Ljubljana, sobota, 19. marca 1955 Leto XXI. Stev. 66 glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List izhaja vsak dan razen Petka, n Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUZITE SEI II. IZDAJA •UOD8KA PRAVICA. USTANOVLJENA 4. OKTOB&A 1934 H MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD L JUNUA 1959 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« s TISKOVNE KONFERENCE V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE aretacije v trstu in prekrški narodnostnega statuta Povzročajo jugoslovanski javnosti skrbi glede normalizacije odnosov z Italijo pride v prvi vrsti v poštev sodelovanje na industrijskem pod- Beograd 18. marca. (Tanjug). Spričo aretacije več Slovencev v Trstu bo naša vlada odločno posredovala pri ‘talijanski, ker gre za stvari, ki lahko silno razburijo jugoslovansko javnost. To je izjavil danes na redni tiskovni konferenci predstavnik Državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič. Na vprašanje, ali je jugoslovanska ylada že protestirala v Italiji proti kršitvi narodnostnega statuta, kakor je bilo napovedano na zadnji tiskovni konferenci, je Draškovič odgovoril, da je Jugoslavija s po-UiT-ar^om »opozorila italijansko vlado na ukrepe italijan-uPravnih oblasti v Trstu, ki bi utegnili samo zaostriti stike med narodnostnimi skupinami na tem ozemlju«. je ju- Avstrijo in pripoznanje polne »ti tej deželi, ic, » bi bili laprej k utri zdavnaj in da Draškovič je rekel, SOslo i .J ‘“'‘i ua Jc J" “"»“'J'' pipuiutu Šnih i8 javnost spričo tak- suverenosti tej deželi,« je izjavil ukrepov v skrbeh in da bi' Draškovič, pomemben miru. ^ ul. v s Kru en in a>a di urasKovic, » d; dih pom Hza "6Pi utegnili ovirati norma- | korak naprej k utrditvi Juffo^0 .?c*'nosov m6d Italijo in : Jugoslavija se je že zdav UD« Draškovič je izrazil nedvomno zavzemala za to ra>nU i • italijanska vlada br napravili taik korak.« r,®®*a jugoslovansko ravna- \ r' ji ji J tako, kakor to zai te vajo od- vjospodarslco sodelovanje i. ki se zadnje čase razvijajo me<* obema deželama. - Predstavnik Državnega tajni-sjJ1 Je ovrgel pisanje tujega ti- slaviJr 8 .Pogajanja med Jugo-yo in Italijo, ki' se zdaj raz-j^J-ajo v Rimu, zadela na težave. *P«>tno, pogajanja se bližajo Pesnemu zaključku, nim- vPfašanje v zvezi z nedavni Predlogi sovjetske vlade o je avstrijskega vprašanja xi tJraškovič odgovoril, da »dobi no V lZ ^e»!a’ ^ar je doslej zna* p vtis, da se v tem oziru odpilit ,noVe perspektive, kar je SVi F- tre)a pozdraviti.« ‘okieniiitev državne pogodbe z z Avstrijo V zvezi s potovanjem člana Zveznega izvršnega sveta Franca Leskoška v Avstrijo, je predsednik Draškovič opozoril na to, da se je Franc Leskošek odzval vabilu avstrijskega trgovinskega ministra g. Iiiligga, »Jasno je,« je rekel Draškovič, »da se je Franc Leskošek z visokimi avstrijskimi državniki razgovarjal tudi o možnostih, da bi raizširili sodelovanje med obema deželama. V želji, da bi razširili gospodarsko sodelovanje s sosedi, nameravate obe vladi proučiti vse morebitne možnosti, da bi to storili Med takšnimi možnostmi ročju in skupni nastop na drugih trgih. Proučujejo pa tudi morebitno razširitev neposredne bLagovne izmenjave med Jugoslavijo in Avstrijo. Na Dunaju se zdaj mude predstavniki tudi Zvezne trgovinske in Zvezne industrijske zbornice, ki se pogajajo o vseh teh možnostih. Predstavnika Državnega tajništva za zunanje zadeve so potem vprašali, ali se bodo kmalu nadaljevala pogajanja o jugoslovanskih terjatvah v Nemčiji. Draškovič je odgovoril, da je nadaljevanje pogajanj odvisno izključno od bonnslke vlade. Za pogajanja o nemškem vprašanju Na vprašanje o izjavi predsednika zahodnonemšike Socialdemokratske stranke g. OUen-hauerja o tom, da je treba začeti pogajanja o združitvi Nemčije pred njeno oborožitvijo, in o izjavi’ angleškega zunanjega ministra Edema, da bo Zahod po ratifikaciji pariških sporazumov pripravljen pogajati se z Vzhodom o vseh tekočih vprašanjih, je Draškovič odgovoril: »Ti dve izjavi kažeta, da je treba upoštevati mednarodno javno mnenje, kj postaja dokaj zaskrbljeno, ker je čedalje manj perspektiv za ublažitev mednarodne napetosti. Stališče Jugoslavije glede obravnavanja perečih mednarodnih vprašanj ni osamljeno. Tudi v tem konkretnem primeru smo bili zmeraj za pogajanja v vsakem trenutku in ne da bi jih pogojno vezali n® ratifikacijo ali neratifikacijo.« Predstavnik Državnega tajništva je izrazil prepričanje jugoslovanske vlade, da bi bila mo-na Trst in njegovo okolico brez rebitn.a prekinitev razgovorov o Libanonski parlamentarci pri predsedniku Titu Brioni, 18. marca (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je davi ob 11 sprejel libanonske parlamentarce Awara, Adib Ferezlija, Emila Bousta-nija in Nikolasa Salerna. Predsednik Tito se je z njimi delj časa prisrčno razgovarjal. Predstavil mu jih je libanonski poslanik v Beogradu Mohamed Ali Hamade. Zahvala danskega kralja Beograd, 18. marca. (Tanjug). Danski kralj Friderik II. se je zahvalil predsedniku Josipu Brozu Titu za čestitko, ki mu jo je poslal 11. marca t. 1. ob d.ansk'"" narodnem prazniku. Zasedanje plenuma CK Zveze komunistov Slovenije Na plenarni seji CK ZK Slovenije, ki je bila v četrtek ob 9. uri v Klubu poslancev v Ljubljani, so razpravljali o aktualnih nalogah Zveze komunistov in njenih članov. V daljši razpravi je bila podčrtana nujnost stalne skrbi organizacij Zveze komunistov za idejno enotnost komunistov, če naj odigrajo svojo vlogo v socialističnem družbenem razvoju. Taka idejna enotnost bor- in aktivnih naporov za uveljavljanje socialističnih principov v praksi in vsakdanjem boju za zavest množic, je bila razpravlja-na posebno v zvezi s tekočo gospodarsko problematiko: z družbenim planom Jugoslavije, ob uvajanju novega sistema nagrajevanja, dalje ob raznih vprašanjih o organiziranju komun in podobno. CK ZK Slovenije posebnih cev za socializem je posebno... , , nujno potrebna v času, ko raz- lsk,epov na plenarnem zasedanju vijamo vse polnejše oblike družbenega upravljanja. Potreba po večjem poznavanju dejstev iz našega notranjega razvoja, stalnega študija marksistične teorije ni sprejel, pozval pa je vse organizacije Zveze komunistov in člane Zveze komunistov k večji aktivnosti v političnem in ideološkem delu. Ravnanje policije vznemirilo tržaško demokratično javnost 18' marca- (Tanjug). —1 razuma, ki prepoveduje prega-Pobija je aretirala več-jnjanje zaradi protifašistične de-Prprirl?^!?.0 Slovencev v tržaškem j javnosti. Hkrati poudarjajo, da je j6 n Skednju. Do aretacij! raztegnitev italijanskega zakona Porm^ i m srec^ nočnih racij od j 0 prepovedi fašistične dejavnosti bij0 pa torek. Doslej še ni|na Trst in njegovo okolico brez , miv» IKlltigVVUlUV u tol tun- ■ en° n.0'->en0 p°r°čilo j stvarnega pomena, če zapirajo razorožitvi1, ki jo napovedujejo cij_ p'. nis0 znani razlogi areta- j antifašiste, hkrati pa ne kaznu- vesti iz zahodnih držav, »precej- | ravno zdaj. Ameriški zunanji mi- da sn ji |. j i ^ejo tistih, ki so tudi še po vojni šnjo zaskrbljenost vzibujajoč do* . nister Dul les je izjavili, da bosta, POLEMIKA O DOKUMENTIH IZ JALTE London očita ZDA brezobzirnost in slabe namene Washington, 18. marca. (AP). Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo tajne dokumente in zapisnike o konferenci treh na Jalti, ki je bila leta 1945. V njih zi z dokumenti stoletja. V zvezi s tem je zanimiv izpad republikanskega senatorja McCa.rthyja, ki je obdolžil pred- , , ,. , iSednika Eisenhovverja, da ni so podrobnosti' o sporazumu med iZipolnl| predvoiilne obljube, da Churchillom in Rooseveltom ter ZDA razveljavile jailtske Stalinom o sodelovanju Sovjet- sporazume. Pripomnil je, da so ske zveze v vojni proti Japonski, objavljeni dokumenti cenzurira* Dokumente so objaviiii kljub ne podajajo popolne temu da je britanska vlada pred sili)ke dogajanja na teh sestankih. tem obvestila ameriško vlado, da London, 18 marca. Predsednik smatra objavo podrobnosti o britanske vlade Churchill je v konferenci tako k mam po vojni Spodnjem domu izjavil, da je bri- za neprimerno, ker je medtem tanska vlada vendarle privolila v v vrsti dežel prišlo do številnih ameriško zahtevo, naj bi objavili sprememb, razen tega pa W po- dokumente o jaltski konferenci. samezinj citati in uradni doku- Pripomnil pa je, da so objavila z Jalte, trajala britanska vlada ne prevzema odgovornosti za natamičnoet navedb v dokumentih. menti utegnili sprožiti nezaželene razlage. Vrhu vsega pa je mnogo udeležencev konferepce še živih, med njimi tuda Churchill. Tudi v Washingtonu so različnih misli' o tem, ali je bilo primerno objaviti te dokumente ameriško verzijo konference in da Churchill je opozoril, da je britanska vlada obvestila ZDA o svojim stališču glede tako nagle objave podrobnosti o maltskih im jaltskih razgovorih. Ce bi kaj takega postalo praksa, bi utegnilo škodovati svobodni izmenjavi mnenj na prihodnjih konferencah. Churchill je izjavil, da bo britanska vlada, ko bo dobila celotno besedilo ameriške verzije, objavila, ali so potrebni kakršnikoli popravki. Klasne je bo premislila, ali ne bi kazalo objaviti britanske verzije jaltskih dokumentov. Razprtije se bodo nadaljevale >,K ®° leta 1945 sodelovali pri antifašiste ubijali. °°JU nekega človeka, ki je bili kot fašist in je tedaj iz-y Jal in bil celo oborožen. V zve- ■ tern ubojem so bili nekateri stiranj že leta 1945 in so bili Prti več mesecev. Nočna racija italijanske polt I god ek«. I kot kaže spor in razprava v zve- cije . Je povzročila veliko vzne- genje med tržaškim prebival-. Tržaški Slovenci poudarjajo, ^ tri de na politične težnje posa-Dimaju Dragomir Vučinič m svet- meznangleških časnikov, vsi nik veleposlaništva Božidar Mi jato vič. Trgovinska pogajanja z Italijo Rim, 18. marca (Tanjug). Zunanji minister Martino je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Pavla Gregoriča in vodjo jugoslovanske trgovinske delegacije dr. Staneta' Pavliča ter objavljajo argumente v obrambo Churchillove politike in »verodostojna opravičila«, pojasnila realističnih nazorov ministrskega predsednika o položaju, kakršen je bil v februarju 1945. Listi se tudi v celoti strinjajo s Churchillom, da aimerišike verzije niso točne. »Times« pravi, da je sklep ameriške vlade zelo žalostna zase z njima razgovarjal o poteku deva. »Zgodovinsko konferenco trgovinskih pogajanj v Rimu med so spravili v javnost ob nepra- jugoslovanskimi in italijanskimi (vem času, na slab način in iz predstavniki, ki trajajo že pol-| slabih razlogov,« piše ta časnik drugi mesec. in pripominja: »Razprtije se bo- do nadaljevale, toda predvsem v ZDA«. Potem opozarja na anglo-ameriška nasprotja v zadevi Hongkonga, Koreje in angleških kolonij in pripominja, da bo škodovala tudi oibjiarva Churchillovih pripomb, da Francije ne bi kazalo sprejeti v krog velikih držav. »Na splošno,« zaključuje »Times«, »škoduje objava dokumentov nekaterim starim dogovorom med zavezniki, ki bi morali biti zdaj enotnejši kaikor kdajkoli«. Približno v enaikem duhu pišejo o objavi tajnih dokumentov tudi drugi angleški časniki. Japoncem voda na njih mlin \ Tokio, 18. marca. Japonski zunanji minister Sigemicu je izjavil, da Japonska ne pripoznava sporazumov treh velesil na jaltski konferenci, ker jih ne prepoznavajo niti ZDA. Objavljeni dokumenti, sodi Sigemicu, pa bi utegnili biti koristni, ker bi se Japonska lahko sklicevala nanje pri. svojih pogajanjih s SZ o vrnitvi Južnega Sahalina in Kurilskih otokov Japonski UŽALJENA FRANCIJA V Parizu sodijo, da ameriški ukrep ne bo pospešil Zahodnoevropske zveze Pariz, 18. marca. — Osuplost spričo objave jaltskih dokumentov ni zbudila povsem določene reakcije v francoskem zunanjem ministrstvu, ki noče komentirati tega ameriškega ukrepa in ki namerava za to dozdevno ravnodušnostjo skriti svoje ogorčenje in nejevoljo. *Ker Francija ni sodelovala na konferenci v Jalti,« pravijo v pooblaščenih francoskih krogih, »je sklep o objavi besedila o razgovorih anglo-ameriško-sovjetska stvar, o kateri francoska vlada nima kaj reči.* Vtem ko se je uradna Fran-1 tel ja, ogorčenje je tem večje, ker cija dostojanstveno umaknila v Franciji odrekajo vlogo velesile osamljenost užaljenega, se otresla na tako ponižujoč način v trete afere in poskusila uganiti, nutku, ko je bila uspavana v kakšne bodo bližnje ali daljne] upanju, da si bo s svojo udelež-posledice prezgodnje eksplozije bo v gibanju odpora in prek »francoskemu dečku vendarle dati nekaj piškotov«. Kakšne posledice bo imela ta afera za stike med zahodnimi deželami, je za zdaj še težko reči. Sicer pa je uradna Francija poznala svojo vlogo in vedela, kakšno je njeno mesto. Malo več stvarnosti in odkritosrčnosti ne bo škodovalo »trojki«, ki je s svojimi skupnimi cilji in posebnimi koristmi posegala v vse mednarodne kombinacije. Te koristi so večkrat nasprotovale splošnim koristim. Tu splošno menijo, da ameriški ukrep tre- skošek skupaj z generalnim taj-i te atomske bombe, ki naj bi jo svojih severnoafriških divizij nutno ne bo pripomogel k skup- nikom Zvezne industrijske zbornice ing. Zvonkom Moričem obiskal tudi nekatere tovarne na Štajerskem. Franca Leskoška in Zvonka po Churchillovem mnenju od-montirali nekako konec našega stoletja, je javno mnenje reagiralo enoaušno in glasno, ogorčeno in razjarjeno. Žalitev je Moriča sta pospremila do Gradca tem hujša, ker prihaja od prija- znova priborila mesto, ki ji je nim ciljem zahodne zveze, zlasti šlo prej. Francoska javnost je | P® ne bo utrdil položaja tistih ogorčena, da so šli z nekaj za- S,1 v Franciji, ki naj bi imele ničljivimi ugotovitvami prek nje-! važno vlogo v anglosaških na-nega prispevka v krvi in s Chur-1 Črtih o združitvi Evrope, chillovo tolažbo, da ie treba I Bogdan Pešiž skupscinsko življenje Pravice potnikom na želez: cah Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta je sprejel osnutek Zakona o prevozu na železnicah Oabor za gospodarstvo Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine je včeraj dopoldne v podrobnostih obravnaval in sprejel osnutek Zakona o prevozu na železnicah. Ta zakonski osnutek je sprejel odbor v načelu že prej s splošno pripombo, naj ga posebna komisija krajša in šele potem naj bi ga obravnavali v podrobnostih, Zmagalo pa je mnenje, da zahteva specifičnost s tem osnutkom urejenega gradiva obšimost in da bi torej lahko skrajšali samo obravnavanje. Osnutek Zakona o davku na dediščino in volila sprejet nadaljevati vožnje po voznem redu. V tem primeru lahko potnik opusti nadaljnje potovanje in zahteva od železnice denar za vozni listek in prtljago za prevoženo pot, da mu jo brezplačno odpeljejo nazaj na postajo, s katere se je odpeljal, ali pa nadaljuje vožnjo, tako da ga mora železnica prepeljati s tiste postaje s prvim ustreznim vlakom, ne pa z dru- _r _ gim prevoznim sredstvom, brez pra- TEZAVNO STANJE POTNIŠKEGA in zahteva denar nazaj ali pa odgodi vice, da bi zahtevala od njega večjo PROMETA potovanje do prihodnjega vlaka. V voznino. Malone brez sprememb je Med včerajšnjim obravnavanjem tem primeru mu morajo vozni listek odbor sprejel tudi ostale člene zakon-besetlila osnutka niso znatno skraj- za ustrezni čas podaljšati. skega osnutka, s katerimi je podrob- šali. Najživahnejša je bila razprava Zakonski osnutek predvideva tudi no urejeno razmerje med železnico o določbah, ki se nanašajo na prevoz pravice potnikov, če zaradi zamude in strankami, glede potnikov, prtlja-potnikov. Generalni direktor Gene- vlaka izgube zvezo ali pa ne morejo I ge in blaga vseh vrst. ralne direkcije železnic Vladoje Bo-gavac je opisal zelo težavno stanje naših železnic glede potniških vagonov. Iz tega večinoma izhaja privilegiran položaj železnic. Na naših železnicah vozi samo 2500 potniških vagonov, ki prepeljejo na leto kakih 150 milijonov potnikov. To pomeni, da pride na vsak sedež namesto ene- n .1 ^ 1 1 i ga pet potnikov. Za potniški promet osnutku balkona o davku na morajo naše železnice uporabljati ce- i dediščino in volila«, ki ga zdaj pro-lo 800 tovornih vagonov. Po mnenju učuie ^dbor za 7vez- generalnega direktorja bi potrebovali UCUJC O™™*™ go^pociarstvo ^vez-vsaj še 1000 potniških vagonov, da bi nc&a sve/ta, je V celoti ukinjen da-za silo uredili naš železniški promet. ! vek na kmetijska zemljišča, kd jih PRAVICE POTNIKOV j ,kot dedlščklO ali VO- na Železnicah Ido. lo jte zdaj mogoče storita, ker Vzlic takšnemu stanju pa so se po- je zemljiška j>oscst omejena na slanci postavili na stališče, da lahko največ 10 ha, oziroma na 3 ha za storimo jjuJdi ki niso kmetovalci, marsikaj. Predvsem bi bilo treba na- J -u* ,.v , . 1 tanko določiti nekatere obveznosti že- ' # Kaj Se tlC€ podedovanja posdo- leznic do strank. Zato so vključili v pij, se plača po zakonskem osnut-zakonski osnutek novo določbo, v kateri je rečeno, da lahko vlak odpelje s postaje samo, če ni na njem nobenih okvar, če ustreza vsem tehničnim, higienskim in sanitarnim pogojem. Pod tem je razumeti potrebne pogoje za normalno potovanje, med drugim, da morajo biti vagoni pozimi luirjon!, da so razsvetljeni, da so na olfftih šipe itd. Sprejeli so tudi določbo, da morajo železnice vrniti razliko v ceni potniku, ki je moral prestopiti iz višjega v nižji razred, ker ni mogel dobiti mesta. Ce potnik ne more dobiti mesta v razredu, ki Je zanj kupil vozni listek, lahko opusti vožnjo ŠE 0 POSOJILIH 21 KMETOVALCE Touariš urednik, 25. januarja letos so vsi Štirje po kreditih pričakovali. Posegi P° posojilih kmetov v krškem okraju po- gib nepremičnin, pa tudi od premičnin, se v prihodnje ne bi plačeval davek na dediščino ali vo- ... . , - .. , ,, lilo. Omeniti je tudi treba, da vesil> da so po informacijah Na- • be a takeQa posojila, podružnica davčna stopnja v prihodnje ne bi ro ne banke I LllJ ze na razpolago Krškem 2 posojili podružni- bila odvisna tudi od davkoplačt- kredltl za pomladansko setev. Po vn . nad M epubliški dnevniki objavilkratke,"'^. 195*na™ t0 ■ ^‘Tdala n*-'esti. da SO on inJormnr.iiah Na-1 družmea NB v Sevnici m izdala no- valčevega premoženjskega stanja marveč samo od vrednosti podedovanega ali v obliki volila dobljenega imetja in od stopnje sorodstva med dediči in umrlim oziroma med tistim, ki je volilo dal in ki je volilo prejel. Na včerajšnji popoldanski seji so osnutek Zakona o davku na dediščino in volila sprejeli brez j sprememb. teh vesteh bi kmetijske organizacije ca v Brežicah pa nekaj nad (državna posestva in KZ) in zaseb- j P0,0K vsa predvsem za nakup p" ni kmetovalci lahko dvignili kredi- j menske živine, te za nakup opreme, semen in umet_ ! Višina kredita se po lanski u nega gnojila. Dne 29. januarja je bi odmeri na podlagi davčne osn to kratko, a za kmetovalce zelo ve, ki pa ne more biti vedno m -važno vest, ponatisnil tudi Posav-\ rdo za dejansko potrebo po P° ski tednik v Krškem. Ze v nedeljo,' /'«"• Prekratek rok za vrnitev pj 30. januarja, so na raznih zborih sojHo za nakup gradb. ma .rlUn!l volivcev v krškem okraju posamezni kmetje spraševali, kako bi take (1 leto) ali za obnovo sadovnjakov in vinogradov (5 let), sorazmerno visoka obrestna mera, poleg tega pa katov Jugoslavije za Slovenijo sklicuje republiško sindikalno konferenco, ki bo 3. aprila v Do- ku davek samo tedaj, če ima dedič ali imetnik volila od dediščine ali že od prej nad dve večji ali nad tri manjša stanovanja, bodi v hiši, vključeni v stanovanjsko skupnost Ali pa v več hišah, ki niso v stanovanjski skupnosti. Davek pa se plača samo na tisto, kar presega navedeni zakoniti maksimum. Po osnutku zakona bi se davek plačeval, če I galov za lil. kongres Zveze sin-pride do odtujitve hiše. Od dru- I dikatov Jugoslavije. kredite lahko dobili. Na isto vpra-. ——-« tovariši iz OLO, I Se obvezen polog lastnih denarn žne zveze in drugi' sredstev v višini 10—20% od kreai- sindikalna konferenca postavili Podr. NB v Krškem, pa j šanje, ki so ga Dne 3. aprila bo republiška Okrajne zadružne zveze in drugi' sredstev v višini 10 20% od kreai dnlil dns, postavili podr. NB v Krškem, pa ta pred dvigom posojila, vse to P kmetih ni naletelo na pravo razu mevanjc. Bazen za plem. živino so t> . ,. r, . ,. i smo zvedeli le to, da imajo državna Republiški svet Zveze sindi- ,n zadružna posestva na razpolago potrebne obratne kredite za svoje redno poslovunje. Tudi cen- Važne spremembe v sistemu kratkoročnega kreditiranja Po najnovejših predpisih Zveznega izvršnega sveta bodo morali v bodoče ljudski odbori in druge politično-teriitorialne enote in gospodarske organizacije deponirati pri banki del svojih prostih sredstev, kot kritje za kredite, ki bodo odobreni podjetjem in drugim koristnikom na osnovi njihovega jamstva. Razen tega bodo gospodarske organizacije dolžne deponirati pri banki garancijski znesek za kredite za dopolnilna obratna sredstva. Tisti, ki bo dal jamstvo, ne bo mogel razpolagati z deponiranim zneskom vse dokler ne bo pokrit kredit, za katerega je bilo dano jamstvo. Ce bi se zgodilo, da kredit ne bo vrnjen v roku, bo banka uporabila garancijski znesek za plačilo kredita. Kakor poudarjajo strokovnjaki za kreditna vprašanja, bo ta ukrep predstavljal zavoro za dosedanje tendence iskanja kreditov v prevelikih vsotah in zelo hitrega dajanja garancij od strani ljudskih IZ PROBLEMATIKE NOVEGA PLAČNEGA SISTEMA ODPRAVIMO NEENAKOSTI MED PODJETJI Kako bomo vskladili tarifne pravilnike — Težave s pravilniki v trgovini . ... * T . . a. . \ i trala NB za Slovenijo Je, čeprav še-mu sindikatov v Ljubljani ob de- le po mem meseca, odgovorila ured. vetih zjutraj. Konferenci bo pred- ni$tvu Posavskega tednika na inf or-lozen naslednji dnevni red: 1 Po- \ macijo 0 kreditih za pomladansko rocilo o delu sindikatov Slove- | sc, da jc sicer bilo ovora 0 , mje m razprava; 2. volitve dele- da S£ kreditno neSposobnim kmetijskim obratom odobrijo krediti predvsem za nemoten potek pomladanske setve. Centrala NB za LRS pa je še pojasnila, da pridejo v poštev pri teh kreditih le