±j konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXVI.	ST. 3, MAREC 1977	CENA 0,20 DIN
Vsem ženam naše delovne organizacije iskrene čestitke ob 8. marcu
samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodstvo DO in uredništvo Konoplana
JVe bi rada suhoparno naštevala podatkov iz zgodovine: dne tega in tega ... saj jih vsi več ali manj pozna-ttt-O, vendar bi rada spomnila na to, da je letos že šestinšestdeset let, odkar so ženske prvič praznovale 8. marec — mednarodni dan žena.
Ta dan je praznik, a vendar ne praznik kot vsi drugi, to je dan, ko naj bi se še bolj kot ostale dneve spominjali na vsa prizadevanja in borbo naših žena za boljši danes in obenem naj bi bil to dan, ki bi ga praznovali z namenom, da pregledamo naše dosedanje dosežke in si postavimo naloge in cilje za bodoče obdobje.
Osnovne naloge, ki so si jih zadale prve pobudnice toga gibanja, doseči enakopravnost, volilno pravico za zenske itd. so bile že v veliki meri dosežene, pa vendar, oo b} sedaj odnehale, bi bilo tako, kot da bi ostale na sredini poti. Vsako novo obdobje prinaša namreč nove naloge, ki jih ne smemo pustiti vnemar. Se naprej se moramo zavzemati za to, da ženska v naši družbi zasede ves tako mesto, kot ji pripada, na žalost pa še vse prevečkrat ugotavljamo, da kljub enakim pogojem, kot so Praksa in šolska izobrazba, marsikje raje zaposlijo moško
delovno silo, kar kaže, da še ni izkoreninjeno prepričanje o manjši sposobnosti ženske delovne sile.
Obsežna naloga nas čaka tudi na področju ureditve otroškega varstva, saj je prav to tesno povezano z opravljanjem poklica, kajti marsikatera žena in mati bi dosti bolje lahko opravljala svoje delo, če ji misli ne bi venomer uhajale domov, kjer je njen otrok prepuščen sami sebi, temveč bi vedela, da je pod varnim nadzorstvom v vzgojno varstveni ustanovi.
Se lepše pa bo to praznovanje, ko bo to omogočeno vsem ženskam v vseh deželah, državah in na vseh kontinentih, ko nam ne bo treba gledati na naših televizijskih zaslonih bolečih posnetkov bežečih mater z otroki v naročju, ki beže pred podivjanimi vojaki, objokanih otrok, ki umirajo od lakote, medtem ko gre drugod na tone in tone hrane v nič.
Na te prizore bi se morali vedno spomniti, ko smo nezadovoljni s tem kar imamo, pomisliti, da še mnoge žene na svetu niti pomisliti ne utegnejo, da je osmi marec praznik — tudi njihov praznik.
Danica Bleje
gospodarstvo
Rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD ter DSSS v letu 1976
Da bi delavci smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, imajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pravico in obveznost, nenehno spremljati rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije. Delavci odločajo o pridobivanju in razdeljevanju vsega dohodka kot novo ustvarjene vrednosti. Z namenom, da bi delavci to svojo pravico in obveznost lažje izpolnjevali so v zakonu o združenem delu in v posebnem odloku ZIS določeni posebni kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja delovne organizacije. Delavci ocenjujejo dosežene rezultate tako, da jih primerjajo z rezultati doseženimi v prejšnjem obdobju in načrtovano velikostjo.
V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken se je v obravnavanem obdobju povečal dohodek na delavca za 7 %. Ker je doseganje dohodka odvisno od opremljenosti s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št. 13) in rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 15), lahko trdimo, da se je dohodek na delavca povečal zaradi povečanja delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi in povečanja rentabilnosti poslovnih sredstev, oba dva kazalca sta se namreč v primerjavi s preteklim obdobjem povečala za 5 %.
Osebni dohodek na delavca se je v primerjavi s predhodnim obdobjem povečal za 31 %, čisti osebni dohodek na delavca pa za 23 %, oba kazalca sta se povečala zaradi povečanega delitvenega razmerja, med delom dohodka namenjenega za osebne dohodke in delom dohodka namenjenega za poslovno akumulacijo, ki se je povečalo v korist osebnih dohodkov, kar kažejo tudi kazalci pod zap. št. 16. do 18. Razlog, da se je osebni dohodek na delavca povečal za 31 %, čisti osebni dohodek na delavca pa le za 23%, je v tem, da so se v primerjavi s predhodnim obdobjem povečali prispevki iz delavčevega osebnega dohodka za 39 % (kazalec št. 8).
Zgornje ugotovitve in razlage so uporabne tudi pri proučevanju kazalcev drugih TOZD in DSSS.
Na koncu je potrebno pripomniti, da bomo morali našo, še vedno občutno nagnjenost k vprašanju delitve preusmeriti k vprašanjem pridobivanja dohodka. Na začetku smo ugotovili, da je za doseganje do-
hodka potrebna čim večja opremljenost s poslovnimi sredstvi in čim večja rentabilnost poslovnih sred-
stev, česar pa s tako pičlo akumulacijo seveda ne bo možno doseči.
Ing. Jože Klešnik
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE IIEZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN
Zap. št.	Kazalci	Doseženo v 1. 1975	Doseženo v 1. 1976	Indeks 75 = 100
1	2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca	82.058	87.636	107
2.	Cisti dohodek na delavca	64.099	73.193	114
3.	OD in sred. za skupno porabo na delavca	50.545	63.939	126
4.	Osebni dohodek na delavca	44.587	58.253	131
5.	Cisti OD na delavca	30.990	38.098	123
B.	Sred. za skupno por. na delavca	5.958	5.686	95
7.	Porab. sred. za skup. por. na delavca	4.804	8.327	173
8.	Del izplačanega OD delavcev za zadovol. skup. potreb družbe na delavca	12.098	16.771	139
9.	Del. izplač OD delavcev za zadov. splošnih družbenih potreb na delavca	287	156	54
10.	Sred. iz dohod, za pogod. obveznosti na delavca 7.277		8.475	116
11.	Sred. iz dohodka za zadovoljitev skupnih potreb družbe na delavca	6.508	5.770	89
12.	Sredstva iz dohodka za zadovoljitev splošnih družbenih potreb na delavca	2.025	1.871	92
13.	Povprcč. upor. pos. sred. na delavca	209.674	219.937	105
14.	Amortizacija nad minim. stopnjami v primerjavi z dohodkom	0,10	0,04	40
15.	Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslov, sredstvi	0,41	0,43	105
16.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	0,14	0,04	29
17.	Akumulacija v primer, s čist. dohodkom	0,18	0,05	28
18.	Akumulacija v primer, s povprečno uporabljenimi poslov, sredstvi	0,06	0,02	33
19.	Izguba na delavca			
20.	Povprečno število delavcev na podlagi stanja ob koncu meseca	820	867	106
21.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur med letom	783	809	103
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA			
	TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJA »SLAMNIK«, MENGEŠ		
Zap. št.	Doseženo Kazalcl	v 1. 1975	Doseženo v 1. 1976	Indeks 75 = 100
1	2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca	78.558	94.641	120
2.	Cisti dohodek na delavca	64.637	82.927	128
3.	OD in sred. za skup. por. na del.	54.088	63.369	117
4.	Osebni dohodek na delavca	49.541	57.619	116
5.	Cisti OD na delavca	30.528	37.194	122
6.	Sred. za skup. porabo na delavca	4.547	5.750	126
7.	Porab. sred. za skup. por. na del.	1.562	7.462	478
8.	Del. izplač. OD delavcev za zadovol. skup. potreb družbe na delavca	12.600	16.553	131
9.	Del izplač. OD delavcev za zadovol. splošnih družb, potreb na delavca		149	
10.	Sredstva iz dohodka za pogodbene obveznosti na delavca	6.314	4.177	66
11.	Sredstva iz dohodka za zadovol. skup. potreb družbe na delavca	4.354	10.471	240
12.	Sredstva iz dohodka za zadovol. splošnih družb, potreb na delavca	1.146	3.716	324
13.	Povpreč. upor. posl. sred. na delavca	156.004	178.382	114
14.	Amortizacija nad minim. stopnjami v primerjavi z dohodkom	_	_	
15.	Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi	0,53	0,56	106
16.	Akumulacija v primerjavi z doh.	0,12	0,20	167
17.	Akumulacija v primer, s čistim dohodkom	0,15	0,23	153
18.	Akumul. v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi	0,06	0,11	183
19.	Izguba na delavca			
20.	Povprečno število delavcev na podlagi stanja na koncu meseca	41	33	80
