103« gteiTi^ tf 0ELJU* sobota 28, avgusta 3820. PoStnlna plačaiui v gotovim (LETÖ II. Ixfaaj* vsak t*r«k, 6«trtam n. »•bet*. - 0«M i Z« celo leto 80 X, li pol lets 40 kron, xa četrt Ida 20 K, ta 1 HMMC 7 kron. B«»am«*aa •••«II ka »IHM I krmmm, Na plsmcJM aaročbe brtz poSlljatva denaria a» ¦• aaatraim» ozlratt NaroCnEti naj pošiljajo naročnino po poJtni nakaznlcl. Reklamadjt gtode lista so poitnlne protte. M* mmklrani «opisi ae ne •prefeaujo. Na dopise brex (wdpiaa «e ne or Ira. ^4r«««lM«« in upr&vnlfttv« 9« nahafa v Zrani tfakami v Coliu, ^¦¦¦¦¦JTldft «riloatt.9. Ofkai » računejo po porabljeawai ptiiiam ta tte«r: «a «aradac «state p* M v *d 1 mm, u poaUna, a*~ paaflHa vbWk afcoffv, —raania 11 aw«, auk**« IM. I I'M «4 1 «Ml, aa f aWiniine »rite« bm4 takafta« • I •4 rote, Mai o«M (»the« 4mrt MK. Frl ve&rafclli eMrtftk MM* ¦cfcaytol — — TraJajo, TaMaiili«! IZDAJA III T1SKH ZVCZMA YISKARNA V OELJU. HPF ODQOVORNI ÜREDNIK VEKOSLAV 6PINDLLR. Zdravo, Sokolil .lugoslovenski Sokol je dvignil svo- je silne peroti na polet v Maribor. V Ma- ribor, ta simbol nasih bojev za svobodo, ta spomenik našega trpljenja in živo sli- ko nasega vstajenja! Kdo je bol.i pokli- can nego nasa sokolska armaila, da pre- gleda svoje vrste v tcj naSi sevcrni po- stojanki. kdo bolj ncgo Sokol, od nekdaj- r ¦nih dni pobomik svobode in napredka? Ob priliki sedmega sokolskega zleta v< Pragi so prisli tja iz vseh strani odpo- slanei raznih narodov: Auglcžev, Fran- cozov. Amerikancev, in vidcli so na svo- je ooi zdrav, konsolidiran in discipli- niran narod. ki so nm jo v Uratki dobi po- srecilo 11a razvalinah bivše države obno- viti in urediti si novc razmere. Vidcli so tiiji ffosti legijc. vzgojene v sokolstvu, vidcli so. k.'iko niali narod brez orožja pripravi in dvi.tjne veliko armado osvo- bodilcev, ne annado s puško. ampak z idejo. z idejo braistva in .samodiseipline, z idejo resnice 1 n svobode. Videli so, da je Husov narod zavr^el rinisko in ger- mansko devizo: Si vis paeem, para bel- 1,mi! (ce hočcš mir. pripravljai voino!). in si jc postiivil drugo dcvizo: ;iko \w- češ svobodo. pripravljaj duha! Duha pravidiega, bratskega. socijalnega. So- kolstvo je pripravilo tega duha, zbrisalo ; je razredne razlike. naivišii in najnižji sta brat in sestra. Sokolstvo je zrušilo stare predsodke in v.zbudilo socijalno so--: lidarnost in požrtvovalnoot Zato je tudi socijalistično delavstvo. ;r:'J:la vcs českl narod . . .« V tem znanicnju pojdete v Maribor | nidi \i, jngoslovenski Sokoli. V easih, • l\o je žvižgal nad nami neinški bie. ste ! vi ponosnega ^eln in brez straliu kora- k;;li inogočno po nücnh takrat ncmskih Mirst Celia in Maribora, če v.iin tega ni preprceila bnunlna sila. Pojdete tia, da voknžete hsihMio s/<\»ega sokolskega de- la na telovadncm poljn. pojdetc pa tndi. '.'a (^l.iepiic cb bri'.o;ov:ii iirave narodno i;> dižaviio misel. da okrepite v na.ših ob- njejnih krniili \i>u)Ko, jilemeiiilo soki^sko iiiist-l. Maribor, ki so si y.a IioteÜ pridobiti klerikaln: vsiljivci pod firmo orlovskega taV.m. Alaribor. ki .;e bil in ki ostanc tu- di vnanrej trdnjava nanredne. protikleri- kalne niisli, vas pričakuic in vas bo toplo po/dravil. Narod te eaka, da pozdravi v Tebi. jtigoslovenski Sokol, 0110 sokolsko mise!, ki jc dala eelenni na^emn narodn in liuli nasemu Mariboni svobodo! Zdravo! J — n: „Avtonomija" ali jedinsttfersa država. Slovenski -klerikalei so svojo mrž- iijo proti Srbom skrili v zalitevo po »iivtonomiji« Slovenije in to po taki av- ; ionomiji, da hi Beograd, oziroma osred- ! nia vlada ne imela v Sloveniji ničesar govoriti. Doslej klerikalei so niso iasno ; povedali, kako naj bi ta avtonomija ; konkretno izgledala. Na vsak naein pa bi j bila taka, da bi laliko gospodje pri de- '¦ želni vladi avtonomne Slovenije delali. ; kar bi hoteli in bi jim osrednja vlada v i tem pogledu ne smcla ničesar ugovarja- ; ti. Nesramni sklep ncsimpatidic Brejčc- ve viade, da noec biii poslusna osrednji i vladi. narn to iasno doku.znjc. j Kaj bi bila posledica take slovenske j aviononiije? Prva posledica bi bila, da i bi Srbi rekli: »Dobro, ako iniate svojo I avtonomijo, potem iinejte tndi svoj bud- ! žet, svoj proraeun!« Kaj se to pravi? To ' se pravi, da bi Slovenija tekom par let ; financijalno propadla. Fakt je —- a 0 tem 1 >cvcda klerikalei moleijo, kakor noe! — ; da je Slovenija finaneijalno moeno pa- j sivna. Mi najmanj enkrat toliko dobimo i od države. kakor ii vrnemo v davkih. Nas vzdrzuje bogata Vojvodina, to je IBanat. I3acka in Baranja, nadalje Slavo- nija in Srbija. Ako bomo po zaslugah Korošeeve dubovniške rimskoitalijanske ; stranke dobili avtonomijo in s tem svoj j lastni biidžet, potem bomo niuiali a) pla- eevati desetkrat vecje davke, kakor jih bomo plaeevali v skiipni bogati državi in b) se tudi to strasno obdacenje ne bo zadostovalo, nego bomo niorali zapreti eelo vrsio šol, bolnisnic in drugih važnili javnili naprav. Seveda klerikalei si to le žele, da bi se oneniogočil razvoj šolstva, a v interesu naroda to ni. O novili delib na prosvetnem in gospodarskein ])oiju v avtonoinui Sloveniji sploh ne bo inisliti. Hruga posledea bi bila ta, da bi Slo- venija tudi v vojaškeni oziru rnorala sa- ! ma skrbeti za sebe. Kaki reveži smo v i tem pogledu, to nam je ].