socialistični kmetijski obrati, ne pa tudi privatni kmetje. Obvestilo v dnevnem tisku z dne 25. januarja o kreditih za pomladansko setev, v kolikor zadeva privatne kmetovalce, potemtakem ni- V dvorani kina »Komune« v Ljubljani so se v četrtek zbrali na poziv Trgovinske zbornice za Slovenijo predstavniki industrije in trgovine iz Ljubljane in okoliškega okraja, da razpravljajo o perečih vprašanjih v zvezi s sestavljanjem tarifnih pravilnikov. V uvodnem referatu je član republiške komisije za plače Vlado Černe najprej prikazal pomen novega plačnega sistema, ki sloni na socialističnem načelu nagrajevanja po vloženem delu. Glede na togost dosedanjega nih mest v kvalifikacijske sku- odstotkam. Zato bo treba nove norme po možnosti postaviti na tehnično osnovo. Težave povzro- dobivali kmetje brezgotovinske kredite. Medtem ko na pr. lani J P0-družnice NB v krškem okraju niso izdale menda niti 50 takih p0S0P > pa je skromna (skromna po lm' sredstvih seveda) Občinska hranilnica v Krškem posodila 78 kmetom nad milijon 300.000 din za popra' vila kmet. poslopij, nakup živine, njiv in pod. Zaradi medsebojnih del in uslug, zamenjav in kupčij potrebujejo kmetje posojila največkrat v gotovini in so se zaradi tega, čeprav za manjše zneske in višje obresti, raje obračali na Občinsk hranilnico. V zapisku iz Brežic z Kak o bo s posojilit ste 17. marca v LjudsK ma prave podlage, dasiravno izhaja pravici opozorili na pomen kredi-iz Tanjugove vesti oz. informacij NB. tiranja za pospeševanje kmetijstvo Ne vem, ali gre za napačno obvestilo, malomaren prenos besedila morebitnega drugačnega pojasnila NB ča tudi uvajanje premijskega si- a/,- za preuranjeno sporočilo sploh. stema. I TEŽAVE S TARIFNIMI PRAVILNIKI V TRGOVINI plačnega sistema je razumljivo, da novi sistem že ne more takoj pine. Zato so se v mnogih panogah lotili sestave enotne no- opraviti vseh napak in pomanj- menklature in kvalifikacije de- kljiivosti. V dosedanjem plačnem sistemu je bila kvalifikacija posameznika edino merilo za razdeljevanje plačnega sklada. Načelo nagrajevanja po učinku je bilo v večini primerov samo na papirju. Plače je bilo mogoče povečati le iz dobička. S potrditvijo tarifnih pravilnikov bodo ugasnile dosedanje obračunske plače. Da pa se ne bi mogle uveljaviti tendence po zviševanju plač z raznimi računskimi operacijami, kakor n. pr. z nizkimi normami, so v tem sistemu nujni posegi za uravnovešenje plačnih skladov. Okrajni ljudski odbori lahko neposredno posežejo v nagrajevanje, če se pokaže, da lovnih mest. Zadnje leto je namreč nekaterim podjetjem — v težnji za zvišanjem plač zgolj z administrativnimi ukrepi — uspelo, da so pri ljudskih odborih dosegla zvišanje kvalifikacij. Tako imajo danes v mnogih manjših in Eno pa drži: s takimi vestmi imamo dvojno škodo. Kmetje, ki so se zanimali na zborih volivcev za možnost kreditiranja, pa tudi gospodar- V daljši diskusiji, ki je sle-'stveniki, ki so v krškem okraju dila referatu, so razpravljali pred- j spraševali podružnice NB, kako je vsem o tarifnih pravilnikih v trgovini Vprašanje priznanja kvalifikacije uslužbencev v trgovini se že dolgo vleče. Se pred dnevi je kazalo, da bo to vprašanje rešeno s kategorizacijo delovnih mest, enako kakor v industriji, se pravi, da se bodo plače tudi v trgovini določile po de- slabo organiziranih podjetjih višji lovnih mestih. V sporazumu z povpreček plač, kakor v podjet jih z visoko tehnično stopnjo. Tudi v teh primerih je treba doseči enako izhodiščno točko. republiško komisijo za plače je bilo že dogovorjeno, kako naj se kategorizirajo delovna mesta v trgovini in tako odpravijo velike neenakosti pri plačah. Po najno- Težave pri. določanju novih .... komentar1ih M vr>lia ka_ tarifnih postavk pa povzroča tudi tegorizacija delovnih mest le za okolnost, da sedanje tarifne plače industrijo in bo 1rcba v nekaterih podjetjih presegajo obračunske plače, n. pr. v kovinski, grafični in živilski industriji ter v obrti. Ta podjetja so prihajajo menla v posameznih, ^ tarifne p^vke z podjetjih v občutoo nesorazmerje naimeno ^ že z visokimi ta-, z merili v sorodnih podjetjih• rlfnimi postavkami zajamejo čim več dobička, namenjenega za povečanje plač. Zato bodo morala cije uslužbencev v trgovini obravnavati kakor doslej. Zato bo treba vprašanje neenakosti plač trgovskih uslužbencev rešiti drugače. S. podjetja, kjer morebitni povišek do 5 % ne bo zadoščal za izravnavo, znižati svoje tarifne po- Odbor za proslavo 1. moja v Beogradu odborov. Sodelovanje tistih, ki ^ raven obračunskih plač bodo mudili jamstvo, bo predstav- ,do 5 1 jailo določeno ekonomsko zajezi- tev za prekomerno povpraševanje j NEENAKOSTI MED PODJETJI po kreditih. Veliki krediti, za ka- | Z zvišanjem ali znižanjem rav-tere so dali jamstvo ljudski od- , ni obračunskih plač naj se doseže bori, so omogočali posameznim j približno enaka izhodiščna točka, podjetjem, da so za določen čas' oziroma naj se prepreči, da bi zadrževala blago od prodaje in da podjetja z večjo storilnostjo, niž-so kopičila nepotrebne zaloge su- jimi normami, nižjimi proizvod-roviin. Z ustvarjanjem umetnega nimi stroški in boljšo organiza-pomanjkanja posameznega blaga cijo oziroma podjetja, ki morajo ali surovin so taka podjetja in imeti več kvalificirane delovne ljudski odbori lahko dvigali cene, sile, prišla v slabši položaj kakor Ker so bili že sprejeti družbe! podjetja z nižjo storilnostjo, večni p lami, jč ^ vezni izvršni svet za jimi stroški in nižjim kvalifika- letos' predpisal poseben režim in cijsklm sestavom delovnih mest. . p _ določil razmeroma nizke odstotke Neenakosti lahko povzroči tudi upoštevanju ohsega in organizi-j 10 otankovic m jopravljajo ta razmerja. Tako lahko nastanejo precejšnje razlike zlasti pri plačah najvišjih kategorij. V takih primerih preko Zadružnih hranilnic in Poso' jilnic. Mislim, da ne bi smelo ostati zgolj pri zapisku, temveč da bi nujno vprašanje kreditov za obnovo vinoaradov, sadovnjakov, gospodarskih poslopij, za nakup plemen, živine in pod. morali takoj rešiti. Zadružna hranilnica in posojilnica v Brežicah je v dobrih dveh tednih sprejela nad 50 takih prošenj, ne.!je pa, pod kakšnimi pogoji bo dobila potreben kredit pri NB in kako sankcijami (od novca ^ (2 dobra poroka, vknjižbo na premičnine in pod.) vsaka moreno po- iti s Za ureditev trga S surovimi brz ko bo pri belgijski vladi de-! d,ta- kazenske obresti m rtoa.)- _ -. . . _ :___c______j. _ t n m hnrfn nmninni tud; nrimCTl ’ kožami in volno , ponirala svoje instrumente. poslenih. VPRAŠANJE NORM IN PREMIJ Tudi pri uvajanju norm se 1 V Zvezni trgovinski zbornici Predavanje s potovanja pojavljajo razne napake. Preko- FLRJ so se danes sestali pred- predsednik« Tita po Indiji račenje norm z novimi predpisi I stavniki republiških zbornic, ki 1 — - “ J ni omejeno, zlasti ne tam, kjer! so razpravljali o ukrepih za ure-so norme realno postavljene in ditev trga s surovimi kožami in preizkušene. Napake pa se po- volno. Generalni tajnik Zveze javljajo v primerih, kjer norme! trgovinskih zbornic Rista Bajal-šele uvajajo, še bolj pa tam, kjer ski je obvestil predstavnike re-! skušajo norme uveljaviti za vsako' publiških zbornic, da so Zvezne-ceno, samo da bi dosegli večje za- mu izvršnemu svetu predlagali, | služke. Na širšem področju Ljub-j naj izda. uredbo, ki bi urejala I ljane imamo po večini tehnične promet z usnjem in volno. Z na- i norme v tekstilni lesni in papirni kupom in prodajo surovega usnja in okoliških okrajev, industriji, kjer jih povprečno pre- | in volne se bodo lahko ukvarjala 1 segajo od 3 do 10%, medtem ko j trgovinska podjetja, ki bodo za je preseganje v ostalih strokah I to dobila posebna pooblastila, in-večje. Na novo pa se uvajajo dustrijski proizvajalej surovega norme v kemični in živilski indu- I usnja in volne, nabavno-prodajne tem bodo omejeni tudi primeri gravnnia potrošniških kreditov. • nomočjo katerih si zdai ponck° kmetje pomaqajo do qotovine (n(l^ ~ kup in prodaja radio aparata 111 Blirmi j notovino — nakup f':vine — ^ o Predsednik Izvršnega sveta j čevanje obrokov pot', posojila h° LR Srbije tov. Jovan Veselinov članu družine in vod.). je v Požarevcu govoril o svojih vtisih s potovanja tovariša Tita po Indiji in Burmi. Njegovo predavanje je poslušalo več kot 500 Tik pred pomladjo srna in rC šitev teh perečih imrašanj je ,n, res pvina. Kmetijstvu bamo palPxlvb° viteie pomaaoli prav zdai. ko članov Zveze komunistov in čla- : kmetic odlaSnio ra aaspodarske nn nov odborov SZDL iz Požarevca j črte v tekočem let» i TONE BO SNI K Prodaja deviz na posebnem sestanku Te dni — najverjetneje v nedeljo 20. marca, bodo izročili prometu našo najmodernejšo in najhitrejšo potniško ladjo »Proleterka«. To motorno ladjo bodo splovili iz ladjedelnice »Split«. Nova ladja ima teraso, kavarno, luksuzni bar, salone in kabine s 140 posteljami. Na njej so izredno močni stroji, radijska postaja, radar in vse sodobne navigacijske naprave, ki jih je dobavila večidel naša industrija. Ladja je dolga kakih 81, široka pa 10,38 metrov. Doseže največjo hitrost 17 vozlov. stri ji, v gradbeništvu ter obrti. Tu pa je nevarnost, da bodo podjetja, ki glede normiranja nimajo večjih izkušenj, v mnogo boljšem položaju, ker bodo delavci norme lahko presegali z večjim Letna skupščina Zvezne industrijske zbornice Dne 30. marca bo v Beogradu prve redna letna skupščina Zvez-1 ne industrijske zbornice. Razen o poročilu upravnega odbora bodo na tej skupščini razpravljali in sklepali o spremembah statuta ' Zvezne industrijske zbornice. kmetijske zadruge, kmetijska posestva in registrirana izvozno-odkupna podjetja. Obnovitev tovornega železniškega prometa z Romunijo Za kovinsko predelovalno industrijo obračunski dolarji pa po 588 din ze c0 jc bil v prostorih deviznega obračunske- obračunski dolar, ga mesta dne 17. t. m, sestanek, na ka- Prihodnji posebni sestanki bodo: iji no v Znc terem je Narodna banka, glavna centra- 10 ‘‘ ““ T Tnrrn Industrija la, prodajala devir.e za uvoz blaga iz kablov er m » 1™ , Bf5u f ES.“ T'*0' bT krogu industrija bcmbomiv^ *"Sfej bila mnogoštevilna, ker so bili „r *i97 v Sar® rennbbkanv P0«]/.««! fe!u določen na dan 19. marca za krog= repukllk v drž«vi, k. so vklju- J0s(a)a konli{n" industriia er. 120 od čena v omenjeni krog. ' °sta,.a k<’rai5ni> industrija gr, povedan. Posebni sestanki v naslednjem te(1 bodo: . v ujnost deviznih sredstev za izpopol- 21. marca v Beogradu za krogi Pre upos-tavililu tovorni železniški pro- nitev plačilnih obveznosti posameznih delava sadja in zelenjave gr. 127; V predsestanku so predstavniki go-„ spodarskih podjetij, zainteresirani na na- Dne 23 marca bodo nonovno ku,Pu deviz T, nnvl'fIl'ncm kr°gi‘. analizi- urn, marca DOCIO ponovno raj, nujnost deviznih sredstev zn izpopol- rnet med io in Rrhi-nnnii^ I Podie!ji icr% so se hkrati sporazumeli za 21. marca v Zagrebu zn krog: mei mea Jugoslavijo 111 Itomunijo ra*dclitev kvote v razmerju, ki ie naj- komunikacije, radio industrija in »nda na progi Vršac—otamora Mora- 'bolj ustrezalo vsesplošno gospodarskim strija žarnic gr. 119; n-tfll° vica. Promet so sklenili obnoviti Pot|,fJani- ^ ^ ___Zagrebu_ *a kr°g: »i . i .. .. | Ob prodaji deviz so se predstavniki elektroindustrija gr. 119; }nft na podilagl konvencije O tl redi- I z izjavo o doseženem sporazumu vzdržali ^ 2,5. marca v Sarajevu za krog: Voj tvi železniške obmejne službe ! ,V5aIle •>ci»5cji<‘, *aradi česar jc Narodna industrija: .. . . Jv . .... banka prodala devize po obračunskih te- 24. ma ki etn 1a oho fl.r / rtvi ruvinitoli n v. Zaiib P,ndi«nt u • . . . jv . , . ueiuc |ju uuiacuunMii ir- uiarca v Zagrebu za krog: - KI Sta JO Ol>e državi podpisali a v- čajih. Predmet prometa so bile italijnn- gradnje (trgovska in vojna mornm gusta 1954. Promet na tej progi so s,ke,-'iro Jn ^sirijski obračunski dolarji, f “ ----------------------------------- -- • ■ n. . . At\rer\ Itulnanske lire so bile zaključene po USttavlili januarja 1950. 93 din za 100 italijanskih lir, avstrijski Brod®- rjrn). — po- 26. marca v Zagrebu za ^r0^: u0r-morsko ribarstvo in sladkovodno r,D stvo. AMERIŠKI TAJNI DOKUMENTI O KONFERENCAH NA MALTI IN V JALTI Washington, 18. marca. Zunanje ministrstvo ZDA je v sredo zvečer objavilo dokumente o sestankih na Malti in v Jalti l. 1945. Na Malti sta se posvetovala predsednik ZDA Roosevelt in predsednik Churchill od 30. januarja do 2. februarja 1945. Konference v Jutti so se udeležili Roosevelt, Stalin in Churchill s svojimi zunanjimi ministri Stettiniusom, Molotovom in Edenom. Konferenca je trajala od 4. do 11. februarja 1945. Gospodarska kriza sili Tržačane k izseljevanju v Avstralijo (OD NAŠEGA SODELAVCA) Trst, 18. marca. Nocoj je od-, dobiti znatno področje na severu | je da se velilki trije v svojih plula v Avstralijo italijanska in p Nasprotovali pa so sklepih o kitajskih področjih ni- potniška ladja »Paolo Toscauel- u. i_ i^ posvetovali s Kitajsko. Eden li«, na katero se je vkrcalo tudi izmed njih je rekel, da bi, če j 350 Tržačanov, v glavnem spe- bi se jim karkoli zaireklo, ves j cializiranih delavcev. To je letos svet zvedel za to v 24 urah. Za- že drugi transport iz Trsta, med predlogu, naj bi segale poljske meje do reke Nise. Kitajska in Daljni vzhod O kitajsiki državljanski vojni nimivo je tudi, da je Roosevelt ’ tem ko bo 30. aprila odplula iz in načrtih, da bi se Cangkaj- . menil, da bi bilo potrebno posta- Trsta še tretja ladja, ki bo vkr-i skove in Maocetuingove sile j viti Korejo im Indokino pod med- cala nadaljnjih 750 Tržačanov. Knjiga obsega 834 strani in je i in sosednjih otokov, ki jih je / .TU^ > 50 tudfr obširno_ govo-j narodno varstvo. Roosevelt je v , Skupno se je letos izselilo v Av- Prva uradna objava dokumentov Rusija izgubila v rusko-japonski F11- J ozlrH..ie. ameriški ve- | Jalti baje tudii predlagal, da bi stralijo 550 Tržačanov, do konca s sestankov na Malti in v Jalti, i vojni, Dairena in Port Arthura Jeposlantik na Kitajskem Patric I Velika Britanija vrnila Kitajski aprila jih bo že 1300. Lani se je “ i Harley predložil predsedniku j Hongkong in da bi moralo biti ' .................... m? ' « Dulles je pred petimi dnevi ponudil to gradivo predsednikom kongresnih odborov. Demokrat-Prvaki pa so izjavili, da ga D°cejo, če ne bo dostopno jav-“Osti. Dullesovo ministrstvo je |®daj sklenilo samo objaviti dokumente, hkrati pa je napoveda-9>. ^ bo »v bližnji prihodnosti« ' objavilo tudi dokumente s konference v Potsdamu, Kairu, Teheranu in Ouebecku. ^°g°ji za sovjetski poseg v vojno proti Japonski Takratni veleposlanik ZDA v ■Moskvi Averell Harriman je v strogo zaupni spomenici 10. oktobra 1944 obvestil ameriško zu-tlanie ministrstvo, da je »dosegel i Popoln sporazum s Stalinom ne: e 0 tem, da bo SZ sodelovala v i vojni na Pacifiku, marveč tudi. Posegla v vojno z vso vnemo«. JJokumenti trdijo, da je Stalin na e}enci v Jalti nastopil z več Političnimi zahtevami. »Maršal k«3lin je jasno izjavil, da bo, če teh zahtev ne bi izpolnili, Molo-, tovu sovjetskemu ljudstvu težko 1 Pojasniti, zakaj je SZ posegla v leta 1945 ameriški veleposlanik vojno z Japonsko.« Molotov je, v Moskvi februarja izročil Harrimanu j osnutek sovjetskih pogojev. SZ1 ter pravico do uporabe železnic zahtevala ohranitev statusa 1 v Mandžuriji, ne da bi se vme-Quo y Zunanji Mongoliji, dalje šavala v kitajsko suverenost, in Povrnitev južnega dela Sahalina končno še Kurilske otoke. RAZK0SMJE NEMČIJE IN REPARACIJE Harriman je predložil tri spre- in Churchill pa sta se baje stri-jntnjevalne predloge v skladu z njala, da bi bilo tudi 10 mili-ttooseveltovimi gledišči. Zdaj je jard dolarjev za Nemčijo preveč. Dilo tudi objavljeno, da so na- Tu je omenjena v dokumentih ^elniki generalnih štabov 23. ja- anekdota. Churchill je dejal: Ce “Uarja 1945 izjavili predsedniku hočete imeti konja, ki bi vlekel Rooseveltu, preden je odpotoval voz, da morate vsaj krmiti.« Sta-113 Malto, da je »dan, ko bo SZ lin se je strinjal s tem in je pri-Posegla v vojno proti Japonski, stavil: »Da vas ne udari s ko-«*® ZDA zelo važen.« Kombini- pitom.« ifni ameriški štab je obvestil ^ , . Roosevelta, da bi si morala SZ 0 vlogi malih držav V vojni z Japonsko prizadevati, j 4. februarja 1945 zvečer so v bi^ porazila japonske čete v j dvorcu Vivadija obravnavali vlo-~®®ndžuriji, da bi udarila na Ja- go majhnih dežel v organizaciji P°nsko z letalstvom skupaj z rniiru. Stalin je baje izjavil, da ^fneriškimi silami in da bi kar ] bi morale imeti velesile, »ki so ^ajbolj ovirala japonski pomor-1 prevzele največje breme vojne in osvobodile majhne dežele i'z pod nemškega gospostva, izključ Rooseveltu svoj načrt. Zanimivo 1 pristanišče internacionalizirano. GOVORILI SO TUDI 0 TRSTU IN BALKANU dokumentih je tudi trditev, | Objavljeni dokumenti se na--a se Roosevelt in Churchill . našajo še na ra,zne druge med-2. februarja 1945 na Malti spo- narodne prohleme v uv ugotoviti, da so velesile Nemčije je Roosevelt izjavil, j prevzele največjo odgovornost 5*a »meni, da bi bila razdelitev in da morajo tudi diktirati mir.« "emčije na pet ali sedem držav Churchill je nato pripomnil, da j*°bra ideja«. Roosevelt se je baje »ni vprašanje, da bi majhne de-esto strinjal s Stalinom o tem žele diktirale svoje pogoje ve-vPrašanju, Churchill pa se je bal lesilam,« im omenil pregovor: Psiholoških posledic razkosane »Or»l mora dovoliti majhnim Nemčije. Rekel pa je, da se Ve- | pticam, da pojejo, ne da bi po-^'ka Britanija v načelu strinja s —u-: —i-~ Stalin je prvotno stal na stališču, da bi bilo prav 60% zanj in 40°/o za Britance, končno pa je pristal na 50%. Roosevelt je bil proti dogovoru in je nanj pristal šele na vztrajno zahtevo Londona in Moskve za dobo treh mesecev, dokler se »razmere ne ustale«. Vznemirjen zaradi Stalinove namere, da vzame več kakor dogovorjenih 80% v Romuniji in Bolgariji, je Eden predlagal balkansko federacijo, ki bi vključevala tudi Grčijo in Turčijo z namenom, da bi vzpostavili ravnotežje ^Na ^ današnji ^ seji občinskega i sku članov tržaškega občinskega odbora v Rimu izjavil, da je bivši poveljnik Zavezniške vojaške londonska spomenica nekaj vei kot kos papirja, ki ga je treba vreči na smetišče. Dr. Dekleva je nadalje poudaril resnost Fur-lanijevih izjav, ki jih ta pripisuje italijanskemu ministrskemu predsedniku Scelbi, za katere pa ne ve, ali so resnične, medtem ko so znane njegove izjave z dne 4. novembra 1954., ko je obiskal ima sveta je dx. Dekleva ostro nasto- odbora v Rimu izjavil, da je biv- ! Trst ^TodaZbornikBriani pil proti izjavi omenjenega od- si ^----------------— ! 1 rsx- xoaa oaoomiK n uriam ' a, ki je zagovarjal stališče idonski sporazum na trža ozemlju nima nobene ve- ‘ da so upravljali cono B kot zlo aTtaSoSk?SEŠ1 !E“£SnTr"“f”' if* £ j? 1 jnrr .c • »»«-»«»»*»- ljave in da ga je treba smatrati lej činci. kot papir, ki ga je treba vreči Dr. Dekleva je v svojem od- na smetišče. Poleg tega je dr. Fur- govoru najprej izjavil, da naspro- Dua uresničena rano se ni no-lam poudaril, da je predsednik tuje popravku, ki ga je predlagal | benega slediT o enakopravnosti italijanske vlade Scelba ob obi- odbornik Furlani, ter dejal, da je ™Htve V javniHo dSavrnh lijanske vlade le kos papirja, kajti nobena njegovih norm, ki določa pravice za Slovence, še ni bila uresničena. Tako še ni no- Z ŽENEVSKEGA ZASEDANJA E E C Načrt »JUGELEXPORT« je žel odobravanje vseh prizadetih dežel Ženeva, 18. marca. Na zaseda- | ril, da je ta načrt zelo dober primer n ju ekonomske komisije OZN (EEC) ; reševanju problema, električne en*r- m7T»rnvl in n inmtn _ _ razpravljajo tudi o izvozu električ ne energije iz Jugoslavije in o mož- gije na svetu. Avstrijski delegat je dejal, da je nostih gospodarskega sodelovanja j njegova vlada zelo zadovoljna med evropskimi državami. | tem načrtom, pri katerem so sode- Malone vsi delegati so zelo ugod- lovali tudi avstrijski strokovnjaki. to idejo, podrobnosti pa naj bi Uredili pozneje. Razprava o višini nemških re- miisl.il, zakaj pojejo.« Poljsko ozemlje Na konferenci no ocenili študijo in perspektive načrta »Jugelexport«, o izvozu električne energije iz Jugoslavije v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Italijo, : kjer se pojavlja pomanjkanje elek-govorili trične energije. Predsednik komiteja je rekel, da je načrt »srečen primer« mednarodnega sodelovanja na področju električne energije. Vsi delegati, razen sovjetskega, so izrazili svoje zadovoljstvo z uspelo za P^racij je bila zelo živahna. Mo-1 tudi o Poljski, o sovjetskih za-j^tov je vztrajal na zahtevi, naj i htevah do dela Poljske, do Cur-pi znašale 20 milijard dolarjev, I zonove črte, in da bi Poljska do-F4en pa je temu nasprotoval. Po- jbila nekatere pokrajine, ki jih j^vica reparacij naj bi po mnenju je imela prej Nemčija. Državniki;«..., «. Molotova pripadla SZ. Roosevelt so ugotovili, da »mora Poljska [ mislijo. Belgijski delegat je pouda- Pariške pogodbe pod streho tudi v bonnskem Zveznem svetu (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) Bonn, 18. marca. Bonnski Zvezni svet je danes potrdil pariške pogodbe in posarski sporazum. Pogodba o odpravi zasedbenega statuta v Nemčiji je bila sprejeta z 29 proti 9 glasovom. Predstavniki pokrajinskih vlad pa o ostalih pogodbah niso glasovali, ker to po ustavi ni potrebno. Predlog socialnih demokratov, nai pasarskega sporazuma ne ratificirajo, preden ne bodo od- zuia. Proti njemu so glasovali je socialni demokrati. Zvezni svet je sprejel še dva Pi-vljeni nesporazumi med Pa- sklepa. V prvem je rečeno, da r*2om in Bonnom, je bil zavrnjen • sarski sporazum ne posega v pri- ?,’l proti 17 glasovom. S tem je sprejet tudi posarski spora- padnost Posarja Nemčiji, v drugem pa zahtevajo združitev Nemčije in ustanovitev komisije, ki bi skrbela za pripravo četverne konference. Oba sklepa docela ustrezata sklepom, ki jih je Zvezni zbor sprejel konec februarja, ko je ratificiral pariške po- Sovjetska note Franciji Moskva, 18. marca (AFP). So . . . dl JO, jc ianiiv,ucu 1-»'-' vJetska vlada je danes v posebni j godbe, in sta le deklarativnega , n°ti opozorila Francijo, da bi ra- značaja. tifikacija pariških sporazumov! Danes je Zvezni zbor zavrnil „ predlog socialnih demokratov, “tegnila privesti do resnega PO-|£aj ^godm dokončno ratifikacijo posarskega sporazuma, dokler se ne bodo začela fran- l Upanje socialnih demokratov, da bi uvedli postopek pred ustavnim sodiščem proti posar-skemu sporazumu, je neznatno, saj ne morejo zbrati še 12 podpisov izmed tistih poslancev vladne koalicije, ki so glasovali proti posarskemu sporazumu. Bonnski vladni krogi pričakujejo, da bo predsednik Heuss v kratkem podpisal ratifikacijske listine. R. Vujovič Varnostni svet OZN razpravlja o incidentu pri Gazi Ncw York, 18. marca (R). Pričakujejo, da se bo Varnostni svet, Že sporazum o režimu na reki Dra vi med Jugoslavijo in Avstrijo, je dejal avstrijski delegat, je sijajen primer mednarodnega , sodelovanja. S posebno pozornostjo so delegati poslušali izvajanja vodje jugoslovanske delegacije Sergeja Kraigherja, ki je dejal: »Znano je, da so študijo o možnostih izvora električne energije iz Jugoslavije sestavili izvedenci vlad Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije. Svojo nalogo so uspešno zaključili, njihovo poročilo pa je komite sprejel.