21.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur med letom	39	31	79
kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja
TEMELJNE ORGANIZACIJE RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI
Zap. št.	Kazalci	Doseženo v 1. 1975	Doseženo v 1. 1976	Indeks 75 = 100
1	2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca	100.150	134.964	135
2.	Cisti dohodek na delavca	83.781	113.507	135
3.	OD in sred. skup. por. na delavca	70.069	86.142	123
4.	Osebni dohodek na delavca	62.951	79.661	127
5.	Cisti osebni dohodek na delavca	36.860	49.768	135
6.	Sred. za skup. porabo na delavca	7.117	6.481	91
7.	Porab. sred. za skup. por. na delavca	4.196	5.2G4	125
8.	Del izplačanega OD delav. za zadov. skup. potreb družbe na delavca	15.362	21.836	142
9.	Del izplač. OD delav. za zadovol. splošnih družb, potreb na delavca	802	741	92
10.	Sred. iz doh. za pogod. obvez, na delavca	1.840	1.965	107
11.	Sredstva iz dohodka za zadovoljitev skupnih potreb družbe na delavca	9.186	11.926	130
12.	Sredstva iz dohodka za zadovoljitev splošnih družb, potreb na delavca	2.544	3.965	156
13.	Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca	139.851	205.509	147
14.	Amortiz. na min. stop. v prim. z doh.	0,01		
15.	Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi	0,72	0,66	92
16.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	0,13	0,19	146
17.	Akumulacija v primer, s čistim dohodkom	0,16	0,23	144
18.	Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi	0,10	0,13	130
13.	Izguba na delavca			
20.	Povprečno število delavcev na podlagi stanja na koncu meseca	22	25	114
21.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur med letom	22	25	114
kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja
TEMELJNE ORGANIZACIJE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zap. št.	Kazalci	Doseženo v 1. 1975	Doseženo v 1. 1976	Indeks 75 = 100
1	2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca	192.518	219.617	114
2.	Cisti dohodek na delavca	152.501	179.444	118
3.	OD in sred. za skupno porabo na delavca	66.312	90.425	136
	Osebni dohodek na delavca	57.990	82.306	142
5.	Cisti OD na delavca	35.182	51.559	147
6.	Sredstva za skupno porabo na delavca	8.322	8.119	98
7.	Porab. sred. za skupno porabo na delavca	4.375	6.438	147
8.	Del izplačanega OD delav. za zadov. skupnih potreb družbe na delavca	14.745	23.960	162
9.	Del izplač. OD delavcev za zadov. splošnih družb, potreb na delavca	135		
10.	Sredstva iz dohodka za pogodbene obveznosti na delavca	4.069	3.741	92
11.	Sredstva iz dohodka za zadovoljitev skupnih potreb družbe na delavca	24.910	24.366	98
u.	Sredstva iz dohodka za zadovoljitev sploš. družb, potreb na delavca	8.315	8.303	100
	Povprcč. uporab, poslov, sred. na delavca	296.206	299.640	101
	Amortiz. nad minim. stopnjami v primerjavi z dohodkom			
15.	Dohodek v primerjavi s povprečno uporab, poslovnimi sredstvi	0,74	0,73	99
16.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	0,39	0,35	90
	Akumul. v primer, s čistim dohodkom	0,50	0,43	86
18.	Akumul. v primer, s povprečno uporab, poslovnimi sredstvi	0,29	0,26	90
19.	Izguba na delavca			
20.	Povprečno število delavcev na podlagi stanja na koncu meseca	8	9	113
21.	Povprečno štev. delavcev na podlagi vkalkuliranih ur med letom	7	9	129
„Stenar”
Dva naša v mednarodni odpravi na Makalu. Med opremo bo tudi specialni šotor »Stenar«, katerega so izdelali v Induplati.
Zadnje dni februarja sem napravil ta zapis. Vse se je začelo okrog posebnega šotora, katerega je mojster in kreator šotorov tovariš Stane Pislak izdelal po pripovedovanju plezalca tovariša Malešiča. Možnosti in pogoji v višinah nad 6000 mctrov so povsem drugi kakor v Planinah, kamor še nas včasih zanese korak.
Stane Pislak kroji šotore že 17 let. Vsi tipi šotorov, tudi nekateri, ki niso bili nikoli v prodaji, so nastali na njegovi delovni mizi. Ličnost, uporabnost in kvaliteta Induplati šotorov so ponesli sloves v svet. V kampe in v planine. V mnogo krajev. Kdo ve, kje so že in še bodo stali Induplati šotori. Se posebej smo ponosni, da smo v našem podjetju izdelali doslej vse šotore, ki so jih odprave uporabljale pri vzponih v himalajske gore, na Mont McKinley, v Andih, v Afriki na Kilimandžaru in tako na-
prej. Plezalci se vračajo navdušeni nad opremo ter predlagajo vedno kaj novega. Od povedanega predloga do uporabnega izdelka pa je težavna pot.
Šotor »Stenar« je svojstvene oblike. Namenjen je za najvišje bivake, kjer plezalci odkopljejo eno steno v steni ter tja prislonijo šotor. Do tja, kjer gredo 4 skupaj in kjer to prostor omogoča si pomagajo z dvema »Stenar j ema«. Najprej pa sta v navezi vedno le dva. In za dva je ta specialni šotor izdelan.
Šotor je v celoti dvojen. Tudi vhoda na eni in na drugi strani (plezalci nikoli ne vedo, kateri vhod bodo lahko uporabili, šotore obračati pa ni mogoče). Ogrodje šotora sestavijo plezalci z zunanje strani (do sedaj z notranje strani, kar je bilo zelo neugodno, ker so morali predčasno sneti dereze, kar v tistih razmerah »tam zgoraj« ni tako enostavno opravilo).
Šotor ima naslednje mere 50/210'50 X X 130 x 130 cm, to pomeni, da je površina šotora (brez polmetrskih absid) 210 x 130 centimetrov in da je na najvišjem delu visok 130 cm. Tekstilni del šotora je izdelan iz posebno močne ny!on tkanine in tehta 3 kg (praktično gre za 2 šotora) palice iz cloksiranega aluminija pa tehtajo 5 kg. Skupaj torej 8 kg.
Sorazmerno velika teža ogrodja je terjala dodatno rešitev, katero je tovariš Pislak našel v konstrukciji, pri kateri je mogoče nekaj srednjih palic pogrešati. Ce bi bilo 8 kilogramov preveč, potem bi se dalo število palic zmanjšati do 2 kilogramov. Več ne. Lažjih pa ni mogoče uporabljati, ker morajo to biti solidne palice, ki zdržijo prilične pritiske vetra in snega.
Ko sem se o vsem tem pogovarjal z mojstrom Stanetom, sem hotel vedeti, koliko časa je potreboval za ta šotor (gre za dva šotora ali boljše dva dvojna šotora), ki je unikum in kdaj je našel čas ob obilici drugega dela, ki ga ima s proizvodnjo turističnih šotorov za vse tiste, ki bodo poletje preživeli pod platnenimi strehami nekje ob morju. Kdo ve ob katerem!
»Zelo težko sem našel čas za ta specialni izdelek,« je rekel in nadaljeval: »Šotori 1977 so drugačni od sedanjih, pa je zato treba šiviljam povedati, kaj naj zašijejo in kam. Šotori so veliki kosi, to niso srajce pa tudi plašči ne. Napačna stran ali hrbtna stran (ki je enaka pravi strani) pomeni izmeček. Vsako odvečno obračanje šotora pa izgubo časa. Nas priganja norma.
Toliko o šivanju; predno pa platno za šotor odrežejo, rabijo krojne risbe — šablone. Tudi te moram pripraviti. Prav sedaj je okrog tega največ dela. Starih znancev pa le nisem mogel zavrniti, zato sem poprijel za delo, ko so drugi z njim že končali. Pet dni sem delal od 6 ure zjutraj do pozne večerne ure. Rezultat dela je tu. Ko je izdelek pohvalil tudi tovariš Matija Maležič, sem čutil notranje zadovoljstvo. To pa je vsa nagrada za trud!«
Težko mi je bilo na koncu teh besed postavljati dodatna vprašanja, pa sem pogovor usmeril na letošnjo odpravo. To so ml povedali:	v letošnji himalajski
odpravi na Makalu, na katerega se ka-nijo povzpeti po »neprehodni« zahodni
steni, bo 10 plezalcev. Štirje bodo iz Združenih držav Amerike, po dva pa iz Kanade, Velike Britanije in Jugoslavije. Naša predstavnika bosta Matija Maležič, ki je v tem sestavku že bil omenjen, in Boris Krivic. Značilnost te mednarodne odprave na eno najbolj negostoljubnih vrhov Zemlje je, da bo vsaka dvojica opremljena z domačo opremo in se bodo prvič srečali šele v Katmanduju v Nepalu. Od tam bodo pot nadaljevali skupaj.
Zavest, da tudi Induplati iz Jarš prispeva nekaj, kar naj omogoči uspešno poslanstvo naših plezalcev, nas dela samozavestne. Prav je zato, da tudi vi veste, kaj vse zmorejo v Induplati. Morda boste prav vi enkrat uporabili besede tovariša Matije Maležiča, ki jih je rekel mojstru Pislaku: »Vem, kdo nam je izdelal šotor, zato se nanj zanesem!« Za tako zahtevno nalogo so to laskave besede.
