Št. 389. JV Ljubljani, torek dne 28. marca Leto* II. fesamezisa št er. v Ljubljani ia Trsta 4 tui. »JUTRO* izhaja vsak da« — tudi ob nedelji in pravnikih — ob 3. zjtrtraj, ob ponedefJHh ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvn »e*ečno K 1'—, 2 dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto •efctetoo K 18-—, polletno K 9*—, četrtletno K 4'50, K 1’60. Za inozemstvo ceioietno K 28-—. t Telefon Stevtfka 118. ! NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t Izven LjoMfaae ta Trste 8 vin. : Urinira in apravnfltv« )* v PranfiSkansM «IW C Dopisi n počBjaj« nnednCttv, naročnina npravaflfcm. Neiraitkirana pisma m m sprejemajo, rokopisi tt m vračajo. Za oglase sc plača: petM vrsta 15 v, •smrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pii večkratne® oginiianjii popast. Za odgovor j« priložiti in »liro. i Telefon Številka 118. Važno vprašanje. Letošnje ljudsko štetje bo dalo premišljati o marsičem. Statistika je najboljši pregled in najzanesljivejši dokaz dobrega oziroma slabega gospodarstva. Ko so po letošnjem ljudskem štetju na Dunaju spoznali, da so dunajske žene rodile v desetletju 1900 do 1910 manj otrok nego v prejšnjem desetletju, je dunajska »N. Fr. Presse“ temu dejstvu posvetila uvoden članek, kjer je na dolgo in široko razpravljala o vzroku in pomenu tega upadka. Na Francoskem je v zadnjem času, kakor smo sporočali izšel celo oklic na narod, ko so spoznali, da je bilo leta 1860. — 35,360.000 Francozov in 40,000.000 Nemcev, letos pa je 38 milijonov Francozov in 63 milijonov Nemcev, da so se torej Nemci pomnožili za 13 milijonov Francozi pa le za 3 milijone, iz česar se je dalo sklepati, da bo leta 1950. 25 milijonov Francozov in 100 milijonov Nemcev, kar pomeni lahko katastrofo za francoski narod. Kadar naši klerikalci grme proti svobodomiselcem, radi navajajo tako statistiko in pravijo: glejte kam vede svobodomiselstvo. Toda Dunaj je v kršč. socialnih rokah in glejte, tudi tam je število porodov padlo, kar je znamenje, da ni samo svobodomiselstvo vzrok, ako število porodov relativno pada. Zato o Dunaju „SIovenec“ ni govoril. Po vsem tem pa se je pojavilo za nas važno vprašanje, ki ga je prinesla seboj štatistika letošnjega ljudskega štetja. Ta le namreč dokazala, da je n a Kranjskem v letih 1900—1910 bilo najmanj prirastka med vsemi avstrijskimi deželami. Podatki o ljudskem štetju kažejo sledeče rezultate. Največji prirastek prebivalstva kažejo dež.: (razven Trsta, ki ima 28'5o/o prirastka) Istra 16'9o/o, Dolenja Avstrija (zaradi Dunaja) 13-9o/o Predarlsko lŽ^o/o, Goriško 12’4o/o, Solnograško 115o/o, Šlezija H‘20/,,, Tirolsko 11 6o/o, Galicija in Bukovina 9 7o/o. Najmanj prirastka imajo dežele: Dalmacija 8'8°/o, Moravska 7-5o/0, Koroška 7‘5o/o, Češka 7-2o/0, Štajersko 63o/o, Zgor. Avstrijsko 5 2o/o in Kranjska 3 3o/o. Značilno je, da je pri južnih in slovanskih deželah najmanj prirasla, kar kaže na izseljevanje in naša bedna Kranjska je zadnja. To velja, da bi se premislilo. Ne moremo trditi, da je ta prirastek 3.9°/o morda zaradi tega, ker morda naše matere rode manj otrok kakor prejšnje čase. Nasprotno; o tem oziru bomo dokazali po Statistiki, da nismo zadnji. Naša plodovitost je večja, nego pri Nemcih, moral bi torej biti prirastek pri nas večji nego v sosednjih nemških deželah. Edini vzrok tako pičlemu prirastku more biti torej le izseljevanje. In če se vprašamo naprej: kaj je vzrok izseljevanju, dobimo odgovor : slabo gospodarsko stanje. In kdo je vzrok slabemu gospodarskemu stanju. Klerikalni deželni gospodarji! Izseljevanje danes ni nič posebnega. Izseljevanje v Ameriko je nazval neki zgodovinar največje preseljevanje narodov, kar jih pozna svetovna zgodovina. Danes se vrši izseljevanje pri vsih narodih, pri slovanskih bolj, nego pri germanskih. Čehi in Poljaki imajo v Ameriki svoje kolonije. Toda pri večmilijonskih narodih se izseljevanje ne pozna tako, kakor pri nas. Pri nas je izseljevanje zadnje dobe postalo naravnost važno vprašanje in sicer z gospodarskega in narodnega stališča. Izseljevanje se vrši pri nas v Ameriko in v naša obmejna posebno v štajerska mesta, v porenska nemška mesta, in na jug posebno v Trst. Ne more se reči, da se pri nas izseljujejo ljudje, ki so doma odveč, danes gre od doma hišni gospodar, domači sin, kmečki delavec — sploh moški brez izjeme. Najdemo v deželi vasi, kjer so z malimi izjemami doma same ženske z otroki. Večino izseljencev vzame Amerika. Danes je v deželi mnogo amerikanskega denarja, mnoga kmetija si je na videz opomogla, v resnici pa je dežela izgubila le mnogo delavnih moči. Izseljevanje v štajerska mesta in rudokope je pasivno: večina delavcev se narodno izgubi, ker bi sicer ljudsko štetje kazalo drugačne številke. V tem oziru je skoraj edino Trst naša svetla točka. Izseljevanje terej ni dovelo dejstvo in prirastek 3'3°/o je le žalosten znak slabega deželnega gospodarstva, ki ga tudi desetmiljanska posojila ne bodo povzdignila.. Resnica je, danes klerikalizem duši deželo, da ne da dihati; klerikalizem ne da izobrazbe ljudstvu, ne pusti misliti, onemoglost, nezaupnost, nesamostojnost je posledica njegove vzgoje. Beg z domače zemlje kaže, da se ne da na nji živeti, pa tudi da ni volje do rešitve, da naši ljudje rajši iščejo življenja drugod, nego da bi poginjali v kraljestvu klerikalizma. Duh, ki mori, je zastrupil našo narodno dušo. boj proti naprednim narodnim smerem, ki je prinesel na deželi zmago klerikalizmu, podjarmil je isto ljudstvo, ki je šlo v boj za ljudsko stranko in ga vrgel v sužnost, iz katere naš človek ni našel druge rešitve, kakor beg v tujino. Mnogi, ki so se vrnili domov, so pobegnili zopet, češ da pod takimi razmerami ni mogoče žrveti. Stojimo torej pred važnimi vprašanjem, ki zahteva temeljite razrešitve. Vseslovanski časnikarski kongres v Belgradu. Razstava slovanskih časopisov. (Kako se je pojavil predlog. — Navodilo za razstavo.) Istodobno s zasedanjem vseslovanskega časnikarskega kongresa v Belgradu od 27. junija do inci. 2. julija (po starem koledarju), se priredi prva in do sedaj edina razstava slovanskih novin in časopisov. Svoje delovanje je že pričela posebna sekcija ,Srpskega novinarskega udruženja", ki se bavi samo s pripravljanjem za to na Balkanu in v Slo- vanstvu vobče edino prvo razstavo, da pokaže razvitek slovanskega časnikarstva. Obenem se proslavi s to razstavo tudi desetletni jubilej postanka in delovanja „ Slovanske časnikarske Zveze“, katera bode imela v Belgradu tudi svoj X. jubilarni kongres.. Predlog za to razstavo je potekel od srbske strani. Za časa trajanja seje glavnega odbora * Slovan, časnikarske Zveze" v Pragi (v začetku prošlega leta) razvil in obrazložil je njen prisotni član, Ivan Ivančič, obširno svoj predlog, da se priredi