« »Želim poudariti, je nadaljeval, »da je študija Jugelexport pokazala, da ima Jugoslavija velike vire za električno energijo in da je možen in ekonomsko upravičen dolgoročen izvo- znatnih količin električne energije. Jugoslovanske potrebe po električni energiji bodo krite ne glede na načrt. Realizacija ideje o integraciji električnega sistema prizadetih evropskih držav ustreza hkrati učinkoviti krepitvi gospodarskega sodelovanja in je v interesu evropskega gospodarstva sploh. Načrt »Jugel-export« bo mogoče izpolniti tudi _a-radj sedanjih gospodarskih odnosov med omenjenimi deželami kakor tudi zaradi ureditve nekaterih temeljnih političnih vprašanj. Zdaj je dolžnost zainteresiranih vlad, da ukrenejo vse potrebno za uresničenje te ideje, je izjavil Sergej Kraigher in poudaril, da je uradih, javnih obvestil in listin ne spremljajo slovenski prevodi, gornji tržaški okolici stalno spreminjajo etnično lice, izdan še ni bil zakon, ki bi obsojal hujskanje k narodnostni in plemenski mrž-nji. V zadnjem času so aretirali antifašiste zaradi domnevnih v borbi izvršenih dejanj, povezanih z rešitvijo tržaškega vprašanja, kakor n. pr. v Skednju, čeprav se je italijanska vlada obvezala, da proti takim osebam ne bo sodno postopala. Kljub tem dejanskim kršit- najbolj praktična pot ustanovitev j vam londonskega sporazuma, ta posebnega mednarodnega organa. ’ dokument le ni kos papirja, ki Razen finančnih bi ta organ urejal j ga je treba vreči na smetišče. Če tudi pravna vprašanja organizacije. | pa je bil vržen, je zaključil dr. Ena izmed prvih nalog pa bi bila Dekleva, tedaj ga bodo morali poiskati potrebna finančna sredstva, prav odgovorni vladni krogi po- Zadovoljstvo z Jugelexportom je izrazil tudi vodja italijanske delegacije. Zadnji govornik, predstavnik ZDA, pa j«, čestital k uspešno opravljenemu delu. brati s smetišča, kajti še vedno velja stari red »pacta sunt ser-vanda« in če ne zaradi drugega, že zato, da se reši čast dane besede. slabšanja političnega ooložaja v Evropi. V sovjetski noti je rečejo. da bi v tem primeru nehala v°ljati francosko-sovjetska po- cosko-nemška pogajanja o tol-, Izraelu uporabili sankcije, mačenju tega sporazuma. I Mešana komisija za premirje S tem sta oba doma dokončno je ugotovila, da je Izrael odgovo- zadnje Športne vesti Poraz beograjskih odbojkarjev Odbojkarski reprezentanci Beogra- j je tovariš Kraigher poudaril, da da sta sinoči v Sčečinu odigrali tekmi ' t nnmpni tren- ki ip sinoči nrekinil zasedanie I z reprezentancama Varšave. MoSki so t0 P°mem zmanjšanja trgo Ki je sinoči preKinu zaseaanjt, jzgubi]i 1:3 4:i5, 5:15, 7:15), žen- vinske izmenjave z ostalimi dr- ne da bi sprejel kakršenkoli sklep, j ske pa 0:3 (3:15, 7:15, 2:15). i žavami. »Nasprotno, je rekel tov. spet sestal prihodnji torek. Te- gtudentsko prvenstvo v nogometu Kraigher, mi pričakujemo, da se daj bo končal proučevanje izra- , elsko-egiptovskega incidenta pri Gazi. Svet je odgodil zasedanje, ker je Egipt zahteval, naj bi pro- O menjavi blaga Jugoslovanski delegat Sergej Kraigher se je zavzel za razširitev trgovinskih odnosov Ženeva, 18. marca. — Za današnjo sejo evropske ekonomske komisije je značilna razprava o vprašanju, ki je že več let na repertoarju tega organa OZN. Gre za vprašanje trgovine med Vzhodom in Zahodom. Statistiki sodijo, da je bilo doslej o tem vprašanju v ženevski Palači narodov izrečenih že nad pol milijona besed. Delegati so z veliko pozor- dU sadove samo v primeru, če nostjo poslušali govor vodje ju- bomo o teh vprašanjih razprav-goslovanske delegacije Sergeja Ijali v vzdušju, v katerem ne bo Kraigherja, ki je na začetku po- šlo za vprašanje trgovine med udaril, da je razširitev trgovin- dvema blokoma, temveč za pro-skih odnosov med deželami Vzho- , blem trgovine med evropskimi da in Zahoda znak zmanjšanja! deželami. Cilj odbora za razvoj polarizacije Evrope in sveta na trgovine mora biti v proučeva-dva zaključena bloka. Jugoslo- j nju težav medevropske menjave, vanski delegat se je zavzel za v analizi njihovega porekla in v nadaljnja posvetovanja med trgo-| vinskimi izvedenci evropskih dežel. Govoreč o vzpostavitvi trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi deželami Sodba o zavezništvu in vzajemni j sprejela pariške pogodbe in po- j ren za incident, med katerim je ka^f ^-glntine prem^aii^ZDA3^ Pomoči. I sarski sporazum. 1. , ". i Aaiji mgcutuic bilo 28. februarja ubitih 46 ljudi. 1 rezultatom 54:53. V Tetovu so včeraj odigrali drugo bo Povečala naša menjava z dru-kolo. Rezultati so tile: Beograd—Za- gimi deželami, vštevsi tudi tiste, greb 2:1, Skoplje—Novi Sad 4:1. j s katerimi smo šele lani začeli Nov svetovni rekord i vzpostavljati sistematično menja- Na panamerlških igrah je Louis vo kakor na pr. z deželami La-Jones v teku na 4C0 m dosegel nov tinske Amerike, Azije in Afrike.« svetovni rekord s časom 45,4. Zdaj se je treba nadalje tru- diti za razvoj evropske in svetovne trgovine in ta trud bo obro- sestavi predlogov za odstranitev teh težav«. Tovariš Kraigher je dalje poudaril: »Želel bi vas opozoriti na probleme, ki zlasti zanimajo mojo deželo. Gre za neenakomeren gospodarski razvoj na svetu, zlasti še v nerazvitih evropskih deželah, kar preprečuje širšo trgovinsko izmenjavč. Zato je odstranitev te neenakomernosti prvi pogoj za razširitev medevropske trgovinske menjave.« V krogih OZN so pozitivno ocenili govor vodje jugoslovanske delegacije, kjer je podal bistvo problema medevropske trgovinske menjave. B. Bučalo 43 TKKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE« PODOBE IZ KOSTOLCA Okoli st© kilometrov od Beo- ' Kaj naj bi rekel o Velikem ; struikcije, ki ne ustreza terenu, nagrada, blizu desnega brega Do- Kostolcu? Saj ga vidite! Dan za sploh pa jih premailo izkoriščamo. uave so se že v minulem stoletju dnem hodim v jamo in iz nje, in naselili rudarji Svojemu malemu še preden sem se dodobra zave-zaselku so nadeli ime Kostolac. del, je že stala termoelektrarna, Leto za letom, desetletje za deset- so že zrasle tele hiše, never jetna letjem so odhajaili pod zemljo ko- čuda za moije oči.« oat lignit, pa se spet utrujeni in Jožetov pogled je srpet zdrsni po menii, kakor da bi bilo pripovedovalcu nerodno, in ko je svoji delavni roki del pod mizo, mi je bito iznenada hudo. Ze sem mu hotel reči, naj se ne sramuje svojih rok, da bi jih bil moral jaz skoti, ko se jie oglasil Priv-šeik: »Od leta 1926 že delam v Srbiji. Skoraj v vseh rudnikih sem že bil. Kadar so me potrebovali, so me poklicali in sem šel. Premog je pač premog, koplješ ga tu ali tam, na dragem koncu države. Ne da bi se hvalil, vendar moram pribiti, da sem s svojim organizacijskim delom — bil sem nekajkrat vodija obrata — napravil mnogo koristnega. Nekdaj so bile obupne razmere. Ne samo nenehno izmozgavamje človeka in beda, tudi nesreče so bile na dnevnem redu. Leta 1952 sem moral v štiriindvajsetih urah zamenjati delovno mesto: iz Bora sem prišel v Kostolac, ker je bila pač nuja. Ni šlo tako, kakor bi moralo. Sicer tudi zdaj še ne gre, toda ljudje se učijo in bo kmalu bolje.« Naposled se je oglasil še mol oznojeni vračaj domov v svoja borna, vlažna prebivališča. Generacija za generacijo so se vrstile v temnem podzemlju, ne meneč se za nečloveške napore, kajti treba je bilo delati, nenehno delati zase, za družino in za izkoriščevalca. Boj za košček kruha je bil neizprosen, kapitalistove težnje po kopičenju bogastva nezadržne. In, glejte, vzlic tegobam in krivicam je kos-tolski rudair, kakor dirugi njegovi sotrpini po svetu, vzljubil jamo in njeno bogato notriino. n,a smrt se je povezal s tisočletja staro črno gmoto, medtem ko je svojega pohlepnega gospodarja do kraja zasovražil. Minila je prva, za njo pa še druga velika človeška morija in Kostolac je dobil novo lice. Ob ogromnih nadzemeljskih in podzemeljskih skladih premoga je zrasla termoelektrarna. Med novimi pritličnimi in večnadstropnimi stanovanjskimi poslopji skoraj dograjen občudovanje vzbujajoč kulturni dom, ob železniški postaji nižja gimnazija, široke tlakovane ceste — prvi vtis, ki sem ga dobil, ko sem prišel v Veliki Kostolac, resnično neizbrisno podobo velike ustvarjalne sile socialističnega gospodarjenja. Od jutra do poznega večera sem segal v žulja ve, pa tudi ne-žuljave roke kostelskim ljudi, poslušal njihove pripovedi o dobrem in slabem, o sončnih in senčnih straneh njihovega življenja in dela. Prisluhnil sem astronomskemu številu ton izkopane, v električno energijo se spreminjajoče rude, pa se spet znova vrnil med posamezne stvarjalce tega novega, šest tisoč človeških bitij obsegajočega rudarskega naselja. Iskreni Jovan iz Malega Ko-stolca, razumni Privšek iz Hrastnika, preprosti in skromni Jože iz Trbovelj — kdo bi Vas pozabil Spričo vsega tega se vam ni treba čuditi, če ste opazili tuje strokovnjake. Mnogo denarja nas veljajo, toda brez njih za sedaj še ne moremo biti. Težave pa so tudi z nonrimi de-larvci. Zanje nimamo dovolj stanovanj in prevoznih sredstev, tako da morajo mnogi zdaj, pozimi sedemnajst pa tudi več kilometrov daleč hoditi do doma. Vzlic hudim naporom pa le vztrajajo; rudnik in termoelektrarna sta jih navezala nase, odvisni so od svojega zanesljivega dela in zaslužka, nič več od slabih letin.« Se marsikaj zanimivega sem zvedel od svojih novih znancev, preden smo si rekli »Srečno!«. Nič odvečnega ni bilo v njihovih besedah, s preprostimi izrazi so mi približali delo in življenje kostelskega rudarja. In, naj poudarim, t»dii takrat, ko so mi pripovedovali w "^všečnostih, ki jih tarejo, niso nikoli pozabili pripomniti: O NEKATERIH PROBLEMIH NASE ZUNANJE TRGOVINE (III) milijonska škoda in prizadet poslovni ugled Dobrega trgovca spoznamo po tem, dar sklepamo pogodbe za blago, ki kako odpremi blago za izvoz, ker ve, se lahko in hitro pokvari in kadar da bo lepo pripravljene predmete, pa gre za interesente v deželi, kjer je tudi če so nekoliko slabši, laže pro- . podnebje zanj neugodno. Toda mnoga dal, kakor če bi bili boljši, toda slab- podjetja ne delajo tako. še opremljeni. Po naravnih kakovo- Podjetje »Gradinar« iz Skoplja stih je naše izvozno blago, les, meso, n. pr. je sklenilo podobno pogodbo jajca, perutnhia, sadje hi žganje, z neko egiptovsko tvrdko o dobavi često neprimerno boljše od mnogih več tisoč kilogramov sira. Ker po-pridelkov in izdelk#v tujih izvozni- godba ni bila dobro sestavljena, egip-kov. Z oprem« naSlh podjetij pa se tovska tvrdka sira ni hotela sprejeti, ne moremo pohvaliti. Zato nam po- Da bo nesreča še večja, so spravili gosto tuja podjetja na trgu močno sir v neustrezno klet, kjer se je po-konkurirajo. Priznati moramo, da je, kvaril, tako da so ga morali vreči tudi to posledica velikega števila iz- proč. voznih podjetij, kajti mnoga izmed j njih nimajo objektivnih pogojev za SEŽGANA PERUTNINA izvoz, niti ne poznajo najosnovnej-1 RekU smo že> (la se 33 podjetij kfSa P ukvarja z izvozom perutnine, jajc blaga itd. Kar se tiče objektivnih . i »»n,1 niimi nvpp teLkih. okoliščin, se zrcalijo v tem, da še ™ P nhiplttivnih in subiektiv- nimamo potrebnega števila modemih * nunajo olbjelrtivnih in subjektiv skladišč, hladilnic klavnic in primer- P^le^ nih vagonov in da so mnoga pod- perutnina v njih rnrz- jetja daleč od glavn.h prometnih Je ne mo- zvez. Ce še pripomnimo, da si po- * .‘ večkrat te že samezna podjetja v manjših, pa tudi re,o doi™U 1iiitro. Večkrat večjih mestih nič kaj ne prizadevajo PfJPe«*0. « in da ne znajo paketirati blaga, tedaj „ lahko domnevamo, kako ga pošiljajo kmetin v • __ V lanski sezoni naša zaklana perutnina na tujem trgu ni šla kaj prida v denar. Zato nismo mogli vse v tujino. DVA VAGONA OREHOV SO V BRAZILIJI RAZGLASILI prodati. Tedaj se Je pa pokazalo, da bi lahko sklenili dokaj dobre kom- Znočilo se je, ko sefti ** poslovil. Vrh rudnika je zapiskala lokomotiva. Iskre iz njenega dimnika so osvetljevale s premogom natovorjene vagončke. Dan za dnem, noč za nočjo goltajo in me-' ljejo mlini termoelektrarne izko-j pano rudo. da bi bilo čim več » v. 4 , ... - i električne svetlobe v naši pre- čeči Jovo, uslužbenec v termo- . stolnici, da bi imeli kostelski ru-elektramu: ^ | (]arjj čim več belega kruha. »Morda vam je že znano, da se In Ti, dragi Jože? Prihodnje pri nas večkrat pripetijo okvare, leto boš izročil rudniško svetilko ZA GNOJ, IZ CESKE PA SO NAM ptnzacijske kupčije. Ko so mnoga jim vtjvii i 10 vagonov ! naša podjetja zvedela za možnost JIH VRNILI 30 VAGONOV , kompe£zaclje> so se obrnila na kupce To, da nimamo posebnih priprav, s podobnimi ponudbami. Med njimi delno opravičuje naše izvoznike, ne je bilo celo nekaj fateSnih,W pa popolnoma. Saj ni treba, da bi s tem poslom rn»^ukvarjala. Brz ko t1 * i i* .i i• i izvažali vsi. če nimajo pogojev za to. so kupci zavohali veliko po , p »Trdo smo »riali za kapitaliste, Ne moremo pa dopustiti, da pošiljajo do kompenzacije ni l>ri£lo. torej je nasa finsfnost, da .delamo utigo na tuje trge kar tako, kakor j sprtto že omenjenega lanskega zdaj Še več in bolje, saj -rn-HTrno V ! se jim zdi in kakor pač nanese. Niso položaja so nekatera podjetja ponu-rlrnJkpiiMn t namreč potrebne posebne naprave, da dila perutnino celo v komisijsko pro- socialisticnem druzIKsnem redu.« hberelno jabolka, da Jih dobro pre-; fiajo, čeprav to ni običaj za te vrste gledamo, da sliv za izvoz ne prebi- : blaga. Do tega pa je prišlo zato, ker ramo z rokami, da razdelimo suhe j nobeno podjetje ni upoštevalo razmer - - - na dobre in slabe itd. Ce pa na trgu, ne morebitnih sprememb, pošljemo razen tega sadje v tujino v ■ marveč so si vsa prizadevala, da bi gajbicah in zabojčkih iz nepooblanih j odkupila Cimveč perutnine, samo da desk ali suhe slive v vrečah, Je jas- j bi ^ uveljavila kot Izvozna podjetja no, da re nihče ne bo pulil za to in prišla do deviz. To se jim je Ria-blago ali da ga vsaj ne bo posebno ščevalo, maščevalo pa se je tudi upošteval. Zato smo dobili za reč i skupnosti. pošiljk naši« drugače splošno znanih1 Da takšna podjetja premalo pa-in upoštevanih suhih sliv iz Zahodno i 7jJo na pfrutnmo, namenjeno izvozu, in Vzhodne Nemčije, Avstrije in dokazuje »rimer podjetja »Bilje«, ki skandinavskih dežel dokaj ostre re- Je dobavilo perutnino neki tvrdki v po drugih opravkih), če bi J^Stkli, iskalo kupca ob določenem ou tedaj bi bili stroški majhni, ker se razdelili na deset vrst posl jih sklene. Potovali bi torej na rac več interesentov, ne pa enega. Takšna podjetja imajo lahko veda tudi boljše kadre, boljše zv s tujino, so bolje obveščena. o» *«» nju cen, lahko hitreje reagi ! torej tudi bolje prodajo blago m šega podjetja kakor in vendar pride le-to do deviz. Iz vsega, kar smo P°^®flf^’amo sam po sebi vsiljuje sklep, da ^ preveč zunanjetrgovinskih podjetij^ da so bila mnoga ustariOTUena iz lokalističnih pobud, *plk „'maj1j-, nične potrebe, da “Ckaterep liR0 kljivosti v sistemu omogočajo podjetij, da se med njimi eesto i^ vija nelojalna konkurenca, da s<} j vsa dovolj strokovnih Kadro , za mnoga slabi trgovci, da ne skrM ^ solidno opremo blaga za ob majo dobre kontrole nad blagom ! natovarjanju in Izvozu, da zar -iinj ga često sama zbijajo cene -el. j sicer priznanim pridelkom in JU. ! kom, da škodujejo ugledu ! nanje trgovine in da dajejo sKup-koristim prednost pred korist n osti. « Te iz sistema izvirajoče pom ^ kljivosti in napake bom? . stranili, saj se nam obetajo novi P ^ pisi. Se zmeraj pa bo d®Jf“° pr»ti voznih podjetij, da se J .j jili vsem subjektivnim napakam, Ms4oj je mnogo, in da tak° ,°? vse naš® poslovni ugled in ugled jViančič. zunanje trgovine. veliko Škodo go- ____________Jrbiije, zlasti Beogradu, ki ga preskrbujemo z električnim tokom. Strokovnjaki pravijo, da do teh okvair, zlasti pri generatorjih. ne bi smelo priti, mi pa trdimo, da so generatorji slabe kakovosti, čeprav so jih izdelali v tujini. Naša termoelektrarna porabi ves premog, ki ga nakopljemo v rudniku. Seve, premoga bi lahko izkopali še več, tudi za dru- _______________________________ , ge potrošnike, če bi bili dobri če je bil le enkrat metT Vami! bagri na dnevnem kopu. Le-ti se Dež je rosil in kosava je pritisnila | večkrat pokvarijo zaradi kon- tisto februarsko popoldne, ko smo _ sedli za belo pogrnjeno mizo v« rudniški menzi, in še preden smo se dobro seznanili, sem občutil, da bom imel opravka z ljudmi, ki ti mimogrede vzbudijo spoštovanje. »NvahUC, maščujte ttas/ V oikviru proslav desetletnice osvoboditve bo v begunjskih zaporih odprt muzej NOB. Med priprave za ta pomembni dogodek sodi tudi odkrivanje podpisov ,, ..... . i •, *i ji *i* • i i* • ± i talcev. Za to delo se je Zveza V nekdanjih nacisticnin begiinjskin zaporili so odkrili 111 restavrirali napise talcev borcev Radovljica povezala zZa- zemljo v betonski stražarski bun- j mrtvaška glava s prekrižanimi j vem tekstu, ki ga je pisal 14. ok-ker, na levi pa so razvrščene j kostmi: | tobra 1944: Kako lepo bi bilo, če Spomenik narodnim herojem Črne gore Na hribu Gorici pri Titogradu postavljajo velik spomenik narod nim herojem Crne gor«. Načrte zanj je napravil arhitekt Vojislav Djoklč, postavil ga pa bo republiški odbor ZB. Notranji del mavzoleja bo oblo. žen z rdečimi kamnitimi ploščami Crna gora Ima 151 padlih narodnih herojev, katerih zemeljske ostanke bodo prenesli v mavzolej na Gorici vodom za spomeniško varstvo v Ljubljani. Znano je, da je okupator imel nekdanji ženski kaznilnici v Begunjah zloglasne zapore. V času okupacije ni bilo poštenega Slovenca, ki se ne bi zdrznil ob besedi Begunje. To je kraj, kjer so trpeli in umirali naši ljudje, kraj, kjer obiskovalci vsako leto polagajo vence na številne grobove junakov, ki so dali življenja za našo svobodo. Ni še poteklo deset let, odkar so padle zadnje žrtve pod streli nacistov v Dragi, ozki gorski soteski pri Begunjah.* Letos meseca majja bo minilo deset let, odkar so zvonovi oznanjali, da enote NOV osvobajajo v begunjskih zaporih trpeče brate in sestre. Kaj in koliko so trpeli, naj nam povedo njihovi napisi, ki so večinoma vrezani v steno s kakšnim ostrim predmetom, do katerega so slučajno prišli. V mnogih primerih pa so vrezi napravljeni samo z nohtom. Napisi s svinčnikom so zelo redki, kajti, če so pri jetniku našli svinčnik, je to pomenilo — smrt. Pisanje po steni je bilo strogo prepovedano. Vendar je restavratorska ekipa odkrila v zaporu mnogo napisov. Odkritih je deset celic, »bunkerji« imenovanih, ki so v prizidku nekdanje ženske kaznilnice (2daj je v poslopju umobolnica). Na desni strani prizidka je dolg hodnik, ki na koncu drži pod celice. I »To bo naš rešitelj, le kmalu Vsaka celica ima prostornine^ nas obišči...« 9,5 m2 in je zaprta z močnimi le-1 Tudi pomanjkljiv tekst: »Go- senimi vrati Obiskovalec, ki je še pred kratkim vstopil v celico, nd videl razen lesenega poda in zgoraj belo, spodaj pa sivo barvanih sten, ničesar. Pogled mu dec... bičan, zverinsko mučen, ustreljen...« nam govori o groznem trpljenju. Taki, čeprav sami do smrti izmučeni, so našli v sebi moč, da je ušel le skozi zamreženo okence so bodrili sotrpine: »Premagaj se na Sv. Peter, hrib, ki se dviga! in potrpi« (celica 3, stena c), ali 252 m nad Begunjami. Okupator je dal vsako leto celice prebeliti, prebelili pa so jih tudi po osvoboditvi. Take stene so čakale ekipo, da jih razišče in odkrije napise. Kmalu so se pod skalpeli ekipe pokazali podpisi in izjave ljudi, ki so trpeli, hrepeneli po svobodi in umirali. Po mnogih zasliševanjih, kjer so jih gestapovci zverinsko mučili, izstradani in obupani, so izpovedali svoje trpljenje in hrepenenje — golim stenam. Koliko gorja in trpljenja! Še- pa: »če ti srce v bolesti mre, če stre se ti v veliki boli, če slednja nada se podre, obupati nikoli« (celica 3, stena a). Tudi tekst na podbojih vrat celice 8 bodri: »Dragi tovariš, glej, tudi tebe je j doletela ta žalostna usoda, toda I potrpi...« Mnoge pa je vodila samozavest in misel o skorajšnji zmagi nad fašizmom, kakor je razvidno in teksta: »Vstajenje Slovansko, vrag fašistov bo pobit in žrtve ne zastonj.« Kakšna sredstva so izbirali mučitelji, ni natančno napi- j bi še enkrat skup prišli v naši hiši, a kaj hiša, moja družina Jn moja glava to je vse, če mi ostane?« In zopet napis istega Kregarja, skrb očeta za družino: »Sinko bodi priden in dobro gospodarita, kar sem ukrenil in z mamo se morata razumeti in en druzga bogati, kakor tudi Jožica.« demnajstletno dekle Francka ' sano, zato so tem bolj pretresljivi Naglič je leta 1944 napisala na teksti, ko n. pr.: »Kdor pride v steno: tale bunker, ni prav nič usmilje- nja do njega.