega bančnega podjetja Bunton in Co,« Narednik Lynch je prikimal z glavo in postavil kup izrezkov pred Catleena. Policijski častnik je začel brati stare časopise. V oči mu je padel velik naslov v listu »Newyork Herald Tribune«: »ZLOM VELIKE BANČNE TVRDKE BUNTON IN Co. TISOČI VLAGATELJEV SO IZGUBILI SVOJ DENAR.« V tem članku je bil kratek opis poslovnih zvez te tvrdke in nato je sledil dolg 6eznam oškodovanih. »Ali ste videli to ime, g. inšpektor?« je vprašal Lynch in pokazal neko ime, ki je bilo podčrtano z rdečim svinčnikom. Catleen je občutil, kako se mu je od. valil od srca težak kamen, ko je prečital imeni: »Marta Croney, James Creemins Cro-ney,« To je bil policaj, ki se je nahajal v trenutku umora v Buntonovi hiši. Njegovo vedenje 6e mu je že prej zdelo tako čudno, da ga je takoj poslal nazaj na policijo. Catleena je to odkritje silno prsenetilo, in tišina v sobi je postala neznosna. Čez nekaj časa se je oglasil narednik: »To ni dobro znamenje, ali ne, g. inšpektor?« »Ni dobro, ne. Jaz sem dozdaj premalo pazil na tega Croneya. Kje je zdaj?« »V 6tražnem poslopju, g. inšpektor. Narednik Danso« skrbno pazi na V6e njegove gibe. Mislim, da sem dobro napravil, ker sem ga dal pod nadzorstvo « »Odlično ste napravili,« je rekel Catleen. Ko sla dalje pregledovala seznam oškodovancev, sta našla še neko presenečenje, ki ga nista pričakovala. Se eno ime je bilo podčrtano z rdečim svinčnikom. To ime je bilo Vang-Su. Lynch je 6pomnil Catleena, da je bil to kuhar ubitega milijonarja. Vang Suja one noči, ko je bil izvršen umor, ni bilo doma. Catleen se je čudil, ko je našel med oškodovanimi njegovo ime. Zelo ga je iznenačijo to, da je bil Bunton tako nepreviden in je vzel denar človeku, ki ga vsak dan lahko zastrupi Catleen je bil bolj vznemirjen zaradi nastopa nekih 06eb v tej drami, kot p® zaradi vloge Dore Dabrey. Croncy, Vang in Mullin. To so bil® tri velika vprašanja v vsej aferi. Catleen je vstal s svojega sedeža fi«l suni ,»( š * ■ s “C C TL c a •o c P Veter Pada- vine •a, * 31 »O s oje Prešernove pesmi: a) Ukazi, b) Kam? c) Mornar. Na glasovirju ga 'spremlja dr. Anton Dolinar. Dr. Roger recitira Prešernove pesmi: a) Orglar, b) Vrba! srečna, draga vas. Prof. France Koblar: Ob 140 letnici Prešernovega rojstva (predavanje). Ko ves narod slavi našega največjega pesnika, našega oblikovalca slovenske besede, je primemo, da se cenjeno občinstvo ljubljansko v obilnem številu udeleži nocojšnjega Prešernovega večera. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesti 7, in v trgovini Sfiligoj. Filozofsko društvo t Ljulijani priredi v soboto, dne 30. t. m. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi drugo svoje predavanje. Predaval bo g. prof. dr. E. Spektor-skij o temi: »Tolstoj in etika.« Ker je predavanje aktualno, ga pač nihče no bo hotel zamuditi, zlasti še, ker je vstop prost. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer Petek, 29. novembra: Krog s kredo. Premiera. Premierski abonma. Sobota, 30. novembra: Romeo In Julija. !wen. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA — začetek ob 8 rvečer Petek, 29. novembra oh 15. uri: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Sobota, 30. novembra: Gorenjski slavček. Izven Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Mariborsko gledališče Petek, 29. novembra, ob pol 15: »Cyrano de Bergerac«. Dijaška predstava. Sobota. 