v Belgradu tega leta prva razstava slovanskih časnikov. Njegov predlog so podpirali na isti seji Srb g. Peter Despotovič, direktor „Srbske Zastave" in Čeh I. Miškovsky, direktor „Naših Hlasov". Predlog so odobravali in mu obljubili vsestrano pomoč: V. Klofžč, I. Holeček, I. Hejret, Nikolov, A. Runta, V. Čer-vinka, Šmid-Boše itd. Nesoglasje je bilo samo v tem, dali se naj ta razstava priredi v večjem ali manjšem stilu. Bolgar g. Nikolov je bil za to, da naj bo razstava časnikov v Belgradu samo srbska in jugoslovanska in tega mišljenja so bili nekateri člani glavnega odbora, ali g. Ivanič ie s pomočjo g. Klofdča in Holečka dosegel, da zadobi s pomočjo tehtnih razlogov za svoje stališče »Glavni odbor slov. čas. zveze" in zaključeno je, da se priredi v Belgradu razstava novin in časopisov v velikem stilu — vseslovanska. Zveza je naprosila „Srpsko Novinarsko Udruženje", da prevzame kongres in prireditev te razstave, kar je udruženje sprejelo in tudi začelo svoje delovanje. Poleg članov „Udruženja" nahaja se v tej sekciji še okoli deset njegovih prijateljev književnikov in ve-ščakov v slovanskih jezikih. Preko zvez slovanskih časnikarjev se pozvejo redakcije vseh listov, da pošljejo svoje eksem-plarje na razstavo; tam kjer ni časnikarskih društev kakor v Rusiji, na Slovaškem, Črni Gori, Istri in Lužiški Srbiji, pisali bomo vsakemu listu posebej in ga bomo povabili k vdeležbi in na razstavo. Izgleda, da je že gotova izložba čeških listov po prizadevanju g. Fr. Hovorke v Pragi in se v kratkem odpošlje v Belgrad. Srbski sekciji razstave se pripisuje posebna skrb, ker tu se izlože vsi srbski listi še iz XVIII. veka in pokaže se razvoj srbskega novinarstva. Izdela se tudi prvi katalog (bibliografija) celega slovanskega časopisja in se razdeli na razstavi. Adresa za pošiljanje dveh primerov časopisov: „Srpsko Novinarsko Udruženje" (Za izložbu) Belgrad, Srbija. Iz slovenskih krajev. Iz Ihana. Poročali ste, da deželni odbor prodaje posestva umrle Ane Sojer, katerega skupilo je bilo namenjeno v prvi vrsti občinskim revežem, ni odobril, ter odredil ofertno prodajo na 20. t. m. Ponudnikov je bilo več, najnižji je bil Breznik, (to je tisti, kateremu sta župan in župnik pod roko prodala posestvo za 36.937 K). Ob ljubil je zopet isto svoto, — najvišji ponudnik pa je bil 40.000 K. In kaj je storil župan ? Na povelje župnika je oddal zopet Brezniku posestvo za 36.937 K To je v nebo vpijoča kri vica, katera se je storila občini in revežem, ki so za celih 3000 K prikrajšani. Pomisliti je treba, da plačuje cela občina le 2000 K direktnega davka na leto, da ima samo občinskih doklad 72 °/o. Za tako revno občino je svota 3000 K ogromna, saj so to davki cele občine za poldrugo leto. Tako gospodarijo sedaj klerikalci v naši deželi, župani morajo storiti, kar jim župnik zapove, pa če vse vrag vzame. Kaj pa porečeta k temu deželni odbor in vlada. Zahtevamo, da se razpiše od deželnega odbora ali od glavarstva pravilna dražba ali pa naj doplačata župnik in župan 3063 K v revni zaklad. Sliši se, da bodo oferenti, ki jih je imel župan za norca, tožili za odškodovanje. Z župnikom in njegovimi podrepniki se v kratkem zopet pomenimo. Iz Jesenic na Gorenjskem. V kurilnici c. kr. državne železnice na Jesenicah pašuje neko nad vse nasilno germansko človeče po imenu Kranzer. Ta surovi germanček uganja nad ubogimi slovenskimi delavci, ki so zaposleni v kurilnici in seveda pod njegovim vodstvom, take stvari, da se človeku kar lasje ježijo, ko jih čuje. Delavce zmerja in psuje z naj-ostudnejšimi in nemarnimi izrazi, katerih menda še v »leksikonu" težko najdemo. „Windische Gauner, Schur-ken, Hunde itd.“, to je na dnevnem redu. No, pa saj se to obskurr.o človeče ni menda boljšega priučil, ker je pred par leti še sam metal z lopato premog. Od tega človeka itak boljšega vedenja in obnašanja napram delavcem ne moremo zahtevati, ampak vso krivdo zadene železniško vodstvo, ki postavi takega človeka za kurilničnega vodjo na Jesenicah, kjer je toliko osobja, kakor bi morda boljših ljudij ne bilo pri železnici. Tem žalostneje 'e za železniško vodstvo, da ne ukrene nič potrebnega, dasi pozna tega Kran-zerja od nog do glave. Pa kaj to železniškemu vodstvu mar, samo da zna uboge slovenske železniške delavce dobro zmerjati in psovati. Kakšen je ta pangermanček Krauzer ali kuril-nični vodja, evo vam par dokazov! Ni čuda, da nam ubogim delavcem, konečno tudi kri zavre, ko 'moramo prenašati njegovi surovosti. Prvič je on velik babjek. Dasi so ga razni časopisi že radi tega prijeli, se ga nič ne prime. Slepi so pa tudi naši klerikalci na čelu jim župnik in kaplan, ki vedno trobita o morali in uganjata farško politiko, tega pa ne vidita, da se Kranzer peča z neko omoženo žensko, ki že delj časa živi pri njem, ločena od svojega pravega moža, v divjem zakonu. Seveda jeseniška farja molčita — ker je Kranzer baje dobro zapisan pri farjih in na katoliški podlagi je menda tudi. Poleg tega je ta Kranzer tudi dober pretepač. Na dan sv. Jožefa je ta vzorni hraniln čni vodja pretepel s svojo gorjačo dva železniška uslužbenca, kar biez vsega vzroka, Obadva sta težko ranjena in sta sedaj doma, ker vsled težkih po-škodb ne moreta opravljati svoje službe. Dasi sta bila čisto po nedolžnem tepena, vendar zvrača Kranzer vso krivdo na nju in od železniškega vodstva je bil še celo pohvaljen. Vsa zadeva je pa že pred sodiščem. Radovedni smo, kakega mnenja bo sodišče. O tem izidu bomo še poročali natančneje. Naša edina in opravičena želja je pa, da ga železniška uprava ali vodstvo premesti kam drugam, ker drugače smo prisiljeni mi vsi, ki trpimo pod njegovim vodstvom zagrabiti za najskrajnejša sredstva. Upajmo,, da bo vodstvo vendar konečno ugodilo našim prošnjam in željam. Prizadeti. Iz Hrastnika. Znano je, da je prejšni dolski kaplan Schiller pobegnil s svojo ljubico v Ameriko. Zdi se pa nam, da bodo Dolanci zgubili tudi sedanjega svojega kaplana g. Kolenca. Tukajšni delavci kemične tovarne hočejo prositi lavantinskega knezoškofa, naj tudi sedanjemu dolskemu kaplanu preskrbi vozni listek v Ameriko, češ, kaj bomo s takim duhovnom, ki hodi mazilit omoženo žensko, ki pa zdrava okolu hodi. Niti to ne olajšuje njegove krivde, da se, kakor sam zatrjuje, že dalje časa pozna ž njo. Pomilujemo le uboge dolske klerikalce, ker vsako soboto toliko zvonijo za dobre duhovnike, a kaplana po svoji volji le ne morejo izprositi od nebes; potem pa se nam tudi smilijo, kajti, kaj bo ž njimi, če jim žurnalistika splava v Ameriko. — Od druge strani pa poročajo. Večkrat je bilo v zadnjem času videti črnega netopirja, ki je letal v smeri od dolskega župnišča in se zaletaval v ogelj nekega stanovanja kemične tovarne. Prosimo g. kaplana, ki biva v župnišču precej visoko, naj pogleda, se li ne skriva dotična nočna ptica pod farovškim ostrešjem, ker bi bilo dobro jo odstraniti, da ne bi vzbujala strah babjevernih ljudi. Slovanski jug. Bosenski Izseljenci. Takoj po aneksiji Bosne in Hercegovine so se bosenski muslimanski siromaki pričeli izseljevati v Turčijo in bosenska vlada je emigracijo podpirala, Po svojih agentih je netila v nezavedni masi verski čut, vsled česar so se muslimanski siromaki kar trumoma izseljevali v Turčijo k svojim verskim bratom. Posestva izseljencev so nato za mal denar pokupili Nemci in Madžari in si tako ustvarili svoje kolonije v anektiranih pokrajinah. Šele po težkem prizadevanju narodnih poslancev se je posrečilo omejiti vsaj deloma nadaljno izseljevanje muslimanov. A emigracija še vedno traja, kljub tetftu, d i se je nekaj rodbin že povrnilo iz Turške v domovino, ker jih Turška ni mogla sprejeti. Samo v solunski vilajet se je od 1. marca 1. 