« Zanimivi so teksti Franca Kregarja, ki jih je v obHki pisem graviral na steno: »Najlepše je »Sama sem v bunkerju, ne vem kaj bo z mano, veliko trpim, kje je moj ljubi , . . [dom prl svoj. aruj|n}cj jn živeti. Jaz in moja ljuba zlata mamica. ige spominyam nanje vsaki tre- 5 tara sem 17 let...« mi te It. Danes je že 4 tedne, kar prezebam in stradam v bunkerju, pa še ni konca.« Koliko hrepenenja je v njego- Da je bilo trpljenje neznosno, priča tekst Alojza Klandra iz leta 1941, nad katerim je graivirana Vhod v bunker Mnogo jih je, ki so se dali stenam, ker z zunanjim „„ tom niiso mogli imeti n ®_eS stika: »Oh, to je strašno, uan sem prosil, če bi smel l0 mov ali je odklonjeno, »a Mnogo je saimo imen z °P »obsojen na smrt«. Svojo za ^ so izpovedali s simboli -— s1*' kladivo z napisom: »V tem menju boš zmagal,« ali P3 terokrako zvezdo. Odkriti so sledovi krvi v celicah, kjer ® .-a mučili, da bi izdali svoje toy V celici št. 3 je ostalo zapisa*1 »TOVARIŠI MAŠČUJTE NAS!<^ j V živi misli na smrt s? ” kateri narisali na steno J«® nagrobnike. Proti koncu v°^onj5i. se vse češče pojavljajo polni upanja, n. pr.: »Se pa secev, pa bo konec našega ljcnja.« . .jj, Talci so se zavedali, da je usoda — usoda vsega slovens naroda: »Tudi jaz prenašam > do Slovencev Minka. • • Tu isto.« 'tudi Pri odkrivanju smo nf~~Ljica, krogle v steni na koncu h>, da je v ostali Sloveniji f] brez Kopra) odpadlo na i, —® ' " i>,5 % ^pčnine inozemskih gostov komaj stov na nočnine domačih go- Pa 88,5 %. Ce stvar še na-,^6 razčlenimo, lahko ugotovi-jjpJ Ya predstavljajo nočnine ino-VsSf i^h turistov v Ljubljani 32 °fo sl* nočnin, v klimatsko planin-19 %, v zdraviliščih „°bra 2 % in v ostalih kra-6%. smemo si torej utvarjati, g Je uspeh našega turističnega ^Podarstva predvsem odvisen }Il0zemskih gostov. To velja ^^Jernu za Bled. Kolikor pa je ,jtega res odvisen, tudi ne sme-Misliti, da smo dosegli na tem r°5ju že maksimalne uspehe, nam statistika izkazuje za »T??ko leto obisk 66.000 inozein- , , ,, ,. zlasti za turistično gostinstvo v vojno (leta 1939), toda hkrati nam nagiij klimatsko-planinskih krapove, da so nam pred vojno dah jih kako n. v gornjl dolini inozemski turisU 281 000 nočnin,: Save in ^ in Bohinjskem lam pa se vedno le 146.000 torej, kotu kjer turistična sezona za polovico manj. Inozemski tu- j Je dva meseca. obstoj mnogih turisti se ne le manj časa zadrzu-, rigtičnih gostinskih podjetij v teh . jejo pri nas, marveč potujejo iz krajih je ^ od | kraija v kraj, pri tem se isti turist^ ^ jim ^ ^ vsakokrat znova šteje. Oditod ve- ’ _ _ * . __ * • Iz Ljubljane KAKO JE Pii PRI VAS? Hišni sveti — pomembni einitelji v organizma družbenega samoupravljanja >Kako je pri vas, odkar imate hišni . Bolje kakor prej. Hišni svet kolektivno da, ker jih je demobiliziralo preveč za-svet?« j rešuje vprašanja vzdrževanja in uprav- motano finančno poslovanje. Sredstva, ki To vprašanje zelo pogosto slišiš v ljanja hiše. s0 jih zbirali, so morali namreč v celoti pogovorih med Ljubljančani, zlasti med j Stanovalci v Zupančičevi ulici št. 16: odvajati in za vsako, tudi majhno upo- tistimi, ki stanujejo v velikih stanovanj- ; Bolje kakor prej. rabo teh sredstev, iskati dovoljenja sta- skih blokih. Odgovori nanj so približno j Stanovalci v Frankopanski ulici št. novanjske uprave. To je bila nepotrebna takile: | 24: Bolje kakor prej. Hišni svet je ure- togost, ki je izvirala iz zbirokratiziranih Stanovalci in uslužbenci raanih j dil že mnogo stvari (popravilo vrat, luč j pojmovanj nekaterih uslužbencev, zato ustanov v Nebotičniku pravijo, da je na stopniščih in v kleteh, čiščenje stop- j jo je Svet za stanovanjske zadeve MLO njihov hišni svet krepko prijel za delo nišč in hodnikov, popravilo hišnih zvon- odpravil in prenesel celotno finančno po- in upravljanje dobro organiziral, če- cev itd.), ki jih prejšnja upravnica ni slovanje na Mestno hranilnico ljubljan- prav je — ker je zgradba velika — pre- mogla urediti. sko, ki je v ta namen uvedla posebne cej komplicirano. Skratka: zgradba je Ponekod pa slišiš tudi nepohvalne obračunske knjižice. Nato je šel Svet še deležna večje skrbi kakor prej, ko hiš- izjave. Nekateri »funkcionarji« hišnih ; korak dalje in je sprostil sklad za hišne nega sveta še ni bilo. svetov so >raison d*dtre« svoje »funkcije« upravo in sklad za vzdrževanje. S tema Stanovalci v Cigaletovi ulici št. 5: J razumeli tako, da bodo z njeno pomoč- skladoma zdaj sveti samostojno razpola- | gajo, kar pomeni, da imajo osnovo za ... v. ., . šteje. uanx>a ve- Eezono vsaj na tri ali štiri me-1..... _ ..mv7.v:-;, . .» ? liko število inozemskih turistov, sece. Podalj.šanje sezone si prav tako žele naša zdravilišča, čeprav | ^^ imajo precej daljšo sezono, kakor , ki ga izkazuje naša statistika. Kakor rečeno, je za uspeh na šega gospodarstva odločilen do- j ^ t^^čni kraji; v tej smeri rrn/ti TruHn Irn nviifn " ' ' mači turizem. Toda kako priva-! se" trudij0 celo našk obmoreka r-vTTi Trem r\iri~< o /-vi H riirict r / ° biti čim več domačih turistov? letovižča> ^ „ glede na idimat-Tu takoj naletimo na vprašanje ske ’je m na boljšem. r*an / n/vrrim 'nr/vrnim ‘ ° v _ Treba se bo odločiti za to, da z večjimi popusti privabimo več gostov zlasti v predsezoni, pa tudi v sezoni. Zakaj ne bi naši cen. Z novim zveznim družbenim planom so letos določene znatne olajšave za gostinstvo: oprostitev od zveznega davka na dobiček in pooblastilo ljudskim odborom, da 10.000 16.00C k.000 Slalina Ji delovni ljudje uživali lepoto na ših planinskih turističnih krajev že v maju. Zakaj ne bi ti gostin-, ski obrati dali v maju recimo ! 25 % popusta, v juniju pa 15 %. Dovolj je, da gostinsko podjetje | v mesecih izven glavne sezone krije vse stroške in režijo, pa | bo že račun ugodnejši, saj bo j treba v glavni sezoni manj za-| služiti za primanjkljaj v mrtvi | sezoni. Kakor vidimo, je podalj-! sanje sezone izredno važen problem turističnega gostinstva. Tu j ne kaže mnogo razmišljati, kajti I začetek sezone se bliža z naglimi ' korald. Odločiti se je treba čim-prej in začeti s primemo propagando. F. S. * - m * mm* s 9 10 11 12 ZA ZAŠČITO ŽENSK zaposlenih pri trgovski stroki Po občnem zboru sindikata ljubljanskih trgovinskih delavcev V petek, v prvih jutranjih urah je v Ljubljani spet padlo dobrih 20 cm snega. Čeprav smo včeraj dopoldne gazili po snegu, ni bilo tako hudo; topli sončni žarki so sneg ves dan topili, tako da bo v prihodnjih dneh, upajmo, izginil. Na sliki: Hrvatski trg v snega. jo izboljšali predvsem svoja stanovanja — pač po starem pregovoru, da je »bog najprej sebi brado nstvaril«. Naletiš pa tudi na take hišne svete, v katerih dela Ze nekaj let opažamo močan pritok deklet d trgovinsko stroko. Toliko manj pa se vključujejo v to stroko vajenci. V Ljubljani je skupno 23? vajencev. Od teh je 190 deklet in 47 fantov (razmerje 8 :2). Čeprav to ni negativen pojav, pa je zaradi nekaterih te- Med turistične kraje, ki izka- žat> le vredno, da si ga pobliže zujejo najkrajšo sezono, sodi n. ogledamo. pr. Bohinj, kjer so bili lani go-1 Trgovina je stroka, ki potre-stinski obrati primerno zasedeni t ujc razen žensk, ki opravljajo komaj dva meseca. Tudi na Bledu lažje delo, tudi moške, ker de- skih turistov nasproti 58.000 pred je bila sezona razmeroma kratkotrajna, bolj izkoriščena pa je bila v našem največjem zdravilišču Rogaški Slatini. predpišejo stopnje amortizacije in znižajo obresti na osnovna sredstva do 2 %. Toda o kakšnem znižanju penziomskih cen za letošnjo sezono doslej še nismo nič kleta in ženske nekaterih del v trgovini ne zmorejo. Ker je dotok moških v trgovino vedno manjši, je v nekaterih strokah, zlasti v kemični in tehnični, nastala nevarnost, da bodo le-te ostale brez strokovno kvalificiranih moških. Zenske pa (zlasti v trgovinah z barvami in laki ter z železnino) so zaradi tega zapo- slišali (seveda tudi okrajni druž- slene na neprimernih mestih, kjer beni plani še niso sprejeti), pač ■ morajo prenašati težka bremena, pa se kaže tendenca nadaljnjega zviševanja teh cen. 2e lanske izkušnje so pokazale, da domači turisti ixj večini ne zmorejo visokih cen v turističnem gostinstvu. Letos se bodo verjetno še in niso redki primeri, ko so zato splavile ali pa prezgodaj rodile. Razen tega v nekaterih podjetjih niso našli razumevanja do nosečih žena in jih niso oprostili takega ravnanja se je zgodil v podjetju »Grmada* d Hotimirovi ulici v Ljubljani, kjer je neka delavka kljub nosečnosti v petem mesecu morala delati najtežavnejša dela in je zaradi tega splavila dvojčka. Ni tudi naključje, da se je pri dekletih prav d trgovski stroki močno razpasla tuberkuloza, kar zmanjšuje delovni učinek. Četudi delajo ženske v nekaterih podjetjih prav tako težaško delo kot moški, jih v podjetjih ne plačujejo enako kot moške. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da bi delo vzporejali z žensko zmogljivostjo in plačali ženske enako kot moške, prav tako pa naj bi industrijska podjetja zmanjšala težo embaliranega blaga. Najstrože bi morali izvajati zakon o zaščiti nosečih žena, posebna komisija pa bi morala ugotoviti, ali je za ženske primerna zaposlitev v trgovinah z barvami in laki ter o trgovinah z železnino, in ugotoviti, kakšni naj bi bili v trgovinah delovni pogoji za smotrno gospodarjenje oziroma za opravljanje zaupanih jim zgradb. Pokazalo se je, da je odveč bojazen, da bodo sveti ta sredstva nesmotrno izkoriščali, saj bo najboljša kontrola njihovega poslovanja stanovalci sami, ki jim morajo hišni sveti dajati obračun. Rezultat takega, demokratiziranega poslovanja je dokaj pozitiven: hišni sveti so sc s tako vnemo lotili dela, da so od jeseni izvršili že za okrog 48 milijonov din obnovitvenih del. K uspešnemu delu hišnih svetov je seveda največ pripomoglo globalno zvišanje najemnin za 50 •/•. Mnogi ljudje so bili proti zvišanju, ker so menili, da bo preveč prizadelo njihov Življenjski standard. Ti ljudje niso pomislili, da so tudi stanovanja sestavni del njihovega standarda. Stanovanja pa je treba vzdrževati. Ce jih ne bi vzdrževali, bi se v nekaj letih znašli v poraznem stanju: nekatere zgradbe bi začele razpadati, druge pa bi bile potrebne tako velikih popravil, da bi bilo nemogoče zbrati zanje materialna sredstva. To bi zares pomenilo poslabšanje standarda! Svet za stanovanjske zadeve MLO je nekatere zgradbe oprostil plačevanja sklada za gradnjo novih stanovanj, ker so te zgradbe v razpadajočem stanju, njih najemnine pa tako nizke, da ne krijejo niti stroškov za tekoče vzdrževanje. Na terenu Stari trg pa bo posebna komisija ugotovila, katere hiše v tem starem delu mesta bi bilo treba oprostiti samo predsednik ali tajnik, drugi pa so ... , nekakšni .častni« člani, ki zvižka gleda- odTaJan'» 10 V* ^ skladtt “ -^vajo na upravljanje. ”,e’ ^ b* JT ‘ak° °”0g0C,h TsaJ naJ- , nujnejše vzdrzevanje. To je za te hiše najbolj pametna rešitev, saj bi za nji- Zdaj pa prisluhnimo pogovorom na cesti. Namreč pogovorom v »mokrih» dneh, ko se na strehah topi sneg in stoje luže na cesti. Zlasti v središču mesta marsikje slišiš: »Hudiča, pri tej hiši teče voda kar v slapovih s strehe. Kaj pa dela hišni svet, da ne vidi razpadajočega strešnega žlebovja?« — Večina ljudi je enakega mnenja. Konec koncev pa je treba zapisati, da so pohvalne izjave o delu hišnih svetov mnogo številnejše od nepohvalnih. To pomeni, da so ti sveti v kratkem hovo obnovo potrebovali zelo visoke vsote. Obnova pa niti ne bi bila ekonomična, ker je treba misliti na postopno temeljito asanacijo tega dela mesta. Naposled se je treba dotakniti še odnosa nekaterih stanovalcev do hišnih svetov. So ljudje, ki mislijo, da hišni sveti lahko delajo čudeže, ali pa so taki egoisti, da mislijo samo nase in zahtevajo od svetov nemogoče stvari (velika popravila, takojšnjo ureditev kopalnic in težaškega dela. Značilen primer zaščito delovnih žensk. L. času dosegli že kar lepe uspehe in da podobno), ne da bi se vprašali, kje do-so se krepko uveljavili kot sestavni del biti sredstva za to. Vse, kar je prav — družbenega samoupravljan :-i. Na pod- v tako kratkem času sveti ne splošno ročju MLO Ljubljane (brez občin Polje niso mogli storiti več, kakor so. Zato naj in Šentvid) deluje 1.234 hišnih svetov, taki godrnjači vso stvar rajši tnalo pre- V njih sodeluje 6.170 državljanov. mislijo in naj svete pustijo, da bodo v Spočetka (lansko leto) je sicer kaza- miru delali, če jim že ne morejo ali no- lo, da sveti ne bodo kaj prida pomagali čejo pomagati. Na srečo takih ljudi ni izboljšati upravljanje stanovanjskega fon- mnogo. F. S. Gradbeni odbor naj pomaga pri dograditvi Poliklinike S seje Sveta za ljudsko zdravstvo Na četrtkovi seji Sveta za ke. Precej stvari ovira zgradil jo ljudsko zdravstvo so imenovali' te stavbe, od katere naj bi bili še več novih člarnov v gradbeni od- letos dograjeni štirje trakti, prvi bor, ki naj bi poživiiJ delo pri I že do začetka julija. Zamudna bo gradnji novega poslopja Poli klini- I zlasti ureditev transformatorske __________________________________postaje, za katero še na niti določena lokacija, nabaviti pa bo lik, Zbornica pomorskih družb Ve- j ® Britanije je posvetila v svo-pT; Poročilu za leto 1954 glavno to^^ost konkurenci v pomor- ^ prometu, ter položaju in lyI“Pektivi novih konkurentov, j^alje bolj ogrožajo položaj peškega trgovinskega ladjev-an'ai - Poročila j« videti, da so Ho pomorske družbe očit- iw .^askrbijene spričo nekaterih s0oh P°javov v pomorskem go-bjj-r^vu, zlasti kadar gre za v_ ta položaj pridobi tudi v | varnost, da bi utegnila Japonska f^orstvu. Naraščanje nemškega I uporabiti svoje trgovinsko ladjev-r^ievja pa mora neugodno vpli-Je kot instrument agresivne tr-na angleško ladjevje. Pre- | govinske politike, ne da bi se ki jih bo dobivalo nemško j zmenila za običajno mednarodno djevje, pomenijo zmanjšanje j prakso«. prevozov za ostale. j Odločno stališče lastnikov v zahodnonemških ladjedelni- angleških ladij je zlasti prišlo do jr" Srade zdaj 135 ladij s 440.000 izraza v naslednji formulaciji: oziroma 670.000 ton nosil- Angleški lastniki ladij so sikle- Angleški lastniki ladij ne morejo nasprotovati postopni obnovi japonskega trgovinskega ladjevja, nekaj čisto drugega pa je, kadar to obnovo forsirajo, kadar to naglo graditev ladjevja zagotavljajo neposredno in posredno z denarno pomočjo države.« Takšno stališče angleških pomorskih družb bi lahko bilo povod tudi za bolj konkretno akcijo na Japonskem, morda za poskus, da bi skupaj nastopile Velika Britanija ta Amerika itd. Vprašanje pa je, ali bi lahko takšna akcija zavrla obnovo japonskega trgovinskega ladjevja. Njegova obnova pa za trdno pomeni manjše posle za vse pomorske družbe, ki so doslej popol-njevale praznino japonskega ladjevja. Razumljivo je tudi, da bo obnovljeno japonsko ladjevje prevzelo mnogo prevozov na pomorskih poteh azijskih dežel itd. Spričo tega lahko razumemo tudi zaskrbljenost angleških lastnikov ladij. Toda to je dejstvo, ki se mu ni moč ogniti. V poročilu tudi tokrat nasto zbornice ugotavljajo, da »imajo ZDA položaj velesile med drugim tudi zato, ker so upniška dežela, mednarodni finančnik, ker dajejo pomoč tujini itd. In zato je znaten del svetovne trgovine tako ali drugače povezan z ameriškim finansiranjem.« Toda angleški lastniki ladij mislijo, da to ne daje pravice ZDA, da bi monopolizirale tudi prevoz na račun svojih družb. To ne ne prvi ne zadnji protest proti omenjenim ameriškim določbam. Takšne proteste ob raznih priložnostih kdaj pa kdaj ponovi devet dežel, toda vse osta ne pri starem, razen da kdaj pa kdaj posamezne dežele dobe ne kaj manjših koncesij, da pre je nevarnost, da bi to postalo na lezljivo in da bi utegnile s takšnimi zahtevami nastopiti tudi druge pomorske dežele, ki doslej teh pravic nimajo, Angleške pomorske družbe so zaskrbljene tudi spričo dogodkov na področju Sueškega prekopa ne glede na to, da je Egipt z novim sporazumom z Anglijo prevzel obveznost, da bo prekop odprt in sposoben za plovbo. Angleški lastniki ladij opozarjajo na nedavne dogodke, ko je Egipt v prometu po Sueškem prekopu uveljavljal posebne kontrolne ukrepe, ki so povzročali škodo angleškim lad jam. Lastnike ladij zlasti skrbi bodočnost Sueškega prekopa, po poteku koncesije delniške družbe, ki ima ta prekop v rokah. Koncesije bodo potekle čez 14 let. Lastniki ladij bi radi imeli v tem oziru v rokah nekaj zanesljivejšega, kar bi jim bolj jamčilo, da do poteka koncesij Egipt ne bo uveljavljal na področju prekopa nobenih izjemnih ukrepov ta da bo tudi pozneje prekop ostal mednarodna pomorska pot itd. Svetovno pomorsko gospodarstvo stopa z obnovo starih konkurentov v novo fazo. Z gledišča puste nekatere prevoze njihovim j koristi delničarjev ta v pomorski ladjam. Pa tudi to še ni vse, kar promet investiranega kapitala so vzbuja zaskrbljenost angleških I dani tehtni razlogi, zaradi katerih lastnikov ladij ta delničarjev po-j je angleška pomorska zbornica morskih družb. Vnemirjajo jih tudi zahteve Peruja, Urugvaja in Čila, naj bi dobile njihove obale 100 milj daleč status teritorialnih I voda. Angleške družbe vidijo v tem »najhujše posledice za angle- pajo proti ameriškim določbam, I ške koristi«, zlasti v dejst.m, da položila težišče na vprašanje konkurence. Vsekakor pri tem pretirava, nekaj pa je v njenih ugotovitvah tudi resnice. In temu je treba pripisati, da se konkurenčni boj na svetovnem trgu poglablja. V. M. treba čimprej tudi še potrebne instalacijske naprave za novo stavbo. Na seji so tudi sklenili, da bodo začasno odložiiH dopolnitev pravilnika o plačah uslužbencev Poliklinike. Upravni odbor te zdravstvene ustanove je namreč predlagal, da bi zvišali osnovne plače vsem uslužbencem, na seji pa so sklenili, da bodo zadevo uredili skupaj za uslužbence vseh zdravstvenih ustanov. Razpravljali so tudi o tem, kako bi izboljšali posetno službo zdravnikov Poliklinike po domovih bolnikov. Ker primanjkuje avtomobilov, katerih naj bi se posluževali zdravniki pri teh obiskih, se čestokrat zgodi, da mora bolnik čakati na obisk zdravnika po ves dan, ali pa pride zdravnik šele naslednji dan. Zdravniki Poliklinike so bili na delovnem sestanku predlagali, naj bi bili obiski na domovih plačani ter naj bi zdravniki splošne prakse prejeli čez dain 120 din za obisk ponoči pa 180 din Nekaj člarnov Sveta se je s tem predlogom strinjalo, vendar pa se bodo odločili za končen sklep šele na eni bodočih sej, ko bodo stvar temeljiteje pretresli. Iz poročila o stanju proračuna in investicij za letošnje leto je razvidno, da je proračun za 17,6 °/o višji kot lanski. Na tej seji so tudi imenovali nov upravni odbor zdravstvenih menz tor so v njem za slon n i k i socialnega zavarovanja, delovnih kolektivov, abonentov in uslužljencev menz. M. N. RAZL ČEM ALI ENAK ODSTOTEK DOBIČKA V Mariboru razpravljajo o predlogu, da bi MLO pustil vsem gospodarskim podjetjem enak delež ustvarjenega načrtnega dobička Delovni kolektivi v Mariboru se | način, ko je ljudski odbor določa! zelo zanimajo, po kakšnem princi- 1 podjetjem različne deleže pri na-pu se bo delil dobiček, ki ga bodo črtnem dobičku, je imel slabe stra-ustvarili letos, med podjetjem in ni, ker je težko določiti najustrez-IjUdskim odborom. Svet za gospo- nejši delež in pravilno sorazmerje C ,rstvo pri MLO je namreč pripra- ; med raznimi panogami, da ne bi vil dva predloga. Prvi predlog do I nekatere spravljal v težji položaj, loča različen odstotek za razna ko bi ga omogočal drugim. Ce bi podjetja, podobno kot je bilo lani, le da je nekoliko izboljšan. Drugi predlog pa bi prinesel veliko spremembo, ker bi vsem podjetjem določil enak odstotek ustvarjenega načrtnega dobička. Dobiček, ki ^a bo podjetje ustvarilo nad predvidenim, pa se bo delil po posebnih predpisih, da ne bi vzpodbujal podjetij k dviganju cen. Predlog o enakem odstotku do- kakemu podjetju pustili previsok odstotek dobička, bi to lahko bička. Po prvem predlogu bi tudi letos ostala še velika razlika med deleži podjetij pri dobičku. Preusmerjanje potreb podjetij na manjša razpoložljiva sredstva, ki se stekajo iz dobička, pa bi prineslo nekatere težave. Nadaljnji razvoj pa bo vsekakor moral iti v tej smeri, saj v Zagrebu že uspešno uporabljajo enak delež dobička za vsa podjetja. Zato zagovorniki tega predloge menijo, da je treba začeti čimprej. Nasprotniki pa imajo razne pomisleke. ki so brez trdnih osnov. vzpodbujalo negativne tendence, da j Nekateri se sklicujejo na razliko se kolektiv ne bi dovolj trudi; za j med starimi in novimi podjetji, kar povečan je storilnost. Pri enakem j pa drugi — prav tako nasprotniki deležu dobička za vse pa bodo mo- j enakega deleža — zavračajo, češ da rala vsa podjetja razviti vse svoje i so nekatera nova podjetja nova sa možnosti, hkrati pa se bo pokazala dejanska rentabilnost podjetij, pravijo zagovorniki tega predloga. Pri tako veliki spremembi pa je bička vsem podjetjem' ima namen ; treba upoštevati tudi težave, ki bi odpraviti administrativno poseganje v gospodarjenje podjetij. Dosedanji VIDEM-KRŠKO Jutri, v nedeljo 20. marca, bo v sejni dvorani tovarne celuloze na Vidmu redni letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta Krško. Na zboru bodo pregledali delo sindikalnih organizacij in vodstev v letu 1954, sprejeli proračun za leto 1955, izvolili delegate za republiški zbor in bodoče začasno oktajno vodstvo sindikatov okraja Trbovlje, zlasti pa se bodo pomenili o delu in nalogah, ki so pred sindikalnimi organizacijami. V torek zvečer bo v Krškem ustanovni občni zbor novega društva >2eua in dom«. 