30. novembra, ob 20: Telovadna akademija fantov, odsekov in dekliških krožkov. Zvišali smo ceno. Stari gumi, železo, kovinam, niklju. Najboljše plača: »Metalia«, Gosposvetska 16. Dodekanez - italijanska opora ob azijskem bregu ( 28 let sloni na njem italijanska roka in dober bo, če bo vzdržal tudi v sedanjih nemirnih časih V neposredni bližini maloazijske celine 6e dviguje iz morja cel roj manjših otokov, ki jih po njihovem nastanku že takoj na prvi pogled ne moremo smatrati za kaj drugega, kot ostanke strnjene celine, Id je nekoč, pred davnimi milijoni leti vezala sedanje ozemlje Grčije z Malo Azijo. Skupini otokov ob maloazijski obali, teh preostankov večjega kopnega področja, ali pa šele znanilcev kopne zemlje, ki se bo nekoč — morda bodo spet pretekli mi-Kjo«u let — 60 starodavni Giki dali ime Dodekanez, ali po naše Dvanajsterootočje. Sicer jih ni ravno dvanajst pač pa jih nekako toliko spada med najvažnejše. Otočje Dodekanez je v teku zgodovine dokaj-krat spremenilo svojega gospodarja. Leta 1912 so jih dobili v svoje roke Italijani in jih obdržali do danes, ko je italijanska posest na njih spet v precejšnji nevarnosti. Italija j6 na Dodekanezu zgradila oekaj važnih oporišč za svojo kopensko vojsko, za letalstvo in mornarico, ker se je v vseh letih, odkar je njena roka segla po teh otokih, zlasti pa že v zadnjih letih zavedala, kolikšnega pomena so zanjo. Odtod bi namreč izrvajala v primeru potrebe, kakršnih ena se je pokazala v sedanji vojni z Grčijo, napada s svojim letalstvom in mornarico na raznih sovražnikovih področjih Bližnjega Vzhoda, ne samo v Grčiji in morda v Turčiji, Edino oviro za takšne njene vojaške nastope, ki naj bi se začenjali na Dodekanezih, bi predstavljalo angleško pomorsko m letalsko brodovje, ki se je tako krčevito zasidralo tudi v vzhodni del Sredozemskega morja. Med dvanajstere glavne otoke Dodekaneza spadajo: Patino«, Leros, Ligo«, Kalimnos, Hisiros, Kios, Stampalia Širina, Kazos, Tilos, Karki in Karpatos. Razen teh je še nekaj manjših otokov, ki tudi spadajo pod italijanski Dodekanez in okoli katerih strle iz morja neštete čeri. Prebivalstvo Dodekaneza je zelo pisano. Na teh otokih živi približno 60 000 ljudi, torej niti toliko ne, kolikor ima naša Ljubljana. Med njimi je največ Grkov, nekako toliko pa tudi Italijanov, ki 60 6e v i maloazijskem bregu. zadnjih desetletjih naselili tam. Dalje žive na Dodekanezu ludje, Aimenci in nekaj pripadnikov drugih narodnosti. Glavno mesto teh italijanskih posesti je Rodos na istoimenskem in obnem največjem dodekaneškem otoku. Sicer se uradno vse te italijanske posesti imenujejo »Italijanski. Rodos in Dodekanezi«, vendar pa navadno otoka Rodosa ne štejemo posebej. Prejšnji gospodarji dodekaneških otokov so bili Turki leta 1912 pa so jih, kakor rečeno, zamenjali Italijani, Nekaj časa je bila ta italijanska posest še precej dvomljiva in 6e je zato Italija na vso moč prizadevala, kako bi za zeleno mizo dobila priznanje zanjo Njenim diplomatom se je to tudi posrečilo, čeprav šele po enajstih letih. V Lausanni so bili leta 1923. Dodekanezi še enkrat in končnoveljavno, v kolikor ta izraz za današnje ačse še more držati, priznani Italiji. O bodočnosti dodekaneških otokov je res težko biti prerok. Na eni 6trani je znano, da so si Italijani na njih zgradili precej močne pomorske in letalske postojanke in da so skušali, posebno v zadnjih letih tja presaditi tudi sodobno italijansko kulturo, da bi dodekaneškim koreninam prilili pravih italijanskih sokov, la bi pognali trdno in zanesljvejšo rast. Z druge 6trani pa se slišijo od teh dokaj različni glasovi, odkar je izbruhnila italijansko-grška vojna. Pravijo namreč, da