- 1°19 dosti jas- 110 pokazalo. Koga smo niorali klicati 11a Koioško, koga v Prckmurjc? Srbi so morali priti in Hrvatje! Kdo nam bo o- svobodil Primorje, ako nam klerikalna zlobnost odbije Srbijo in Hrvate? Kdo ¦ nas bo ščitil proti Italijanoni. Nemcem ; in Madžaroin. ki bodo dobHi 11a nas toli- ko vee korajže, eim bolj se bomo sanii oddaljevaii od Bcograda in Srbije? Tretja poslediea pa bi bila, da bi se v takih-le »avtonomnih« pokrajiuali na- selili razni strankarski potentati, ki bi delali z ljudstvom, kar bi hoteli. Samo poglejmo, kaj danes dela Hreje v Ljublja- ni in Laginja v Zagrebu. ta dva odliena zagovornika samostojir'ii pokrajin. No- ben uradnik ni več varen na svojem me- stu, nobeii državljan ni siguren, ee nc bo danes ali jutri v zaporu «sanio radi ivga, ker-je drugega politiencwa inišl.icnja. ka- kor brezveslni gotentat. ki /ma slncajno v rokali oblast »avtonomne« pokrajine. Grozno trpijenje preti v tern pogledinia- roclu. ako se uresničijo erne dnbovniške r.akane Korošeeve stranke. v To je nckaj glavnih strašnili posledie, ki bi nas zadele. ako se uresnieijo kleri- kalnc /elje. Zato se pravoJasrio postavi- 1110 na branik! Pri tem bodi iasno pove- dano, da smo tudi mi proti radikalni een- tralizaeiji. Mi,zah(evamo: Edinstveno zakonodajo. Ako imajo pokrajine svoje zborove, le-ti zakonov ne morejn delati brez odobrenja osrednje vlade. Rdin- stveu proraeun, ki ga sestavlja osrednja vlada |)o podatkih pokrajinskili svojih orifanov. Edinstvena diplomaciia. Edin- stvena vojska. Državtio solstvo. Stran- karske pokrajinske vlade morajo izginiti, na iijih meslo naj stopijo osrednji vladi odgovorni nradniki, ki delujeio sporaz- innno s pokrajinskiini sosveti. Pri vseh I tch važnih edinstvenili poslih bo za po- I krajinske, okrožne in okrajne zastope I ostalo še vedno ncbroj nalog za reSeva- ! nje in upravlianjc. Mi smo torej za poli- ! tieno eeutralizaeijo in za pošteno uprav- ! no deeentralizacijo', kakor jo imajo vse I velikc države. Nie veČ in nič manj. A to 1 je ,io!ai eisto drnzegn. kakor /alitevajo naši duliovniki. Onj namree /ahtevajo tri samostoine države: Srbijo, Ilrvarsk.o in Slovenijo. Kaj bi to poinenilo osobiro za siroinašno in geografieno eksponira- uo Slovenijo, to smo zgoraj videli. Na na samih je. da 0 priliki prihodnjih voli- tev.slovenskemu iiudstvu sovražne kle- rikalne nakaue prepreeimo! P^litidme westi, Kaj bo z občiiiskimi volitvami v Sio- venijiV Ljubijanska lista -.Intro in >\ nnsa uprava j to minio pripušea! ?katid;ij! j koNsL>tuaniar zn kntero bodo voljt- j vc .?J^ iiov.. se svsUuic L a!i 6. deeembra. I ie vlasom po-rocM iz Rjma prično v krat- ; kern med ttatijo in .higosUiviio, bajo v I pi vi noloviei septembra. Cliolitti bo p(»- j vübll Tnnnbiča v kako italijansko mesto ! ni\ sestauek. Ofenziva proij Ariiavtoin. Meneral ; Smiljaire je imenovan vrliovnirn zapo- . vcilnilrom iin.ših čei n:. :ilbau.s?-;f moji in ; jo prUxe! v notxi 2(\ im. vojaSko-akcjo : ]>mtj Ariuivfop« «':• '•¦>< • ¦¦¦ r-. / nasV^i i (^emlia. i OloÜtti o Reki. (iioluii je pred od- • l'.odom iz Luzerna napram nekemu eas- j nikarju izjavil, da je on >:a italijansko Rcko. Obstojita dve možuosti: ah posta- ne .Reka italijanska ali pa mednarodna. Izkljueeno je, da hi jo dobMa Jugoslavija. V Bcogradii je.koiniinistična uprava vsein obeinskini nameščeneem (uradni- kom in delaveem) izenaeil.n. place in zna- ša ista y.i\ vsakev-'a IS dimnrv in d-ip. Registrator Lapuh. n>alje.) Registrator je stopal mimo Ijudi. ki so se na veeer sprehajali po glavnih me stnih nlicah. Mislil je na gospodičn< Pa- | niko in .se spominiul onega vcčcra. ko jo ie bil peljal v glcdi.šee. Igrali so »Legijo- j narie«. Sedela ie poleg njega v Pi'vi vrsti sedežev. Kako brez primere lepo se ji je podala bela bhizn, pod vratom nekoliko izrezana! Kako bohotna je bila frizura njemh svetlih las. kako opojen njih vonj! Vcckrat se inn je nasniejala tako mehko in pnjazno, da se inn j0 sree topjlo v ne- mirni srcči. Io je bil meuda naJlepSi dan njegovega samotnega žtvljenja. Takrat v gledišču jc stal tarn zada.i oni prismojeni student, ki se venomer rc- ži in se imennje Prlogar. Sta! jc tarn v kotu in se vselej hudobno zasmejal regt- stratorju naravnost v obraz, kadarkoli sc je obrnil nazaj in, vanj. Ta smeh je i>rihn- jal iz same onemogle jeze in nevoščljivo- sti. Za Faniko hodi ta ubogi student, pu bo pošteno propadel Kaj pa bi öna s Stu- dentom? Uei naj se raic niladie, ki je še gol pod nosom. Registrator je sicer držal rokc y žc- j pn, a vendar ga je zeblo v prste in poini- i si?] je: j »Tudi rokavie bo Ireba, zirna je j v;odnja in bo dolga. In tudi bolj imen't- j no je tako.