2ene mesta Videm-Krško so se na svoji skromni proslavi ob 8. marcu (organizacije so na to proslavo letos pozabile!) zmenile, da bi sc rade večkrat sestajale in se pomenile o najrazličnejših težavah, ki jih imajo na vsakem koraku v svojem življenju. Odkar je bila ukinjena organizacija AFZ, so čutile v svojem družbenem delu neko praznino. Izvolile so pripravljalni odbor, ki je znal ukreniti vse potrebno, da bo že v torek, 22. marca, ustanovni občni zbor novega društva Zena in dom. lahko nastale. Zagovorniki enakega deleža načrtnega dobička predvide- mo glede na poslopja, oprema je pa stara. Razen tega radi poudarjajo, da imajo nova podjetja tudi večje obveznosti; zato bi tudi tem morali pustiti viSji odstotek dobička. Največja ovira za uvedbo enakega odstotka za vsa podjetja je v vajo, da bi prvo leto po uvedbi ta- tem, ker mnogi upoštevajo le kori-kega principa lahko bila nekatera sti in prednosti svojega podjetja, podjetja prizadeta. Lani so namreč in pa v strahu, da bi taka spre-nekatera podjetja pridržala zase memba ovzročila prevelike težave, tudi 60 ali celo 70 odstotkov do- i P. Iz Kopra Koper, 18. marca Na današnji seji Sveta za prosveto in kulturo Ljudskega odbora mestne občine v Kopru so sklenili proučiti vse možnosti za ureditev šolske kuhinje v Kopru. Hkrati bodo skrbeli, da čimprej ustanove stalno lutkovno gledališče, ki naj bi redno gostovalo tudi po okoliških vaseh. izboljšanje mestne razsvetljave. Dva milijona din so namenili za ureditev letnega kopališča in kopališča društva »Partizan«, druga sredstva pa nameravajo porabiti za graditev nove ceste proti Bertokom, za izboljšanje javne razsvetljave v novopriključenih krajih, za izboljšanje urbanističnih načrtov Kopra ter za razna druga urejevanja komunikacij in za olepševal-Gospodarski svet LOMO v Kopru na dela. je sestavil predlog za razdelitev 46 mi- , * lijonov din za letošnje negospodarske I . . Clanl sindikalne podružnice kme- investlcije. Štiri milijone so predvi- , m ir ! tljskih in gozdnih delavcev v Stari deli za tlakovanje Trga revolucije v . obalnih mestih koprskega okraja iz ^ zarinie čase dospeli nrpppi Z občnega zbora KSS v Hrastniku Tarifni pravilniki, mladina in zdravnik Med mnogimi vprašanji, o kate- ;ga £ pogoji ki bodo delovnega člov»» vzpodbujali k večji delov« sitnosti in višji kvalifikaciji. Tako s*-torej obeta, da bo polagoma ^ vi tarifni politiki naraščalo *^ kvalificirane delovne sile, ki je zdaj še mo”n« Pnman,jkUJtxptka kaže. da bodo imeli do zače^ aprila izdelane pravilnike ze podjetjih, najprej pa v kjer so pohiteli m lzd,eUj'’ l.°tem 150.600 km brez generalnega popravila 'ofer Tovarne nogavic v PoLzeli v Savinjski dolini Ivan Cukljati je z domačim »Pionirjem« prevozil .wa.600 kilometrov brez generalnega ! Med mnogimi vprašanji, o ^ale- j ga k.oi^kuv * • * ;zražajo vsi tisti popravila. Spričo tega mu je vod- j rih so delegati sindikalnih podru - se ar - j ^ ^ ^lnvneca človeka stvo Tovarne avtomobilov v Mari- j nic razpravljali na občnem zboru boru podelilo zlati znački zanj in j Krajevnega sindikalnega sveta v za kamion, diplomo, pohvalno pi- 1 Hrastniku, so se najdlje pomudili smo, zlato uro s posvetilom in us- ob tarifni politiki in sestavljanju njeno denarnico z desetimi tisočaki, novih tarifnih pravilnikov. Dokon-T'krati je prejel tudi denarno na- čno sicer še v nobenem podjetju grado Tovarne nogavic v Polzeli in niso sestavili tarifnega pravilnika, pa štirinajstdnevni izredni plačan so pa povsod v glavnem že določe-dopust. Šofer Cukljati meni, da bo ne osnove in postavljene smernice do drugega glavnega popravila pre- novi tarifni politiki. Sindikalne povozil s kamionom še 150.000 kilo-j družnice so si pri tem prizadevale, »j*-* n7vo«tio vzgleden metrov in tako dosegel to, kar po da bi pri določevanju nove tarifne j °o Paz J proizvajalčevih normah lahko šofer politike sodelovalo vse delavstvo in norm. doseže po povprečno štirih general- bi tako bili potem tarifni pravilniki nih repara turah! V. K. preudaren zaključek vsega delovne* Dupljanski moški pevski zbor je proslavil 25-letnico svojega obstoja 1940. Zaradi političnega pritiska so jeseni istega leta ustanovili samostojno pevsko društvo Dup-1 jamski zvon. Prirejali so igre in koncerte. Zbor je takrat štel ipreko 30 atotiVmih Slanov. Tiste čase so bili eden najpriljublje-nejših podeželskih z.borov. Med vojuio je /.bor seveda moral prekiniti svoje delo. Večina pevcev je prijela za puško in odšla v gozdove. Mnogi so padli za domovino. Po osvoboditvi je prijel za taktirko pri zboru tov. Ošabnik, ki ga je vodil nepretrgoma 5 let. V tem času je bil zbor vključen Dupljanski pevski zbor je v nedeljo, 13. marca proslavil s koncertom svojo petindvajsetletnico. To je za podeželski zbor pač pomemben praznik. Dupljam« so po naravi veseli in šega v j ljudje. Radi se snidejo in zapojo. Zato se ni čuditi, da so se že leta 1929 zibrali okoli takratnega šolskega upravitelja Nečimerja. Spočetka je bilo le nekaj pevcev. Vendar je zborček kinnailu positail zbor in pričel javno nastopati. Navduševali so se predvsem ob narodtni pesmi, prav tako pa jih je mikala tudi umetna, Kmalu so se priključili kot pevska sekcija gasilskemu društvu, kjer so ostali vise do leta Drobne s Kočevskega Ker je glede socialnega zavarovanja med delavstvom precej. J nejasnost, marsikdaj tudi popdM nevednost, so mnogi delegati ar zili željo, naj bi sindikalne P . _ nice poskrbele za poljudna p katerih bi obravnavali vanja, na -------- vsaj najvažnejša določila »z s nega zavarovanja. Kot posebno poglavje So obravnavali vprašanje mladine, gih gospodarskih panogah J naraščaja tako malenkosten, d ^ treba začeti usmerjati razne poklice. Tudi sind.ka om ^ tu odpirajo široke možnosti ude stvovanja. saj prav oni najbolje poznajo in vedo, kako je s v njihovem podjetju °ziro™ spodarski dejavnosti. V*a nl(> ška dolina pa naj v Prlhc! ' j kj čneje podpre vso, t*on.jadrno.^ ima po svoj-i nadarjenost, vse P.n goje za študij v višji g* hofe. na univerzi. Življenje n“rnr.. nekaj da v Hrastniku ne bo ^fn.dok|er ocial- v Prešernovem zboru in je pri : . , ,, ■ , redil mnogo koncertov. Ziatem perečih vprašanj vse: t o ■ne je zbor prevzela tov. Petkova. iz hrastniške delavs e ^ ^ (jru. Izvoljeno je vodstvo SZDL bodoče novomeške komune V Novem mestu so pred dnevi Predseduje mu Ludvik Golob, se-izvolili začasno vodstvo političnih kretar je Leon Perhavec. Sekreta-organLzacij bodoče komune Novega riat Z K bodoče komune šteje 7 čla-mesta. Zastopane so bile občine, ki nov. Za sekretarja je bil Izvoljen pridejo v sklop mestne komune — j Ludvik Golob. Novo mesto, Gotna vas Preč«.a., | deli za tlakovanje Trga revolucije _ . Kopru, prav toliko pa za ureditev in dneva v dan bolj pereče, so se odlo j čili graditi individualne hiše. Ljudski j odbor bo namreč nudil delavcem in nameščencem dolgoročno posojilo za i graditev hiš in še poseben prispevek za težave in večje stroške pri prevozu in nabavi materiala glede na druge kraje Slovenije. Na bližnjem zasedanju OLO v Kopru bodo predlagali, da se določi iz sredstev druž- benega plana okrog 50 milijonov din za finansiranje individualne graditve. Dela na cesti Rižana—Cmi kal Brusnice, Irska gora in Mirna peč. kronogu, za sedanji občini Mokro-Delegati so razpravljali o raznih n0g ^ Trebelno (bodoča komuna), vprašanjih bodoče komune, nato j Predsednik predsedstva SZDL je pa izvolili 15-članski odbor SZDL.' Vilko Videčnik, tajnik pa Stanko ----------------------------------------- Pleskovič. Za sekretarja ZK je bi1 izvoljen Jože Sever. Udeležba na Isti dan je bila konferenca v Mo- dobro napredujejo. Prvi del ceste so 1 . .. .v. . . že tlakovali in jo bodo za promet od- An o rri < in rnHrinn nhl' i Tl • VI r\L- r/~» _ ... . .... . • POVZROČIL NEZGODO IN PELJAL DALJE Za varen prevoz potnikov, ki se vozijo t avtobusi na rednih progah, so vsekakor orgovorni vozniki in spremljevalci. Žal pa se tega, vsaj v zadostni meri ne, ne zavedajo vsi vozniki in spremljevalci. So primeri, ko stoje avtobusi na postajališčih, ki so blizu gostiln, preccj dlje kot je za postanek določeno, šoferji pa v gostilni popivajo. Pa tudi potniki liin plačujejo pijučo in z njimi nopivajo. Pri tem ne pomislijo, kaj se lahko zgodi, če sedi za volanom pijan šofer. Tok primer je bil v četrtek zjutraj, ko je vozil po Tržaški cesti v Ljubljani proti mestu tovorni avtomobil Ivan Bolksar. Pri hiši štev. 93 je le-ta pravilno prehitel vprežni voz. Se preden pa je Bolksar s tovornjakom zavil spet na levo stran ceste, je pripeljal za njim z neprimerno hitrostjo avtobus pijan šofer Henrik Hrast. Zaradi tesnega prehitevanja je prednji del avtobusa močno zadel v levi zadnji del tovornega avtomobila. Pri tem je nastalo na avtobusu za 200.000 din škode, človeških nezgod pa k sreči ni bilo. Voznik Hrast ni počakal na kraju nezgode, ampak je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal proti avtobusni postaji v Ljubljani. Le-tu so ga lukoj nato izsledili prometno-varnostni organi, ki so avtomobilom. mokronoški konferenci je bila izredno velika, zlasti so prišli s Trebelnega. Plodna je pa bila tudi zaradi tehtnega razpravljanja in pr -tresa o njihovi bodoči komuni. J^ploh je opaziti, da po takih konferencah postanejo jasne mnoge stvari o komunah, tako pri prebivalstvu kot pri političnem vodstvu v kraju. prli, ko bodo položili po sredi cestišča črne kamnite kocke. O. JESENICE cerkvi so zadnje čase dosegli precej uspehov pri svojem delu. Zlasti jih je treba pohvaliti, da se je precej članov vključilo v DPD Svoboda. • Tudi delovanje SZDL v Stari cerkvi je bilo dokaj plodno. Vse proslave, nabiralne akcije in drugo je bilo opravljeno pod njenim vodstvom. Pomanjkanje prostorov za sestajanje članov raznih organizacij, za prireditve in podobno je v Stari cerkvi poseben problem. Zato je dal LO MO Kočevje na razpolago poslopje sredi vasi, ki ga bodo letos preuredili v kulturni dom. V ta namen imajo vaščani pripravljenega že precej gradbenega materiala in tudi nekaj denarja. Pri gradnji bodo Da pomagali člani SZDL s prostovoljnim delom. Program, ki ga je s (pevci pripravi*l ravnatelj nižje gimnazije, je obsegal partizanske, umetne in narodne pesmi. Do- otepava s svojim poldne so pevci zajpeli nekaj ža- vprašanjem, vendar I ^ v 1. m ..I« nltr! X.. m n < 1 r* . T T' /\ An O * 1 ITI 5) 1 rt D3 iz nrastnisKe rinl. bo zraslo :.ekaj zdravnik« . )jcev gih najvišje kvalificirani P Le“J ln Z"™""zdravstvenim - vprašanjem, P® Jgj^drav- lostink na pokopališču pred spo- (vedno enak: imajo pa m ^ Komunski komite ZKS Jesenice je priredil šestdnevni seminar; dopoldne so ga obiskovali vodilni ljudje iz tovarne, zvečer pa javni delavci iz družbenih in gospodarskih organizacij na Jesenicah in okoliških vaseh. Med obiskovalci je bilo zlasti veliko sekretarjev osnovnih par- _ tijskih organizacij, članov upravnih od- j dinarjev pomoči. Pomoč je predvide- borov in delavskih svetov. Udeleženci na tudi za gradnjo silosnih Jam. Kdor Okrajna zadružna zveza je v dogovoru z OLO Kočevje razpisala več denarnih prispevkov, ki naj bi jih razdelili posameznim kmetovalcem. Kdor bi si gradil na primer gnojnično jamo ž gnojiščem, bo dobil do 50.000 seminarja so poslušali predavanja o ; družbenem planu za leto 1054/55. Po pre- ! davanjih se je razvila živahna diskusija in so se navzoči zlasti zanimali zn nov plačni sistem. š , si bo uredil 4 do 6 kub. metrov veliko jamo, bo dobil od 25.000 do 50.000 din. Za pomoč kmetijstvu je tako predvidenih 6,000.000 dinarjev. D. V. Staro Ljubljano je treba asanirati Ljubljana, 18. marca. V živahnem razpoloženju je bila danes popoldne 58. skupna seja Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev glavnega mesta Ljubljane. Seji so prisostvovali zvezna ljudska poslanca Vlado Krivic in Jaka Avšič ter pred- j sednik Mestnega ljudskega odbora dr. Marjan Dermastia. V vrsti problemov, ki so jih na MLO obravnavali v letošnjem letu, veseljiva dejstva sodi pobuda, da bo i MLO postal nosilec finančnih sred- j programske skice že gotove. Po prvem načrtu predvidevajo, da bi na men Ukom padlih borcev. O. T. I nika. »Deset let v svobodi« V Kranju bo 21. in 22. maja zlet vse slovenske *nM'ne Mladinske organizacije Slovenije LMS Kranj so ie!fte j c bodo v Kranju pripravile velik praz- šolsko mladino. Nain del0 in nik pod geslom »Deset let v svobodi«, beti za P0'!41*;"0'1?®,;. v mladinski« Za to manifestacijo, ki bo 21. in sploh za poživitev ae Konusija 22. maja, se prav posebno pripravlja organizacijah na soia . ustanovn gorenjska mladina. tudi poskrbela, da i,jer je še n.1" Mladina na Gorenjskem je ta me- mladinsko organizacij* ’ voriii, da 1° sec poživila svoje delo. V tovarnah so ; majo. Tako so se ze a & iol! v začeli spet ustanavljati mladinske or- | bodo ustanovili na vaj j,e je pa gaaisacije. Pri Okrajnem komiteju i Cerkljah in v Gorenji . gladini na nižjih gimnazijah dovou mla. nad 15 let, bodo tam ustanu dinske aktive. e mia- Po vseh krajih Gore£iS0 proslavo-dina pripravlja na majsK Kroparjl. Za njimi pa ne..za? ,? na Jesenicah- Med najdelavnejšimi so n rnjadine v ki bodo na zletu slovensk _n športno Kranju nastopili s kultur nega teh-prireditvijo. Mladina Tek ključila v nikuma v Kranju P? b° odnm P1?' svoj program še večer n 5,aVe J<-sov in pesmi. Za IPa4f mlekar pripravil program tudi akuv ske šole. . ,2. Omenili bi še, da t>o 21- raZStava v Kranju velika reP^Lm jn izdelkov učencev V3-*?? delavcev vse sirijskih šol ter miadih de ^ p(,d Slovenije. Ze sedaj imaj^ kjer m,a jetjih in tovarnah ses‘a"amU Pr0,? ti dina razpravlja o prog c„vedali b. METLIKA V Metliki je bila pred dnevi konferenca vseh predsednikov, tajnikov in blagajnikov novoizvoljenih odborov SZDL. Udeležili so se je zastopniki vasi Božakovo, Drašiči, Radoviča, Lokvica in Metlika. Na konferenci so se pogovorili o nedavni združitvi občinskih komitejev in občinskih odborov SZDL za občini Gradac in Metliko, ki bosta v bodoči komuni Metlika. V zvezi s tem je bilo precej govora o delu kmetijskih zadrug, ki sedaj svojih nalog še ne opravljajo tako, kot bi bilo treba. Kmetje se zlasti pritožujejo, da KZ skrbe premalo za odkup pridelkov. Pogovorili so.se tudi o pripravah na proslavo desete obletnice osvoboditve. V glavnem bo vse dina razpravlja - c— ter o izdelkih za razstavo. ^ Kranl» mu prepovedali voždjo z avtomoDiiora. gotovo najvažnejši stanovanjski. Izvedeli »o, da so vozniku Hrastu med ceprav stanovanjska kriza nikakor še stev za gradnjo stanovanj in komu-1 tem kompleksu zgradili stanovanja za ureditev vodovoda in dograditev to- nalntk K i r\ X t Ctrlirl nWaltherc štev. 7684781 z arabsko številčnico. Na pokrovu ima vgravirano Filadelfia 1006. Ljudi svarimo pred nakupom, hkrati pa jih prosimo, naj javijo najbližjemu varnostnemu organu, če bi o uri kaj zvedeli. KOLO JE UKRADEL L. K. iz Maribora ie IT t. ra. prijavil postari LM v Mariboru, da mu je _ eprav ni rešena, so vendar naredili na tej poti nekaj pomembnih korakov naprej, s katerimi bomo v letošnjem nalnih objektov. Sklad naj bi postal samostojna finančna ustanova, ki naj bi jo podpirale vse gospodarske organizacije. Po statističnih podatkih Je v Ljubljani 49.748 gospodinjstev, največ z dvema sobama in štirimi člani, kar kaže, da je v Ljubljani potrebnih mnogo več stanovanj, saj je še 16.000 gospodinjstev, ki nimajo samostojnega zaključnega stanovanja. V nadaljevanju diskusij so predlagali, da bi dokončno uredili vpra- več kot 17.000 prebivalcev in bi bila j varne pletenin v Metliki. Med razgo- letu nemara stopili iz začaranega kro- j sanje zazidave površine med Čelov* ga »stanovanjskih zadev«. Med raz- ’ ško in Vodnikovo cesto za kar so Večer kompozicij študentov-komponistov Ljubljana, 18. marca. V mali filharmonični dvorani je nocoj priredil Klub študentov kompozicije na Akademiji za glasbo večer kompozicij svojih članov. To je bila druga prireditev te vrste. Prvi tak večer so priredili lani junija v Križankah. Imena nastopajočih komponistov poznamo deloma tudi že s produkcij teoretskega oddelka Srednje glasbene šole pred dvema ali celo tremi leti, ko so študirali še pri prof. J. Gregorcu, a nekateri morda že takrat pri svojih sedanjih profesorjih. Nocojšnji nastop je uvedel in od točke do točke komentiral kot inteligenten in za vsakega avtorja spretno zavzemajoč se conferencier Danilo Pokorn. Spored Je bil naslednji: Darjan Božič, Preludij in noeturno za klavir; i, i »w ,ii-i i /-'l rrciuuij m iiuviiuiuu /<*1 nia* « !!!ido..l. a _____________ j u_____—na centralni prireditvi Nagra°erfa- društev .Svoboda« in kulturno pro- bo 22. julija v Cerknem- pa osi svetnih društev ter Šolskih aktivov.' najboljše mladinske 000 15.0OO Komisija je točno določila trajanje nejo nespremenjene 10.000). itn1 * „rvoti» Komisija Je P°trd^?tJje da sei° sklep naše radijske P°^.injevalo * . po izvajanlh oddajah^o gl) mUdi,o tekmovanja ln vrstni red društev. Glede na veliko število prijav društev Je komisija sklenila podaljšati tekmovanje do 22. julija. Dneva vstaje j — an _ dc slovenskega ljudstva, in sicer tako, lotno delovanje društev Q pa da bodo do 1 maja tekmovala vsa skih aktivov. Končno .__a )z pre DPD .Svoboda« po razporedu, ki ga dolofftla komisija, sest-av Jq vsakeB objavljamo spodaj, od S maja do stavnikov Sveta za Pr”"xtevala . 22 julija pa bodo nastopala pro- okraja. Komisija bo ttP° bo(jo 1^* svetna društva po razporedu, ki ga nja odnosno ocene, KI J* dopis11 ’ bodo objavili naknadno. Vsa društva zlil posamezni poslušalci se morajo držati določenih datumov i naslovljeno na Radio ^ tu za snemanje oddaj. ! s tem zasedanjem k°™Leznil) dru Prav tako so preložili tudi tekmo- zaključujejo prijave posa vanje šolskih aktivov, in sicer do štev in aktivov. ko prosve 12. junija, ko bodo razdelil! nagrade Razpored odda) delav zmagovalcem ob zakllučku pokrajin- nlh društev .Svoboda«; 07 mar -ske^a zleta .Partizan« v Kopru. 20. marca: Anhovo __________________________ _ _ _ 27 —^oVa Glede na omenjene spremembe Je Šempeter pri Gorici: 3 aj?Drtta: komisija sklenila povečat: fond na- Gorica in Aldovščina; >“■ —ha: v grad, tako da bodo do 5. maja v ja; 17. aprila: Sežana: 2*. o*««, tonu u. uuuu uu v. 1.1 aja v ja, 11, d^iiid. ----------- , J, Ajdovščini nagradili trt najboljša vača in HerpelJe-KMin“’, 2 m«8' DPD »Svoboda« z naslednjimi nagra- | Koper in Miren pri Gori • dami: prva nagrada 60.000 din, druga 1 Izola ln Sv. Anton. je zdrava osvežujoča pijača, ki ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu1. Proizvod CELE1A-SAD - C# Robota, 19. marca 1955 C KULTURNI OBZORNIK > NOVE KNJIGE GONARSKA KRONIKA u«Oe. ’ .7 ----------- )lt*uviue generacije, z umetni- Uoristen. bled, dokin^^016113 '*°v‘ca> a*‘ *e Vsekakor se je pisatelj odloči! dogodka. R ^aren „°. ev ne8;i za verodostojno, zgodovinsko re- _ mednje. »leleskop« sodi produciranje dogodka. Toda tudi tu j dali ljudi in dogodke. In nedvomno »Tel i ^ imel možnost, da bj po zgledu j je uspel v nečem: na prepričljiv in toent-i , ‘ Je naslal iz doku- mnogih podobnih del njegovi res- dramatičen način je orisal glavno udgj ^riu'^a gradiva, ki so ga nudili nični, zgodovinski akterji v romanu dogajanje. Zdi se, da je knjiga epo- r»Bosti ^ te siJ.ovite.> P° organizi- prerasli v popolnejše, s pisateljevo ™,ia '■>-> SU enotnosti volje, in zavestno- fantazijo ustvarjene like. Zdi pa se, v oku4' ®s^ven® tovrstne akcije I da so bili ljudje in dogodki še pre- Evropi. Zrastel je iz ! blizu, da bi lahko uresničili zami- ^uasUčnih spominov, ki jih je1, Ba ... °ojavil v zbirki »Spomini na (ioJ^apska leta«. Dve leti jih je nJeval s spornimi ostalih ude- kižp lo jCav ni tako se je nakopičilo ragoceno gradivo. Pri tem ne gre le zgodovinsko veren opis zaoi« 13 samefc’a> temveč tudi za jjj osebni h zgodb, čustev, misli 2„rJ>0JInovanj generacije z veliko ro °-VUlSlco nalogo. Opis kopanja (j„n 12 okupatorjevega taborišča v h; D^rsu.„ltaže ponekod težnjo, da Peraščal v podobo generacije. !emoVt0r s*a' pred kočljivo di-‘ a^' ostati veren pripovedova-Cjj e8a> *a zgodovino naše revolu-se d ?omc,nbncga dogodka, ali pa 10 kot pripovednik nad go- dokumentaričnost in ustvariti Pon ?In.°’ 1)0 morda po duhu ■ °^rai! dobe — toda na Bodw° to^neSa reproduciranja do-Sa ..a* "a škodo fotografskega ori-Peje.Ve*<^ akterjev te epo- »am* ^lnetli poedinih teleskopcev (ji ». lahko slutimo določene lju-aio 2l,Ve^e ^ padle, celo prepozna-t0v- P° nekaterih lastnostih, ugo- »>0 lahko, kdo je med teleskop-ciie'vi>r ltn-i‘8e — udeleženec te ak-DjV arjan, kdo je idejni in orga- vodja Igor, kdo je Vojo ^ njej najdemo podatke o sli- ■Ba^k Pirnatu, slutimo zelo - Kai>tno pojavo Dnevnika, ter se ^amo tI'anih taoc. z vrsto znanih in manj imen, tako iz vrst intemi- ** kot kampovskih častnikov. Avtor je torej imel pred očmi je lll, *ion*'retnih osebnosti, ki jim Pobeg uspel, vrsto drugih, ki jim , *ispel, zgodovinsko točno dolo-ta> Sodek, ki se je zgodil lega in pj”8 .^ne in ki ga je želel vemo popra kakšne možnosti se pravza-j |V.nudijo pisatelju, ki hoče ob-, »a^i tako gradivo? Predvsem je ^ fo odgovoriti na gornje vpra-4 ,Je> preden se spustimo v kakrš-K°li analizo dela ali oznako zvr- ^ Ker gre za konkreten zgodovin-dogodek z znanimi akterji, ge-afsko, časovno in zgodovinsko določeno dogajanje, ki ga ca^ ^eii postaviti, se mora za-JT/*. tega opredeliti ali za pisanje J^lovinskega romana, kronike ali log*®*® — ali za roman, kjer v do-pi zgodovinskem okolju raz- ^ I® usode svojih junakov, se pra-1 ..^nušljemih junakov plod pisa-Jeve fantazije. Sj. ^Pomnimo se ob tem, kakšne JaJne možnosti je imela Anna Se-v svojem romanu »Sedmi 51,. > kjer se je na neki zgodovin-dogodek samo oprla, pa sama ^Ustvarila sijajne like socialistov , »eguncev Georga Heislerja, Wal-J*9 in drugih. Kakšne kreacijske 80 se 1^'ko sprostile, kakšna W i°ba generacije je zaživela pred . alčevimi očmi, kako dramatična r bila lahko slika pobega, kako soičnejši, polnokrvnejši glavni ju-g ’ kakšno strahotno podobo fa-t0^a je lahko podala. In vendar d ®i bila verna reprodukcija zgo-v*nsko opredeljenega dogodka. ^ Avtor »Teleskopa« je imel ne-f(jODlno modnost napisati podoben . Qian z motivom bega. Svojstven nil po tem, da so kopali rov (to Poizkušali tudi ujeti starojugo-v®',anslu častniki), da so se hoteli v oboroženo borbo in da jih Ivan Bratko sel. Morda je to storil zavestno: junakov in dogodka se zato lepi svojstven čar pristnosti. Bralec občuti, da avtorju ne gre za bujno fabu-i ran je niti za ustvarjanje nekih fantazijskih junakov, zgodb s psihološkimi zapleti, ampak riše preprosto podobo ljudi. V času, ko pravzaprav šele književno iščemo pravo podobo te generacije med vojno, se zdi, da so taki orisi celo dragoceni. Njegovo osnovno vodilo je torej bilo »ostati zvest zgodovini, drže se načela avtorja »Krutega morja«, da neresničnih zgodb ni vredno pisati.