Dodekanezi ne bodo mogli več dolgo vzdržati pred angleškim pritiskom, to pa zaradi lakote, ki da hudo grozi tamkajšnjemu prebivalstvu z italijanskimi posadkami vred, ker da je čisto onemogočen ves dovoz živeža iz Italije, otoki sami pa so prerevni, da bi se mogli sami vzdrževati. Z italijanske 6trani pa vse takšne govorice, ob katerih se ogreva ves svet, Angležem prijazni svet, najodločneie zanikajo. Zazdaj torej ni mogoče ničesar zanesljivega povedati o bodoči usodi teh italijanskih postojank tam daleč ob vzhodnem bregu Sredozemskega morja, ali bodo ti 28 letni stebri tudi v sedanjih negotovih časih vzdržali hude potrese m obvarovali italijansko zgradbo ob nemirnem Vloga angleškega letalstva nad Albanijo Angleški letalci so prve dni vojne zadržali Italijane, dfkler Grki niso mobilizirali in zasedli postojank O vlogi, ki jo igra angleško letalstvo v sedanji grško-italijanski vojni, poroča angleški dopisnik londonskega časopisa »Daily Telegraph«, Arthur Marthon, nekaj podrobnosti, ki v marsičem osvetljujejo, zakaj se je na grško-*talijanekem bojišču ob začetku vojne ponesrečilo bliskovito vojskovanje. Med drugim piše, da se je imel priliko razgovarjati z nekim višjim angleškim letalskim častnikom, ki mu je dejal, da je takoj drugi dan po italijanskem ultimatu priletela Grčiji na pomoč skupina angleških letalcev iz Kaira V naslednjih 24 urah so «e angleška letala že udejstvovala nad Albanijo. ■ Ko so britanska letala prispela — nadaljuje v avojem poročilu Arthur Marthon, Griči Je niso izvedli potrebne mobilizacije niti koncentracije čet. Zato je bilo treba Italijane zadržati in jih ne pustiti čez grško bojno črto. V ta namen so angleški letalci napadali italijansko zaledje in bombardirali pristanišča v Italiji ia Albaniji. Ni čisto verjetno, stbfio škodo v Valoni, Draču in Brindiziju delno moril preprečiti Italijani, da bi mogli izvesti koncen-|cijo čet kakor so si to zamislili. Tako pa so pridobili na dragocenem času. 'Ko so Grki zasedli in uspešno držali viiine nad Korčo, so se Italijani lotik bombardirati v strmoglavih poletih, toda naleteli so na britanske lovce, Grki pa so spet imeli nekaj dni mir. Nastop angleških letal je dal Grkom možnost, da so se opomogli od nenadnega italijanskega bombardiranja z nizke višine. Ves čas so angleški letalci motili pošiljanje novega italijanskega vojaštva ter dovoz živil in orožja na bojišče. O grškem letalstvu se je ta visoki angleški letalski častnik zelo laskavo izrazil in čestital grškim letalcem k njihovi hrabrosti. Izrazil je priznanje tudi grškemu generalnemu štabu, ki je s svojimi uspehi in hitrostjo vse presenetil. Zato bo britansko letalstvo — je dejal na koncu omenjeni častnik — Tado trpelo izgube m doprineslo tudi žrtve za Grčijo vse dotlej, dokler bo pomoč potrebovala. Angleži so se takoj naravnost zagrizli v to svojo pomoč Grčiji in je brez dvoma tudi v tem v pre- cejšnji meri treba iskati vzroka, da je na grško-italijanskfh bojiščih v Albae-iji zdaj prišlo do gotovo nepričakovanega zastoja italijanskega bojnega voza. Japonska patrola na umiku pred kitajsko vojsko. Japonei pravijo, da potrebujejo svoje žet« »M drugih odsekih« in da so jim zato ukazal L naj se umaknejo. Tudi to je utemeljitev Maršal Douglas - poveljnik angleških lovcev 2e v svetovni vojni preskušeni letalec, ki zdaj Anglija od njega mnogo pričakuje Imenovanje maršala Douglasa za vrhovnega poveljnika angleškega lovskega letalstva so v angleški javnosti toplo sprejeli. Douglas slovi kot mož, ki vliva nove nade angleškemu narodu. Ker je izredno odločen, so ljudje na splošno prepričani, da bo svojo nalogo temeljito izpolnil in celo preprečil nočno bombardiranje angleških mest po nemškem letalstvu. Maršal Douglas je skušen letalec, saj se udejstvuje v letalstvu že celih 25 let. Smatrajo ga za najboljšega letalskega strokovnjaka. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Douglas študiral na oxfordski univerzi. Takoj po napovedi vojne se je priglasil za prostovoljca. V začetku leta 1915 je bil opazovalec v angleškem vojnem letalstvu. Tedaj je postal tudi letalski častnik, zaradi številnih zmag nad sovražnikom pa je bil kmalu nato imenovan .za poveljnika eskadre. Tu se je izkazal odličnega lovca in značajnega vojaka. Kot izreono hladnokrven mož je izvedel celo vrsto letalskih podvigov na zahodnem bojišču. Svoje letalce je vodil odločno in hrabro. Vedno je bil na čelu svojih eskader, zaradi česar so imeli vani tudi vse zaupanje. Od septembra 1917 pa do konca Prvi zamorec v uniformi ameriškega generala Roosevelt: »Svet naj ve, da Amerika ne pozna razlike med plemeni in da ceni vsakogar po njegovih sposobnostih« V Evopi, zlasti v fašističnih državah divja hud dajo drugi rasi, drugemu plemenu. Tam boja za boj za čistost ras, plemen. Ta boj temelji na na čelu, da niso na sevtu vsi ljudje enako vredni ter da gre zato nekaterim prednost pred drugimi. Nekatera plemena naj bi imela pravico gledati na druga nekako zviška že morda zaradi samega dejstva, da so recimo številčno mo^čnejša in se zato lažje uveljavljajo, ali pa ker zaradi številčne premoči računajo danes le v Evropi. V Ameriki pa je drugače. V demokratični Ameriki se še vedno trdno drže tega, da so na svetu vsi ljudje enaki, in da morajo imeti tudi vsi enake pravice, ne pa da bi bili zapostavljeni že samo zaradi tega, ker morda pripa- prednost plemena nad plemenom ne poznajo. Da je temu res tako, priča najbolje tale primer. Predsednik Združenih ameriških držav, Roosevelt, je zadnjič povišal nekega zamorca za generala ameriške vojske Posebej je naročil, da moTajo časopisi to v svojih poročilih vidno podčrtati, da bi tudi najširša javnost videla, da v Ameriki cenijo človeka po njegovih resničnih zmožnostih, ne pa po tem, kateremu plemenu pripada Ta prvi zamorec, ki je oblekel uniformo ameriškega generala, se imenuje Penjamin Davi6. Britanca le v Ameriki naročila za 88 miliiard din orož a V ponedeljek je prispel iz Njujorfca v London predsednik angleške vojne komisije za nabavo vojnega materiala v Združenih ameriških državah, Arthur Purvis. Britanski vladi je prinesel poročilo o tem, koliko angleškega denarja je bilo dozdaj v USA porabljenega za razne nabave potrebnega orož. ja in drugih stvari za Veliko Britanijo in koliko novih pogodb je bilo sklemjer:h z raznimi podjetji Računajo, da je Anglija porabila »n bo še izdala po že sklenjenih pogodbah 400 milijonov funtov šter-lingov (okrog 88 milijard dinarjev) za svoje nabavke v Združenih državah. Za ta denar je, ali bo v kratkem dobila 11.000 letal, 6000 letalskih motorjev tipa Rolls-Merlin, 4000 tankov, milijon pušk, razen tega pa še mnogo letalskih motorjev drugih vrst, velike količine municije, topov, strojnic, torpedov, bomb in min. Amerika se gotovo dobro zaveda, da je zanjo zdaj pšenica zrela . . . Anglija pa je spričo nevarnosti, v kakršni je danes, bržčas tudi hvaležna, da lahko v Ameriki naroči in dobi vse čeprav za drag denar. Tako je za vse prav. vojne je njegova eskadra sestrelila 201 sovražno letalo, 149 pa jih onesposobila za borbo. Že s 25. letom je napredoval za podpolkovnika. To je bil tedaj obenem tudi najmlaj.