« ! Obstal je pred veliko trgovino. Po- { gledal je vanjo pri steklenih dnrih in ml- | mogrede videl Faniko. Sipala je rnol*. ' ne, menda je bil riž, v vrceo, ki je stala na tehtniei. Bila je srednje višine, rcjena j in živo rdeeih lie. Rdeekasti lasje so sc ; svetili v hiči kakor eisto zlato. I.apuhn : je ugajala zelo. Že vee tednov je eastil ! ; njeno lepoto in je hodil brezeuten mimo \ 1 mienosti drugega sveta. Ko jo je ta TjIp ; 1 zagledal, se ie nchote nasmehnil blaze- : : nosti. Morda v svojih niehkih eustvih ni- ; I ti eutil ni mokrote v eevljih. j I Zapirali so trgovino in ni trajalo liol- i ; kro, ko je tudi Fanika priSla na cesto v si- j vi sukriji Jn j^ologläva. Olasno je odz-dra- \ vila in segla registralorju v roko. Njene | rjave oči so se smejale in živahno incrjlc ! njega. Spremljal jo je do njenega doma, ki je bil v sosednii. stranski uliei. »Veseli me, da ste zdravi. kakor vi- dim, gospodiena.« To so bile obienine besede registratorjeve takoj po po- ; zdravu. »Kakor vidite«, je zi.ii'a. »In drugaee?» Jc nodaijcval. »Hvala«. Sla sta priblizno peinajst korakov i molee. Nenadoma je zopet Lapuh sprožil j besedo: »Cez dva tedua, gospodieua. je pred- ! stava v gledišču. Ncka nova igra. burka j pravzaprav, imenitna buvka/ «Tako?« »Da. Prosil bi vas ... Mi dovolite, da grem v gledišče z vami kakor zad- njie?« Pri te] drzni proSnJi ni bil niti naj- manj v zadregi. | »Dobro, gospod Laoul;.- je dovoHa. ' »Takrat torej na svid:n.ie pred fflodis-. cein!« »In nie preje, gospodična? Ponižno i vas prosim, .dovoiite mi. da vas sprem- ljam takoje veasih iz trgovine? Oospo- diena . . .« Sam sc jc eudil svoji veliki predrznosti, sam ni v-edel, odkod jo jem- , Ije. Spoznal je, da vendar ni tak straho- j. petcc pred gospodierami, kakor so ffa veasih sodili. »Cc že ni drugače, pa priditc drngi tfden enkrat,« je pri^olila Fanika. i »Srena hvahi<, ie dejal registrator in ! zdelo se mu je. da njegov glas ni vee ta- . ko hripav kakor veasih, da je zvenee" in :':"jjeten . Poslovil se je in stopil odiočnih lco- rakov preko eeste. Sain je obeudoval iivoje junaštvo in sree mu je plavalo v sreei in zadovoljstvu s sainim scboj. »Za božiene praznike ji kupim kaj lepega, zlate uhane ali kaj piuU^bnega. in ob tej priliki ji povem svoje niisli, iz- poveni ljubczen. Saj ni treba. da že tega I'l'vega vrneui polovleo (!olj;a. Oosnndi- nja že še počaka.' In v dtihu je videi, kako sc mu lani- l:a zahvaljuje za /late uhane ali kai po- (iobnega. Uhane he nosila v usesih, nlia- pj, ki jih .icon podunl njej. Lepa in srcn prijetna je bila ta mi- st I in usta so mu .dezla na sn.eh. Kaj se je registratorjn .lakobn Lapu- hti sanjalo to noe, 0 tem viri trdovratno hioleijo. J. Zveeer prilfjdi^jcga due je registra- tor potrkal na dnri mojega. to je pisate- ljevega stauovanja. Ra/vcselil sem se gosta. ki se mi jc smehljal že oddalee v dobri volji. »Zdravo«, mi je rek-1 in segel v ro- ko. Pomežiknl je in odložil suknjo, nato pa je scdel. Desno nogo je položil eez le- vo in govoril: St ran 2, »NOVA DOB A« Stev, 103. Diploniat&ne odno&aje z tiolgarsko ie vzpostavila uaša država in je iineno- van za našega opravnika v Sofiji Jevrem Tadič. Cehi na straži proti Madzaroin. lz Budinipcšte prihaja poročilo, da češko- slovaška vlada na raznih niejnih točkah zbira svoje čete. Pri Koinoniu in Salgo- tarijanu se je dogualo voiaško premika- nje proti Ogrski. Cchoslovaki se na meji iitrjujejo in postavljajo žiene ovire. , Razorožitev Madžarske bo v obliki ultimata zahtevala ententa od madžar- ske vlade. Vrhovni svet je bil ponovno opozorjeii, da inobilizirajo Madžari pod pretvezo, da gre za obranibo pred bolj- ševiznioni, proti svojim sosedom. Enten- ta . namerava staviti Madžarski gotov rok za razoroženje. Riiisko f>oljistii hoii. Rus.; *o vrgli zadnjc dni velike rezerve iia poljsko fronto. Vse moške do 50. leta so poklicali pod orožjc. Vkljub temu poljska ofenziva še napreduje. V zvezi s Poljaki se boju- je ukrajinski general iVvleiiko, Ki je za- scdel s svojimi četami črto ob Dnjestru. | Poljska vlada je odklonila vse ruske predloge glede miru in ni stavila nobenih protipredlogov. Prieakovati je, da se po- j gajanja v Minsku razbijejo. ! Ruski boljševiki prizuavaio svoje porazc. Olasilo ruske sovjetske vlade, moskovska »Izvestijas pišejo: Poljsko plemstvo in Wrangel uporabljata zadnje I sile, da zadavita sovjetsko Rusijo. Rusi- ia pa zbira svoje sile, da uniči oba. Rdeča armada ve. da pomeni zmaga Wrangla j ali Poliakoy konec svobode in neodvis- nosti ter vseh pridobitev republike. \ Vojno st'anje med Auglijo hi Rusijo? Iz Luzerna poroeajo, da je anu'leska vla- da prekinila odnošaje s sovjetsko Rusijo. Moskavska vlada je naroeila Kamenje- vn, da zapusli London. Rusija se smatra v vojnein stanju z Angliio in bo napadla angleško kraljestvo na daljneni. vztoku. Riisija tudi Franciji napovedala voj- no? Iz Basla poročajo, da je ruska sov- ictska vlada Franciji napovedala vojno /'.'»radi podpore, ki jo daje Francija Po- iiiikom in Wrangelu. Iz Korotana. V plebiscitni komisiji na Koroškem sede niožjc, ki ne morejo zakrivati svo- jega sovraštva napram Jugoslovenom in ob vsaki priliki skušajo žaliti naš