« Toda brž je trčil ob zahteve fabulistike, ob načelo enotnosti in strnjenosti zgodbe, ob nalogo, da v onem ali več junakih poda dušev- jkar daje knjigi potrebno napetost, no podobo generacije. In resnični ki doseže svoj višek v poglavju dogodki so se »pričeli prepletati z Pnlilci trave in slednjič v orisu be-izmišljenimi«, resnično pa je ostalo i ga samega. To je pripovedništvo, ki V Narodni galeriji so pripravili... Od slavnih tujih slikarjev, kil Razstava bo odprta vsak dan eo vplivali na naše mojstre, ima I od 10. do 18. ure v dneh od 20. Prežemal duh akterjev sociali- J^n® revolucije. Podoba te genera-l^e bi bilo najbrž tisto bistveno, j3r bi te junake odlikovalo pred r uf>inii podobnimi knjižnimi ali sničnimi liki iz zgodovine drugih arodov. Kakšen drugačen, mogoč-J[J^i (da, celo vernejši) lik Igorja duhovnega vodje, Črta in drugih j1 tu lahko ustvarila pisateljeva ntazija, sproščena okov veme-I® reproduciranja. Kakšne drama-, ne zaplete bi lahko izkonstruira-ja njegova fabulistična žilica. Da bil roman na pet sto stra- ... Mogel bi tudi napisati roman. j^er bi bil zgodovinsko točen opis n«ga in osmorice akterjev le okvir * fabulo o nekem izmišljenem ®lavnem junaku. Ta bi bil v tabo->sču, toda v duhu ne bi mogel Premljali osmorice na njihovem »?gu, kor bi bil deveti — izmišljeni, ^entia poetica? Morda? Težko je Od 28. do 30. aprila bo v Skop-kongres Združenja predavateljev ® rokovnih Sol. Pred konseresom bodo '^ktorji Industrijskih Sol iz vse 2*ve razpravljali o delu industrij- ioL peja izkopavanja rova in bega, da pa so orisi akterjev skopi in da njihove osebnosti zblede pred eno samo značilnostjo: sem teleskopovec. Z drugimi besedami, že sama oznaka, da si udeleženec te nečloveške akcije, vtisne močnejši osebnostni, kolektivni pečat, kot vse druge drobne osebne oznake. Ce je šlo pisatelju predvsem za to, da prikaže tega kolektivnega duha, tega utelešenega teleskopca, potem je dosegel namen. Zdi pa se, da je preveč skopo izoblikoval posamezne značaje, člene tega kolektiva. Iz osmorice se opazno dviga le Gato kot izgneten značaj, poizkus s karakterizacijo Štefana in Dušana pa kljub vidnim pisateljevim naporom in retrospektivam ni uspel. Njuna lika sta preveč konvencionalno aktivistična. V podobi Črta nekako čutimo glavnega junaka ali vsaj enega izmed glavnih junakov. Kronika se začne in konča z njim. Vendar ostaja zaradi slabe karakterizacije izredno bleda figura (zlasti v primerjavi s Pirnatovimi risbama posameznih fiziognomij in duševnih nastrojen j internirancev). Nekoliko boljši je Miloš. Vendar, čeprav je več opisa in fabuliramja posvečenega njemu, je jasnejša podoba Tarasa, ki je sicer epizodna figura. Tudi med drugimi interniranci je avtorju z nekaterimi kratkimi epizodnimi junaki uspelo ustvariti konkretne in plastične fiziognomije. Take odlične figure so Hribček, Skledar s hlapčkom, požeruh in še nekateri. Pisatelju je treba šteti v dobro, da je ustvaril življenjske podobe okupatorja, upodobljene objektivno, z rahlim prizvokom ironije, ponekje celo tragike (tenente Paa, brivec Mario in drugi). V kroniki se vešče prepletajo usode posameznikov z akcijo samo in s pravo dramaturško spretnostjo so komponirani posamezni dogodki, * knjige Vzbude med braI- Ivan Bratko: Teleskop nedvomno priča o pisateljevi umet- Perečp 3 rafi)ravUanja o vedno niški sili, zlasti še, če upoštevamo, dobe. ^VTraŠanjui :lso zrca,° predvideti, če bi bil tak kompromis »glavno dogajanje — izkopavanje da je to njegov prvenec. ° ’ . rova in beg.« Tako pravi avtor sam. Knjigo je treba presojati kot Vsekakor, odločil se je napisati umetniški dokument dobe, saj edi- kroniko, umetniško reportažno po- no to je bilo mogoče ustvariti, če ...................... ' ’ je pisatelj hotel biti zgodovinsko točen. Tvegano in nesmiselno pa bi bilo knjigo označevati za umetniški roman, kar očitno tudi ni bil pisateljev namen, ko se je loteval obdelave gradiva. Kot opredeljena zvrst — literarna kronika — pa knjiga zasluži, da ji priznamo pomembno kvaliteto, čeprav se stilsko včasih prepletajo reportažni in novelistični elementi. In če mu na dve sto straneh ni uspelo podati podobe poedincev določene generacije, mu je vsekakor uspelo s krepkimi črtami orisati etičnega duha generacije. Staira je tudi resnica, da se pisateljevo pero težje suče v točno določenih zgodovinskih in biografskih okvirih kot po prostranem vesolju fantazije. Zato pa iz Teleskopa veje podoben dih realnosti in vzdušja dobe kot iz Čosičevega romana »Daleč je sonce«, ki je tudi zrasel iz dokumentarnega gradiva. Vendar, če je CoSičev tekst preraste! v romanu, je Bratko ostal bližje kronološkemu, umetniško reportažnemu podajanju. Kljub temu pa je nekje zelo blizu tisti impresivni sili verodostojnosti, tisti patini resničnega življenja, ki so jo znali na platnu s svojimi umetniškimi prijemi tako odlično pogoditi italijanski neorealisti. F. VREG močan vpliv znameniti avstrijski baročni siikair Martin Johann Kremser Schmidt (1718—1801). Na svojih potovanja v Italijo se je neka jkrat ustavil v naših krajih in nam taiko zapustil več kot 40 mojstrovin svojega čopiča. Te dni je v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani raz- ] stavljenih 6 njegovih del, ki jih je naslikal za gornjegrajsko župno cerkev in jih je Restavratorski oddelek Zavoda za varstvo spomenikov LRS pod vodstvom prof. Šubica odlično restavriral. Razstavica. ki jo je pripravil Zavod za varstvo spomenikov LRS je sicer po Številu skromna, vendar i» kvaliteti del nedvomno velik dogodek za ljubitelje slikarske umetnosti. 2e s teh nekaj platen, ki so po formatu izrednih velikosti, saj merita največji preko 5 m, bo mogel gledalec zajeti vso ustvarjalno moč tega slavnega avstrijskega slikarja. do 27. t m^ v nedeljo, 20. t m. pa bo imel prof. Šubic, vodja Restavratorskega oddelka pri Za- ■ Ufusov najnovejši film: ONADVA Beograjsko podjetje Ufus je I huje, kaj1 rtaj stori.. Tod« v tem od- izdelailo nov umetniški film »Ona. dva«. Tokrat se je lotiilo psihološke drame, ki se odvija na vasi v času osvobodilne borbe. Osrednji motiv je paatizanski ranjenec, ki ga skriva kmet Stojam (Milivoje Žioanooič), kmailu pa zve za to tudi Stojaoiov sosed, kmet Ilija (Dr&gutin Todič). Med obema se vname prepir, kajti na kocko sta postavila svoji življenji in življenja svojih družin. Četniki in Nemci zasumijo, da Stojan skri va ranjenca, ga mučijo, ubijejo in mu zažgo hišo. Sorod, priča tega strašnega dogodka, ki edini ve za ranjenčevo skrivališče, oma- ločiilnem trenutku zmaga v njem humanost in Ilija odide s kruhom v skrivališče k ranjencu... Sodeč po sinopsisu je moč' iz tega motiva ustvariti dobro umetnino. Režiserju Skriginu bo detlo vsekakor olajšat naš odlični igralec Živanovač. Tudi ostali igrailci jamčijo za uspeh, statiste pa so i/.brali med kmeti vasi ob Drini, kjer so tudi snemaili glavne dogodke. Film so zfcičolii snemati v avgustu in ga končali v štirih mesecih. Na sliki kmet Ilija (Dra-gutin Todič) s hčerkico (Dunja llercigonja). „J U BIL E E SIN Gr E R S“ Nastop ameriškega črnskega seksteta v Ljubljani (13. zgornjim naslovom sestavljajo ga. J. A. Myersova, obenem umetniška voditeljica skupine, trije tenorji, in sicer Starling '-■v vodu za varstvo spomenikov LRS strokovno predavanje o mojstru, njegovi slikarski poti in interesantnem restavratorskem postopku na razstavljenih delih. Hatchett, Seth McCoy in Wendcll Wil-son, bariton George Goodman in bas Robert Pritchard. Član skupine je še pianist Thompson Lefroy Beresford. Jedro njihovega sporeda so črnske duhovne pesmi (negro spirituals), ki jih izvaja ves sekstet, tu in tam ob spremljavi klavirja, razen tega pa so nastopili še baritonist Goodman kot solist, tenorist Wilson in že imenovani baritonist v duetu, to oboje ob spremljavi klavirja, in končno še pianist Thompson Lefroy Peresford kot solist. Spored je preračunan na zelo Širok krog občinstva. Z avtentično interpretacijo črnskih duhovnih pesmi (avtentično v tem smislu, da jih izvajajo črnci; žal je v knjižici pri enem samem spevu navedeno tudi, v čigavi priredbi je) je zanimiv tako za muzikologa in sploh poklicnega glasbenika kakor za preprostega ljubitelja ljudskega petja in tistega, ki se navdušuje za revellersko in po šla-gersko zaokroženo petje (saj stojimo tu ob enem od izvorov jazzovske muzike). S solističnimi in komornoansambelskimi spevi iz svetovne operne in koncertne literature skuša spored pritegniti zanimanje in ustreči standardnemu koncertnemu obiskovalcu, a vmes vrže kakšno riskirano popevko, pri kateri je odvisno vse od specialnih zvočnih in tehničnih efektov (iCountz: Sanke), da se tudi obiskovalci muzikalnega kabareta ne bi dolgočasili. Vse to je za nas zanimivo, ker nam kaže, kakšne so zahteve ob- vajo k dovršenosti tistega posebnega zvočnega karakterja, ki ga ima celota. Ansambel je prav po amerikansko rit- mično in intonančno precizen in stopnjuje svojo zvočno d raž z gibčnim obvladanjem obsežne dinamične skale. V precizni ritmiki in obvladanju tehnike ansambelskega petja je tudi že dobršen del njegovega učinka. Pod pojem črnske duhovne pesmi so prišle že davno tudi najrazličnejše obče razpoloženjske itd. pesmi. Pesem je grajena po navadi tako, da se začne z zborovskim refrenom, na kar sledi solistična prva kitica, s čemer je vse muzikalno gradivo že cksponirano; kitica preide spet v refren in to se kakih trikrat ponovi; zaključi refren. Karakter spevov nam ni nov, saj poznamo sorodne pesmi Paula Robcsona itd. iz radia in s plošč. A tu nas je, zlasti v zvezi s harmonizacijami, lahko ponovno presenetila sorodnost teli spevov ne le z na^o večglasno narodno pesmijo po vzorcu koroških, temveč vobče z narodno pesmijo alpskega okolja in do neke mere tudi z makedonsko. »Petje čez< seru že omenil; srečamo tudi jodlarske efekte in za makedonsko pesem tako tipično padajočo lestvico z zaključki na terci. Kakšni vplivi teko tu sem in tja, je vprašanje zase. Nedvomno pa ima črnsko petje tudi svoje lastne, enkratne značilnosti. Od obeli pevskih solistov je z glasom in interpretacijo zlasti opozoril nase baritonist g. Goodman. Pianist nam je 7 Gershwinom in Villa Lobosom pokazal primere posebnega, v Ameriki negovanega, odccpka sodobnega pianizma, ki ima neki stil, z ritmično po svoje zelo zahtevno muziko. RAFAEL AJLEC MIRA PREGELJ RAZSTAVLJA V MALI GALERIJI Akademska slikarka Mira Pre- i terjera (nočno življenje, ring, ple- gedij, joj. 1905 v Litiji, razstavlja ' sailke), a vendarle se muči z ugo- v Mali galeriji v Ljubljani slike > tovitviijo naslovne teme, saj so ne- na steklo, tempera zapise na pa- j karteru zapisi le premalo določeni pir in tuš-skice. ] in za nepoznavailea le utrudljiva meve od Povsem moška, čvrsta poteza,: zmeda črt Naslovljena dela na činstva v teh poplcdih v Združenih pastozne_ barve, ostri obrisi, ki se: obiskovalca vplivajo v smislu državah Amerike, in odkriva določene izgubljajo v ritmično izredno raiz- j večje zmožnosti vživetja in kon- ...i.l. _ ---'--1 ' 1 gibani kompoziciji, govori o tem- trole lastnega oziroma slikarjeve- peramentu slikarke in sugestivno ga vtisa. vpliva n® gledalca. Zal so vsa de- Star način slikanja na steklo La brez naslovov, tako da gledalec 1 je Pregljeva uporabila na ta na-sioer z užitkom sledi motivom čin, da ji sicer nerazredčene gro-cksterjera (morje, pokrajina v ze- bo mešane barve presveti j uje in len ju, skupine v pokrajini) in in- kakor razlike v sestavljanju sporedov, je v navadi pri nas in tamkaj. Ugotavljanje razlik med tukajšnjo jn tarakajšno prakso pa nas pelje še naprej, h glasovni sestavi ansambla. En bas, en bariton in trije tenorji, od katerih sta oba krajna 'izrazita falzetista z nalogo, da »pojeta čez«, podobno, kakor je to v slovenskem ljudskem večglasju, oziroma da barvata. Funkcijo barvanja ima pač tudi edini ženski glas v ansamblu. Pevka je v svojevrstni razmestitvi postavljena v sredo zadaj za falango moških pevcev, tako da jim gleda čez ramena. Priložnostne solistične partije prehajajo iz glasu v glas in se lahko pojavijo v kateremkoli glasu od tenorja do basa. Zvočni Tezultat je spričo takšne glasovne sestave svojstven. Jedro tvorijo očitno po en tenor, bariton in bas, ki stojijo skupaj in so glasovno izdatni; drugi trije glasovi pa prispe- MARIBORSKA UMETNOSTNA GALERIJA: Janez Mezan in Jan Oeltien Pomen mariborske Umetnostne galerije dobiva z razstavami slikarjev, ki bivajo in delujejo v okolici Mairibora, širši obseg. Te dnd si ogledujejo samotni (vsaj v dopoldanskih urah) obiskovalci dela dveh »ptujskih« slikarjev. Janez Mežan in Jam Oeltjen nista po rodiu iz Ptuja, vendar jima pomeni Ptuj daljšo postajo v njunem življenjskem in umetniškem snovanju. Oeltjen se je rodil v severni Nemčiji. V Ptuj je prišel pred štiridesetimi leti. Naša domovina — predvsem Haloze •— mu je postala drugi dom. Janez Mežan je Gorenjec. Oba sta čudovit primer asimilacije, ki je rodila mnogo dobrih umetniških del. Ne, ne bi mogli vseh razstavljenih del razglasiti za umetnine, vendair so med njimi dela, ki nas resnično pritegnejo in osvojijo zaradi pristnih umetniških lastnosti. Plodoviitost Jana Ocltjena, ki je razstavil olja, akvarele in grafiko, je dokaz izredne energije slikairjia voterasuu, ki ga osamlje- nost province ni pogoltnila. Svo- i (sijajno zadeto razpoloženje v jevrstna paleta na njigovih plat- kmečki hiši. Na postelji mati, n ih se ne brani primarni h, kri čečih ba Bolnica« okrog nje zapuščeni otroci), »Na pašniku«, »Vožnja s čolnom« in »Ribič«. Razen dveh temper je razstavil Janez Mežan same akvarele. V tej panogi se je po dolgih letih izkušenj izbrusil v pravega virtuoza. Povečini jih je naslikal v suhi tehniki. Njegovi akvareli so precizni in jasni, nekateri med njimi so že kar preveč precizni in vzbujajo vtis, da niso prišli izpod slikarjevega čopiča, temveč izpod fofcokamere. Ti nimajo s pravim slikairetvoan mnogo skupnega. Mnogo ljubši nam je Mežan v svojih sicer jasnih in preoizmih akvarelih, preko katerih pa ie razlit sij poetičnosti. Motivni svet Mežano-vih akvarelov: Kamniške planine, Ptuj, Prekmurje, Makedonija, Dalmaioija, cvetice, drevesa. Med najbolj dognanimi naj omenimo jMlačev v Prekmurju«, »Pred Ptujsko goro«, »Pogled na Kidričevo«, »Bori«, »Cvetoče jablane«, »Beli topoli« in »Magnolija«. D. M. Kulturne beležke Kot vsako leto bodo tudi letos 30. marca podelil; tradicionalne Oscarjcve nagrade za najboljše uspehe v filmski umetnosti. Francoski časnik >Artsc piše, da so kandidati za to nagrado filmi >Upor na Cainu«, >Vaško dekle« in >Na pomolih«. pra»v prozorna jim da sočnost podlaga. Zanimivo bi bilo videti kaka večja dela razstavljajoče slikarke, saj že mali formati njenih ustvaritev dokazujejo obvladanje materiala, razgledanost in invencijo. J. Z. Izšla je ??. številka »Naših razgledov« KeUy, Audrey Hepburn, Dorothy Dan- I darska '» kulturna vprašanja, dridge in Jane Wyman. jz vsebine: Med igralci omenjajo Marlona. Bran- Zunanjepolitični pregled, da, Humphreya Bogarta, Binga Crocby- £>r. Franček Kos: Pismo iz Centralne AmeriOce (popotni vtisi iz Nika-rague). Tone Klemenčič: Ali je ekonomski inštitut LR Slovenije potreben? Božo Škerlj: Prirodoslovno matematična in filozofska fakulteta: de- ja, Jamesa Masona. Kandidati med režiserji so: Elia Kazan, George Seaton, William Willman, Alfred Hitchcock in Billy Wilder. * Beoffrajsko podjetje »A.vala-film« j jo nagradilo ve* filmskih delavcev i 1.1 ena ali skupna? za, najboljšo režijo im kamero pri Katja Vodopivec: Publicistika dejstev kratkometražnrih dokumentarnih filmih, ki eo b*iili izdelani Jani. S 40.000 din vsak sta bila nagrajena režiserja Mikdela Ooči za dokumentarni fiim »Alojzij Steipinae« in (o naši statistični službi). Franc Černe: The London School of Political Science. D. K.: Prvi slovenski socialistični listi (polemika). Mil« Nikolič dokumentni flta j ^ Ma= merarne^mne Iz literarne zapuščine Karla Marxa »Njive spet rode«. Izmed 6ne«maloev so bili nagrajeni I Vladeta Lukič, Mihajlo Popovič in Stanko Aleksič. * Nedavno so ob regulaciji struge Crae reke odkrdlli približno meter globoko grobišče. Muzejski strokovnjaki so kmalu nato odkopali na tem kraju 20 grobov, razvrščenih drug poleg drugega im ločenih z velikimi kamnitimi ploščami. V grobovih eo doslej od:krili 27 pomembnih ptredmetov; glinasto posodo, vo-jašika kopja, okraske itd. Spričo razvrstitve grobov im najdenih predmetov sklepajo, da gre za voja&ko grobišče iz ilirske dobe. * Ob proslavi 10-letnice domačega fiflmia je bil« odprta v Domu JLA v Beogradu razstava razvoja- naše kinematografije. Razem fotografij filmskih umetnikov im prizorov iz (odlomki nz kritike tiskovne debate na VI. renskem dež. zboru). Dobriča Cosič: Korenine (leposlovni podlistek). Robin Laufer: Pismo iz Pariza (meditacija o sodobni glasbi). Vladimir Mušič: Galerija na cesti (glosa po razstavi britanskih plakatov). Z. Kržišnik: Po stopinjah sodobnosti (ob razstavi Stojan Batič — Boris Kobe). Janez Dokler: Velike in male resnice v umetnosti (ob razstavi Stojan Batič — Boris Kobe), Bojan Stih: Knjiga zastrte proze (recenzija). Bogdan Pogačnik: Dvoje srečanj (ob obisku črnskega seksteta in Burg-theatra). Vita! Klabus: Glosa ob novem Stritarju. posameznih filmov so razstavljene Branko Rudolf: Herman Vouk: Upor makete, filmske kamere ter drugi na ^a^ji Čarne (recenz.ja). filmski in tehnični pripomočki. Do- Poleg tega gradiva prinar.iio Na'1 mača podjetja eo doslej posnela prt- • razgledi še več druq’h zanimiv* bližmo 40 unietmi&kih ter več kot 400 Člankov, glos, kulturne vesli. prtn,i, dolgih im kratkih dokumentarnih , novih knjig v tujini ter izpisek iz fUbcoov. I jugoslovanske bibliografije. ŠPORT IN TELESNA VZCOJA rije in »Partizana« Jugoslavije so, Djordjevic. Odbor naj bi vskladil sestavili odibor za proslavo desete ! delo v zvezi z organiziranjem pro-obletnice športa v FLRJ, ki bo j slave v mestih in okrajih ter orga-trajala letos od maja do oktobra j niziral osrednjo prireditev v Beo-v okviru proslave desete oblet- j gradu. niče osvoboditve. V odboru so: j Zamišljeno je, da bodo v okviru Danilo Kneževic kot predsednik. \ proslave v mestih in okrajih raz-Miro Kreačie kot podpredsednik, j lična tekmovanja, športne igre, Dragotin Čošič, Rodoljub Sta,nič, j Partizanovi zleti, slavnostni spre-Ivko Pustišek, Milica Sepa, Bran- j vod fizkultuirmikov in predava-ko Polič, Miloš VeLiekovič, Kosta | nja o napredku telesne vzgoje pri JUTRI SE ZAČNE TRADICIONALNO TEKMOVANJE »ŠARPLANINSKI POKAL« LETOS BO HUDA KONKUR Razen Muleja, ki je že dvakrat osvojil »Šarplaninski pokal«, sta favorita tudi Francoz Collet in Avstrijec Hilbrand PROSLAVA DESETLETNICE FIZKULTURNE DEJAVNOSTI V JUGOSLAVIJI JUBILEJNO LETO Ustanovljen je bil odbor za organiziranje proslav, prireditev in zletov Na skupnem sestanku pred- [ Popovič, Arluir Takač, Stevan Mi- j nas. Po sporedu osrednje prire-stavnikov Zveze športov Jugosla- j kejič, Dušan Vukovič m Dragan ditve v Beogradu, ki bo v začetku maja, ko bo minilo 10 let od ustanovitve fiakultumega odbora Jugoslavije, je zamišl jena slavnostna javna konferenca z večernim športno-telovadnini sporedom. Težišče osrednje proslave bo na posebnem zveznem tekmovanju, ki bo bržkone v začetku oktobra v Beogradu. To bi imelo značaj jugoslovanskih iger in bi bilo manifestacija športnih uspehov in pregled pripravljenosti naših tekmovalcev pred bližnjo olimp iado. Športniki bi tekmovali v vseh športnih panogah in disciplinah »Partizana«. Vrhu tega je zamišljena tudi izdaja brošure o napredku telesne ' vzgoje pri nas, otvoritev potujoče razstave in snemanje dokumentarnega filma. Posebej je bilo poudarjeno, da je naloga odbora proučiti možnosti za pnipoznanje zaslug tistih športnih delavcev, ki so se v tem razdobju odlikovali na področju telesne vzgoje. Ponudbe našim atletom za nastope v tujini Atletski klub »Montray« je povabit Mdihailiča in Ceraja, da sodelujeta na velikem mednarodnem atletskem mitingu 15. maja v Montrayu- Skoplje, 18. marca. Na devetem tradicionalnem tekmovanju za »Šar-planinskd pokail«, ki se začno jutri, bo sodelovalo pet tujih in eno jugoslovansko moštvo. Smučarska moštva iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Francije im Jugoslavije so že ua Popovi šapki, danes pa pričakujejo še prihod grških in švicarskih smučarjev. Skupno se bo pomerilo v letošnjem VESTI IN P ra Hllj Mugoša Mihalič im Milaikov e ta razen tega debila tudi povabilo za atletske prireditve v Al žiru in Maroku. Prireditelj velikega, mednarodnega spomladanskega mitinga v Ober-haiusenu »Rotweiss Oberhansen« je prav tako povabil naše atlete Mihaliča, Lorgerja, M iilaikova in Mugošo Prireditve danes in jutri SMUCANJE počastitev ve- Tekmovauje V smuku « A , enomesečni, tekoo- z Rožce — tri, SMUCamakr1c^IUm<^d^štvenePrtekmeI v menil na P^o^jo k1utov I«en :LJ)Ubl!^,, sm;,k„ V nroslavo desetletnice osvobodit- | 19. marca, ob 17.00. ejno^ ^ smuku v proslavo desetletnice ve. Člani in članice bodo tekmovali na . Uu • Ilirija, 4 km dolgi progi z Rožce za »Prehodni 20. marca, ob ^*^:P^tžinar‘: Branik, pokal vseh padlih borcev«. Pokal brani ob 16.30. F . Beanik. 5 K Jesenice. J,.,______________________________________ , 23. marca, ob 17.00: ^^'oiiipila1' F u Prijave sprejema prireditelj najkas- , 26. marca, ob 17.00: AUK - — -mar, ob 19.00: Branik : 10- Partizan : Kamn’1 ": Branik : Ilirija. : Branik : AOK Ohm- Ljubljana : Fnž ob 19.30: AOK Olimpija : neje dve uri pred startom. Nastopno mesto je ob 11. uri na vrhu Kleka. j ob jv.uu: Drou.