ši podpolkovnik v vsej angleški vojski. Maršal Douglas je zaaj star 47 let. Angleži pravijo o njem, da bo igral zelo veliko vlogo v novem poveljstvu zaradi skupnega nastopa letalstva in suhozemske vojske. Po imenovanju novega poveljstva je prišlo tudi v angleškem letalstvu do raznih sprememb, ki bodo imele velik vpliv na skupno udejstvovanje vseh vrst angleškega orožja. Zdaj namreč tudi ne poveljujejo vsi možje iz vlade, pač pa hrabri in izurjeni letalci. Pravijo, da bo maršal Douglas lahko zdaj še bolj izpopolnil letalstvo kot ga je pod upravo Hugha Dow-dinga, ko je britansko letalstvo reorganiziral. V londonskih krogih so trdno prepričani, da bo Douglas svoje uspehe še povečal z novimi im izvirnimi metodami. Poznajo ga kot najboljšega letalca v Angliji in so prepričani, t-a bodo angleški lovci pod njegovim poveljstvom nočne sovražne napade na Anglijo čimbolj omejili. V splošnem pa mislijo, da bo to toseael na ta način, da spravi v tesno medsebojno zvezo poveljstvo nad bombniki in ogledniškimi letali s poveljstvom protiletalskih topov ter žaromet-nih oddelkov vojske na Kopnem, RADIO Program radio Isjitbljana Sobota, 30. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Pisan venček — za veselje, v njem pa mnoge vaše zelje — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.0L, Pisan venček — za veslje, v njem pa mnoge vaše želje — 14 Poročila — 18 Otroška otroci kramlja gdč. Manica Romanova — 17.“" Pregled sporeda — 18 Za delopust igra. Rad. ork- — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.40* :CS traši igrajo (plošče) — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar) — 20.30 »Od Rajhenburga do Podsrede.« Rokopis: Davorin Petančič. Izvajajo domačini — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Drugi programi Petek, 29, novembra: Belgrad: 20.10 Simf konc. Zaagreb: 20 Iz Gotovčevih oper. — Beromiinster: 20 Donizzetijeva opera »Lucia di Lammermoor« — Bratislava; 20.30 Slovaški plesi. — Rudimpešta: 19.20 Godala. — Praga: 19.20 Večerni konc. — Sofija: 20.50 Wagnerjeva opera »Tristan in Izolda« — Sottens: 19 Zabavna glasba. — Stockholm: 21 Simfonični koncert. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA. YUB (49.18 m)- 19 40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 mj: 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. NISMO EDINI Roman I podeželskega zdravnika ?4 I Državni pravdnik je pokazal z roko na Leni, ki je bila z dragega konca klopi za obtožence stopila k Nevvcomejn, in slovesno vprašal: »Ali ljubite to žensko?« Njegova roka je grozeče molela proti dekletu. V dvorani je bilo tiho, kakor da je nad njo zevala smrt Zdravnik se je ob vprašanju zdrznil. Zravnal je glavo in se za trenutek ozrl v Leni, ki je strmela vanj drhte in s solzami v očeh. Bila je tako varna, tako uboga. Prvii jo je bil rešil smrti zato, da je zdaj zaradi njega spet čakala nanjo. Smrt, ki jima je grozila, ju je zdaj vezala za večno. Ni imel več nikogar, ničesar na svetu, samo Geralda, ki je bil daleč, in to ubogo bitje, ki je ostalo ob njem v tej najbridkejši, najstrašnejši uri. Čutil se je tako grozno zapuščenega, tako samega, da ga je pravdnikovo vprašanje skoraj odrešilo. Kaj je hotel, kaj je v tej samoti in togobi mogel drugega, kakor ljubiti jo. Imeti jo rad, kakor se imajo radi utrinki zvezd, ki jih je nerazumljiva sila odtrgala od njihovega jedra in morajo združeni padati v noč, dokler ne ugasnejo. Ni vprašal, kakšna je ta ljubezen; čutil je le, da mu ne ostaja v teh zadnjih trenutkih nič drugega, kakor ljubezen do Geralda in do tega drobnega dekleta. Toda, ko je hotel odgovoriti, se je vendarle malo zmedel in dejal: »Koga če ljubim? Mislite Leni? Hm... Glejte, o tem pa nisem še premišljal. Toda počakajte.... še enkrat je pogledal dekle, potem ga je prevzela nekaka nenadna jasnost in spokojnost. Odgovoril je jasno in na glas: »Da... Rad jo imam!