na- lodni cut. Nedavno je hotela neka uči- teljica iz Roža v Celovec. Ker so joNem- ci trikrat ustavili in zahtevali od nje po- trdilo od entcntne komisije, je Šla k pod- komisiji v Borovljah in prosila za vizurri na legitimaciji. Povedala je, da so jo Nemci trikrat zadržali. Anglež v boro- veljski podkomisiji pa ji jc odgovoril, da je izključeno, da bi jo bili Ncmci ustavili, češ da so olikani ljudje, in da se kaj ta- kega more zgoditi le od strani Jugoslo- vanov. — Takšne nesramne žalitve si dovoljujejo člani plebiscitne komisije, po- tem se pa še pritožujejo, ee slovenski li- sti take stvari pribijejo! Ponarejenc jugoslovenskc bankovce so vtihotapljali v cono A neki Dnnajčani. Prijelj so jili in izročili sodišču. ----- i Mariborske nwlcj, i Otročja klerikaliia intriga. Dr. Vla- dimir Sernec, predsednik pripravljalnega [ odbora za sokolski zlet, je nenadoina di- j reklno od vojnega ministra poklican k j orožnim vajam v Prištino. Očividno gre j za neiimno klerikalno intrigo proti i sokolskeniu zletu. ! Razmejit'veiia komisija je poslala I telmično osobje, da doloei mejno erto j nad Marbrekom. ! Orioin groš, Sokolom knot — po tarn naeclu se ravna mariborski vladni korni- sar dr. Leskovar. ki je iz rnestne blagaj- ! ne za orlovsko slavnost dal za razne pri- | prave krog 1 milijon kron, za sokolsko S pa seveda nic. Kakor bi mestno prerno- ! /Aiije bila njegova last! | Poručuik Vučetič, ki je nnioril in/e- i nirja Keila, svojega svaka. je po dolgem, nezavesti podobnem spanju, izpovedal, da ga je Keil napadel in..da sta se pričela ; j ruvati. Kaj se jc potcin zgodilo, it: ve. . j Neuiške dcmc-iisti-acijü so sc vršile . 24. avg.. ko jc razmejitvena komisija ob- | isknla našo mejo med Spiliem in Radgo- j no, v ozcmlju južno od Mure, ki po sen- ; j žermenski pogodbi ncsporno pripada ra- j ! ši državi. Naša vlada bo prebivalstvn \ še enkrat v mirni obliki pojasnila polo- j žaj. čc sc bodo pa tudi so potem demon- j stracijc vršilc, bo proti krivceni nastopa- la z vso strogostjo. Žalosten slučaj je doživei Franc j ; Kremše iz Maribora. ki je bil od padca : Przemysla v rnskem iijetništvu in se jc j tc dni vrnil. Na mrtvaškem odru je na- i 'sel nceta, ki inn je dan poprej uinrl. ; Saharin vtihotanljale so v Mariboru ! tri oscbc, ki so jili pred par dnevi are- ' tirali v neki gostilni. Zaplenilj in veriž- ! niškcmu uradn oddali so jim 15 kg saha- | rina, tihotapce pa so obsodili na 1000 do 5000 K globe in z zaporom od 8 dni do 1 mcscca. ! Celjske novioe. j Šolska vest. Vodstvo dekliške mest- ! ne osnovne sole v Celju je visji solski \ svct začasno povcril g. Feliksu Fxclu, i biv.šeniu učitelju v Vojntku. j . Poročil se ie 25. avg. ji. Maks Wud- ler, učiteli v Cclju, z Kdč. Fanči Pristov- ; skovo. uciteljico istotam. Uilo srečno! | Carinarnica v Celju je dobila od po- i uiocnika generalnega direktorja carin v j Beogradu sledeči dopis: .lavite intere- sentorn, da pri mnogili prej vloženih prošnjah za dopust uvoza zabranjenega \ blaga niso priloženi dokazi, kateri se za- \ htevajo z razpisom v «Službcnih Novi- ; nab«. Prosilci naj dokaze naknadno v- | pošljejo direkciji v roku, ki je določen v j navedenetn razglasu. Po tern roku se do- j kazi ne bodo sprejcmali. i Stanovanjski sosvet v Celju Ima za predsednika znanega klerikalnega agita- torja dr. Ogrizeka kot zaupnika povcr- jenika za soc. skrbstvo dr. Oosarja. Ljud- je. ki tu.v Celju žc po leto dni opravlja- • jo uržavno sli'.zbo, <5c danes — vzlic ne- ' štetim proSnjani — ninuijo stanovanT; pa vam pride kaka klerikalna figura \n še prcdno je v Celju, f.e ima stanovanje. Poznamo pofitnega uradnika, ki že U meseccv tu opravlja službo in je doina-- j čin. Šc danes ima za stanovanje sobo brez kuhinjc, pa šc v ro sobo mora skoži gospodarjeve sobe, in čc pride ponoči iz sliizbe. mora na vse protege Kiicati, da koga prikliče, ki inu pride odpret. Dela : prošnjo za prošnjo, izdaja kolke za kol- ki. nazadnje pa se ga v stanovanjskem , uradu šc osorno zavrne, ces da ni doma- ¦ Cin. Ali so mar domačini uešteti tuji dr- žavljani, ki so še vedno v Celju; ali pa ; so niorda za državo večje važnosti raz- ; ni bivši avstrijski oficirji. ki so tu brez posla, pa jmajo še vedno stanovanja v I Celju, nego naš poštni uradnik?! Skrai- • ni čas. da pride stanovaiijska komisija | na povrSje, ki bo temeljito izcistila Celje ; vseh elementov, ki vanj ne spadajo! nt-.