“-* * r^nik. Tekmovanje za »Spominski' »• —- fb «$! pokal Tomaža Godca« j m «*«••ob lb;9» Jutri bo TVD Partizan Bohinjska j 2 apHUj ob 17.00:' = ^“aI' Bistrica priredil več zimsko-športnih pri- | 0b 19.30: AOK reditev. Najpomembnejše bo vsekakor ; Kamnik, nirim tekmovanje štafet za »Spominski J ?. aprila, ob 10.00: Kamnik . Tomaža Godca«. Pokal je podaril Oh- g apri/a> 0b 17.00: Ljubljana : Olimpija, ir»mnik. ob 18.50: Fuzinar : 23&S rija. činski ljudski odbor Bohinjska Bistrica , ob zadnjem občinskem prazniku v spomin organizatorja upora in smučarskega reprezentanta. Tekmovanje bo letos prvič, j želeti bi pa bilo, da bi postalo ^ tradicionalno. Prireditelj pričakuje prijavo velikega števila štafet iz vse Slovenije. Istega dne popoldne bo na 50-metr-ski Hansenovi skakalnici meddruštvena skakalna prireditev. Prav tako bodo popoldne tudi sankaške tekme na znani mednarodni smučarski progi Bclvedere, ki bo s tem po obnovitvi prvič otvorjena. ODBOJKA Razpored tekem pokalnega turnirja v Ljubljani V soboto se je v Ljubljani začelo JSojki. Na Delavsko moško pokalno prvenstvo _ v odbojki. Na da sodelujejo 9. junija na tem tiradi- I tekmovanju, ki . 1-----■*._.!-------— -J" 'športno društvo Ilirija iz Ljubljane ciomaLn ean takmova.ii j u- ga prireja Smučarske tekme po Sloveniji PO TRENING TEKMI ODREDA Razočarani gledalci Ljubljana, 18. marca. Blizu 2000 gledalcev jo včeraj razočaranih zapustilo stadion Odreda, kjer je bila trening tekma med domačim moštvom Odreda in Branikom iz Maribora. Po dobrih rezultatih nogometašev Odreda na Reki smo pričakovali, da tokrat v Ljubljani ne bodo ra.zoča-rali svoje pristaše. Res da s«o nasto-pili v nekoliko oslabljeni poetann, toda to nikakor nd opravičilo za zaslužen poraz. Po nezanimivi tekmi so zmagali gostjo z rezultatom 2:1 (2:1). Oba gola za Mariborčane je dosegel Plaznik, za domačine pa Krgin. Kratka ocena tekme je: slabi gostje iu se slabši domačina. E. G. PRVENSTVO SLOVENIJE V KEGLJANJU Špec (»Jesenice«) podrl 895 kegljev V svojem tretjem prvenstvenem nastopu v okviru republiškega moštvenega prvenstva v _ kegljanju so se Jeseničani pomerili z mariborskim Železničarjem v Mariboru. Medtem ko so domačini razen dveh igralcev dosegli le povprečne rezultate, pa so gostje zaigrali izredno lepo in dosegli rezultat, ki jih bo vsekaikor uvrstili na eno izmed prvih mest. Najboljši je bil Spec, ki je podri 895 kegljev in je s tem rezultatom na tretjem mestu najboljših slovenskih kegljačev po osvoboditvi (za Likovnikom — 934 in Starcem — 918). Rezultati* »Jesenice« 4926 kegljev (Špee 895 Kelih 812, Koselj 823, Rebolj 794, Šlibar 828, črv 774). Železničar 4678 (Breznik 792, Ferlan 745, Verbošt 718, Duda 820, Murko 814, Živko 789). G. VSEAMERIŠKE IGRE ZDA daleč pred drugimi Mexico City, 18. marca. Na vse-ameridkih igrah dosegajo tekmovalci čedalje boljše rezultate. Razen tega, da je Rangre skočil v daljino 8.03 m, kakor smo že poročali, je včeraj brazilski atlet Ademar Da Silva z rezultatom 16,56 za 33 cm izboljšal svetovni rekord Rusa Ščerbakova v troskoku. Težkoatlet Scheanansky pa je postavil najboljši rezultat v dviganju uteži 191.5 kg. V večini disciplin pa so bili postavljeni vseameriški rekordi. V teku na 200 m Richards 20.7 sekund, na 800 m Sowetl 1:49,7, 100 m za ženske Jones 11,5, v metu diska Gordien 53,10 m, v metu kladiva Ba-ckus 54,91 m. V vodstvu so dosedaj v skupnem plasmaju ZDA, ki imajo skoraj toliko točk kot vse ostale udeležene države skupaj. Približno tretjino točk kot ZDA ima Argentina, daleč za njo pa je Mehika, Brazilija. Kuba itd. Tine Mulej tudi padce, katerih ni bilo malo, saj 5 km J. Košar pred Korošcem in Hra-| je skakanje s smučmi v Ptuju dokaj ! stel jem, pri članih pa Kužnik pred ri-mlado. Videti pa je bilo tudi lepe in palom in P. Hrasteljem. V veleslalomu , _ , L • • w:*l_____4»J«14S4 1 n C« 1 1 ~ J'---Xl„«. Vrcitll Tradicionalni smuk V HrflSiniK.ll «u«uu. Viucu ±jc» jc um/ tuui it-pu *“.*•,----:—rrj ; . X1 v. uspele skoke, saj je bil najdaljši 16 so nastopili le mladinci m člani. _ Vrstni Alpinistični odsek pri PD Hrast- , raetrov. Skoda, da sneg naglo kopni, red pri mladincih: Kosar, Vavpotič, Mia- - ' * '' * A--o 5«, /vn 0.1 _ I w . . v i *____ L«. TT„irtll. ». 7 XI »ml, • R n Pil Tl I PCI P _ *------------ - . -i uioiur/v . ^zwUa, U« PUC5 11051« / “---7 „ T v J X nik je v nedeljo priredil tradicional- ; drugače bi podobne športne prire- j kar, Hrastelj; pri članih: Bračun, lrsič, ni smuk z Mrzlice v Hrastnik. Proga; ZVabile mlado in staro na graj- Slimšek itd. V skokih je_ pn mladmcin je bila dolga 12 km in je bila dobro speljana z Mrzlice na Križko planino, Katarino, Ojstro, Plesko in mimo Prapretnega v Hrastnik V prvi polovici proge do Katarine je bil sneg dober, pozneje pa je postal zmrznjen in pretrd. _ _.,___ W/lQrmoin /An i prida razvito. V nedeljo pa je tukajš- Rezultati. Miran Biderman (___| nj* »partizan« zbral lepo število smu- i čarjev, ki so se pomerili v teku na 800, 1000 in 2000 metrov. Med najmlaj-TT , i. širni je bil najboljši Cvetko Konrad V Ptuju so tekmovali ski grič. ... v Markovcih pa v teku Markovci pri Ptuju leže v ravnini, zato smučarstvo nikoli ni bilo kaj prid;-------------- . ...... . .. . , v^j^ ci Tanp? 1 nji »Partizan« zbral lepo število smu- Hrastnik) 56, Ignac Jeršin 61, Janez ________________________________ — -o Canžek (vsi Hrastnik) 67 min. itd. tekmovanju za »Šarplaninski' pokal« več kot 50 alpskih smučarjev in smučark. Avstrija sodeluje s sedmimi tekmovalci iu dvema tekmovalkama, Zahodna Nemčija in Francija s po štirimi tekmovalca in dvema tekmovalkama, Jugoslavijo pa bo zastopala zgolj moška ekipa, ker so smučarke večidel poškodovane ali utrujene. Po mnenju jugoslovanskega reprezentanta Tineta Muleja, ki je žel doslej na tem tekmovanju največ uspehov, bo letošnja konkurenca na.j-hujša spričo odlične forme nemških, avstrijskih in francoskih tekmovalcev. Mulej sodi, da je najresnejši tekmec Francoz Collet, ki si je v tekmovanju za »Kandahar-pokal« priboril peto mesto ter mladi avstrijski smučar Hilbrand, ki je bil tretji na tem tekmovanju v smuku. Na sporedu sta samo dve disciplini: veleslalom in smuk: V dosedanjem tekmovanju si je Tine Mulej dvakrat priboril zmagovalni pokal, dvakrat pa tuji smučarji, in sicer: Madžar Peter Siklo leta 1947 in Švicar Tegi leta 1954. PRIJATELJSKO SREČANJE V JUDO-DO Železničar — »Ljubljana« Danes ob 20. uri bo v Ljubljani v stekleni dvorani Direkcije železnic (Pražakova ul.) prijateljski dvoboj v judo-do med Železničarjem iz Maribora in ŽTAK Ljubljano. Obe moštvi bosta nastopili v najmočnejših postavah s po 10 tekmovalci. zmagal J. Benedek pred Hrasteljem, Kočarjem in Korošcem, pri članih pa je Lil najboljši Slimšek. Zmagovalci v posameznih disciplinah so prejeli diplome in praktična darila. Nad 60 tekmovalcev v Preboldu O »Partizanu« v Preboldu je le malo . .. ... poročil. Društvo ni izvedlo niti letne iz Markove, med starejšimi pionirji j redne skupščine. In vendarle je v kraju Irnlrlli Meglič Franc iz Prvenc, med mladinci veliko zanimanje za smučanje, saj imajo V 8KUMU . • • Pa je odnesel prvo mesto Strelec Vik- doma naravnost idealne smučarske te- Na pobočju grajskega griča so tor, tudi iz Prvenc Zmagovalci so rene. Društvene smučarske tekme st ptujski smučarji pripravili 20-metrsko dobili lepe nagrade. Tekme so dokaz, zbrale na startu kar preko 60 tekmoval skakalnico, na kateri je TVD »Par- da se tudi mladina v Markovcih zbi- cev, zlasti mladine, število je razveseljivo tizan« v nedeljo priredil tekme v smu- ra v vrste »Partizana« in da se sklep in bi lahko tudi močnejša društva bila čarskih skokih. Skakalnica se je prav na zadnjem občnem zboru, kjer je i ponosna na takšno udeležbo. dobro obnesla in, čeprav je južni j bilo govora o pritegnitvi mladine^ v j -------------------------------------- sneg precej oviral tekmovanje, je pred | resnici izvršuje, številnimi gledalci tekmovalo 15 mladincev in pionirjev. Ptujčani so skoke gledali z velikim zanimanjem, ker podobne prireditve v Ptuju še ni bilo. Tekmovalce so živahno vzpodbujali in navdušeno pozdravljali vse skoke, »Svilanit« osvojil pokal Za smeh M. R. NAMIZNI TENIS Triglav ali »Ljubljana«? 2e tretje leto tekmujejo sindi- Danes in jutri b0 v Kranju mladin-kalne podružnice kamniških tovarn sko moštveno prvenstvo Slovenije v na-za prehodni pokal tovarne »Titan« v miznem tenisu. Za to tekmovanje se lah-spomin Antona Jegliča, delavca to- ko prijavijo vsa moštva. Po trenutnem vame »Titan«, ki je postal med voj- stanju v Sloveniji je računati, da bodo no žrtev fašizma. Tekmujejo v vseh sodelovali: Triglav (Kranj), Ljubljana, panogah zimskega športa. Do zdaj je Jesenice, Partizan Kočevje, Rudar (Tr-dve leti zapored osvojil pokal »Ti- bovlje), Železničar (Maribor), Proletarec tan«, ki je tudi letos vodil po tek- (Zagorje) in Partizan Škofja Loka. Mo-mah v teku in patrolnem teku. Pri štva so napisana v vrstnem redu, kakor slalomu pa so imeli smučarji »Tita- predvidevamo, da se bodo uvrstila na na« smolo, tako da jim tudi točke v prvenstvu. Lani je bil vrstni red tale: skokih niso mogle priboriti nazaj Projektor, Odred, Rudar, Jesenice, Par-prvega mesta. Zmagal je »Svilanit« tizan I in II. pred »Podjetjem Kamnik« in »Titanom«. Pionirske tekme v Litiji Litijski pionirji so letošnje snežne padavine dobro izkoristili. Prod kratkim pa &o priredili tudi svoje prvemstvo v organizaciji TVD »Partizana«. Tekmovali so v Litiji in na Selah pri Šmartnem. Rezultati: Izlakar 7:53, Kea*žan 8:12, Lebingor P. 8:24; slalom: Rozina 27,5, Zapušek 34,0, Pavlič 36,0; skoki: Povše 110 točk, Zapušek 107, Ambrož 194. Pionirke so tekmovale samo v teku na 800 m, kjer je zmagala Jana Griilova. -j- PRED II* KOLOM ZVEZNE NOGOMETNE LIGb Negotovost V nedeljo se n.ada/jujejo stvene tekme 1L kola p nogo-skega prvenstva I• 2Vtez ostre metne ' lige. Pričakujemo oge borbe, ki je njih rez“lt,*L kJu predvidevati, kakor d pojnla^an, jesenskega prvenstv.a. , . ski nastop ligasev je po boiji ni zanesljivih favonjtov, . ker se moštva niso lPi.atera pravila na tekmovanje nek** pa še zmeraj čutijo posledice p dolgih turnej. ■ Vodilni moštvi ^ Hajduk gostujida v Beogra Osijeku. Čakata ju tekm * štvoma iz spodnjega (I , pome-Zagrebški >P}aDl\seJ°a V prvem rili z Radnickim, ki so o w3j-delu tekmovanja prem o ..^ manjšim rezultatom ,f pT0. se bodo v Osijeku pomerih ^ leterjem. Hajduk je v P bgdo gal s 5:5. Beograjski ki v Beogradu sprejeli a. so ga na njegovem ions Partizan bo igral v SaJeaJ^Upl Železničarjem, Crvena 7a(Jnjih bo gostovala v Skopl^Jk^Jtoi tekmah sta °Bc beograp j;/. zmagali z enakim Te™ugem kolu Najhujši poraz v - - L0KU. jesenskega kola je ut^ici premotiva, ki je bila v Subotici i magana s 6:1. V tem kolu bo ^ ko vrnila na svojem ig , jra-za drago in si prlBorilaJo goceni točki. SarajevsSadu Loko- taši, ki se bodo v Novem pomerili z »Vojvodino*, enstva gem kolu jesenskega P poraz utrpeli na svojem ometati 3:1. Premagali so Jih nogo' iz Novega Sada. Kot priloga pete številke »RADA« z dne 15. maica je objavljen 1955 Društveno prvenstvo v Laškem Gledalca za ograjo: »Veš ta mož že od mladih nog gleda nogometne tekme izza ograje.« TVD Partizan Laško je v nedeljo priredil društveno smučarsko prvenstvo za vse oddelke in v različnih smučarskih disciplinah. Tekmovali so v tekih, veleslalomu in skokih. Okrog 300 gledalcev je opazovalo zanimiva tekmovanja in bodrilo zlasti najmlajše, da bi dosegli kar najboljše rezultate. Najboljši v posameznih disciplinah: pri pionirjih je v teku na 500 m zmagal P. Košar pred Mlakarjem in Ratajem, pri mladincih na tari "nega pravilnika 4* * * t vroči 7^^ Ta načrt, ki je izdelan za potrebe industrije p ^0ja mehanike v Beogradu s sodelovanjem strokovnjakov za organizacijo uprave in gospodarstva pri Sekretaria^^ zakonodajo in organizacijo Zveznega izvršnega sveta, koristno uporabijo podjetja pri izdelavi tarifnih pravum»- List je zagotovljen naročnikom. Letna naročnina 360 din in jo je treba vplačati na tek. račun št. 103- __ 8I43 rti 1 Kofel VICKI BAUM ROMAN Yutsing je z grozo poslušal to bridko in uporno govorjenje. Zdelo se mu je, ko da ga je nekdo oropal postelje in strehe nad glavo. Skušal je zbrati besede, ki se jih je bil naučil. »Učenčeva pot je pot ponižnosti in pokorščine, in učenec z zaupanjem sprejme sleherno mojstrovo besedo,« je ugovarjal mlademu učitelju. Sing-song se je na ves glas zasmejal: »Dobro si se odrezal, ti modri-janček!« je vzkliknil. »Rečeno pa je tudi: ,Če očetov ukaz ni dober, naj se mu sin upre, in tudi ministru ni treba ubogati visokega gospoda. To je pravilo: ne izpolni krivega povelja.* Hočem ti povedati nekaj in dobro si zapomni: naše učenje ni dobro učenje. Podobno je strupenemu opijevemu dimu, ki ti zamegli možgane, te zastrupi z dozdevnim zadovoljstvom in te uniči Toda kmalu bo drugače.« Nič čudnega, da je spal Yutsing nemirno potem, ko je poslušal takšne nezaslišane nezakonite govore. Dnevi, ko je prihajal njegov oče v Sangaj in ostajal doma, so bili za malega Yutsinga čudna mešanica slavnosti in strahu. Dobil je darila, lesenega konjiča, klobuk, kakršne so nosili tujci, puško, ki je, če je prav ravnal z njo, izstrelila plutovinast zamašek. Oče se je smejal tako, da so se- jeli majati napisni trakovi na stenah. Naredil je okroglo desko za tarčo in skupaj sta se učila na zadnjem dvorišču streljati. Mati je oblekla najlepše obleke, kadar je prišel oče domov, bila je belo napudrana in v laseh je imela metuljčka, narejenega iz jadeja. Tiho in vljudno je poročala o domačih zadevah. Očetov glas je bil kar se da tih, kadar je govoril z materjo, in Yutsing je pazljivo gledal, kako vljudna sta bila njegova roditelja med seboj. Večkrat je napeto vzdihnil Pisano je: JJaši materi izkazujemo ljubezen, našemu visokemu gospodu spoštovanje, našemu očetu pa oboje, ljubezen in spoštovanje.* Zvečer in pozno v noč je bilo slišati iz stranskega paviljona plunko in petje, vonj kadila se je širil od ondod, vmes pa se je razlegal glasen, rezek smeh, po katerem je Yutsing spoznal, da je bila visoka oseba pijana. Tudi drugi učitelj je bil večkrat pijan, rad je zahajal v čajame, toda tam ni pil čaja, marveč rumeno vino. Ko pa je potem prišel domov, je odšel na prvo dvorišče, kjer so gorele luči na bambusovih trinožnikih, da so kazale gostom pot, in tam je govoril »Neumna stara baba je stari tiger v Pekingu, deželo uničuje, smrdljivi evnuhi nam vladajo; prefekt ne postane, kdor je moder, marveč kdor lahko kupi ta položaj s srebrom. Zgnila je srednja država in smrdi ko crknjena žival na cesti« Vratar in sluge so ga smeje poslušali in vmes zbijali šale na ves glas, naposled pa se je nekdo kakor iz neprevidnosti zaletel v Singsonga, da je padel v majhen ribnik med lotosove cvetove. Yutsing se je kar za trebuh držal od smeha. Spet druge reči mu je pripovedovala mati, če je sedel pri njej, ko je vezla rože v kos svile. Pripovedovala mu je o njegovem dedu, mandarinu, o mogočnem možu, ki se je ravnal po konfucijanskem idealu: spoštovati starejše, biti dober s služabniki, zvest prestolu, brez napuha in • cr>ominoV skromen na srednji poti Nastala je tišina, od obujanja prj_ na rajnkega mandarina Yutsing se je posebno globoko in ^teri klonil v dvorani prednikov pred tablo na hišnem oltarju, je bilo 'napisano dedovo ime. ong°ve Deda so usmrtili kmalu potem, ko so se uresničile Siu£s_ ^ji-o napovedi, ko so se uprle pokrajine in strmoglavile vladar jju Mandžu. Iznenada je imel drugi učitelj puško, na kateri Je tičal še meč, in z njim je zelo nevarno in grozeče mahal Sele zdaj je Cangova hiša zvedela, da pripada društvu » goljati bratov« in da je pomagal pripraviti prevrat. Na ulicah 50 in v jezeru so plavala trupla med stebelci lotosovih cvetov- ^ ^ Neko jutro so cesarske, rumene zastave z zmajem 1 j^an« nova bela zastava z rdečim krogom in starim znamenjem^ .g je vihrala po ulicah. Singsong je obljubil, da bo ščitil uporn^ storila dobro njemu in njegovemu očetu: in res so se je pri vratih obrnili, ne da bi storili kaj hudega. Yutsing°v^^(jy1 zadovoljno vtaknil roke v rokave in napravil pri novih 6 ,eirye-na okraju vljuden in koristen obisk. Yutsingovega deda, ^gj^ii nitega moža, so obglavili na javnem trgu skupaj s petimi ^v0j cesarskimi uradniki, ki se niso hoteli pridružiti revoluciji* ki ni imelo ničesar proti njemu, je stalo na trgu in Sa pod radovedno, ali bo dostojanstveno pogledal smrti v oči g0 mečem ohranil svoj ugled. To je storil in zgodbo te usm z vedno znova pripovedovali vnuku. Toda Yutsing, ki je s ostalimi družinskimi člani gledal obglavljenje, je zbolel za _ ,ejje Bolezen mu je omogočila, da se je skril za zavese svoje in se prepustil nežni postrežbi svoje matere, tete in Narmah, revolucija ni bila končana in dokler se v mesto ni PoV1^ pVgiio Drugi učitelj je postal tedaj pri policiji velik mož, dobil Je in zmajev ni več dovolil spuščati. za PTT promet v Ljub-1 Stoie°n/eši!a: 28- febr- 1- Je bila1 Okoliš n«,pomožna P°šta Telče, njen; Pošte Tv* Ae bil vkl-iu^en v okoliš | PrWehJu‘S^e-, 31 januarja t. i. je Sv vh P°slovati pomožna pošta ! J® bil Cerkn';co. Njen okoliši narji. lju^en v okoliš pošte Ca j- I w Čestitke Jož3hlUi,!?ožu 111 dobremu prijatelju/ Marohu iz Ljubljane, ki je' Ivanih VT, Gt>rlcl> Čestitajo žena) Čestitk _‘ado in Janko Kočevar. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 19. marca ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Abonma C. (Calettija igra Anton Homar). Nedelja, 20. marca ob 15: Golia: »Princeska in pastirček«. Izven in za podeželje; ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. OPERA Sobota, 19. marca ob 19.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Izven in za podeželje. Nedelja, 20. marca ob 15: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Zaključena predstava za okraj Kamnik. V prodaji bo večje število vstopnic danes od 17 dalje pri operni blagajni. ^....... L ^ Pridružuje Arbd Franc. ( Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Zofiji Sestro*3'* lz Kamnice pri Mariboru rSa tmo,k rojstvu dvojčka - Mi-to Zvonka, sorodniki. TOKtni Klrr>eswenger čestita k So ».S1"1 dnevu ter želi mno-ko sreče Marička. rn,ami Jožefi Arbi in sestri' Arb?^ ^ Vnu^ek Acko — družina čestitajo sin Franci, snaha ( 1 MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 19. marca ob 20: Mira Mihelič: •Zlati oktober«. Izven. Nedelja, 20. marca ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. V soboto in nedeljo, 19. in 20. marca, gostuje del ansambla Mestnega gledališča na Koroškem (Celovec, Borovlje, Zitara ves in Loče), kjer bo uprizarjal Pugetovo komedijo »Srečni dnevi«. Drugi del ansambla bo istočasno uprizarjal v Ljubljani »Zlati oktober«. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom srečr> Peperku želi obilo dan i« n^e£°v jutrišnji 43. rojstni 1«k in kliče še na mnoga leta V Sobota, 19. marca ob 20: Dobričanin: er* Prijatelj. ' j »Skupno stanovanje«, komedija. — Izven. Razprodano. Nedelja, 20. marca ob 16: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z god- Vrhlii diragemu upravniku Jožetu »Mnnl iz PtuJa čestita kolektiv M°da«, obrat n. ........ &ak?i,Strica Gabrenja iz Unca pri j *-**U ter hratranm — Irnnptana bo, petjem in plesom. Popoldanska j predstava; ob 20: Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. Izven. Večerna predstava. Prodaja vstopnic v Mestnem do-: mu, rezerviranje tel št. 32-860. Re- j ijaio on1(>rnarice v Pulju pozdrav-. -------, — — --- Uarii ka 111 vsi domači iz Ljub- ) zervirane vstopnice se morajo dvig- ( niti dan pred predstavo, sicer bodo Blažu Habinc in ^nop Šeliga iz Maribora želijo ( Trj k°legicereČe V življenju ^ sobota, 1 jož, ji1! Slaparju iz Zagorja čestitajo ’ Star&l . 7 mn^mi iiri hrot Poldi zena «r 4,a6viJa Cestni KarS1> sestre z možmi in brat. j^^iukam se pridružujeta tudd ^ai, ■G in Milan. |tou Enetu Prevcu iz ViSevka pri i da« ra trSu čestitajo za rojstni ( Vsi H Am g (M \rr T HnKHnn« , prodane. SKUD »TINE ROŽANC« LJUBLJANA Trg OF 3 (pri kolodvoru) 19. marca ob 20: D. Dobriča-Skupno stanovanje«. Režija Janez Albreht, scena Milan Butina, člana MG. Nedelja, 20. marca ob 16: D Dobričanin: »Skupno stanovanje. Prodaja vstopnic v soboto od 10 do 12 in od 16 dalje, v nedeljo pa od 10—12 in od 14 dalje. ...._________________ E&BS0 LJttBUMJi HH^^vsi domači iz Ljubljane. ^ Dnevni spored za soboto, 19. marca *0va** \ poročila: 5.05 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, LežnUcu* krojažkemu moj- ( 17.00, 19.00 in 22.00. Maribora, čestita in mu želi ) 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslu- so veselja dobra znanka. ( šalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ........................ ' ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Pred mi- i krofonom ^ štirje fantje in Vaški Kotai-jevo iz Ilirske ulice 21/trio — 7.10 Jutranji orkestralni spo-g^dravljajo Majda, Nadica in mož \ red — 7.30 Gospodinjski nasveti — e- J 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes re- klame — 11.00 Radijski koledar — r01 / 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Pisan Prijatelju Zakonjšku iz Rib- \ drobiž za pionirje — 11.45 Blaž Arnič: ulice želi še obilo uspehov ter / Ples čarovnic, simfonična pesnitev ^r^vja Milan. \ — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Za- bavni spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora) — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Okno v svet: Položaj Srbije v arabskem svetu — 13.10 Opoldanski koncert — 14.00 Iz uradnih listov — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Tečaj esperantskega jezika — 23. lekcija — 15.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) — 16.00 Glasbena medigra — 16.10 Utrinki iz literature — Kettejevi soneti — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Pesmi za naše male — 18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.40 Igra tambu-raški orkester p. v. Matka SijakoviČa — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 20.00 Pisan sobotni večer — 22.15 do 23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1. 