1910. do 1. marca 1. 1911. izselilo iz Bosne 7270 oseb-ali 1577 družin. Umrlo jih je 609, Izseljenci so zelo nezadovoljni z raz. M1CHEL ZfcVACO: LISTEK. Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Da, da prijatelj; o tem ne dvomite. — V par besedah ste popisali življenje, ki ga živim v tej hiši. Kajti vse, kar mi priporečate, delam že zdavnaj: toda doslej sem delala to le iz notranjega nagiba, ne vedoča, ali mi je v rešitev ali v pogubo. Ah, gospod, če bi se vam posrečilo, pregovoriti mojo mater, da zapusti Benetke . . . Preden sem prišla semkaj, sem bila tako srečna . . . _ Kje pa ste bili prej ? — Na kmetih, blizo Mantove. Mati je prihajala po dvakrat na leto k meni, in takrat — kako srečni sva bili! Skupaj sva tekali po travnikih, kakor dve sestri. Kadar je ona odhajala, sva jokali obedve, da se nama je trgalo srce. A vendar bi se rada zopet vrnila v tisto življenje . . . — Upajte, storiti hočem vse, kar je mogoče, da pregovorim vašo mater . . . Bianka je sklenila roke. — Potem sva obedve rešeni! je dejala, ne globoki pomen svoje besede. Kdaj boste govorili terjo ? — Kakor hitro bo mogoče. Morda še nocoj. Ali, bolje . . . jutri, da, jutri; kajti premisliti moram, kaj ji porečem. — Dobri ste, gospod. Res ste dobri. In žal mi je, da vam ne zaupam. — V čem mi ne zaupate? je vprašal Roland začnden. Bianka je zaškrlatela. — Nisem vam povedala vsega . . . Toda potrebno je . . . Neki človek ^ . . eden izmed njih, ki zahajajo v to hišo . . . —- Moja mati me je nekega dne proti svoji navadi vzela podnevi s seboj na Lido. Tisti človek naju je srečal. Spoznal je *ojo mater, dasi je nosila pajčolan; približal se nama je, in le- da bi poznala z mojo raa- den mraz me je oblil pod njegovim pogledom. — Ali bi mi mogli popisati tega človeka ? — Odurno grd je. Tisti dan je nosil abatski plašč, nogavice pa je imel višnjeve. — Bembo! je zamrmral Roland zamolklo. — Mesec dni kasneje sem nenadoma zagledala, da se ta vrata odpirajo. Tisti človek je stal na pragu. Obraz mu je gorel; in take reči je jel blebetati, da jih skoraj nisem slišala, tako me jih je bilo groza. Zakričala sem na ves glas. Moje služkinje so pritekle, in on je odšel, opravičujoč se, češ, da se je zmotil . . . — Kaj pa je dejala vaša mati, ko je izvedela ? — Nisem si upala, povedati ji ta doživljaj. Toda strah me je, in že danes se ga ne morem spomniti, ne da bi trepetala. — Pomirite se, je dejal Roland, s tako temnim glasom, da je deklica prebledela. Jaz vas hočem braniti pred tem člo- vekom. — Torej ga poznate ? — Da, poznam ga, je odgovoril Roland, in njegov obraz se je nenadoma izpačil. Nato se je premagal ter dodal s čudnim glasom : — Z Bogom, dete moje. Ničesar se več ne bojte, in blagoslovite slučaj, ki je storil, da sem vas videl ter govoril z vami. Odslej se ne bojte ničesar več; pod mojim varstvom ste. Bianka se je ljubko naklonila, in izraz globoke hvaležnosti je zasijal v njenih modrih očeh; njih srditi blesk se je omilil ter se raztopil v toplo luč. Roland je bil odprl vrata ter namignil orjaškemu slugi, naj se približa. Govoril mu je na uho, kakor da bi mu dajal povelja. Rekel pa mu je: — Skalabrino, dobro si oglej tega otroka. — Vidim jo, gospodar. — Dobro si vtisni njen obraz, tako da ga odneseš s seboj v neizbrisanem spominu. — Spoznal bi jo izmed tisočih. — Dobro, je dejal Roland naposled, ko se mu je zazdelo, da je Skalabrino dovolj ogledal Biankin obraz, dobro; glejte, da mi kmalu prinesete tiste reči . . . Sluga se je naklonil in odšel. Tudi Roland se je naklonil Bianki, ki je bila zdaj vsa sre- čna, ter je zaprl vrata. — Kako je ? je vzkliknila zunaj Imperija s tesnobnim glasom. — Nobene nevarnosti, milostljiva. Ako se hočete sami prepričati, boste videli, da je vaša hčerka popolnoma zdrava. Imperija je planila v sobo svojega otroka. Nepravi tajnik Paolo — naš Roland — je stopil med tem k Aretinu, ki je prej z Imperijo čakal nanj, ter mu dejal potihoma ! — Povabite svojega prijatelja Bemba k sebi na dom, na zabavo v uzkem krogu, tako da bomo skupaj samo vi, on in jaz. In Paolo se je po vsem videju zatopil v premišljevanja, ki jih je Pietro Aretino spoštoval. — Čudna reč, je mislil Roland, je človeška usoda. Glfcj to žensko, izgubljenko, Kurtizano, ki je njen pohlep po meni v eni sami uri žakrivil morda vso mojo nesrečo! Gotovo je ona kriva, da so me ovadili. Služila je brez dvoma težnjam Foskarija. Bemba in Altierija, tej strašni trojici lupežev, ki so sklenili zavezništvo, da me potope v noč brezkončnega obupa. Dobro. Izvedel sem, da ima hčer, in da ljubi to hčer. To je orodje mojega maščevanja, sem dejal sam pri sebi. Z njim hočem uničiti materinsko dušo, ki je zablodila v telo Kurtizane. Toda, ko sem prišel, da proučim kazen, namenjeno nesrečnici, se je nenadoma naselilo v mojem srcu sočutje. Videl sem njeno hčer in spoznal v nji angela, vrednega usmiljenja in občudovanja vseh mož na svetu! Prišel sem, da jo uničim, odhajam pa z namenom, rešiti jo. Čemu to ? Zakaj si nisem iztrgal svojega šibkega srca iz prsi, iz tistih, kjer sem naselil voljo, da se maščujem. Imperija se je vrnila, vsa žarečih lic, in je prijela Rolanda za roke. — Ah, mojster Paolo, je vzkliknila, vi ste v resnici velik zdravnik. Nikdar še nisem videla svoje hčerke tako zdrave in tako vesele življenja. Gospod Aretino, vaš tajnik je prav zaklad. — Saj se vam rekel, milostljiva, je odgovoril Peter. Ob dotiku Imperijinih rok je izpreletil Rolanda drhtljaj studa in sovraštva, ki ga je takoj premagal. (Dalje.) merami v Turčiji in bi se radi vrnili nazaj, kar jim je pa nemogoče, ker so vse prodali. To je skrajno žalostna posledica aneksije. Splošni pregled. Prebivalstvo Avstro-Ogrske monarhije znaša po zadnjem ljudskem štetju : Avstrijska polovica 28,567.898, Ogrska in Hrvatska 20,850.678, Bosna in Hercegovina 1,895.673, torej ima vsa država skupaj 51,314.249 prebivalcev, kar pomeni prirastka skoraj 10 milijonov. Neki nemški politik o vladnih planih se je izjavil: Med razpustom državnega zbora bi vlada po § 14. izvedla reformo osebnega dohodninskega davka, povišanje davka na žganje in posojilo 16 milijonov. Misli se tudi na reaktiviranje ministrov-rojakov. Ruska kriza. Člana državnega sovjeta, ki sta bila proti Stolipinu, Durnovo in Trepov sta dobila do 1. januarja 1. 