Otmar Lipovšek
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA
DSSS
Zap. št.	Kazalci	Doseženo v 1. 1975	Doseženo v 1. 1976	Indeks 75 = 100
1	2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca	72.561	98.447	136
2.	Cisti dohodek na delavca	66.819	89.945	135
3.	OD in sred. skup. por. na delavca	69.721	93.725	134
4.	Osebni dohodek na delavca	62.515	86.167	138
5.	Cisti osebni dohodek na delavca	41.336	54.783	133
6.	Sred. za skup. porabo na delavca	7.206	7.558	105
7.	Porab. sred. za skup. por. na del.	4.664	3.973	85
8.	Del izplačanega OD delavcev za zadov. skup. potr. družbe na delavca	16.882	24.466	145
9.	Del izplačanega OD delav. za zadov. splošnih družbenih potreb na delavca	189	69	37
10.	Sredstva iz dohodka za pogodbene obveznosti na delavca			—
11.	Sredstva iz dohodka za zadovol. skupnih potreb družbe na delavca	2.424	4.183	173
12.	Sredstva iz doh. za zadovoljitev splošnih družbenih potreb na delavca	415	539	130
13.	Povprečna upor. posl. sred. na delavca		—	
14.	Amortizacija nad minimalnimi stopnjami v primer, z dohodkom			—	—
15.	Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi			—	—
16.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	—	—	
17.	Akumul. v primer, s čistim dohodkom	—		
18.	Akumul. v primer, s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi	—	—	—
19.	Izguba na delavca			
20.	Povprečno število delavcev na podlagi	,, stanja na koncu meseca	204	217	106
21.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur med letom	200	213	107
Skupno zasedanje DS
V februarju se je vršilo skupno zasedanje delavskega sveta delovne organizacije, delavskega sveta TOZD Proizvodnja in sveta delovne skupnosti skupnih služb.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
— Predlog plana delovne organizacije za leto 1977, predlog delitve dohodka TOZD oz. DSSS ugotovljenega za leto 1976, predlog razporeditve sredstev, pravic in obveznosti med TOZD, predlog o brezplačnem odstopu počitniške hišice v Izoli Počitniški skupnosti Domžale, predlog uporabe presežkov zbranih sredstev v SIS in predlog spremembe meril za delitev stanovanjskih kreditov naj se posredujejo v javno obravnavo in sprejemanje. Pripombe naj se dostavijo posameznim sektorjem do 24. 2. 1977, omenjeni predlogi pa se sprejmejo v TOZD in DSSS na referendumu.
— V zvezi z inventurnim elaboratom so bili sprejeti sklepi:
Primanjkljaji, ugotovljeni pri popisu vključno z obračunanim prometnim davkom se knjižijo v breme izrednih izdatkov.
Presežki ugotovljeni pri popisu se knjižijo v dobro izrednih dohodkov.
Primanjkljaji ugotovljeni pri popisu drobnega inventarja v uporabi se knjižijo v breme izrednih izdatkov, istočasno pa se v 1. 1977 za te primanjkljaje obremeni posameznike.
Sporne terjatve se odpišejo v breme izrednih izdatkov.
Terjatve za stanovanjski kredit pok. Velepec se odpiše v breme skupne porabe.
Zaradi razmejitve osnovnih sredstev med TOZD se opravi ponovni popis vseh osnovnih sredstev brez spisov. Popis opravijo komisije, ki so bile imenovane na seji 23. 11. 1977.
Vskladi se evidenca elektromotorjev.
Zagotovi se količinska in kakovostna kontrola pri prevzemu materiala oz. blaga. V ta namen so bile imenovane komisije odgovorne za prevzem.
— Ponovna ocenitev osnovnih sredstev:
Zemljišča se revalorizirajo po prometni ceni, ki velja za obč. Domžale. Gradbeni objekti in oprema se revalorizira z uporabo koeficientov, ki so objavljeni v Uradnem listu.
Druga osnovna sredstva (pravice na tujih osnovnih sredstvih — adap-
tacija zgradb) se revalorizirajo z uporabo koeficientov, ki veljajo za gradbene objekte.
Zagonski stroški se v skladu z 8. čl. zakona ne revalorizirajo.
—- Vrednotenje zalog:
Za fakturirano realizacijo, ki je bila plačana do 15. 1. 1977 se zaloge vrednotijo po naših variabilnih stroških.
— Verifikacija sklepov zborov delavcev:
Verificirani so bili sklepi sprejeti na zborih delavcev v TOZD Proizvodnja dne 12. do 17. 11. 1976.
Prav tako so bili verificirani sklepi, sprejeti na zborih delavcev v naši DO v času od 7. do 11. 2. 1976.
— Tekoče investicije:
Obstoječe palete, ki z demontira-njem koles postanejo vozički, naj se vodijo kot osnovna sredstva. Odobrijo se finančna sredstva za opremo pisarne vodje TOZD Proizvodnja.
— Ustanovitev novih delovnih mest in razpis delovnih mest:
Organizira se finančno-računovod-ski sektor.
Ustanovi se delovno mesto »računovodja DO«. Prav tako se ustanovi delovno mesto »vodja montaže«. Dosedanje število 2 delavcev na delovnem mestu »tehnolog v razvoju« se zmanjša na 1 delavca.
Razpišejo se naslednja vodilna delovna mesta:
—	računovodja DO,
—	šef razvojnega oddelka,
—	šef tehničnega sektorja.
Imenovana je bila razpisna komisija, razpis pa se objavi v dnevnem časopisju.
— Volitve novih organov DS
Izvoljen je bil odbor za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v okviru DO. Za posamezne TOZD sta bila izvoljena odbor za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V	okviru DO je bil izvoljen štab civilne zaščite.
— Raizno
Odobri se prodaja 80 m2 zemlje preko Sob Domžale dn BIRO 71 tov. Ivanu Tkalcu.
V	zavarovalno skupnost »Triglav« je bil izvoljen kot delegat naše DO dipl. ing. Avgust Orehek.
Imenovana je bila komisija za ocenitev ponudb za zamenjavo računalnika.
V	komisijo za usmerjeno izobraževanje je bila kot delegat naše DO izvoljena dipl. ing. Zdenka Seliškar.
Imenovana je bila komisija za izbiro najboljših ponudb za investicijsko opremo, predvideno v planu.
V	skupno komisijo panožnega sporazuma o delitvi dohodka in OD je bil namesto ing. Janka Ukmarja izvoljen ing. Jože Klešnik.
Predlog samoupravnih sporazumov med našo DO in posameznimi trgovskimi organizacijami v zvezi s proizvodnjo in prodajo turističnih šotorov, pregrad za camp prikolice in njihove notranje preme se sprejme s tem, da ga po opravljeni obravnavi potrdi tudi sindikalna organizacija in zbori delavcev (ki se jim posreduje v okviru plana).
Matjaž Pavlin
Rezultati referendumov v naši DO
Dne 28. 2. 1977 so se v naši delovni organizaciji vršili referendumi o sledečih predlogih: plan delovne organizacije za leto 1977, predlog delitve dohodka TOZD oz. DSSS ugotovljenega za leto 1976, predlog razporeditve sredstev, pravic in obveznosti med TOZD, predlog o brezplačnem odstopu počitniške hišice v Izoli Počitniški skupnosti Domžale, predlog uporabe preseženih sredstev zbranih v SIS in o predlogu spremembe meril za delitev stanovanjskih kreditov.
Referendumi so potekali nemoteno, udeležba po posameznih volilnih enotah Pa je bila naslednja:
—- v TOZD Proizvodnja 82 % (od 678 volilcev vpisanih v volilni imenik je glasovalo 561 volilcev);
v TOZD Konfekcija Mengeš 86% (od 230 volilcev je glasovalo 200 volilcev);
v TOZD Industrijska prodajalna 100 % (od 14 volilcev jih je glasovalo 14);
— v TOZD Restavracija 78 % (od 23 volilcev jih je glasovalo 18);
v DSSS 85 % (od 248 volilnih upravičencev jih je glasovalo 212).
Za posamezne predloge oz. vprašanja so bili ugotovljeni sledeči rezultati referendumov:
1- Plan delovne organizacije za leto 1977 V TOZD Proizvodnja je bil predlog Plana delovne organizacije za leto 1977 sprejet z 71 % večino glasov, v TOZD Konfekcija Mengeš s 74 % večino, v TOZD Industrijska prodajalna s 160 % ve-
čino glasov, v TOZD Restavracija z 78 % večino glasov in v DSSS je bil predlog sprejet s 74 % večino glasov.
2.	Predlog uporabe preseženih sredstev zbranih v SIS
V TOZD Proizvodnja je bil omenjeni predlog sprejet z 52 % večino glasov, v TOZD Konfekcija Mengeš z 48 % večino, v TOZD Industrijska prodajalna s 85 % večino glasov, v TOZD Restavracija s 60 °/0 večino glasov in v DSSS s 54 % večino glasov.