-ulnik. Zakasnenje ainnestlje v Celju. l)o- cim je bila anmestija v Ljubljani izvedena ! žc v torek, je sicer tudi celjsko okrožno sodišče dobilo nalog, naj pripravi vse za ' nie izvedbo, obenem pa raročilo, da se : amnestija ne sme prej izvesti, dokler ne ¦ pi-'iie\V C-iljc torkovji siev.lka Uradnega : j Lista. Ta je srecno priiadrala v Celje j j v^-eraj, due 27. tm, In tako so morali j I amnestiranci čakati dva dni v zaporih in ! ; iecali zaradi — naglice Uradnega lista! ; lutamija! Tukajšnji nemški listič si i je nudel nalogo psieka, Ki laja na sloven- j sko upravoXJelja. PoSteno kritiko vsak- do rešpektira. V zadii.ii številki pa si je ! ; dovolila ta cunja nesramnost in podtika ' i slovenski upravi, da meiida zvi§tijc cene '¦¦ ¦ plinu za to, da porablja dohodke plinar- '. | ne v postranske izdatke. Rnako sumniče- , I nje izreka tudi'glede nabave novih za- i storov za mestno osnovno solo in gledc ! ! predpisa 10%-nih doklad v to svrho. - - I ! Skribenti v ncm^ki cunji stoje veüko pro- ! ! uizko, da bi inogli žaliti poStenjake. Za- I to se z izlivi raznih kočevarskih skribi- faxov tudi dalje ne pečamo, da si nc uma- I žemo rok. ¦ ! Za «Hvalidski fond je izroeil g. dr. j i Gvidon Sernec iz pravde Fr. Uratnik ca. i ! Neža Vajncerl 50 K. j Originalen flosar. Te dni se je pri- . : peljal do Polul pri Celju s flosom iz Oor- j i njesavinjskc doline flosar. ki inu Koros- j j čevo zvisanje železniških tarifov ni prav i I nie V'j volji. Na flosu ie pripeljal s scboj i i obenem voz in konja, s katcrim se je po ' dovršenih opravkih v Cel.i'.j vrnil na dom. I da je lahko pokazal fi^o železnici in Ko- i roS^evim fnrifoni. SOKOLSTVU! | Klerikalno časopisje ima nalogo, da i sistematično izzivalno sramoti in ponižu- | je Sokolstvo pred javnostjo. Nasprotniki 1 Sokolstva (Orlovska organizacija, Slo- | | venska ljudska stranka in vsi škofje ka- j I toliškega ozemlja naše državc) so za to napravili sestaven načrt in so votirali velike zneske, da odvrnejo naklonjenost. jugoslovenskega naroda od Sokolstva in da sokolsko delo zadržijo in po možnosti ; njegovo delo med ljudstvom obrezuspeši- | i jo. Vpregli so v to delo vse svoje easo- ' Pisje, shode, cerkvene govore, spoved- nice in solo. Za vsak dogodljaj na ccsti obmctavajo Sokolstvo z blatom kot po- vzročitelja in pri tern se njihovim toliko ; povdarjanim krsčanskim načelom nika- -- i kor ne protivi, če ni prav nic resnice na tern. Pozivljamo vas, da držite mirn^Ö kri, kajti pod našo častjo bi bilo, boje- \ ati se z ljudmi, ki se skrivajo za odgo- vorne urednike in ki se skušajo s farizej- kimi izjavami izviti roki prav-ice, ako se . jili poklice pred sodišče. V' njihovem fanatizmu gredo celo ta- ko daleč, da izrabljajo cerkev in spoved- ; nico za najbolj nizkotuo agitacijo proti ; Sokolstvu. Celo solo se uporablja kot a- gitacijski prostor uroti Sokolu in jmamo j mnogo dokazov, ko se katcheti poslužu- ; jejo potvarjanja verskili naukov, da ob- I sovražijo med miadino Sokola. To po- ¦ cetje nas naj ne nioti. Staresinstvo So^ : kolskega Saveza bode storilo svojo dolž- nost, storitc jo tudi vi s tern, da z neu- mornim sokolskim delom privedetc So- kolstvo do popolne zmago. Pojditc med narod, poučujte ga o idejah Sokolstva, širite naš in nam naklonjen tisk v tiajšir- | ših vrstah ljudstva. Pozivljamo vas vse, ; ki čutite potrebo telesne in moraine po- • vzdige našega jugoslovenskega naroda, da nam stojite zvesto na strani s svojimi društvenimi in materijalnimi silami ter pripomoretc s tern do zmage načelom in geslom, ki obstojajo v vzgoii našega na- roda k telesni jakosti, moralni moči, k de- mokiatizmu, k ljubezni do domovine in napredka. Vi Sokoli pa pokažite s popol- nim uveljavfianjem naših sokolskih načel v vsakdajnem življenju veličino in po- niembnost Sokolstva. Staresinstvo Sokolskega Saveza SHS. Clani in fclanico morajo biti v nerleljo najpozneje ob 3/45. uri na kolodvcru, kjßr jih bode br. racelnik razporediS v skupine in izda! podrobneja navodila. Sestre, hratje, pridite točno ob doloceni uri! — Ceijski Sokol. PozQr-! Članstvo, ki potuje na ?Jet v Maribor, naj pride v soboto od 10.—12. ure dopoldne v telovadnico, prinese seboj 34 K za vozni listek za vožnio v Maribor in wuza] ter zletno izkar-iiico. Drsištvoni blagajnik br. Sirec prev?.2ir:0 denar in izkaznice, da slednje pri blagajni Žigosati in priskrbi vozne listke. Še isti dan ob 8. uri zvečer se naj vsak, ki jo oddal denar in izkaz- nico, pri njem v tolovadnici javi, da n'ore obojno zopet izročiti. S tem se i/.ognete velikemu navalu pri blagajni. Telovadci, telovadke in obrtni naraščaj naj prinrrsojO samu zietne izkaznice. Ridi obedov se bode ulnenilo med vo'^'.ijo. — Ceijski Sokol. Prvi pokrajiiiski ziet Sokolskega Saveza SHS v Mariboru. Posebni \\Jc iz Koto ri be v Maribor odhaja 29. avgusta ob 2. uri, iz Čakovca 2. uri 35 min., iz Ptuja 3. u:i 30 min., prihod v Maribor 5. uri 20 mn. Po- vratek iz Mar bora 30. avgusta ob 5. liri 20 min. Viak se «stnvi na vseh ,jc;:',tajah iz Kotoribe do Maribora. Zlet- uils'i iz Varaždaia pridt'io z rednim vlakom dno 29. avg., odhod eb 3. uri 2 :nin. (Čakovec 3. un 45 mn.), pri- hc:i v Marib^r ob 6. uri 59 min. Iz D-r.Inje Lendave in Ljutomera ni bilo mo&očc vpeljati posebnih viakov, zlet- iiiki iz teh krajev vstopijo v zgoraj «Veš, tako je. Ce se ne motim, ie ravnokar pričclo deževati. Morda še sneg- zapade, kaj praviS?« »Morda.« »Mraz je. Veš kaj? S Faniko sem govoril. Povem ti, meni jako ujraja. In tudi jaz njej. To sem razločno spoznal.