1912. dopust. Dva carska ukaza zapovedujeta, da državni sovjet in duma prekineta seje za tri dni. To daje vladi pravico predlogo o zem-stvih proglasiti kot zakon. Delavski penzijskl zakon v Franclji. Te dni je podpisal prezident Fal-lieres dekret, s katerim se daje upravi navodilo glede penzijskega zakona za tovarniške in poljedelske delavce. Kltajsko-ruski spor je postal zopet bolj napet. Listi trdijo, da bo Rusija storila skrajne korake, ako se Kitajska v danem roku ne postavi na stališče, ki ga zahteva ruska nota z dne 16. februarja t. 1. Mehikanski kabinet je demisijo-niral. Zgodilo se je to baje zato, da bi nastal v državi zopet red in mir. Demisija je bila povsod z zadovoljnostjo vsprejeta, ker bodo na ta način omogočene reforme in izpremembe, ki so državi potrebne. Vladne čete mehikanske so doživele pri Hihnahua hud poraz. Padlo je 100 mož. Prezident Taft je poslal kalifor-niškemu guvernerju poslanico, katere vsebina še ni znana. Sodi se, da se nanaša na Japonce in zagotavlja, da zakon, ki tujcem brani nakup zemlje, ne stopi v veljavo. Velika nesreča se je pripetila v Ocili v Georgiji. Brzovlak, ki je vozil ravno čez most, je skočil s tira, pet vozov je padlo v vodo. Mrtvih je 40 oseb, mnogo ranjenih. Sonetni venec. (Žalni slavospev iz polpreteklih dni. V proslavo .Jutrove* zmage spesnil X.) (Konec.) To »Jutro" je zganilo roko prava, zastonj smo šli od Poncja do Pilata, zaman potrkali na mnoga vrata, odveč bild je vmazana pisava. Še Šušteršič je klical: očetnjava! dovolil za kanone mnogo zlata, pošteno blatil je Slovana — brata, pa vendar pride sodna preiskava. Ko bi le mi toliko ne lagali, rohneli ne nad Jutrom in mladini Z usmiljenja bi nas ne bili izdali, in skriti bi ostali naši čini----------- S kupčijo kravjo bomo se zmazali, edino mi smo silni, zdaj v večini. Edini mi smo silni zdaj v večini, denarja treba nekaj bo nabrati, Štefetu, Kregarju odpotovati neznano kam, dokler žive spomini. In skrita čakati potem v tujini, — kot zdravja moral je Lampe izkati, da vodstvo stranke z vlado se pobrati, če rešit’ bi se dali vere sini. Pa saj Štefe, ta dobro zna tajiti, lastnost mu to je dala že narava, resnico on najbolje zna pobiti. A zdaj bo res potrebna pamet zdrava, bo treba se iz zanke hude zviti. Fuj »Jutro"! To nas grdo spodkopava ! Fuj „Jutro“! To nas grdo spodkopava, vse naše goljufije je odkrilo, že mnogim je življenje zagrenilo, in najbolj nam, ko nas zdaj vsak spoznava! Nič ne škoduje bitka mu krvava, pristašev vedno večje je število, celo duhovnom se je priljubilo; »Slovenec" pa do grla v dolgu plava. Izdan bojkot nad nami se maščuje, prej bujno cvetje, zdaj smo suhi klini. Zlagane nam zasluge „Jutro“ ruje. Zaman „Slovenec“ narodnost vso hlini, ker z nami iti vsakdo se sramuje! Enkrat maščujemo se mi trpini! Enkrat maščujemo se mi trpini! Ko Rim ukazoval bo vsem na sveti, sveta vladar pa papež, zdaj ujeti, ko Z2dnja iskra vmakne se temini. En klic zvenel bo v dalji in bližini: „Ali z nami ali na grmadi vmreti! Prostost, svoboda morajo se streti, napredek, veda, misel pa pogini!" Le „Jutro", to strašno še nas ovira. Q, da bi smrtna kosa mu zvenela ! Pa ne! Naklepe le nam vse podira. A naša zvitost drugo bo začela, saj vsaka naša glava že nabira junaška klerikalna nova dela. Magistrale. J-unaška klerikalna nova dela o-peva venec, ki se v čast nam vije. J-utranje žarno »Jutro" vse odkrije, K-ako sta Kregar in Štefe se vjela. R-az prižnic bo beseda božja klela; E-najst, preteče ura s stolpa bije; g-oreča jeza jim z obraza sije, a slava, ta je težko otemnela. R-azkrinkani zdaj mi smo od Bav-bava; Š-umi po vsej že širni domovini; T-o „Jutro" je vzbudilo roko prava. E-dino mi smo silni zdaj v večini! F-uj »Jutro !“ To nas grdo spodkopava; e-nkrat maščujemo se mi trpini. DNEVNE VESTI. Moralisti v Katoliški tiskarni so se izpodtaknili nad v inseratnem delu »Jutra" priobčeno korespondenco, ter so se celo tako daleč razkoračili, da delajo uredništvo tudi za inseratni del odgovorno. To je že največji humbug, ki ga zamore zagrešiti res le najbolj izprijeni klerikalni »moralist". Ker se v uredniški del ne upajo več spuščati z nami boj, so začeli stikati po naših inseratih. Kaj, če bi mi začeli istotako stikati po inseratih od samega škofa blagoslovljenih listih? In kaj, če bi mi gotove gospode iz Katoliške tiskarne vprašali, če se po gotovih lastnih izkušnjah tako dobro spoznajo na inserirane škatlje. Počakajte, počakajte gospodje katoliški moralisti, da izvlečemo vašo katoliško moralo iz — raznih vaših škatelj. Črnuhi za belo Ljubljano! Dr. Šušteršič je imel v nedeljo shod v Unionu. Zbrale so se na tem shodu samo take ekzistence, ki so že neštetokrat onečistile ime naše bele Ljubljane. Dr. Šušteršič se je cel čas svojega govora norčeval iz Ljubljančanov in blatil Ljubljano. Ta hinavec vseh hinavcev, ta škodljivec vseh škodljivcev Ljubljane pa je končal svoj govor tako-le: »Naše stolno mesto, središče Slovenije, ta kristal v kroni slovenskega naroda: Živio! Živio! Živio!" Tak šuft pač zasluži, da se mu pljune v obraz. Umazani črnuhi, ki hočejo onečistiti belo Ljubljano! Kregarju in Štefetu — prede! V petek večer, ko je komaj dr. Šušteršič došel z Dunaja v Ljubljano, sta že tekla k njemu Kregar in Štefe. V večerni uri se je Šušteršič sprehajal od »Uniona" do parka pred sodnijo; tiho se je vršil med njima po- govor o — sleparijah in goljufijah v trg. in obrtno zbornico in seveda tudi o korakih, ki jih bo dr. Šušteršiču storiti proti upeljani sodni preiskavi. Kregar je dajal dr. Šušteršiču informacije. Žnano nam ni, ali imata drž. pravdništvo in vlada že policijske poizvedbe v rokah, zanimivo bi pa vseeno- bilo izvedeti, kako se bo tu mešetarilo. Prihodnjo pomlad se vrše zopet volitve v trg. in obrtno zbornico. Tokrat bo zbornica dobila brez dvoma drugo sliko! Zakaj se »Slovenec" zavzema za mestne policaje? Letos se »Slovenčevi" uredniki prav sumljivo pote-zajo za nižje mestne uslužbence; uradnike, policaje in paznike ter ob-Ijubujejo, da jim bodo pripomogli do zboljšanja plač in avanziranja. Kakor smo izvedeli, se bodo pa teh obljub držali le do volitve, po volitvi pa Lodo zopet utihnili, ker vedo, da so preslabotni za izpolnitev teh in takih obljub. Zakaj klerikalci ne regulirajo učiteljem plač? V nedeljo večer sta to tajnost