3.	Predlog spremembe meril za delitev stanovanjskih kreditov
Predlog je bil v TOZD Proizvodnja sprejet s 55 % večino glasov, v TOZD Konfekcija Mengeš s 66 % večino, v TOZD Industrijska prodajalna z 92 % večino, v TOZD Restavracija s 56 % večino in v DSSS z 62 % večino glasov.
Rezultati referendumov kažejo, da so bili zgoraj navedeni predlogi sprejeti v večini združenih TOZD in DSSS v vsaki od teh TOZD in DSSS z večino glasov vseh njenih delavcev, skupno število delavcev, ki so glasovali za omenjene predloge pa je večje od polovice skupnega števila delavcev v vseh združenih TOZD in DSSS.
4.	Predlog delitve dohodka TOZD oz. DSSS ugotovljenega za leto 1976
Predlogi delitve dohodka so bili v posameznih TOZD oz. DSSS sprejeti z večino glasov vseh njenih delavcev, in sicer: v TOZD Proizvodnja s 60 %, v TOZD
Konfekcija Mengeš s 66 % večino, v TOZD Industrijska prodajalna z 92 %, v TOZD Restavracija z 78 % in v DSSS z 68 % večino glasov.
5.	Predlog razporeditve sredstev, pravic in obveznosti med TOZD
Predlog je bil sprejet v večini združenih TOZD v vsaki od teh TOZD z večino glasov vseh njenih delavcev. V TOZD Proizvodnja z 58 %, v TOZD Konfekcija Mengeš s 66 % večino glasov, v TOZD Industrijska prodajalna s 76 % in v TOZD Restavracija s 65 % večino glasov.
6.	Predlog o brezplačnem odstopu počitniške hišice v Izoli Počitniški skupnosti Domžale ni bil sprejet v večini združenih TOZD in DSSS z večino glasov vseh njenih delavcev.
Rezultati referenduma za navedeni predlog so sledeči: v TOZD Proizvodnja je bil predlog sprejet s 45 % (307 glasov »za«, 193 glasov »proti« ob 63 neveljavnih glasovnicah), v TOZD Konfekcija Mengeš s 57 % večino (133 »za«, 51 »proti«, 16 neveljavnih), v TOZD Industrijska prodajalna s 76% večino glasov (10 glasov »za«, 4 »proti«), v TOZD Restavracija s 60 % večino glasov (14 glasov »za«, 2 glasova »proti« ob 2 neveljavnih glasovnicah) in v DSSS s 50 % večino glasov (124 glasov »za«, 75 »proti« ob 13 neveljavnih glasovnicah).
Matjaž Pavlin
Seja sveta za medsebojna razmerja
Dne 14. 2. 1977 se je vršila seja sveta za medsebojna razmerja delovne organizacije. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
— Potrdi se dodatnih 2,00 din za izboljšanje kvalitete toplih malic.
— Organizacijskemu odboru 19. tekstiliade se odobri kot posojilo za-
prošenih 10.000 din. Na predlog sindikalne organizacije se tekmovalcem, ki nas bodo zastopali na tekstiliadi, odobri plačan dopust in plačilo pen-zionskih storitev v Kranjski gori (največ 3 dni).
— Pri dodeljevanju štipendij in povračil za stroške študija naj se
Razpis volitev v samoupravne organe DO
Na skupnem zasedanju delavskih svetov delovne organizacije, delavskega sveta TOZD Proizvodnja in sveta delovne skupnosti skupnih služb dne 2. 3. 1977 je bil poleg sklepov — potrditev zaključnega računa DO za leto 1976, potrditev zaključnega računa TOZD Proizvodnja za leto 1976, potrditev zaključnega računa DSSS za leto 1976, potrditev rezultatov referendumov z dne 28. 2. 1977 — sprejet tudi naslednji sklep:
• razpišejo se volitve v samoupravne organe delovne organizacije m sicer: v DS DO, SMR DO, SDK
DO, DS TOZD Proizvodnja, SDK TOZD Porizvodnja, SOE tkalnica, predilnica, oplemenitilnica, konfekcija Jarše, svet DSS, SOE uprava, SOE vzdrževanje, SMR TOZD Restavracija, SDK Restavracija in SOE Mokronog;
—	volitve v zgoraj citirane samoupravne organe sc razpišejo za 7. 4. 1977;
—	imenovane so bile volilna komisija DO, volilne komisije TOZD in DSSS ter komisija za izdelavo volilnih imenikov.
Matjaž Pavlin
upoštevajo kot prednostni prosilci tisti študentje ustreznih šol, ki jih v naši DO najbolj potrebujemo. Temu ustrezno naj se spremenijo tudi določila v samoupravnih aktih,
— Na predlog ZSMS Domžale prevzamemo pokroviteljstvo nad delovno brigado, ki bo gradila vodovod v Pečah.
— Proti delavkam, ki ne odplačujejo posojil za stanovanjsko gradnjo in ki so zapustile našo DO se uvede reden postopek pred sodiščem.
— Potrdi se sklep komisije za kontrolo, spremljanje in vsklajeva-nje OD z dne 11. 1. 1977: če delavec dela delo, ki je plačano po učinku samo nekaj dni, naj ima to delo plačano po učinku, za ostale ure pa naj se oblikuje OD po merilih iz 9. čl. pravilnika o ugotavljanju in delitvi OD.
— Potrdi se sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev med TOZD Konfekcija Mengeš in ZD Domžale TOZD ZV. Obveznosti TOZD Konfekcija Mengeš iz tega sporazuma znašajo 3.160 din.
— Zavrne se prošnja HK Prevoje za odobritev finančnih sredstev.
— Proti Šemsu Kajtezovič, ki se je brez odobrenja vselil v stanovanjski blok v Pelechovi 35 se v najkrajšem času realizira sklep SMR z dne 24. 12. 1976 (izselitev).
(Nadaljevanje na 6. strani)
nas razgovor
Sprejeli smo plan dela za leto 1977 in sedaj je naša naloga, da ga čimbolje, čimvestneje izpolnjujemo. Vemo, da je predvsem od našega dela odvisno, kakšne rezultate bomo dosegli. Velikokrat govorimo, da bi bila kakovost našega dela boljša kot je. Kje so možnosti, da povečamo kakovost našega dela in s tem tudi našega prihodka? O tem in o podobnih stvareh sva se pogovarjali z dipl. ing. tov. Karolino Puhan, ki dela že 7 let v fizikalnem laboratoriju naše delovne organizacije. Najin pogovor je potekal takole:
Tov. Puhanova, kaj zajema pojem kontrola kvalitete?
Kontrola kvalitete zajema:
—• vhodno kontrolo: nabavljenih surovin, polizdelkov, vlakna, preje, vrvic, sukna itd.
—	medfazno kontrolo:	kontrola
tekoče proizvodnje v obratih in
—	končno oz. izhodno kontrolo: adjustiranje tkanin, adjustiranje metraže in konfekcioniranih izdelkov.
Vsem trem fazam je fizikalni laboratorij nekakšen servis, kjer se pregledujejo fizikalne lastnosti vlaken, preje, tkanin. Te lastnosti so: trdnost, enakomernost pramena preje, vlage, število zasukov, zavojev; pri tkaninah se preizkuša skrčenje, teža, številka uporabljene preje, trdnost in razteznost; pri blagu za zavese se preizkuša obnašanje pri pranju; pri impregniranih tkaninah vodoodbojnost, vodonepropustnost, vpijanje vlage; pri filtrih se preizkuša propustnost zraka itd.
Kaj je vhodna kontrola?
Je neke vrste preventiva, da ne pride slab material v proizvodnjo.
(Nadaljevanje s 5. strani)
— Sklep SOE vzdrževanje z dne 5. 11. 1976 v zvezi s priznavanjem kvalifikacije je nezakonit. Pravni pouk in pojasnilo dostavi SOE kadrovski sektor.
— Tov. Mariji Jereb se odobri 12 dni študijskega dopusta (za 4 izpite) in ustrezno število dni za opravljanje zaključnega izpita — po samoupravnem sporazumu.
— Prošnji za dodelitev štipendije tov. Remic in tov. Škofič se zavrneta, prošnji tov. Videnška in tov. Pavloviča pa odložita.
— Z dr. Marijo Šiška se sklene dodatna pogodba za obiskovanje bolnikov in nosečnic na domu. Nadomestilo za omenjene obiske znaša 2.000 din mesečno.
— Tov. A. Zajc se s 15. 2. 1977 sprejme v redno delovno razmerje na delovno mesto tehnolog v razvoju.
— Razveljavi se sklep SMR z dne 24. 12. 1976 glede izplačila nagrad tov. Pavlin in tov. Orehek.
Matjaž Pavlin
Se zgodi, da že nabavljen material ni dovolj kvaliteten?