« Iz žepa je potegnil obsežen razno- barven robec in prenehal za nekaj časa. Ko jc bil srečno 'tveno izpr'cevalo in izjava stanSev o;:iroma vjtruhov, da se 'zavcžejo plačt-vsili strožkt'. Oskrbtiina je doio-fena z 240 kron rnesečno. PlaiJa ss vn«pr«.»j v po- tovini, deloma se tudi prevzainrjo v racun po dnovi»; ceni živila. Nekuj u- cYncev, ki d(»kažejo z uradno p-trjenim ubožnim izpričevalom, da so siromašni, mor.* dobili tudi napol ali popolnoma prosta mesta. Pa tudi stariši teh se moraio zavezati, da plačaio ct-lo o skrbnino za slučaj, da njih sin brez tehtnega vzroka zapusti zavocil pred koncem tečaja. Sprejomajo se izkljuCno la sinovj krnetov, najmanj 16 lot stau (navzgor sta rost ni omejena), ki so vsaj ljudsko šolo dovržili z dobrim uspehom. Ravnateljstvo državne krne- tijske sole v Št. Jurju ob Jui. žel. Fiiian^rja Icrlxä v Švici se za- ostruje vedtio bolj, naibolj se ktiže.to v uraritvu in tekstilni indusiriji. Do- kaz temu konkurz že dveh bančnih tvrdk: ..George Laudis (Lausanne) in Henzi et Kulli Sollt urn. Slabe kupčije v urarstvu so vzrok. Pričenjajo se kazati finančni težave tudi v državah 7. najzdra-vejSo valuto. Tudi v Švici -je tekom vojne nastopila draginja dela in preduktov, oi-o'oito pa po vojni, ko je zaradi povišanja plač sledila stavka za stavko. lnozemski kon/.umenti radi visokega kurza žvicarskega franka ne kupujejo švicarskega blaga, zato je v Švici nastal velik zastoj v kupčijah. Ta zastoj je povzročil konkurz mno- gill podjetij, visoki kurz Svicarskega franku pa je spravil državo v nepri- like, ker so se zmanjšali državni do- hodki na davkih, dokladah itd. Danes je Švica že prisiljena najeinati poso- jila v inozemstvu (Zedinjenih držav^h itd.), da krije svoje izdatke. Temu sle'di padanje Svi^arskcga franka. Hotel Manduševac v Zagrebu je kupila Narodna banka. Delnižki diužb1, ki je imela 6 nitl. kron ddniSkega ki.'pitala, je zmanjkalo sredstev za na- cialjno zgrad-bo in je hotela zvisati svoj kapital na 12 nul. kron, kar ji pa ni usp?!o. Zgiadba je dvignena do prve^a nadstropja. Nedokoncano delo z ma- teritaioTn vrsd je sedaj knpila Narodna , banka, ki bo zgrad.bo konč^.ia in na- mestila v njcj svoje uradne prostore. Madžaroka tvornica nacljonall- zirana. V NaSicah v Slavoniji je vo- lika tvornica tanina, za sode, poliiitvo itd. Imajo tudi 5 vel-kih ?.ag ter lasten bro ovni park na Dravi. Delala jc do- sloj samo z madžarskim k;*pitaloni. Scdaj je podje-tje nacijonalizirano; ima 20 mil. kiori kspitala, od tega 30% junoslovensKega, 2l°/o angleSkcga in 49% dosedajnega (madzurskega). 42 inilljono^ krön dulguj^jo dr- jžavn? železuice v Ju<>oslavjji južni že- u:znici iz medsebojiuga prometa. Ker je južna železnica tijvezana na svoje obratne ciohodke, je prisiljena s l.sept. ukiniii tncslsebojiii obraam z državnirui železniciimi tor odrcditi, da se niotajo ifrankirr' ül;a prcdvojna po- sojila pa na 6. do vStetega 25. sep- ten^bra t. 1. Po tem roku se nobena proSnia ali reklamaci'a ne bo spiejela, na k?.r se občinstvo posebno opozarja Podaljšanje roka /a prijavo je izključeno. V pravilniUu se je finančno ministrstvo, j ki ga j,? izd^lalo, očividno strogo dr- i žalo določb S':Jnt-Oermainskega dogo- ! vora, ki nalaga naši državi le popis in žigosanje v luzemstvu se nahajajočih titrov. Bilo bi torej povse zgrešeno, "tolmačiti pravilnüc v tem zmislu, da je žnjim tudi že rešena usoda v ino- zemstvu deponiranih obveznic, ki so lastnina naših državljimov. V tem ozirn je posebna akcija v teku, ki jo ped- pirajo vsi merodajni faktorji. Uvoz Jn izvoz predvojnlh in vojn.h posojil. Fin;mčni minister je odredil: 1. Prepovedan* je uvoz ob- veznic predvojnih in vojni h po- sojil bivše Avstrije in Ogrske na te- ritorij naše kialjevine. 2. Prepovedan je izvoz obveznic predvojnih po- sojil bivše Avstrije in Ogrske iz teri- torija naše kraljevine. 3. Ti prepovedi veljata do nadaijne odredbe. 4. Vsako protivno postopanjo se bo kaznovalo z zaplembo obveznic, z dotičnimi osebami pa se bo postopalo kakor s tihotapci. Vsa finančna oblastva, imajo skibtti za najstrožjo izvrgitev te na- redbe. Nov iiačin proizvodnje fekla je iztfmil neki francoski iniScnir. Prod.il je svoj patent, za en milifon frankov neki plavžhrski družbi. Koks se pri tem na- činu proizvodnje lahko zamenja z na- vaduim pulveriziranim premogom. Po- skusi so dotio uspsli. \ Curlli, 2ti. avgjistn. Berlin 12.65, New York 606, M»bn 28.S0, Praga 1O.70, Zagreb 6, Budiinpeitu 2.'^0, Dunaj 2.70, avstrijske Žigosane krone 2.88, Beograd 23. Dunaj, • 26. avg. Zagreb 232—239, Bu- dimpcSta 100-HO, Praga 401-42°, Varš.iva 99-110, češke krone 'i0?.—427, dinarji 975 -10 5. Zagreb, 25. avg. Devize, Berlin 213, -217, Italija 510-515, London 365, New York 1t)>—105.50, Pariz 760-790, Prajja 182 — 185, Švica 1700-0, Ounaj 42.00-42 75, VaUite: Dolarji if)4--106, avstrijske krone 40—11, carski ru-lji 126-12X, 20 kron v zlatu O 400, francoski franki 740-76", napoKoiidori 3>--0—39l», nemškc marke 210 215, romunski leji 23i 235, italjanske \iw 500-505, angitški funti 360-370. , Zadnja poročila. Pameten Nemec o Ju^oslaviji. Berlin, 26. avg. »Berliner Tag- Matt« prinaSa v uvodncm čianku iz- črpno in objektivno poročilo svojega poročevalca Teodora Berkesa !'x ><- Krariu o fmančnorn slanju Ju; katero slika kot zclo i!?;odno. LetoSnja žetva je vredna. 