izdala dva klerikalna inte-ligenta v »Unionovi" kleti. Klerikalec iz Ljubljane je na tozadevno vprašanje odgovoril klerikalcu z dežele takole: Veš prijatelj, regulacija bi se bila že izvršila, a zoper to so zlasti sla-bejše plačani fajmoštri in kaplani, ki pravijo: To ne gre, da bi mi kot duhovni, ki smo mnogo študirali, vlekli manjšo plačo kot pa takle šolski voditelj ali pa nadučitelj. V mestih so vsi učitelji in tudi že učiteljice boljše plačani kot mi duhovni. — Ljudem, ki vbijajo kmetu in njegovim otrokom v glavo kulturo, se ne sme plača zboljšati, to se ne ujema z duhovsko — požrešnostjo! — Učitelji, zapomnite si to! Razprava Pesek in Gaberc. Včeraj se je vršila razprava pred okrajnim sodiščem v zadevi, ki se je deloma razpravljala tudi v javnosti; v našem listu sta si namreč odgovarjala v raznih »poslanih" lastnik »Ilustro-vanega tednika" gosp. Pesek in bivši njegov urednik g. Gaberc, ki ga je prvi odslovil. Gaberc je vložil zoper g. Peska tožbo na ugotovitev in izpopolnitev pogodbe. Sodil je g. okrajni sodnik Bulovec, ki je prigovarjal strankama, da se poravnata, pa se je poravnava odklonila. G. Gaberc je krčevito zahteval izpolnitev pogodbe; g. Pesek pa se je ravnotako vehementno branil po svojem zastopniku dr. Oblaku, priznavati Gaberca še za urednika ali celo kdaj za solastnika svojega lista. Sodnik pa je razsodil, da g. Gaberc sploh nima pravnega interesa tožiti na ugotovitev in je tožbo kratkomalo zavrnil, s čemur pa g. Gaberc ni zadovoljen. Nove nemške denarne zavode dobi letos Ljubljana, enega v hišo S. Wutscherja, drugega v hišo Josinine Gnezdove (hotel pri »Slonu"). Dunajski »Bankverein" in »Prometna banka" sta zavoda večjega obsega. Nemci smatrajo sedanji čas ugoden za naselitev med Slovenci. Predavanje »Akademije" je bilo včeraj, kar bodi v čast povedano — zelo dobro obiskano. Predavanje g. E. Kristana je bilo globoko zasnovano in je povedalo marsikaj o naših splošnih razmerah. Natančneje o predavanju jutri. V sredo se predavanje nadaljuje. Slovensko deželno gledališče. Kot benefični predstavi dramskega osobja sta se uprizorili v soboto, ozir. v nedeljo popoldne burki »Robert in Bertram" in »Lumpacij Vagabund". Velekarakteristično, kakšen škandalozen repertoire mora služiti pri nas kot vada za širše občinstvo, čigar okus je pod operetno in burkasto egido srečno padel na ničlo. — Včeraj zvečer se je pela kot zadnja opera v sezoni Gounodov »Faust". Uprizoritev je stala na enakem nivoju kot pri primijeri; zbor je bil malo do-stojnejši. —a—. Nova stavba »Kreditne banke" ob Dunajski cesti se bo pričela gra- diti letošnje poletje. Poprej podero dotična vojaška poslopja starega oskr-bovališča. Poslopje bo obsegalo bančne prostore, sobe za tujce (80 — 100) v pritličju pa kavarno. Poleg tega poslopja namerava (ob Franca Jožefa cesti) zgraditi tudi lekarnar Piccolli trinadstropno hišo. Dobrodelna prireditev »Domovine". Vse gospe načelnice posameznih paviljonov in vse one gospodične, ki so že obljubile in ki bi še hotele sodelovati pri tej prireditvi, imajo jutri, v sredo 29. t. m. ob 5. popoldne sestanek v damski sobi »Narodnega doma". Ker stoji naš čas v znamenju dobrodelnih prireditev, bi bilo želeti, da posveti vsaka narodno čuteča gospodična svoje moči tej prireditvi. Posebnih vabil k sodelovanju se ne pošilja. Dobrodelna prireditev v prid dijaške kuhinje »Domovine" se vrši zaneljivo v soboto dne 1. aprila t. 1. v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma". Ker je mnogo di-jaštva iz dežele, naj bi se pri tej priliki spomnilo rodoljubje na deželi svojega dijaškega naraščaja v Ljubljani, da ali polnoštevilno prihiti ta dan v Ljubljano ali pa pošlje kak znesek v prid »Domovine", Slovensko akademično društvo „Adrija“ v Pragi. Na zadnjem občnem zboru si je izvolila za letni tečaj tale odbor; med. Ivan Jurečko, predsednik; iur. Fran Rapotec, podpredsednik; iur. Milan Leraež, tajnik; teh. Anton Ozvald, blagajnik; teh. Drago Leskovšek, knjižničar; iur. Jože Bohinjec, časnikar; teh. Anton Teršič, gospodar; med. Boris Šlajmer in teh. Franc Novak, namestnika; med. Bruno Weixel in teh. Franc Zelenko, preglednika, Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani je imela včeraj popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata svoj redni občni zbor. Udeležili so se ga poleg domačih, tudi odposlanci vnanjih zadrug, zlasti oni iz Mokronoga so bili častno zastopani. Iz bogatega dnevnega reda posnamemo: Po običajnem pozdravu je načelnik g. Franchetti poročal o delovanju načelništva med drugim tudi to: Mestna občina je Zvezi naklonila letno podporo 400 K. — Spominja se zaslug umrlega soustanovnika I. To-stija! občni zbor nudi običajen izraz sožalja, — Vsi sklepi zadnjega obč. zbora so se izvršili. — Po inicijativi Zveze sta se ustanovili: Deželna zadruga fotografov in Strokovna Zadruga modistinj v Ljubljani. Ustanovitev Deželne Zadruge tapetnikov, sedlarjev in jermenarjev je v tiru. — Tečaj za vodstvo obrtnih zadrug je uresničila Trgovska Obrtna Zbornica. — Posebnega zadružnega inštruktorja za Kranjsko je ministrstvo odobrilo. — Načelnik se je udeleževal več zadružnih zborovanj tako n. pr. v Kamniku, na Vrhniki itd. — Redno se je udeleževal tudi sej obrtnega sveta pri trg. ministvu na Dunaju; Zlasti je zastopal stanovske interese pri posvetovanju o soc. zavarovanju, krošnjar-stvu Kočevje v, vajencih pri drž. železnica h, koncesijah za izdelovanje sodavice i. dr. — Obrtniške diplome iz raznih razstav bode odslej potrjevalo trg. ministrstvo — K Zvezi so nanovo pristopile: Zadruga v Mokronogu, Deželna zveza fotografov, Zadruga čevljarjev, Zadruga modistinj. Izstopila je Zadruga mesar-sarjev. — V Zvezi je bilo 1. 1910. včlanjenih 9 Zadrug z 982 člani. Iz poročila blagajne: V 1. 1910 stan premoženja 789 K 46 h. Proračun za 1. 1911.: Dohodki in stroški enako po 705 K. — Glede 5. točke dnenega reda: Predlog o ustanovitvi zvezne posredovalnice za pomočnike in vajence se je po daljši debati na predlog g. Valentiča in dr. sklenila posredovalnica le za vajence. V to svrho se Zveza obrne do dež. šolskega sveta, ki naj šolska vodstva animira IALI LISTEK. Dositej Obradovič. 