Da, zgodi se, vendar ga največkrat zavrnemo. Včasih pa ga ne moremo vrniti, ker ni možno nabaviti drugega, kakovostnejšega iz preprostega razloga, ker ga na tržišču ni. Ce nočemo, da proizvodnja stoji, moramo uporabiti kar imamo in se sami potruditi, da je v končni fazi čim manj nekakovostnega blaga, »škarta«.

Dipl. ing. Karolina Puhan
Torej lahko že iz prve faze izvira slabša ali boljša kakovost končnih izdelkov?
Vsekakor, ni pa to najvažnejši dejavnik. Iz izkušenj vem, da je pomembnejši dejavnik naše delo ali odnos, ki ga imamo do dela — torej subjektivni dejavnik. In tu so tudi skrite možnosti ali lahko rečem — rezerve, da izboljšamo kakovost končnih izdelkov. Delavec, ki ima odgovoren odnos do dela, bo tudi iz nekoliko slabšega materiala naredil dober izdelek.
Zato je pomembno, da delavci strogo upoštevajo tehnološko disciplino. To pomeni, da točno upoštevajo predpise in ne delajo npr. na okvarjenih strojih. Če dam konkreten primer: kadar na raztezalnem
stroju ne deluje zaustavka (delavka pa na to ni pozorna), zmanjka pramena lahko samo za 1 m, vendar se v končni fazi pozna na več deset metrov, odvisno od številke preje in raztega traku.
Ce torej stroj ni urejen (»našte-lan«), pa na takem stroju delo vseeno nadaljujemo, ne moremo pričakovati, da bomo z njega dobili dobro blago.
Potem je še pomembno, biti pozoren na klimo. Klima igra važno vlogo zlasti v predilnici, pa tudi v tkalnici. Če klima ni ustrezna, so lahko večje in pogostejše napake na izdelkih.
Potem je tu problem čistoče po tovarni — mislim na čistočo strojev in njihove okolice. Bolj bi morali paziti, kako ravnamo s prejo in blagom, da je manj umazanega v končni fazi. Lahko navedem samo nekaj konkretnih primerov: zgodi se, da se na blagu poznajo odtisi rok in stopal, kar dokazuje, da blago ni bilo na pravem mestu shranjeno in zaščiteno; ali pa naletimo na posamezne umazane niti ali celo cele umazane pasove v blagu. Navsezadnje je vseeno ali izvirajo že iz predilnice ali tkanice, končni efekt je, da se blago ne da očistiti in je deklasirano (manj vredno).
Kako pa blago klasiramo?
Končna faza pregledovanja me-terskega blaga je v adjustirni. Tam blago pregledajo in klasirajo. Poznamo 4 kakovostne stopnje (kvalitete) in kilogramske ostanke.
Tu se blago razreže na manjše kose, a le takrat, ko je nujno zaradi večjih napak. V prvi klasi posebno velikih napak ne moremo dopustiti, že zato ne, ker JUS definira, da ima blago 1. kakovosti lahko le na 6 metrov eno manj opazno napako (kos dolg 30 m sme imeti vsega največ 5 manjših, neopaznih napak). Vsaka velika napaka pa je enakovredna 3 malim. Kaj je velika in kaj mala napaka v blagu, je odvisno od namena uporabe artikla. Npr.: pri filtru za keramiko ni bistvena napaka, če je nekoliko umazan, je pa umazanost velika napaka pri blagu za zavese in prte. Ali pa: pretrg niti pri zavesi ni tako velika napaka, je pa zelo velika napaka pri tkanini za keramične filtre. Ali pa npr. stegnjen, strgan krajnik pri šotorskem blagu ni tako velika napaka (ker se izkroji), je pa lahko naj večja napaka pri blagu za zavese.
V adjustirni pa blago razrežejo samo pri naj večjih napakah in to z namenom, da ga vsaj del klasiramo v višjo klaso.
nas razgovor
Kako se pa pregledujejo konfclt-cionirani izdelki?
Pregled konfekcioniranih izdelkov je stoprocenten. Pri prtih imamo prav tako 4 kakovosti z ozirom na napake. Tu moramo zlasti upoštevati napake, ki kvarijo estetski učinek prta pri uporabi. Šotori se pa ne Masirajo v nižje klase, ampak se vsaka napaka, ki se opazi, odpravi. Naj bo, da izvira iz kon-fekcioniranja ali iz tkanine.
Kaj bi pa za zaključek povedali? Kje moramo najbolj paziti, da bo kakovost boljša?
Povsod — od prve faze dela do zadnje. Vsak, naj bo posreden ali neposreden proizvajalec, bi moral zares odgovorno in zavestno opravljati svoje delo.
Ce bi se kakovost vsaj za 1 % izboljšala, bi lahko precej milijonov, ki gredo na račun popustov zaradi slabše kakovosti v izgubo, šlo v naše žepe.	IT , .
Urednica
»	li \		Vlm
	iiM		■ - H hM
Fizikalni laboratorij
Analiza pri delu v
Na zadnji seji odbora za varstvo Pri delu je bil podan predlog, naj se izvede še bolj obširna analiza nesreč pri delu, kot je bila narejena v članku v eni zadnjih številk Konoplana. Pokazatelji, ki nam povedo koliko je bila starost ponesrečencev, koliko let so ponesrečeni že delali na istem delovnem mestu, kjer so se ponesrečili, ob katerem času dneva in kateri dan v tednu je prišlo do nesreče, kakšna je resnost in pogostnost nesreč, ter koliko nesreč je bilo na delovnih mestih in koliko na poti na delo ali z dela domov, nam pomagajo in omogočajo preprečevanje in zmanjševanje števila nesreč pri delu.
Vseh nesreč je bilo lani 76, od tega 16 na poti na delo ali z dela. Zaradi nesreč je bilo izgubljenih 765 delovnih dni, od tega 220 dni zaradi nesreč na poti.
Pogostnost nesreč je bila 6,6 na 1000 zavarovancev in je nekaj večja kot prejšnje leto.
Resnost nesreč pa je 9 dni bolniškega staleža za eno nesrečo in je za 2 dni manjša, kot prejšnje leto.
Vzroki, zaradi katerih je prišlo do nesreč, so sledeči: nepravilno opravljanje dela — 15-krat, neuporaba sredstev za osebno varstvo pri delu ’ 10-krat, nepazljivost — 11-krat,
nesreč letu 1976
neurejeno delovno mesto — 6-krat, nezavarovan stroj ali delovna priprava — 3-krat, tehnični faktor (dotrajan material) — 5-krat, padec predmeta — 4-krat, poledica — 4-krat, slabost — 2-krat, neugotovljeno — 16-krat (to so nesreče na poti).
V	več kot polovico primerih so bile poškodbe na prstih rok in nog, ter dlaneh in stopalih. Iz navedenih ugotovitev vidimo, da sta pravilno opravljanje dela in uporaba sredstev za osebno varstvo pri delu poleg ostalih ukrepov, najvažnejša za preprečevanje predvsem vseh manjših nesreč.
Nesreče pri delu z ozirom na spol ponesrečencev
V	letu 1976 je bilo v DO zaposlenih 321 moških ali 28% in 830 žensk ali 72 %.
Nesreče pri delu pa je imelo 28 moških ali 37 % in 48 žensk ali 63 " o, kar nam pokaže, da so se moški pogosteje poškodovali kot ženske.
Starost ponesrečenih po starostnih skupinah
do 20 let od 21 do 25 let od 26 do 30 let od 31 do 35 let od 36 do 40 let od 40 do 45 let od 45 do 50 let	15 ponesrečencev 25 ponesrečencev 4	ponesrečenci 9	ponesrečencev 5	ponesrečencev 8 ponesrečencev 10	ponesrečencev
Doba zaposlitve	ponesrečenih na
istem delovnem mestu	
do 1 leta	21 ponesrečenih
od 2 let do 4 let	19 ponesrečenih
od 5 let do 9 let	12 ponesrečenih
od 10 let do 19 let	7 ponesrečenih
od 20 let do 29 let	15 ponesrečenih
nad 30 let	2 ponesrečena
Nesreče pri delu po dnevih v	
tednu	
DAN:	P T	S C P S N
St. nesreč:	10 18	10	15	18	4	1
Iz navedenih podatkov smemo sklepati, da se pri delu poškodujejo predvsem mlajši člani DO s časovno kratkimi delovnimi izkušnjami in ito v začetku in ob koncu tedna, ter po nekajurnem delovnem dnevu, ko postane človek bolj utrujen in s tem manj pazljiv in zbran.
Ing. Brane Zupan
Prikaz nesreč pri delu po urah v dnevu
Ura:	5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
St..
nesreč	54288455745471	2	34
XIX. zimska tekstiliada
Naša sindikalna organizacija je po desetih letih zopet prevzela organizacijo zimskih športnih -iger tekstilnih delavcev. Pokrovitelj je bil republiški odbor Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije.
Razveseljivo je bilo, da se je za tekmovanje prijavilo kar 670 delavcev tekstilne industrije, kar je do sedaj rekordno število.