30 miüjard dinarjev, pr.^rnega 4enarJa Pa !<>*o2i samo tri milijarde in državni do'g zna§a kemaj 4 milijarde. Za novo orljentsdjo balkaiuskih riržav. D u n a j, 26. avg. »Neue Fr. Pre- sse« poroča iz Bcriina: Po poročilih pariSkih listov se sestans bGl^nr^ki min. prcds. Stambulins.ki v Pavizu z grSkim min. predsednikom Venizelosom. Sestanku pripisujejo velik pomen, kei bi bil podlaga za novo orijentacijo balkanskih držav. Rusi ne pretrgajo zvoz z Anglijo? Londoa, 26. avg. »Times« jav- liajo:Vrst.i da staruskadeleg. Kamenjev in Krasin zahtevala od angležke vlade potne liste, ja neresnična. Vcsnič o ČeSkoslovaSko jugosloven- j skl zvezi. | Pariz, 26. avg. »Mutin« je na- nrosil min. preds. Vesniča, naj na/.nani francoski javnosti obseg: zveze s Ce- äkostovaftko. Vesnič je brzojavno od- govoril: Zveza pomeni formelno po- svečenje večstoletncga piijateljstva o- beh nnrodov v smereh prostega raz- voia gospodarskih, političnih in kill- lurnih odnoSajcv. Istočasno naj zveza tudi v tern dclu Evrope ohrani mir v ,luhu zVeze narodov ter zasigura iz- vedbo mirovnih poRodb napram vs^k- lerim poskusom. Obe vradi ste sklenili, da ostaneta ob strani svojih zavez- nikov, in upatc, fin se bodo njuni priiatelji in sosedje kwalu pridiužili /vezi v Mi-rnem skupncm delu. ; RAZNE VESTI. j Habsbur$ki riadvojvotin — tat j.Dunajska uradna preiskovalna komi- i .';i;a je vloz'la na državno p'ravdniStvo kazensko ot^tožbo proti bivžemu nad- >'ojvodi Jožefu Ferdinandu rad. zločfna tatv.ne, ki ga ie zakrivil tekom svc- tovne vojne. Kakor dru i njegovi so- rodniki je mož kradel plon, ki ga je ! nabrala armada: konjsko opremo z | vozom, corkveno opravo — pobožni i Habsburžan pa bojjoskmnec! I — razne I umetnine itd. Ovadcna je tudi ce-la 1 vrsta avstrijskih generalov. Stov 103. »NOVA DQBAi Stran 5, Jadranska fosmkct. Celje Beo@a*ail, Dubrovnak, Kotoe*, KtKtnj, Ljubljana, Jflaribor, Metkoviöj Ogsatijja, Sarajevo, Split, Šihenefc, Zadar, Zagreb, Ts*st, Wien. j Prevzivma vse b.ančne posl© i pod najuftodnejslmi pogoll. sprcjema vloge na hrsmilna knjšžice, .-.viro ün druge vfloge §3Oiü ftajugodnejšimi isogoji. Poslovne zveze z vseml večii« mi Kraji v tu» In inozenistvtt. priporoCava siavnemu obüinstvu najtopleje in si bova nrizrdevala, da bo vsakdo dobro postrežen z najboIjSfm pristnim vinoin, vcdno svežim piv-jin in okusno prirejenimi gorkimi ali mrzlimi jediü. Na razpola&o so vsi siov. časopisi, igralne karte, šah-igra in izvrstna kava. Za seje in zborovania solokali 2elo IfjfTnl in PPHPJI PAff* ; •:_• -8 VeHk požar je v vaionskem prista- niščti v skladiščih nničil skoro vse blago, ki je bilo nakupičeno za vkrcanje. Surni- jo. da je bi! ogenj podtaknjen. Tri poroke naenkrat v družini. Tz Valparaisa v Ameriki poročajo: Trikrat- na poroka. v kateri bi se poročila niati in dve hčeri (dvojčiee), je pač redek slučaj. Poročila se je Mrs. Lillian Zane z John Hively. dočim sta njeni hOeri Bora in No- ra postale sopioge William Baker ja in Harry Erlerja. HI NO GÄBE« IE. Sobota 28. n»delja 29., poßrte!jek 30 , torek 3i. avg. Sesatacijon-JiEjsa pus^olovska ritrama *r 7 veivkäh de;»nji5?. OUoiej naprej se vräijo prettatave: ob rJelavnikih ob pol 7. in po! 9- uri in ob nedeijah 5., po! 7. in pol 9. uri. Kupi se okrog 500 kg težek vo7, ki vzdiži 2500 kg teže, nadalje rabljene ccmentne vreče iz juteki vse buje 30—50 kg. Ponudbe na upravništvo list?.. 1160 2-1 D«ra valika soda z 27—32 hl, weingrün, močna in v dobrem staun sta po iiKodni ceni za prodati v sor.tüni Svetel, Gaberje-Celje. Vsak Jugoslovan mora biti čJan »Jugoslovanske »Matice! Pojasnilo! V moji odsotnosti se je zgodila pri moni neijuba pomota pri kalkula- ciji mineralne vode tako, da se je voda mesto pnwilno po 8 K prodavala po 12 K za 1 steklenico. Na to pomoto sem priŠel šele sedaj, ko se me je na to opozorüo. F3ripravljen sem pa, vsetn mojim odjemalcem, ki so plačali vodo po 12K, povrniti razliko od 4 K za vsako steklenico, ter prosim da se bla^ovoliic v to svrho zglasiti v moji trgovini. Obenein prosim tudi, da bla- govolite c. odjemalci ta neljubi pogre- šek oprostiti in mi tudi nadalie ohrn- niti Vašo naklonjcnost. 1162 1 Ivan Ravnikar, Celje. n^K5O WMDLEK UQITELJ MNCl WUDUR, R0J.FRIST0V5EK UtlTELJIQfl POROČBNH. CELJE, 25. AVGUSTA 1920. Monufsfeturna in modna trgouino Kr»a.lja» I?eti?» cesta Gelje dobila veüko množino raznega inozem- skega blaga po najnižjih novih cenah. flnipifp ei 7alnn ! uyivjiu a! muuy,: Oglejtß sizalogo! Äntikvaricne knjige it'Upuj» kniigarua m a Goričar & Leskovüok y Celjn. Po 'MM\\\ cBnah se prodaja pri tvrdkl [rzamen vsakovrstna bctonska dela za grobnice, trotoarje, ograje, manjfie betonske stavbe in mostove ter vsa v Ptroko sp;idajoča dela. Maks Lipičnik izdelo,vatelj cemeninih izdelkov 1140 Ci»et pri CŽeiju.» 