1739— 26. marca 1811, srbski buditelj. (Pismo iz Prage.) Do 18 stoletja je imel le zapadni del srbskega naroda dostop do kulture. Po emigraciji iz Stare Srbije na južno Ogrsko se je pričelo lepše življenje. Sicer je avstrijska vlada več obljubovala, kakor izpolnila, ali onih 100.000 izseljencev je živelo vendar boljše, kakor v groznem turškem preganjanju. — Kar se je o Srbih pisalo, bilo je pisano v cerkvenem, ljudstvu nerazumljivem jeziku. Obradovič izda leta 1783 prvo srbsko knjigo v Lipskem (»Život i priklu-čenija Demetria O" in leto pozneje »Soveti zdravago razuma.") Zanimiv je Obradovič radi vprašanj, ki so še danes akutna in ki jih je razrešil. Lesvoboda razuma daje tudi druge svobode. V tem stavku vidimo ves njegov vpogled v življenje. Svoboda misli mu je glavni piedestal, kamor naj se postavi svoboda naroda. In v tem leži njegov pomen. Bojeval se je proti verskemu fanatizmu in proti duhovščini, ki ji je bila le forma vse in jedro naboženstva nič. »Srce me boli, ko vidim, da ljudje enega in istega naroda bijejo boje med seboj. Srbi in Hrvatje imajo bodočnost le pri verski strpnosti." To so bile besede, takrat nenarodne in zato vzbujajoče osupnjenje. — Prepotoval je vso kulturno Evropo, videl Orient, izpoznal dodobra Jugoslovane ter pravil: v Srbiji, na Hrvatskem, v Dalmaciji, povsod so ljudje ene duše, enega značaja in kjer se sovražijo, je to le radi tega, ker pripada ta grškemu, oni rimskemu obredu. Ne le proti formalnosti, ampak tudi proti negativnosti in parasitizmu se je bojeval. Njegov nacionalizem ni nekaj priučenega. Srb, Jugoslovan je vsvojem bistvu nacionalist, pravi Masaryk. Obradovič zbira vse narodne sile. In zato povzdigne svoj glas za izobrazbo mladine in skuša potegniti žensko iz suženjstva. Še leta 1734 je bilo ženi prepovedano celo v cerkev: pravi Orient. In Obradovič govori: v vaših rokah je bodočnost naša, kajti v vaših rokah je mladina. In vedite, kakršne ste vi, tak bode zarod. Zato glejte, da bode narod pošten. Človečanstvo in njega dvignenje mu je ideal. In kje najde torišče k izvrševanju svojih mislij in idej. To mu je narod srbski. Ni mu jezik vse, temveč dvignenje k višji stopinji: kultura ; jezik pa glavni pripomoček. Zato je glaven princip pedagogike: mladina se mora izobraževati v svojem jeziku, sicer ostaja zadaj. »Odvržlte naboženski fanatizem, kajti sicer vas bode podjarmil hujše od Turkov. Temu prosvitljencu, ki nima pomena le za Srbe, temveč s svojimi zdravimi načeli za vse Jugoslovane, je priredilo srbsko akademično društvo „Š u m a d i j a" v Pragi večer na oslavo stoletnice njegove smrti. Na lepem, zelo obiskanem večeru v gledališki dvorani »pri vojvodih" je govoril dr. J. M a c h a 1 (ki je lani predaval na univerzi o slovenski litera- turi) o »Obradoviču, njegovem življenju in delu" ter prof. Masaryk o »Obradoviču kakor filozofu." S pevskimi točkami je sodelovala »A d-rija". Prof. Masaryk je proti koncu svojega govora govoril z veliko pre-pričevalnostjo, kako je potrebno, da jugoslovanska mladina, ki študira na visokih šolah sama med seboj že sedaj reši problem jugoslovanske vzajemnosti. Mladi ljudje naj se pripravljajo na ono dobo, ko stopijo med narod —• na mejdan. »Prepojeni morate biti z najčistejšim demokratizmom, ker le tako boste rešili naloge, ki jih stavlja na vas jugoslovansko življenje. Pazite, da se v svetu ne odtujite svojemu preprostemu narodu — sicer bo izgubljeno vaše življenje. Ce pa pridete pripravljeni v domovino, takrat se ne bojim za bodočnost Balkana. V vaših rokah je njegova usoda in ne le v rokah Evrope. Zato se takrat, ko nastopite z delom, ne bojte persekucij — stojte trdno in svojo nalogo bodete gotovo dokončali, nadaljujoč z Obradovičem". J. M. v predlaganje za obrtniški stan sposobnih učencev. G. Erjavc je tudi predlagal, naj se Zveza obrne tudi do sod. svetnika Milčinskija, v zadevi strožjega nadzorovanja izboljševalnega zavoda pri Salezijancih, odkoder prihajajo navadno le sami izprijeni elementi v obrt. stan. Raznoterosti: Po živahni razpravi se je med drugim tudi sklenilo: Boj Pr<^* jnojstrom-skazom, zlasti na dežen, potom strožjega postopanja okr. glavarstev, ozir. orožništva z vpo-rabo § 152 obrtnega reda. — Zveza Si ustanovi izmed načelnikov zadrug takozvani »Obrtni Svet" zgolj informacijskega notranjega značaja v korist zadrugam. — Vsa poročila so bila soglasno odobrena. — Zborovanju je z raznimi nasveti prisostvoval magistratni svetnik g. Šešek, kot zastopnik obrtne oblasti. K zaključku je prišel po občnem zboru gostilničarske zadruge tudi zadružni inštruktor gosp. Blodik ter več članov gostilničarske zadruge. G. načelnik je ob polu 5. zaključil zborovanje. Občni zbor gostilničarske zadruge se je vršil včeraj popoldne v Mestnem Domu. To pot je bilo menda prvič, da se tisti niso povabili k zborovanju. Gospodje so na konju. Zdaj imajo namreč svoje glasilo, zato nas ne potrebujejo več. Zverinjak v ljubljanskem „Pra-erju" res zasluži, da si ga vsakdo ’ h d°r 56 le količkai zanima g£,.“ drU-e zyenne ^ ne samo za klerikalne jarce v volčji obleki. Od kraljevega leva, debelokožca slona, leopardov, tigrov, več vrst medvedov Jtd. do majčecene opice, ki služi velikanu slonu za natakarico, so v tem zverinjaku zastopane vse znamenitejše zveri in živali vseh delov sveta. Obisk zverinjaka je najbolj priporočljiv ob času krmljenja, to je ob 7. zvečer. — Zabavno zanimive so ob tem času tudi razne predstave gdč. Ane Mihel z divjimi zvermi ter štirimi velikanskimi kačami. Za varnost v zverinjaku je tako skrbijeno. da si ga brez skrbi vsak otrok lahko ogleda. Nove hiše. Na vogalu Zarnikove ulice so pričeli s stavbo vile ge. Elze Prelovškove, na mestnem stavbišču (vrt nekdanjega voj. oskrbovališča) pa je gradba Jos. Mayerjeve hiše do pritličja dograjena. V Čopovi ulici si je zgradila preteklo jesen Ter. Kubelko-va trinadstropno hišo, ki jo bodo to pomlad ometali in osnažili. Poglobljenje Gruberjevega kanala. Zatvornice v Prulah so v nedeljo zjutraj zaradi narasle vode zopet oprli, dn se ta prej odteče. Vsled de-reče vode bo imela tvrdka v strugi na materijalu znatno škodo. Da voda žel. tira, ki je po strugi položen, ne pokvari m raztrga, so ga obtežili s kamenjem. Delo je prenehalo pri celi akciji za teden dni. Tudi kamenje so prenehali dovažati iz Podpeči. Delavcev manjka podjetniku Czeeovviczki na celi črti, zato delo zastaja, Letos se je delalo vsega skup tri tedne, seveda — po polževo. Zidarjev je došlo pretekli teden z Goriškega in iz Furlanije okoli 100 v Ljubljano. Sprejeti so bili pri raznih stavbnikih in zidarskih mojstrih. To pomlad bo ometati in dovršiti 12 poslopij, ki so že pod streho. Kaj bo z vremenom? Južni vetrovi so z njihovo deževno nadvlado za enkrat dogospodarili, V višjih zračnih plasteh se zdaj bije boj med se-vernikom ter vzhodnikom in zadnjimi preostanki južnih vetrov. Ta boj pa vsaj včeraj še ni bil dosledno končan že za stalno, marveč le za trenotno ugodno vremensko izpremembo. Umor v Ložki dolini. Štiri ure od znane notranjske postaje Rakek proti hrvaški meji, leži lepa, prostrana Ložka dolina. Ljudje, ki prebivajo v njej, imajo, če malo drugih, vsaj to lepo lastnost, da so miro-ljubivi. Tupatam pač pride zlasti med fanti do majhnega prepira in do neznatnih prask, kajti mlada kri rada kipi, toda življenskih žrtev ni bilo v dolini že skoro pol stoletja. A