Naša sindikalna konferenca je imenovala organizacijski odbor, lci so ga sestavljali:
Avgust Orehek, Brane Zupan, Janko Ukmar, Mirjana Kavčič, Breda Kurzweil, Boža Baškovič, Marinka Pavli, Branko Novak, Franc Majdič, Venčeslav Perko, Marija Šiška, Ivana Seifert.
Naloga odbora je bila poleg Organizacije tekmovanja zlasti zbiranje finančnih sredstev, ki jih je odbor zbral potom oglasov, ki so izšli v posebni brošuri in pa s Startninami. Skupaj je to zneslo ca. 200.000 din. Ta sredstva pa so bila pretežno porabljena za merjenje časov, postavljanje prog, nakup nagrad, spominskih značk, medalj in pokalov.
Tekmovanje se je pričelo s slovesno otvoritvijo, ki so ji prisostvovali (tekmovalci, častno predsedstvo, predstavniki skupščine občine Dom-
Na cilju
Žale, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Induplati, predstavnik Republiškega odbora Sindikata der lavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije tovarišica Vera Marin in predsednik ZITTIS Slobodan Suica.
Ob otvoritvi je predsednik organizacijskega odbora pozdravil navzoče s sledečimi besedami:
»Zadovoljni -in veseli smo* jarški tekstilci prevzeli organizacijo XIX. zimske tekstiliade. Zadovoljni zato, ker nam je zaupano nadaljevati -tradicijo športne prireditve, ki se je pričela v letu 1955, veseli pa zato, -ker skušamo biti kar najboljši gostitelji vas, naših strokovnih in poslovnih sodelavcev iz vsakodnevnega dela, da enkrat na leto sproščeno zaživimo v obliki smučarskega tek-
movanja ter tako sebi ali drugim dokazujemo delovno pripravljenost in aktivno uživanje prostega časa. Smelost in znanje na snežnih vesi-nah nas tudi na službenih mestih vzpodbuja k pogumu pri poslovnem odločanju in tovariškem odnosu do sodelavcev.
V imenu organizacijskega odbora vam želim, da se počutite v Kranjski gori kar najboljše, pri tekmi pa, da se vsaj deloma uresničijo vaše želje.«
Po zaključku -tekmovanja in izročitvi priznanj se je tovarišica Marinova zahvalila ter v imenu tekmovalcev lin vseh prisotnih čestitala sindikalni podružnici Induplati k odlični organizaciji.
Ing. Avgust Orehek
Dopolnilne volitve v DOS konfekcije Jarše
Že v februarski številki Konoplana smo poročali, da smo na januarskem sestanku (27. 1. 1977) IO KOOS razpravljali o izvedbi dopolnilnih volitev v OOS Konfekcije Jarše in OOS Konfekcije v Mengšu ter o reorganizaciji sindikalnih skupin. To je bilo že nujno potrebno, saj je zaradi selitve dela konfekcije iz Jarš v Mengeš prišlo do organizacijskih sprememb. OOS Konfekcije Jarše je zato nekaj časa ostala brez sindikalnega vodstva, kar je popolnoma ohromilo vso dejavnost sindikata. Posledice takega stanja se čutijo še sedaj — ob pripravah na letno konferenco OOS konfekcije Jarše.
Dopolnilne volitve članov izvršnega odbora, nadzornega odbora in članov delegacije OOS v KOOS ter dopolnilne volitve poverjenikov sindikalnih skupin OOS konfekcije Jarše so bile 15. 2. 1977 v obratu konfekcije.
Brez glasov proti ali vzdržanih glasov so bili dodatno predlagani in izvoljeni v IO OOS sledeči člani: Marija Dimc, Erika Gorjup, Z-inka Pirc, Tatjana Kuhar in Pepca Hrovat.
V nadzorni odbor OOS:	Jelka
Močnik in Mato Baloh.
Za delegate OOS v KOOS: Franc Klemenc in Janez Koželj.
Novoizvoljeni poverjeniki sindikalnih skupin so: Zinka Pirc, Tatjana Kuhar, Marija Dimc in Erika Gorjup.
OOS Konfekcija Jarše šteje 154 članov in vsebuje 6 sindikalnih skupin. Potrjevali so se na novo izvo-
ljeni poverjeniki sindikalnih skupin od 1—4. Sindikalna skupina 5, ki zajema ceradni oddelek, je poverjenika že imela, prav tako sindikalna skupina 6, ki zajema oddelek kovinskih konstrukcij.
Naslednji dan, 16. 2. 1977 se je sestal novo Izvoljeni IO OOS konfekcije Jarše in med seboj določil predsednika, sekretarja in blagajnika .
OOS konfekcija Jarše je po zadnjih dopolnilnih volitvah (15. 2. 1977) takole organizirana: šteje 154 članov in vsebuje 6 sindikalnih skupin:
skupina 1 ima 24 članov — poverjenik Zinka Pirc;
skupina 2 ima 23 članov — poverjenik Tatjana Kuhar;
skupina 3 ima 26 članov — poverjenik Marija Dimc;
skupina 4 ima 30 članov — poverjenik Erika Gorjup;
skupina 5 ima 19 članov — poverjenik Janez Hafner;
skupina 6 ima 31 članov — poverjenik Ana Sršen.
IO OOS:
Erika Gorjup — predsednik, Janez Hafner — namestnik predsednika,
Ana Sršen — sekretar,
Marija Dimc — blagajnik,
Zinka Pirc — član,
Kati Pele — član,
Tatjana Kuhar — član,
Stane Pislak — član Pepca Hrovat — član.
NADZORNI ODBOR:
Jelka Močnik Mato Baloh Jože Prenar
DELEGATI OOS V KOOS:
Slavka Korošec Pepca Omahna Franc Klemenc Pavel Hafner Janez Koželj
Novoizvoljenim čestitamo in želimo mnogo plodnega dela in uspeha pri opravljanju zadanih nalog.
Predsednik IO KOOS Anton Ručigaj
šport
_____________:_______
Rezultati XIX. zimske tekstillade
Znano je že, tla je bila naša delovna organizacija letos počaščena z organiziranjem športnega srečanja tekstilcev Slovenije v Kranjski gori. Znano je tudi, da je organizacija številčno tako obsežne prireditve nemalo odgovorna, ne le na organizacijskem področju, ampak tudi na finančnem. Zlasti še, ker zahteva veliko predhodnih izkušenj, ki jih na žalost nismo imeli, ker pač nismo profesionalni organizatorji. Kljub vsem obremenitvam in težavam je organizacija tekstiliadc dobro stekla in sedaj lahko rečemo, da je popolnoma uspela, saj smo bili deležni pohval.
XIX. zimska tekstiliada je bila v dneh od 16.—18. februarja.
Rezultati veleslaloma:
Vsega skupaj je nastopilo 578 tekmovalcev v 6 skupinah, in sicer: 89 mlajših članic, do 35 let 59 članic, 8 mladincev, 186 mlajših članov do 35 let, 167 članov do 45 let in 69 seniorjev. Med nastopajočimi je bilo tudi 17 članov naše delovne organizacije, ki so v posameznih starostnih skupinah dosegli sledeča mesta:
Mlajše članice:
1.	mesto —• Francka Habjan, Odeja Škofja Loka;
2.	mesto — Jana Justin, Vezenina Bled;
3.	mesto — Marija Kavčič, Sukno Zapuže;
46. mesto — Majda Vrhovnik, In-duplati Jarše.
Članice:
1.	mesto — Andreja Filipan, Ju-gotekstil Ljubljana;
2.	mesto — Neža Livk, MTT Maribor;
3.	mesto — Marjeta Dolžan, BPT Tržič;
33. mesto — Majda Škorjanc, Induplati Jarše;
51. mesto — Daliborka Podboj, Induplati Jarše.
Mlajši člani:
1.	mesto — Jože Sevčnikar, Svila Maribor;
2.	mesto — Miha Zupan, Sukno Zapuže;
3.	mesto — Aleš Šmit, FNT Teksti, tehn. Ljubljana;
55. mesto — Bine Hribar, Induplati Jarše;
92. mesto — Valentin Klančar, Induplati Jarše;
121. mesto —• Peter Koželj, Induplati Jarše;
124. mesto — Franc Kavka, Induplati Jarše;
151. mesto — Jože Prenar — Induplati Jaršp;v
156. mesto — Zdravko Šarc, Induplati Jarše.
Člani:
1.	mesto — Boris Klajnšček, MTT Maribor;
2.	mesto — Franc Aljančič, BPT Tržič;
3.	mesto — Jože Zupan, Sukno Zapuže;
60. mesto — Franc Majdič, Induplati Jarše;
85. mesto — Milan Zabret, Induplati Jarše;
100. mesto — Brane Zupan, Induplati Jarše;
147. mesto — Franc Lončar, Induplati Jarše.