22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). VIBTI IZ MMIB0M Dežurna lekarna v soboto, dne 19. marca 1955: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Nedelja, 20. marca 1955: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Amer. film: »Julij Cezar« UDARNIK: Angleški film: »Veseli Norman«. l POBREŽJE: Ital. film: »Dekleta s španskega trga«. STUDENCI; Angleški film: »Veseli Norman«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 19. marca ob 19.30: Anderson: »Ivana iz Lorraine«. Izven. Umetnostna galerija — Maribor. Razstava dvojice ptujskih slikarjev Mežan—Oeltjen. Razstavljenih je 90 olj, akvarelov, grafike in risb. Galerijsko vodstvo. Pfijave pošljite na telefon 25-45. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 19. marca ob 19.30: Shakespeare: »Hamlet«. Izven. Nedelja, 20. marca ob 15.30: Shakespeare: »Hamlet«. Izven. Torek, 22. marca ob £0: Friedrich Forster: »Sivec«. Premiera. Premierski abonma in izven. Četrtek, 24. marca ob 20: Friedrich Forster: »Sivec«. Abonma red Četrtek in izven. Petek, 25. marca ob 15: Friedrich Forster: »Sivec«. I. šolski abonma. Sobota 26. marca ob 20: Friedrich Forster: »Sivec«. Abonma red Sobota (delavski) in izven. Nedelja, 27. marca ob 15.30: Friedrich Forster: »Sivec«. Abonma red Nedelja in izven. Opozarjamo občinstvo iz okoliških krajev na nedeljsko popoldansko predstavo Hamleta. Zveze z vlaki so ugodne. Začetek večerne predstave Hamleta Je točno ob 19.30. VESTI IZ TRBOVELJ Zdravniško dežurno službo od sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure opravlja dr. Vladimir Komo-rovsky. Kino »Svoboda-Zasavje« predvaja do 25. marca francoski barvni film »Grof Monte Cristo« (oba dela hkrati). Predstavi ob 16 in 20. Kino »Svoboda-Center« predvaja do ponedeljka angleški zabavni film »Bankovec za milijon funtov«. Kino »Svoboda II« predvaja do ponedeljka angleški film »Zgodba z naslovne strani«. V nedeljo ob 10 bo matineja za mladino z italijanskim filmom »Srce«. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 19. marca ob 19.30: P. Petrovič: »Ploha«. Nedelja, 20. marca ob 15: P. Petrovič: »Ploha«. Zveze z vlaki ugodne za obe predstavi. VESTI IZ KRfiNJfl PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 19. marca ob 20: Saroyan Sartre: »Glejte. Amerika!« Gostovanje v Radovljici. Nedelja, 20. marca ob 16: Joseph Kesselring: »Arzen in stare čipke«. Izven in za podeželje. VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE V KOPRU Sobota, 19. marca, ob 19.30: R. Ferdinand: »3 -f ena«. Gostovanje SNG Trst v Kortah. Sobota, 19. marca ob 19.30 Roland: »Štirje za volanom«. Gostovanje v Škofijah. Nedelja, 20. marca ob 19: R. Ferdinand: »3 4- ena«. Gostovanje SNG Trst pri Sv. Antonu. Nedelia, 20. marca ob 19: Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Gostovanje v Sečovljah. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Torek, 22. marca ob 20: Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Gostovanje v Piranu. Ml§ATWS*»fl PBEO1HJ5J0 tlll!lll!lllllll!lllll]!l!!IIIIIIII[|||llllllllllll!llllllllllllll!lllllllllllinnill!l KINO »S 0 Č fi« Francoski barvni film »Grof Monte Cristo« n. del. Brez tednika Predstave ob 16, 18 in iO. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 15 dalje. — V glavni vlogi Jean Marais in Lia Amanda. liiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimi DROBNI OGLASJ KNJIGOVODJO (KINJO), z ustrezno prakso, sprejme začasno ali za stalno Kmetijska zadruga Sevnica ob Savi. Nastop zaželen takoj. Plača po dogovoru. KOMERCIALIST, z daljšo prakso, vešč angleščine, nemščine in francoščine v govoru ter korespondenci, prost z majem, išče službo. Ponudbe pod »Vesten«. 1020 KUPUJEMO ostanke celofana in pergamentnega papirja. Radionica bonbona, Beograd, Ustanička 114. ISCEM službeno mesto orodnega ključavničarja (orodjar — visoko kvalificiran) kjerkoli v Sloveniji. Pogoj družinsko stanovanje. Ajnihar An- j ton, Rogoza 79, p. Hoče. M 166 ll!l!lll!!!llll!lllllllllll!IIIHIII!llllllllilllllllllllllllllillllilllllllillf!lll!l!l • KINO »KOMUNA« Angleški film »Smeh v raju« Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Alastair Sim. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHvmmiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiii KINO »UNION«: Francoski barvni film: »Grof Monte Cristo« I. del. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Jean Marais in Lia Amanda. Ob 22. bo premiera amer. filma: »Protiletalska zaščita«. V glavni vlogi Stan Laurel in Oliver Hardy. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Slavolok zmage«. Brez tednika. Pred- * stave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Ingrid Bergmanova in Charles Boyer. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, j KINO »LITOSTROJ»: Ameriški film: j »Glej ptička«. Predstava ob 20. — IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIItll KINO »Š I Š K n« Angleški film »Zlata mrzlica« V glavni vlogi Chips Rafferti in Jane Barrett. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Sledi premiera brazilskega filma: »Razbojnik«. Film, ki je bil nagrajen s posebno nagrado za glasbo,- je prvi brazilski film v Ljubljani. llllllllllllllllIilllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllliHIIIIIIIIIIIIIIII Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. JESKNICE: »RADIO«: Avstrijski film: »Dva v avtu«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Ameriški športni film: »Olimpiada v Helsinkih«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE: »UNION«: Danski film: »Spet sva tu«. V glavni vlogi Pat in Patachon. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Ital. film: »Nehvaležno srce«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Premiera jugoslovanskega filma: »Ešalon dr. M.«. V glavni vlogi Nadja Poderegin in Sjeverin Belič. Predstava ob 22. »SVOBODA«: Jugosl. film: »Ešalon dr. M.«. Predstava ob 17. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film k Slovenija, poslovalnica v daije ani’ Posluje od 18. marca 1855 lJana v novo urejenih prostorih Ljub-Jltova 4. Svojim strankam se in jih vabimo, da si Oh ^aše nove poslovne prosto-i te^ Priliki vas bomo seznanili letošnjim programom. r^ana 96, zaradi začete akcije *2°bfa2t>nan^e P01301110 srednješolske vabflovens,co stenografsko društvo ki k na svoj prvi redni občni zbor, V 0 v nedeljo, 2. aprila ob 9 dop. ^blja^i Ekonomske srednje šole v in ?ruštvo visokošolskih profesorjev to>nrSanstvonil1 delavcev sklicuje za ^eljek, 21. marca ob 20 v pri- ?vni Predavalnici na Univerzi Pravi- anov» na katerem se bo raz-stva o reformi obveznega šol- • Prosimo polnoštevilne udeležbe. laj^J^ladost in svežino v 5 minutah da tvojemu obrazu samo etilna maska TEINT BELL! KONCERTI izrednega zanimanja za daji5®rt pianistke Ed:th Farnadi bodo v prodaji vse rezervirane vstop-Dart n dodatni sedeži v prvih vrstah ob Umrli so v Ljubljani ®reskvar Jakob, kmet. Pogreb bo nes> ob 14.30 na Zalah. Žabjek Karolina. Pogreb bo danes !5.30 v Dravljah. GRADBENO PODJETJE »VISOKOGRfflDNJa« SARAJEVO razpisuje LICITACIJO ZA NASLEDNJA OBRTNIŠKA DELA: — vodna instalacija in kanalizacija — elektroinstalacija — teracerska dela — parketarska dela — ključavničarska dela — kleparska dela — steklarska dela — kamnoseška dela — soboslikarska dela — prekrivanje streh na treh stanovanjskih blokih s 85 stanovanji na Gr-bavici v Sarajevu. Vsa pojasnila, nairti in ostali podatki se lahko dobe od 12. marca 1955 pri G. P. »Visokogradnje«, Sarajevo, Romanijska ulica 3. Vsa gori našteta dela morajo biti končana letos. Ponudniki lahko prevzamejo dela v celoti ali po blokih. 8126 Prodamo po ugodnih cenah različne nove rezervne avtomobilske dele za angleške avtobuse AEC — tipa 7,7 lit. poltovomi zaprt avtomobil (furgonet) OPEL-BLITZ — nosilnost 1000 kg tovorni avtomobil Buick nosilnosti 3 tone avtobus Jilfa-Romeo za 40 potnikov — pogon na nafto 2 rcvolverski stružnici ZUGREBAČUCI ELEKTRIČNI TRUMVAJ ZAGREB, RADE KONCARA 239 528 y>Charleyjeva tetka«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo še danes in jutri. — SLEDI: premiera brazilskega filma »RAZBOJNIK«. Film je bil nagrajen s posebno nagrado za glasbo in je prvi brazilski film v Ljubljani. Sprejmemo perfektno daktilografko | z eventualnim znanjem stenografije. — Plača po dogovoru. Javite se uredništvu »Ljudske pravice« ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KOPRU razpisuje mesta: C IH K li n KB CELJE sprejme večje število fizično močnih in zdravih nekvalificiraaih delavcev v starosti od 20—45 let v stalno službo Javiti se v personalnem oddelku podjetja Si ! C-94 . sekretarja j likvidatorja dajatev j statistika ! ♦ zdravstvenega referenta j strojepiske j ♦ ♦ Lastnoročno napisane ponudbe z obširnim življenjepisom j in navedbo znanja jezikov naj kandidati (kandidatke) pošlje- | jo upravi Zavoda do 31. marca 1955. j i 1015 : So!ilno gradbena podjetje »ZIDAR« Kočevje sprejme : gradbene inženirje gradbene tehnike delovodje šefa za gospodarsko-računski oddelek knjigovodje vodovodne inštalaterje Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru, stanovanja preskrbljena Ponudbe poslati na tajništvo podjetja PODJETJE IMA GRADBIŠČA V KOČEVJU, DELNICAH, REKI, RIBNICI, VELIKIH BLOKAH, PIVKI IN PRI ELEKTRARNI CABRANKA 1013 CEMENTARNA TRBOVLJE sprejme takoj finančnega knjigovodjo PONUDBE Z NAVEDBO DOSEDANJE ZAPOSLITVE POŠLJITE PODJETJU PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU List izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravicae. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev 21-613 ln kulturna rubrika telefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10'IL — Uprava: Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice€ — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo SOBOTA, 19. MARCA 1955 Gre za mnogo zlata in srebra v palicah in za cele vreče zlatnikov in srebrnikov Nekje med strmimi pečinami pogorja Sierra Madre v Mehiki leži količine zlata in srebra v palicah ter za cele vreče cekinov in srebrnikov vrednosti več milijonov dolarjev, votlin,a, v kateri je spravljen zaklad, je znana samo netopirjem, kuščarjem in edinemu člo Njegova tolpa je naposled narastla v majhno vojsko. Viiia je nastopal kratko in brezobzirno. Nič hudega sluteče mesto je napadlo nekaj sto njegovih pajdašev. Izropali so banke in odnesli vse zlato in srebro. Sleherni odpor bi pomenil takojšnjo smrt. Nihče se mu torej ni , 5 milijonov pezov. To je bilo pač veku, ki ne more več govoriti, ki upiral. Potem so začeli tolovaji na- j presenetljivo napredovanje za moža, pa je poskrbel, da zaklada nihče , padati hiše petičnih meščanov, i je za£ej kariero kot tat. Pancho ne more najti. "—’ " v Po več takrat običajnih prevra- spremljevalci za skalami v zasedi, tih je postal tik pred prvo sve- Pancho Villa je pridrvel z avtom tovno vojno predsednik Mehike i P° ovinku, ko se je usula nanj plo. Huerta. Odločil se je za svojevrsten i kompromis z nevarnim roparjem: j Pancho Villa je postal guverner v ! državi Duraiigo z letnimi dohodki Gre PANCHO VILLA ha ročnih granat in krogel. Njegova telesna straža ni več utegnila streljali. Veliki avto se je zasukal in prevrnil. Vse potnike je vrglo čez skale, samo Pancha Villa ie še sedel v njem, toda bil je že mrtev. Mehiško ljudstvo pa dolgo ni hotelo verjeti, da je poglavar roparske tolpe mrtev. Ljudje so bili Ugrabili so mnogo njihovih žen in villa je razpustil svojo roparsko tol- hčera, da so jih pozneje proti bo- p0 lu začel življenje samolastnega gati odkupnini izpustili. Ko je bilo fevdalnega gospoda. Najbrž je v . . , „ , ..... ropanje v mestu končano, so pri- polnejših letih spravil skupaj svoje prepričani, da je neranljiv. Šele ko za zaklad iancho VilJasa,; redili orgije pijančevanja in kru- , zaJdade in jih zakopai. Na to ka- so uradno pregledali njegovo truplo, ir piavo ime je 1 o or° eo . tosti. Naposled je Pancho Villa od- 1 žejo mnogi izleti v Sierro Madre, so ljudje verjeli, da so rešeni več- ango. je e en naj j o- , peljal svoje pajdaše nazaj v gore, ; kamor je zmeraj hodil sam in ni- nega strahu. Salas je dobil od me- glasnih banditov 20. stoletja. Postal : za njim pa so ostale razvaline, po- j_-.____ - = .. ..= . uai. -i-j. j. Sčasoma so naropani zakladi te. asega sioie ja. . a drznega roparja narasH tako da nezanesljivega m nevarnega nws[ svoj zakkllo 30 lot, pa ima zbrajnriih žo 280.000 fotomogativov origimajl-ivift umefonain z večjega dela sveta iz vseh časov. Ta arhiv je zdaj neprecenljiva dokumentarna vredmost, ker boi zbrani v njem negaitivi mnogih del umetniške vrednosti. Ta dela so bila med obema svetovnima vojnama uničena. »Fo-to-Marburg* ima poseben način fotografiranja umetnin, ki bi ga lahko imenovali znanstvena fotografija. Vse delo opravijo na mestu, v vseh krajih sveta, razne fotoekspe-dicije. Po etatističnih podatkih UNESCO je bilo leta 1900 na svetu 1,600.000.000 ljudi. Od takrat jo naraslo n jih število za 700 milijonov. Od vseh ljudi na svetu jih živi 1,300.000 000 v hišah, 700 milijonov v kolibah, 300 milijonov pa sploh nima strehe nad glavo. Tudi bolje oblečenih je samo 1300 millijonov, vtem ko nosi 700 milijonov ljudi le posamezne kose obleke, 300 millijonov pa je nagih. tisoč gobavcev. Gobavost je torej omejena na nerazvite dežele in zato je dolžnost OZN, da priskočijo tem nesrečnežem na pomoč. Prof. Debre pravi v svojem poročilu, da lahko gobavost v začet-| nem stadiju zelo učinkovito zdravi darda. Snaga je razen zdravil,naJ_ večji sovražnik gobavosti. 0 sredno se gobavost prenaša manj, kakor ljudje mislijo. Bolnikov ne bi smeli zaPre‘‘ posebne kolonije, če je le m ,„.„ne ljaviti določene higienske Ob nedavni premieri zadnjega filma Sache Guitryja »Napoleon« v pariški operi, kateri so prisostvovali tudi predsednik francoske republike in številni ministri, so pred opernim poslopjem postavili Napoleonov šotor ter stražo v uniformah Napoleonovih bazar jev primemo skrivališče, so morali VHlo. Naloga ni bila lahka. Villa Ovce, ki dajejo dobro volno, iz gubljajo čedalje več pomena za človeka. Volno namreč čedalje bolj izpodrivajo umetna vlakna, ki jih izdelujejo v tovarnah iz stekla in zraka. Ameriški strokovnjaki pravijo, da je zdaj iz umetnih vlaken že 60% vsega tekstilnega blaga. 2e lani je bilo 40% plaščev, ki jih je prodala neka velika newyorška tovarna, narejenih iz umetnih vlaken. Letošnjo pomlad pride v Ameriki na trg najboljšemu volnenemu podobno blago, za dobrih 25% trpežnejše od prave volne. Razen tega je to blago varno pred molji in ukrepe- bi b‘- Volna izgublja na pomenu mo s sulfonamidi. Preprečimo pa Posledica odprave internacije ^ jo lahko s Cahnette Guerinovim (la tudi, da bi se dalo na s °.j.ri-cepivom. Široko organizirano cep- gobavcev zdraviti, zdaj Pa ^riva-ljenje in zdravljenje v prizadetih i vajo bolezen ali pa se Sami s y deželah bi lahko napravilo konec jo, ker se boje, da bi P.^ g0j,a- Hladilne naprave bodo odveč Pododbor ameriške Komisije za atomsko energijo je ondan napravil poskuse z mesom in sočivjem, ki so ga obsevali z radioaktivnimi žarki, potem pa je ležalo osem me- secev v prostoru z običajno tempe-ratu o. Živila so ostala nepokvar-ne draži kože. Z njim so napravili j jena. Pri tem postopku niso potreb- več poskusov v kemični čistilnici in j ne nobene hladilne naprave. Ni iz- . ugotovili, da je treba samo paziti, i ključeno, da se bo ta način kon- ujetniki naropane dragocenosti na . je še zmeraj imel okrog sebe moč- i (]a ne pride pod prevelik pritisk j serviranja živil kmalu razširil v ži- določenem kraju zakopali. Potein si no IcJesno stražo in vohiuii so mu | a!i prehudo vročino. Zelo lahko ga | vilski industriji — za zdaj seveda samo v Ameriki. Napoleonova ljubezenska zgodba na dražbi V Londonu so za 6440 funtov I To je zgodba o ljubosumnosti in je moral vsak ujetnik izkopati grob. j sproti sporočali o vseh dogodkih. ! je' oprati. Ko so bild grobovi izkopani, je vse Salas pa si je znal pomagati. Po-ujetnike po vrsti postrelil. Viharji trpežljivo in spretno se je približal so potem zasuli grobove s peskom cilju. Zvedel je, da Pancho Villa in prstjo. Nekaj teh grobov so poz- j vsak teden večkrat zahaja k svoji neje po naključju našla, toda o za- j ljubici v Jimenez. Nekaj ur pred kladu ni bilo ne duha ne sluha. Po vsakim obiskom je dal zastražiti ovinkih se je Pancho Villa vrnil v | cesto, potem pa je pridirjal po njej taborišče, kjer se ga nihče ni upal j v avtomobilu sredi telesne straže, vprašati, kam je skril plen. i oborožene z brzostrelkami. Tako se Nekoč pa mu je vendarle predla ' je vozil na sestanek z ljubico. Divja ' trda. Napadel je bil neko ameriško , gorska pokrajina ob Cesti je bila prodali na dražbi rokopis nedokon- ! spletkarstvu, njen junak je mlad obmejno mesto iti ga temeljito iz- j kot nalašč ustvarjena za zasedo in čane ljubavne zgodbe, ki jo je pro- ! častnik. Napoleon jo je napisal ropal. Posledica tega je bila, da ' Salas je kmalu poznal vsak kamen dal neki newyorški zbiratelj. Iz te I leta 1785. je poslal ameriški general Pershing | v okolici. I zgodbe, kj obsega kakih 1500 be- | Ta rokopis je kupil privatni zbi- za njim kazensko odpravo. Več me- j Dne 20. julija 1923 so bile pri- sed, in ki je edina priča mladostne ralec Samuel iz pomembne- zbirke secev ga je zasledovala, toda Pan- prave že tako napredovale, da je | ambicije bodočega cesarja, da bi francoskih dokumentov, ki je pri- cho Villa se jim je znal zmeraj v Salas lahko tvegal napad. Sonce postal romanopisec, je moč predvi- padala pokojnemu Andreju de Cop- zadnjem trenutku izmuzniti. I je pripekalo, ko je čakal s svojimi deti njegovo bodočo kariero. j peru. Samuel je kupil tudi za 1400 funtov pismo, ki ga je Napoleon pisal istega leta neposredno zatem, ko je bil povišan v topniškega poročnika. V tem pismu se Napoleon brani pred obdolžritvami, da si ne dopisuje s svojimi starši na Korziki. Tretje Napoleonovo pismo iz 1786. je bilo prodano za kakih 400 funtov, medtem ko so njegovo nepodpisano pismo materi, ki ga je napisal 1789. in v katerem govori o razmerah v Franciji in položa ju v Evropi, prodali nekemu Francozu za 720 funtov. taborišča gobavcev. Zatiranje vosti v svetovnem obsegu bi s zahtevalo mnogo denarja, ce ,ra. dobrih zdravnikov in mnogo vil. — »Takoj zlezi dol, Oskar.« »Bom že zlezel, kadar se zahotelo. Kdo pa ukazuje pri nas?« prav: a»pr»v 'V, m PISE VOJKO NOVAK RISE FRANCE SLANA 91. Kdaj pa ti je to prišlo na misel?« je vprašal Evan, ki je čepel na tleh in izbiral lepo kamenje za metanje iabic. »Zadnjič sem šel mimo,« je odvrnil loie. »Tedaj sem videl, kako moško so prikorakali zelenci čez vodo. Brv se je zibala pod njihovo teio. V glavo mi je šinila misel.« »Ti si pa vseh muh poln,« je odvrnil Ivan in vrgel žabico. Sedemkrat jo skočila po vodi. Se nekajkrat je vrgel žabico, nakar je rekel: »Pojdiva na oglede.« Stekla sta ob vodi, kakor da bi se lovila. Pred njima pa je dirjal Piki. Ustavila sta se nedaleč od brvL Vsa zasopla sta sedla na tla. 92. »Pojdiva plavat,« Je predlagal Jože. »Saj res,« je odvrnil Ivan. »Plavava do brvi in si jo ogledava.« Slekla sta se in pognala v kopalkah v vodo. Jože je hitro priplaval na površje. Ivana pa ni bilo od nikoder. Nenadoma pa ga je prijatelj prijel za glavo, priplaval je pod vodo, in ga potunkal. Jože mu je šalo hitro povrnil. Tako sta igraje priplavala do brvi. Oprijela sta se brun, ki so bila zabita v dno struge. Ivan je pogledal navzgor proti deskam. »Imenitno se bodo prelomile,« je rekel. »Prav na sredi jih bova nažagala,« je dejal Jože. Potem sta splavala k bregu. 95. Tu ju je pričakal Piki, ki je bil ves moker. Ko sta plavala po potoku navzdol, je tekel ob bregu in večkrat skočil v vodo. »Škoda, da ni Francka z nama,« je rekel Ivan. »Če prej ne, se bomo našli po vojni,« je odvrnil Jože. »Sii bomo nekam, kjer nas ne bo nihče našel in potem se bomo nakopali in naveselili.« »Z nami bosta šla še Blaž in Tine,« je rekel Ivan. »Pa Še Tthica, Helenca, Simon, Martin in še drugi.« »Lepo ‘ bi bilo,« je rekel Ivan. »Toda najbrž ne bo, ker bomo vsak na svojem koncu, pa tudi vsi najbrž ne bomo prišli.« »Kaj veš?« je rekel Jože. Potem sta šla domov. Bruhanje Krakataua v filmu Ameriška filmska družba Columbia bo snemala letos na Javi film, ki bo prikazoval predvsem bruhanje ognjenika Krakataua leta 1883. To je bilo eno najstrašnejših bruhanj, kar jih je kdaj doživelo človeštvo. Nad Indonezijo se je dvignil 27 km visok oblak dima in plamenov. Lava je bruhnila iz ognjenika 20 m visoko in v njej je našlo smrt na tisoče ljudi. Filmska družba bo skušala prikazati te strašne prizore v filmu. Vohun Falcetano umrl Iz prve svetovne vojne dobro znani italijanski vohun Domenico Falcetano je nedavno v Genovi umrl, star 92 let. Z nekim pajdašem je med drugim vlomil v železno blagajno avstrijskega konzu lata v Ziiricliu in ukradel iz nje seznam v Italiji delujočih avstrijskih agentov. »Zdaj kratko in malo ne d° * dobre hišne pomočnice. M°raI pač sama stepati preproge.« ZAVIDANJA VREDEN Neka petična gospa, ki si misija, da je njen mož bolan, kar naprej hodi k zdravniku. NekeQa dne spet pride in mu jame prip“' vedovati: »...in potem, gospod dokto’’, kaj sem Se hotela reči, veste, n,n{ mož... večkrat lahko sedim Prl njem in po več ur govorim z njl"'\ pripovedujem mu to in ono — a se vam zdi to možno — nenadoin" pa opazim, da me sploh ne poslu*11' da ni slišal nobene moje besede-Ah, povejte mi, gospod doktor, ni moj mož hudo bolan?< *Ne bi dejal,* jo potolaži zdrav-nik, »to ni bolezen, marveč dar.* VPRAŠANJE Neki psihiater je trdil o članku, da so vsi politiki v tej ah oni obli' ki duievno bolni. Ko je Churchill br il njegov članek je namr čil obrvi in zamrmral: *Knj pa so poteni I ljudje, ki duSevno bolnega volijo