časa kolo se neprestano suče in usoda je hotela, da se je spet enkrat zasukalo tako, da je zahteval človeško žrtev nož — najnizkotnejše morilno orodje. V Starem trgu je služil pri kamnoseku Ivanu Lekanu kot pomočnik njegov 21 letni sorodnik Lorene Vrhovec, doma iz Zaklanca pri Horjulu-Bil je čeden, krepak fant in zaradi teh prednosti ni bil baš zadnji Pr> de-kletih. Tudi on je šel rad tja, kjer se dobe »zauber" dekleta in tako je o-biskal rad tudi gostilno v Belem mal-nu, kjer služi kot dekla mlado, brhko dekle Ivana Špeh. Kar se pa mnogokrat pripeti, da se za kako dekle (po neumnem !) puli več fantov, zgodilo se je tudi tu, kajti poleg Vrhovca se je zahotelo po Ivani tudi 22 letnemu fantu Jakobu Petriču iz Vrhnike pri Ložu. Dne 12. t. m. prišel je zadnji v družbi 21 letnega Žagorja Ivana Gale- ta, doma nekje na Dolenjskem, v Belem malcu. Našla sta tam v gostilniški sobi Vrhovca in Ivano Špeh. Nekaj časa so se dobro zabavali vsi štirje. Kmalu si je začenjala Ivana zapenjati ^adaj s preprosto zaponko predpasnik. Vrhovec ji je hotel pri tem pomagati a istočasno ji je prišel pomagat tudi Petrič. Ta ji zapel predpasnik, toda z neko drugo zaponko česar pa ni nihče takoj opazil. V Petriču je bilo že precej časa ljubosumje in pri tem je iskal dlake v jajcu, kako bi dobil povod, stopiti Vrhovcu na prste. Tako je bila ta Par vinarjev vredna zaponka — začetek konca. Petrič za svoje sirovo maščevanje n3 imel sam dovolj poguma in najel s' je v to Galeta. Takoj po tistem dogodku z zaponko sta odšla iz Belega malna z namenom, da bi zunaj čakala na Vrhovca. Vrhovcu pa se je vse nekam poz-oevalo in zato ni hotel iti iz gostilne, si so ga prišle dekle večkrat klicat, naj gre ven kjer bi tam rada govori-} z njim Petrič in Gale. Pil je na to j* par brizgancev in se tako zakasnil. yna dva sta se naveličala zunaj prežati nanj ter sta odšla domov. Tako ;Le Je to pot Vrhovec srečno rešil, teden pozneje, na Jožefovo, pa je Vrhovec šel po smrt. Petrič in Gale sta bila med tednom pripravila hudodelski načrt za ta dan. (Gale, ki je bil šele nekaj tednov usiužben v dolini, še ni mogel poznati njenih razmer in je bil pri ^ej stvari le slepo orodje Petričevo.) Na Jožefovo sta šla najprej v Ipavčevo gostilno v Markovcu iskat svojo ^rtev, a ker je nista tam našla, odšla sta v Beli malen v svesti, da Vrhovca tam dobita, a tudi tam ga ni bilo. Napotila sta se zatem v gostilno Jožeta Trohe v Markovcu v trdni nadi, a naletita tam na Vrhovca. Hotela sta uzeti sabo tudi Ivano Špeh; kopa a ni hotela iti z njima, sta ji rekla: »Ce ne greš z nama, boš še danes jokala!“ v . ^ Trohovi gostilni sta res našla rnovca, ki je imel svojo družbo. Pene m Gaie sja se vse(j[a za drUg0 Jz°- Kmalu je začel Petrič Vrhovca • ?_> zlasti s tem, da mu je izziva- • c? ,azal na zaponko Ivane Špeh, ki l. Jmel zaPeto v klobukovem tra- ’ fekoč: „Ali te kaj bode ?“ Vrho- je bil — resnici na ljubo podano — dostikrat bahato zajedav, e to pot ni imel namena pričkati z onima, ampak je mirno pil s svojimi tovariši. Gale in Petrič pa nista hotela več odlašati s svojim hudobnim naklepom in zlasti Petrič je vse prizadel, da bi prišlo do spopada. Nai-rajše pa bi bila dobila Vrhovca kje na samem. Ker se pa ta le ni hotel napraviti domov, začel ga je goniti etrič. Vrhovcu pa se je to za malo zdelo in odločno je rekel onima dvema, da ne gre domov, dokler je še "ter »barvan1*. Čez nekaj časa pa je odšel v kuhinjo. Za njim sta se zmu-zala drug za drugim Gale in Petrič. ^>a sta ven na cesto, misleč, da naj-eta kje Vrhovca. Ko ga pa le ni bilo, vrnila sta se v vežo. Tu pa sta ga dobila, ko se je ravno vrnil iz kuhinje. Ko ga Gale zagleda, plane brž nadenj, useka ga z nožem po glavi ter mu zada precej težko rano. Vrhovec, čuteč bolečino, naglo odpre gostilniška vrata in plane za neko mizo s klicem: »Pomagajte 1“ Gale in Petrič sta pridrvela za njim. Zdaj je skočil Vrhovec na mizo, prijel za prazno steklenico od piva ter z njo ndaril po glavi Galeta, ki mu je istočasno zasadil noč nad levim kolkom globoko v trebuh. Ko je Petrič videl, da je Vrhovec nad Galetom zavihtel steklenico, zav-zdignil je stol, da bi prestregel udarec, a Franc Palčič, gostilničarjev sin iz Markovca, ga je prijel za vrat ter ga Potisnil v kot za vrata. V tem momentu se je obrnil z nožem Gale nad Palčiča; že je zamahnil z okrvavljenim 0r®djem nad glavo in nož bi se bil 2apičil globoko v možgane, da ni v Poslednjem hipu prijel fant Jakob •Mlakar razbojnika za ovratnik in ga |Unil skozi vrata. V tem času je bil 2e tudi Petrč zunaj in vrata so naglo zn°traj zaklenili. Med tem rovanjem, y je trajalo komaj par minut, je stopil Vrhovec iz mize, samo par vzdihov in gjudil se je na tla. Šiloma je vrela j* P° deskah in čez nekaj minut je J^hnil. Nož mu je bil prerezal srčne Morilca na begu. v t.Ko sta Petrič in Gale slišala pred hn .,obuPne klice iz gostilne: »Umrl, šele v”*1 130!<< sta P^egnila. Bilo je Gale i niraku> °b P°lu 8> Ufi zvečer, pred I sP°toma vrgel nož med krclje neDOSredn?rjevo ža£°> ki se nahaja v sp c™ s bližini Trohove gostilne, a grwni moglo najti. obveSn. .tvo- ki Je bil° o umoru Snpm « ,le. bil° tak°j na nogah. Po aključju je bilo prav hitro morUcema na sledu. Na poti proti Markovcu doide namreč stražmeštra g. Žagarja nek prileten mož s strašnim tarnanjem, da je iskal zdravnika in duhovnika »ubogemu" fantu na Vrhniki, ki bo »dušo izdihnil" vsak čas, pa ni nikogar doma. Ko ga stražmešter, ki se mu je stvar malo kočljiva zdela, vpraša, kaj je fantu, mu mož, nič hudega ne sluteč, pove, da so ga menda stepli v Trohovi gostilni v Markovcu. Vozel je bil razmotan. Stražmešter vzame sabo še enega orožnika in kmet ju pripelje naravnost v hišo, kje je ležal »nevarno bolni“ Gale. Ko je ugledal moža postave, so ga prije le večje slabosti in še bolj si je zaželel zdravnika. Ko mu ga je stražmešter naposled pripeljal, ter je konstatiral le majhno poškodbo na glavi, sta ga orožnika na voz in odpeljala v ložke zapore. Petrič pa jo je odkuril. Tisti večer je prišel domov, da je odložil okrvavljeno obleko ter potem izginil. Dva dni ga je iskalo vrlo ložko orožništvo od zore do mraka, a breuspešno. V torek, 21. marca, pod noč, pa se je sam zglasil na orožniški postaji v Ložu, ker je videl, da se ga pridno zasleduje. Javil pa se je tudi zato, ker mu žep ni dopuščal nadaljnega skrivanja; imel je pri sebi samo še par vinarjev. O tej zadevi, bi bili že prej poročali, a smo čakali zanesljivih podatkov. Spominjajte se prekoristue dražbe sv. Cirila in Ketoda! Najnovejša telefonske in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj, 27. mrrea. Začetkom da-dašnje seje proračunskega odseka je najprej govoril poslanec Spaček. Seja je bila že ob 1. uri popoldne prekinjena. Nato je ministrski