Tov. Vera Marin, sekretar Republiškega odbora Sindikata delavcev tekstilne ,in usnjarske industrije Slovenije 'in tov. Avgust Orehek, predsednik organizacijskega odbora Induplati, sta podelila prvouvrščeni ekipi — BPT, Tržič prehodni pokal in kristalni pokal v trajno last
Seniorji:
-* -
1.	mesto — Dominko Uršič, Toper Celje;
2.	mesto — Ivan Sevčnikar, Tekst, inšt. Maribor;
3.	mesto — Stane Stanovnik, Tekstil Ljubljana;
26. mesto — Janez Rainer, Induplati Jarše;
38. mesto — Štefan Lavriša, Induplati Jarše;
42.	mesto — Avgust Orehek, Induplati Jarše;
43.	mesto — Matevž Burja, Induplati Jarše.
Med 49 nastopajočimi delovnimi organizacijami je bilo pkij^ljpnih tudi 29 DO za ekipno ...itvrštitjjv, kjer se določijo mesta'tako, dalse sešteje samp po en najboljši cas iz posameznih skupin za tekmovalce določene delovne organizacije. Po takem seštevanju časov je ekipno dosegla
1.	mesto — BPT Tržič;
2.	mesto — Sukno Zapuže;
3.	mesto — IBI Kranj;
17. mesto — Induplati Jarše.
V tej zvezi naj omenim, da na vseh dosedanjih zimskih tekstiliadah naša delovna organizacija ekipne uvrstitve sploh ni imela.
Brane Zupan
Takole veselo je ekipa IBI Kranj proslavljala uvrstitev na tretje mesto
TEKSTILIADA
I):iliborka Podboj, članica
Franc Majdič, član
Matevž Burja, senior
Tov. Roblek iz BPT, Tržič se je ob koncu zahvalil za zaupano dolžnost organizacije jubilejne XX. tckstiliade, ki bo prihodnje leto v Tržiču
NAMIZNI TENIS
V dvorani Induplati v Jaršah je bilo v času od 25.—28. februarja 1977 zopet živahno. V tem času je bilo namreč društveno prvenstvo TVD Partizana Jarše za leto 1977 v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je čez 100 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalo se je v sledečih disciplinah: pionirji — posamezno in dvojice, mladinci — posamezno in dvojice, člani — posamezno in dvojice, članice posamezno in mešane dvojice ter veterani posamezno. Udeležba je bila skoraj v vseh disciplinah rekordna, razen pri članicah in veteranih, kjer sta se udeležila samo dva veterana in dve članici.
Po zanimivih in napetih tekmah so društveni prvaki postali: pionirji posamezno — Bogdan Mihelj; pionirji dvojice — Miro Juvan, Janez Lovšin; mladinci: posamezno — Sašo Hribar; dvojice — Sašo Hribar, Tone Ručigaj; člani: posamezno — Luka Pirš; dvojice — Borut Jeraj, Sašo Hribar; članice:	posa-
mezno — Breda Kurzweil; mešane dvojice — Mojca Hribar, Sašo Hribar; veterani — Alojz Klančar.
Rezultati:
Pionirji: posamezno — četrtfinale: Mihelj — Cerar 2 : 0; Lorbek — Kiirbus 0 : 2; Vodlan — Rode 2 : 0; polfinale: Mihelj — Kiirbus 2 : 1; Vodlan — Juvan 2 : 0; finale: Mihelj — Vodlan 2 : 0.
Vrstni red: 1. Bogdan Mihelj, 2. Feliks Vodlan, 3.—4. Borut Kiirbus in Miro Juvan.
Dvojice — četrtfinale:	Mihelj, Pir-
nat L. — Švajger, Kiirbus 2 : 0; Cerar, Kren — Klemenčič, Cupač 0 : 2; Juvan, Lovšin — Vodlan, Kralj 2 : 1; Cerar, Pirnat R. — Grkman, Letnar 2 : 0; polfinale: Mihelj — Pirnat L. — Klemenčič, Cupač 2 : 0; Juvan, Lovšin — Cerar, Pirnat 2 : 0; finale: Juvan, Lovšin — Mihelj, Pirnat 2 : 0.
Vrstni red:	1. Miran Juvan, Janez
Lovšin, 2. Bogdan Mihelj, Lojze Pirnat, 3.—4. Marko Cerar, Roman Pirnat in Pavle Klemenčič, Jadran Cupač.
Mladinci: posamezno —četrtfinale: Hribar — Zupan 2 : 0; Mihelj — Burja 2 : 0; Pirnat — Juvan 2 : 0; Ručigaj — Vodlan 2 : 0; polfinale:	Hribar — Mihelj 2 : 0;
Ručigaj — Pirnat 2 : 0; finale: Hribar — Ručigaj 2 : 1
Vrstni red: 1. Sašo Hribar, 2. Tone Ručigaj, 3.—4. Bogdan Mihelj in Lojze Pirnat.
Dvojice — četrtfinale: Hribar, Ručigaj
—	Grošelj, Marinček 2 : 0; Kralj, Lap — Zupan, Praprotnik 2 : 0; Mihelj, Pirnat
—	Vodlan, Burja 2 : 1; finale: Ručigaj, Hribar — Mihelj, Pirnat 2 : 0.
Vrstni red: 1. Tone Ručigaj, Sašo Hribar, 2. Bogdan Mihelj, Lojze Pirnat, 3.—4. Emil Kralj, Andrej Lap in Feliks Vodlan, Matevž Burja.
Članice: posamezno: Kurzweil — Hribar 2 : 0.
Vrstni red :1. Breda Kurzweil, 2. Mojca Hribar.
Člani: posamezno — četrtfinale: Lenček — Hribar 2 : 1, Mihelj — Skok 2 : 0, Jeraj — Kralj 2 : 1, Pirš — Kavčič 2:1; polfinale: Lenček — Mihelj 2 : 0, Pirš — Jeraj 2 : 1; finale: Pirš — Lenček 2 : 1.
Vrstni red: 1. Luka Pirš, 2. Jože Lenček, 3.—4. Borut Jeraj in Karl Mihelj. Dvojice — četrtfinale: Pirš, Lenček — Stupica, Babič 2 : 0; Cerar, Ručigaj — Kralj, Mihelj 2 : 0; Skok, Martinčič — Peterc, Cerar 2 : 0; Jeraj, Hribar — Završnik, Parne 2 : 0; polfinale: Pirš, Lenček — Cerar, Ručigaj 2 : 0; Jeraj, Hribar
—	Skok, Martinčič 2 : 0; finale: Jeraj, Hribar — Pirš, Lenček 2 : 1.
Vrstni red: 1. Borut Jeraj, Sašo Hribar, 2. Luka Pirš, Jože Lenček, 3.—4. Stane Skok, Martinčič in Rajko Cerar, Tone Ručigaj.
Mešane dvojice: Kurzweil, Jeraj — Ručigaj, Ručigaj 2 : 0; Hribar, Hribar — Ručigaj, Ručigaj 2 : 0; Hribar, Hribar — Kurzweil, Jeraj 2 : 1.
Vrstni red: 1. Mojca Hribar, Sašo Hribar, 2. Breda Kurzweil, Borut Jeraj, 3. Majda Ručigaj, Tone Ručigaj.
Veterani: Klančar — Jeraj 2 : 0.
Vrstni red: 1. Lojze Klančar, 2. Franc Jeraj.
Rajko Kavčič
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Zdenka Belec, dvojenje v predi!., vstopila 2. 2. 1977;
2.	Oto Križman, del. v cerad. oddelku, vstopil 3. 2. 1977;
3.	Biserka Mrkša, del. v predil., vstopila 10. 2. 1977;
4.	Daniel Lavtar, del. v kov. kon-str., vstopil 14. 2. 1977.
Izstopov ni bilo.
TOZD RESTAVRACIJA IN
POČITNIŠKI DOMOVI Jarše
Vstop:
1. Anica Elmazovič, kuharica, vstopila 23. 2. 1977, za določen čas.
Izstopov ni bilo.
TOZD KONFEKCIJA Mengeš
Izstop:
1. Vida Burnik, šivilja, izstopila 28. 2. 1977.
delovna skupnost
SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
1. Bernard Jemec, ključavničar, vstopil 1. 2. 1977.
Izstop:
L Jože Šraj, teh. risar, izstopil 28. 2. 1977.
POROČILI SO SE:
Marjana HUBER iz konfekcije in Miha BULIČ iz cer. odd.
KRVODAJALSKA AKCIJA
Na razširjeni seji IO KOOS Induplati Jarše, ki je bila 17. 2. 1977 v sejni sobi naše delovne organizacije in na kateri so poleg predsednika KOOS in predsednika IO KOOS ter rednih članov IO KOOS, bili navzoči tudi predstavniki OOS in še nekateri člani sindikata, je bil med drugim sprejet tudi sklep, da sc izvede krvodajalska akcija.
Za TOZD Proizvodnja in DSSS DO Induplati Jarše bi bil odvzem brvi 1. 4. 1977 in 4. 4. 1977, za TOZD Konfekcijo obrat Peče 25. 3. 1977, obrat Mengeš pa 28. 3. 1977. V planu je 120 krvodajalcev.