5-3 Pricl >o prodajalko all 1145 3-3 pomočrsika izurjena v manufakturni in špecerijski stroki sprejme Viktor Plllh v Žalcu. Strati 6. »NOVA DOBA« Žtev. U>3. SPodružnlca Ljubljaits&e kreditne bai&ke v Celju OEMTRALA V LJUBLJ&NI Doiwiftfca glawnBoti 50,000.000 kron. | R eatery ni fondl nad 43,000.000 fcr«R. I Podpužnice Sprejema vloge ma &ftjtžice in fekcčt račutl protl ugodhemu otoresfovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje VSakOWSit&e krecti&e. 296 -19 ¦A^r^j*VuVui^Jrri_^j"j'.^/xj^A/i/U'jiiw'riri<~>VTiVr«nrY>>^ SfJi*«*em«i turu-miine «Söge iw jsr* abi^sftuje po g^m oi ^ 401 ^&t«'! öd »to ^"ÜÄ |OjF 136-48 : Ed in a slovenska specijalna ; trgovina z barvami In laki. > Ägeiataira in kotiii- I sejsfto podjeiie. 447 156-47 Ks»x»c*dLiii dom Trgovina z lesom In drvmj na drobno in debelo. ' ij Kupuje jamsk! in osüli leš } po najvišjtli dnevnili cenali, ( BctLONSKt novodOSIe Kapele fCOMCERT v hotels BALKAN V CELJU, Začefek ob 6« urfi. ^ostt^žfoa |iirw oVfitwa. 2M 5q 35 _ V gostilni i*i*l moss u se toti prtslno ijužo- { mersHo halodko In bl- 1 zeljsko vlno, vsaki j dan svežd pivo. VsaK \ čas topla kuhinja. ' Sprelmejosstudlabo- ' nentl. Se priporoča I flna Mikuš oroož. Nafek _0?.— 90? t na Dečkovem ttgu v OeBju se točijo najboljša in najcenejša pristna vina ter vedno sveže pivo. Hrana priznano prvovrstna; abo nenti imajo znatno znižane cene. Za obilni obisk se priporoča %nac Suligoj. poi&gaii&, sfe- »icetničurKfi ley v©b mrče& rtiora poginiti, če se vpotabljajo n:o'ya prelz- i; : »eno najboljša in povsod hvaljena sn.*dstva, kakor: Za poljske rnlöl 10 K, za podgasie in niiSi 10 K, ščurke 10 K, posebno močna vrsta 20 K, posebno močna tinktura zasieüice 10 K. uničc-vaiec »tuljev 10 '(, prašek protl mrčcsoin 6 in 12 K, tir.ktura protl ušein pri IJudeh 5 in 10 K, mazUo za uši prl ži- viiil 6 in 10 K, jpraSek 2ft uS! v obleki in peri!« 6 in10K, tinJrtura prct! mrčesu na sadUifii ze!eujf\<)! (uničevnlec rastlin) 10 K. prašek proti fnrisvljam 10 K, niazilo proti garjam 10 K. PoSilja po povzetju ZavocS «t5ica 3. • 465 1 8 Niijcenejšn in pristna vina se t(čijo v Celju in sicer: Ijutomersko I črnina i rizling [ pivo še vedno po stari ceni D?t Gsttndiit ütor K 22-- » K 20- « K 18--- » K 5'20 Priznana je tudi najboljša kuliinja, dobijo se vsak čas gorka in mrzla je- dila. Za abonemente ugodne cene. Se priporoCa TopoIOVŠek, gostilničar. '80325-11 Ivan Strelec tapctnik v Celju, Sainost nska ul 2. Prevzame vsa tapi.tarska dcia, k«kor napnivo žimnic, tapetnišldh mobilij itd. Popravüa v/.- vršuje točno in ceno. Točas v zalogi'tnurska 502 travii, afrik in žima za modroce. 50-18 A^^ol&nc, Elstoacher, CvenK&l in SRavnikar priporočajo po znižanih cenah: slanino, suinjsko mast, bučno olje, jedilno reptčno olje, inazilno olje, koriszne in pšenične mleuske izdelke, oues, kai>o, „Zlstorog" in slauonsko milo. Telefon žlev. 135. Brzojavni naslov: Žito. 436 -16 illllUll f. illÄCllö&Ä obl. konc. posreduvalnica za nakup in 957 prodejo IiiS tcr posestev 6—6 Celie: Kroijn Fsfrn cesti 21 Kupujem vsako množino kuhinjskih in mesarskih kosti, bruenio (Preiselbeeren), lepih ;:!m- skih j»r?olky kumne, lepih suhih gob 1004 iL(]. po najvišji dnevni coni. 6-u Rudolf StaporašnJk, Vitanje. frgotfina z yalanfte* rijskiit^y modnim in; krani^kami ezdelki 313 so-26 8*o4r-a čsssti ¦ l^3il Imä ctIMI^I^ Siovensko občit\8tvo raj blagovoli pri nakupovanju to vpoštevaii. ISTJENiCe I i njiliova legla poginu, aky upoti ijebite MORTflN tttn^ | 706 10 Petrinjska u!. 3, III. »i, ampak.;velik ciobiček naredi vsakdo, i kdor takoj požlje naročilo na veletrgovino j SfcrnteckS,' katera razreže celo za- | logo platna, cefirja, liskanine, volne, hlačevine | in sukna v ostanke ter razpošilja iste po čudo- I vito znižani [ceni, v zavojih po 500'— kron in | 1000'— kron. Blago je angleškega, francoskega & in ilalijanskega izvorp. Kar ne vgaja, se zamenja | ali pa se vrne denar. 40 ~3 I VeletrgoiTBna hi ff*a2pošiljaina ] R. Sfermecki, Celje. j Üitd. Eonttč Cel|e, l^ocenova ulfica 2 Izdetovaisje vsthH VFSJ čevl|e^, od prlprostih «Jo naj- fltioiših po dtaev* ttlh caaah, 45 —20 Enkrat na tcden eno pest. Ob poruanjkanju krme ko sc uporabJjajo nado- mcstiltia sredstva za kr- mila pa se primeža dvakral nateden. Prašek Mastiii, dietično sredslvo za živino je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko enkrat poizkusijo in ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastin za- dostujc za 6 mescev za 1 prašička al.i vo!a. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naročite po pošti, 5 zavojev Mastina K 3O"59 poštnine prosto na dom. IŠaizilo zoper garjc (nafiamazilo) uniči pri ljudth in živini garje, lišaj, sibcčfco, kožno bolezni, izpuščaje. Ne smrdi, ne maze pet ila. 1 lonček 12-50 K. Lekarna Trnkooi v Ljuljani. Kranjsko, zravcn rotov^a ------------------- 56 24-21 USTctlSOV. LETÄ 1880 RES» FOMD 500.000 IC HI Bt ES HI HI VI Di*Hi trb Ä» »¦ "¦*• tfeL «-. t^ __ ^. i** .«• ^> iL_ u* ^ 'äLt ^L _ »» «^. ^-« ^^ '»• .y .^ SPREJElWll hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVAltlA trgovske in obrtne kredite. 129 24—18 STANJE HRANILNIH VLOG NAO 24,000.000 fCRON