« Po dvorani je zažuborelo, žuborenje je naraslo v vlak, ki je grozeče grmel... Toda dr. Nevvcome ga ni poslušal. Stopil je k Leni in jo stisnil k sebi. Dekletu so oči skozi solze sijale; doživelo je v vsej tej mrakobi poslednjo svetlo uro. Njen neizrečeno blagi, hvaležni pogled je počival na zdravniku, ki jo je s svojimi rokami varoval kakor oče. Dr. Nevvcome ji je govoril: »Nič se ne bojte, Gerald, vi in jaz nismo edini, ki nas bosta človeška norost in zloba strli. Nismo edini 1 Veliko jih je bilo pred nami in jih bo za nami; toda pred vestjo in pred Bogom imamo mi prav!« Stala sta tam in kljubovala vsemu svetn. Navidez je bil med njima pričujoč Gerald s svojim zlatim smehom in ju je prestavljal nekam daleč od tod... m L Stisnil je dekle k sebi... Razprava je zdaj potekala naglo. Pod večer je predsednik raz„ s^)av.d Newcome! porota je ngotovila, da ste krivi. Leni Craft, porota je ugotovila, da ste krm tud, vi! Obsojena sta na smrt z obešenjem. Naj se Bog usmili vajinih dus! Kon- čfln° Leni zadnjih besed ni slišala. Onesvetila se je. Dr. New-come je z izgubljenim smehljajem na ustnicah poslušal svojo in njeno smrtno obsodbo. Pred smrtjo so mu dovolili, da se je še enkrat videl z Leni< Nista spregovorila niti besede; molče sta stala objeta, kakor da samo prisluškujeta ljubezni, ki je kakor silovit ogenj zagorela med njima te zadnje ure. Potem so ju odvedli vsakega v svojo celico, Jessicin brat nadpastor se je še oglasil pri Newcomeju, da bi ga tolažil in ga pripravil na smrt. Imel je lahko nalogo, oc a ko je odhajal, je bil pretresen in zlomljen kakor še nikoli. Vedel je, da svak umira nedolžen. Zdravnik ga je prosil, naj skrbi za Geralda. Obljubiti mu je moral, da otrok ne bo nikdar zvedel, kako sta mu umrla oče in mati. Nadpastor ga je še vprašal po zadnji želji- *a zadnja želja mu je strahotno zvenela po ušesih vso pot «o doma, ves dan in vso noč. Zdravnik ga je prosil, naj dekletu se enkrat pove: »Nismo edini, ki jih je ubila človeška norost.« Drugi dan ob sedmih je bila obsodba izvršena. Prav to uro se je mali Gerald kopal, razposajeno škropi* vodo, mislil na Leni in zraven popeval pesmico, ki ga je l>i'a naučila: Drobna ptica priletela, padla mi k nogam, v kljunčku pisemce molela, mamičin pozdrav... Na občinskem stolpu je ura bila sedem. Stara Suzana je slišala nro in otrokovo petje. Stisnilo ■ je v grlu in solze so jo posilile. Planila je ^ oknu in ga zaprta, da bi Gerald ne slišal bitja ure. ko je neusmiljeno merila P"S ki je z dvema dragima dušama med te trenutke bežul v večnost. KONEC. Za JueoHlovanskn tiskarn« . Ljubljani: lot« Kramarli ~ l*dajalel|: Ini Jot« Sodja - Urednik: Mirko Javornik - RokopUov ne »racamo ~ »Slovenski dom« lihaja vsak delavnik»t- V ponedeljkih I« la.ranjik ~ Me..»na naročnin. f H din. « Ino.e.nMro 28 dio ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja me.efno 6 dinarjev polletno 25 dinarje., eelole.no 50 dinorjev. (Jredniitto; Kopitarjev« Bilca MII ~ Upi»»»: Kopitarjeva allca 4, Ljubljana ~ Telelon 40 01 do 10 05 ~ Podrutoltes Maribor, Celje, l luj, Jesenice. Kraul No*o mebto.