Krvodajalec je lahko vsak človek, bi je dopolnil 18 let in je telesno in duševno zdrav.
Odvzem krvi bo tako kot vedno na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, Šlajmarjeva 6. Odhod v Ljubljano bo organiziran s posebnim avtobusom.
Podari tudi ti svojo kri, mogoče jo boš sam kdaj potreboval!
Urednica
POROČILO O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV ZA JANUAR 1977
Planska vrednost točke za I. tromesečje 1977 je bila določena v višini btto vrednosti din 0,0425 oz. netto din 0,0289. Ista vrednost točke velja tudi za vse TOZD.
Menjajoči del OD pa je bil izplačan v sledeči višini:
R-D-Z za TOZD Proizvodnjo in DSSS je znašal 112%;
R-D za TOZD Proizvodnjo in DSSS je znašal 110%;
R za TOZD Konfekcija Mengeš je znašal 115%;
za TOZD Restav. in počitniški domovi in TOZD Industrijska prodajalna pa je bil izplačan menjajoči del v višini 115 %.
Izvršen je bil že tudi dokončni obračun stimulativnega dela in bo
pri osebnem dohodku za mesec februar 1977 izplačana razlika, in sicer:
R-D-Z za TOZD Proizvodnjo in DSSS — 2 %;
R-D za TOZD proizvodnjo in DSSS — 3 %.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja ■— 3.581,00 din,
Del. skup. skup. služb — 5.056,00 dinarjev,
TOZD Ind. prodajalna — 4.119,00 dinarjev,
TOZD Restav. in počit, domovi — 4.367,00 din,
TOZD Konfek. Mengeš — 3.691,00 dinarjev.
Vera Habjan
Razred			TOZD		proizvodnja					TOZD Konf.	TOZD Res.	TOZD Trg.
	pred.	prip.	tkal.	opl.	konf.	cerad.	kov. k.	teh.	! DSSS			
do 2100	1										2	—	—
2100 do 2500			1	—	2					13	—	—
2500 do 3000	28	19	15	18	24	1	1		7	32		
3000 do 3500	27	58	107	24	47	6	5		26	101	5	2
3500 do 4000	19	24	45	26	13	8	10		43	47	4	4
4000 do 4500	4	7	22	17	2		9		42	12	4	5
4500 do 5000	2	4	7	5	3	2	1		38	3	1	2
5000 do 5500	1	1	5	2	2		1		18	1	1	
5500 do 0000	1		6	2					12			
6000 do 6500			3		1				11		1	
6500 do 7000									9	1		1
7000 do 7500	1	1		1	1	1	1		12			—
7500 do 8000			1						5		1	
8000 in več								1	20	2	—	—
skupaj	84	114	212	95	95	18	28	1	243	214	20	14
najnižji OD	1923	2618	2367	2653	2262	2719	2735	10852	2618	1916	3234	3332
najvišji OD	7214	7436	7545	7363	7099	7214	7392	10852	11893	9123	7523	6624
povprečni OD	3370	3448	3663	3671	3379	3923	4046		5053	3691	4367	4119
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
VENCLJA MUŠIC
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka težke konfekcije za izraze sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Ravno tako iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Marinka Šarc
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
JERNEJA VELKAVRH se kolektivu Induplati Jarše zahvaljujemo za podarjeni venec ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:	žena Amalija in
hčerka Mara z družino
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje dobre mame
MARIJE HRIBAR
se sodelavcem iz vzdrževanja toplo zahvaljujem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Albin Hribar
Tovariš Alojz UČAKAR, ki ima delovno mesto transportnega delavca v pripravljalnici, je v bolniškem staležu že od leta 1973. Redno prebira naš Konoplan in pred kratkim nam je po sestri Majdi Škrinjarjev! poslal pozdrave in vzpodbudne besede. Uredništvo Konopla-na se mu zahvaljuje in mu želi čimprejšnje okrevanje.
za razvedrilo
IZPOLNJEVANKI
Meseca decembra lanskega leta je minilo pet let od dneva, ko je bil v našem podjetju instaliran pomemben stroj sodobnega časa.
Ob pravilni rešitvi prve izpolnjevanke boš dobil na označenih poljih s krogci brano vodoravno, jubilejno misel; na drugi pa štiri glavne obdelave, ki jih izvajamo na tem stroju.
PRVA
DRUGA
1. Petletni gospodarski načrt v SZ, 2. francoski slikar, utemeljitelj or-fizma (Robert), 3. prijazen izraz človeka, 4. 24—30 cm dolg kuščar iz družine kameleonov, 5. zlitina aluminija, cinka in bakra; elementarni delec, 6. morske praživalce iz razreda bičkarjev, 7. poznavalec ekonomske teorije Karla Marxa, 8. zmes dveh tekočin, ki se ne mešata, 9. samodejni stroji, 10. kamnolom, 11. prevračanje, mešanje in rahljanje zemlje, 12. ekonom, 13. dragocen les indijskih hrastov.
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
Marjan Vrhovnik
O	o	o	o	o	o		
0	o	o	0		o	o	
o	o				o	o	
		o	o	o	o		
			o	o	o	o	o
	o	o					o
0				o	o	o	o
o	o	o		o			o
o	o	o	o	o	o	0	
		o	o	o		o	
	o	o	0	o	0	o	
	o		o	o	o	o	
o		o	o	o			
REŠITEV »STOPNIC« IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
Na »stopnicah« so sledeča imena šotorov: KUM, KANIN, PIRAN, LA-PAD, NANOS, VRSAR, OIIRID. BOKA.
1. Slovensko ime za 1. mesec v letu, 2. izdelek, 3. daljše ime za bike,
4.	delavec v knjigoveznici, 5. redka lesna obrtna dejavnost, 6. bohem, 7. marljivost, 8. izhod, 9. madžarski pesnik, začetnik romantične smeri v madžarski književnosti (Karoly), 10. intestatni.
o	o	o		o				
				o	o	o	o	
		o	o	o		0	0	
o	o	0	o	o	o	0		
	o	0			o	o	o	o
	o	o	o	o	o			
		o	o		0			
		o	o	0				
o	0	0		0	0		Q	
	o	o	o	0		0	o	
IZGOVOR
Pride nekega dne k mojstru delavec in mu pove, da je zamudil na delo. Na vprašanje zakaj, prične slednji razlagati: »Vso noč je treskalo in grmelo in bliski so se odbijali od ogledala v spalnici, kar me je močno motilo. Zato sem vstal in ogledalo obrnil. Ko pa se zjutraj kot običajno zbudim in se pogledam v ogledalo, me ni bilo v njem. Mislil sem, da sem že odšel, pa sem še malo poležal. No, in sedaj sem tu!«
AFORIZMI
Bila je tako globoka misel, da nikoli ni zagledala belega dne.
Teže je napisati komedijo kot tragedijo; tragedijo prepišeš iz življenja, komedijo si moraš izmisliti.
Moja težava je v tem, da čim starejši postajam, tem manj razumem starejšo generacijo.
Sanjalo se mi je
... da so mladi v avtobusu tekmovali, kdo bo prej odstopil prostor starejšim,
... da vratar ob začetku delovnega časa ni imel opravka z zapisovanjem zamudnikov,
__da nihče ni stresal svoje slabe
volje nad drugimi,
... da nihče ni ocenjeval ljudi po obrazu, ampak le po delu,
...da smo bili vsi kritični najprej do sebe in šele potem do drugih,
... da se vsem mudi v službo, a iz službe nikomur,
...da sta nevoščljivost in obrekovanje vzela slovo,
... da smo bili vsi pripravljeni pomagati drug drugemu,
... da sta graja in vzpodbudna beseda sklenili sporazum, tla je dovolj prostora za obe,
__da je gospa Hinavščina vzela
družinski potni list in s celo družino za vedno odpotovala v inozemstvo,
__da ...
NO ŠKODA, DA SE MI JE VSE TO LE SANJALO.
Danica Bleje
Jaz osel
»Veste, nekoč sem spal nepokrit in sem dobil — piškave zobe. Drugič, ko sem spet spal odkrit, sem čez tri dni postal kratkoviden in nisem videl brati. Potem so mi neki brkači rekli, da se moram dobro pokriti, kadar ležem spat. Pokrili so me tako, da je bilo blazin do stropa in sem se zadušil. Tri dni sem bil zadušen, potem pa sem spet moral v šolo. Potem sem nekoč bil pokrit kot po navadi in — crknila nam je mačka. Potem, ko že nisem več vedel, kako naj spim, sem spal stoje in sem dobil —bratca Stanka. Naj bom osel, če lažem. In potem, nekoč, ko sem ležal v travi na mokri zemlji — sem dobil...« »Slinavko!« je nekdo vzkliknil. .jiSploh ne.«
»Oslovski kašelj!« so vzkliknili drugi.
»Kje neki. Dobil sem jih po hrbtu, ker sem si umazal novo srajco.«
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAŠ, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)