predsednik baron Bienerth popoldne konferiral s poslanci vladne večine. Izjavil je, da je usoda parlamenta odvisna od stališča »Slovanske Enote“, ki je istočasno zborovala. Ravno ko je bila Bienerthova konferenca z zastopniki vladne večine končana, je došel odgovor »Slovanske Enote", v katerem izražajo slovanski poslanci svojim članom v budgetnem odseku popolno zaupanje. S tern je bila usoda parlamenta zapečatena. Ob 3. uri popoldne se je nadaljevala seja proračunskega odseka. Kot prvi se je oglasil k besedi poslanec Levvicki. Toda ko^ij je pričel govoriti, ko vstopi v dvorano predsednik zbornice dr. Pattay in izroči o d s e k o - u ,.Predsedniku baronu L h i a r i j u dopis vlade, da je državni zbor za nedoločen čas od-goden. Prečitanje reskripta so poslanci vzeli molče na znanje. Dunaj, 27. marca. Vsled odgo-ditve državnega zbora je politična situacija skrajno nejasna. Vlada se bo posluževala § 14. Zbornica bo razpuščena še tekom tega tedna. Zelo važno je tudi vprašanje, kako stališče bodo sedaj zavzeli Poljaki. V slučaju, če Glombinskemu ne bodo dovolili pristati na vse določbe i u- Prl(*e gotovo do demisije kabineta. 1 Dunaj, 27. marca. V slučaju razpusta zkornice vladajo različni pomisleki glede razpisa prihodnjih državnozborskih volitev. Volitve so bile najprej določene za julij. Ker pa ima ljudstvo ravno v tem času največ dela na polju, se bodo volitve vršile šele jeseni. Dunaj, 27. marca. Takoj po od-goditvi državnega zbora se je »Slovanska Enota“ sešla k posvetovanju. Predsednik dr. Fiedler je konstatiral, da pomeni odgoditev zbornice popoln uspeh in zmago »Slovanske Enote". Dr. Fiedlerju se je izrekla kot predsedniku zaupnica. Nato so se poslanci »Slovanske Enote“ razšli popolnoma mirno in v prepričanju, da so dosegli velikansko zmago nad vladnimi strankami. Dunaj, 27. marca. Odgoditev državnega zbora se splošno smatra kot zmaga in prvi krst novoorganizirane »Slovanske Enote“, katere člani so šli vedno združeni v boj proti sedanji vladi in njenemu režimu. V slučaju, če bo Bienerth še ostal na čelu kabineta, oziroma še vladal po sedanjem režimu, slovanski poslanci nikakor ne nameravajo spremeniti svojega dosedanjega stališča, ampak bodo odšli še bolj energično v boj proti Bienerthu in sploh celemu kabinntu. Dunaj, 27. marca. Ministrski predsednik baron Bienerth ie izjavil, daje delovanje sedanje zbornice popolnoma nemogoče, ker je opozicija edina v vseh vprašanjih. Zbornica bo torej čisto gotovo razpuščena. Kritičen položaj na Daljnem Vztoku. Petrograd, 27. marca. Konflikt med Rusijo in Kitajsko se je sedaj še poostril. V Mandžuriji vlada valika panika. Rusi se neprestano izseljujejo, ker se boje nasilstev od strani Kitajcev. V okolici Harbina je zbrana že nad 60.000 mož broječa kitajska vojska. Ruski general Nikitin, bivši artilerijski komandant v Port Arturju je imenovan komandantom irkutskega in zabajkalskega kozačkega voja. Radi tega se splošno domneva, da je general Nikitin določen za bodočega komandanta rnske vojske v Mandžuriji v slučaju rusko-kitajske vojne. London, 27. marca. Tukaj se razširjajo vesti, da je rusko-kitajska vojna vprašanje najkrajšega časa. V ofici-jelnih angleških krogih se domneva, da bo predsednik Združenih držav, Taft prevzel posredovanje med Kitajsko in Rusijo, a vendar se ne pričakuje od tega posredovanja nikakih vspehov. Gibanje v Macedonili. Carigrad, 27. marca. Semkaj so do-šla poročila, da so Albanci v bližini trdnjave Rapči napadli iz zasede turško vojsko in jo pognali v beg. Albanci so tudi mnogo turških vojakov vjeli in jih odpeljali s seboj. Carigrad, 27. marca. 5 km od črnogorske meje se je vnela nad Albanci in turško vojsko huda bitka, ki traja še vedno. Carigrad, 27. marca. General Tor-gut paša, ki je vodil lansko ekspedicijo proti Albancem, je imenovan komandantom turških čet v Albaniji in je odposlan na črnogorsko - turško mejo. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Izvod samo 4 vinarje. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob C. uri aveč<-r. Hlačna S rila za d klice pridejo! Cene nizke. .Angleško skladišče oblek*, Ljubljana, Mestni trg 5. 175/10 1 Prod >ja!ii1ška oprava za malo trgovino, dobro ohranjena se ceno proda, j Naslov pove upravništvo „Jutra”. Mlad (Foxterrler) s črnim kratkim repom in z znamenjem na ušesu, se je izgubil. Oddati Prisojna ulica štev. 1. I. nad. 186/1—1 Meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje, pove »Prva anončna pisarna' Frančiškanska ulica 8. 185/2—1 Jedilna miza (rezana v staronemškem slogu), otročja mizica, otročja postelja in otročja kopalna bana se ceno proda Pod Trančo št. 2. 111. nad. 176/3-2 f s\ Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI, Sodnijska ulica St. 3 izdeluje prave gorske in telov. čevlje. V Zahvala. Med dolgo boleznijo in povodom smrti naše predrage iskreno ljubljene soproge, oziroma dobre matere, sestre in tete gospe Terezije Štlbernik gostilničarke smo dobili toliko iskrenega sočutja, da nismo v stanu se vsakemu posebej zahvaliti za izraženo sožalje. Zahvaljujemo se tem potom iz ce-] lega srca za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za tolažbo ob prerano odprtem grobu. “ ,r.V Ljubljajni, dne 24. marca 1911. Žalujoča ^rodbina Štibernik-ova. t Deželna zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član, gospod Josip Mohar brivski mojster v Ljubljani dne 26. marca 1911. ob ll .uri dopo-ludne preminul. Pogreb rajnika bo dne 28 marca 1911. ob 3 uri popoludne iz hiše žalosti Radeckege cesta 12. Načelstvo. - 4 • s- c >v. v;;.,-v*; ■; ' .i. • ■ SSS Mlad čevljarski obrtnik podjetnega duha in treznega značaja v prijdtnem kraju na deželi, z malo trgovino, star 28 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro od 18 do 25 let s premošenjem ter zmožno nemškega jezika. — Dopisi naj se pošiljajo do 15. aprila s sliko na upravništvo „Jutra" pod Bodočnost2. W. ! za omet v akordu se takoj sprejmejo pri stavbeniku SO&L-mi Tobačna tovarna. Iz proste roke se proda ali pa odda v najem lepa enonadstropna HIŠA s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, lepim dvoriščem, kletjo in ledenico. Poleg hiše in pred hišo sta dva sadna vrta in vrtič za zelenjavo. Na vrtu pred hišo kegljišče. V hiši je že več let dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, gostilna, zaloga piva, žganje-toč in trafika. Na državni cesti, oddaljeno 10 minut od kolodvora južne železnice. Vprašati pod »Domačija”, poste restante, Ljubljana. Prvi april v Narodnem domu : -: v Ljubljani : -: ali velika DOBRODELNA VESELICI na korist dijaškemu podpornemu društvu „Do movina". Variete. — Koncert Filharmonije. — Damska kapela. — Šatori. Prirede slovenske narodne dame. Sodelujejo najslovitejše umetniške in diletantske moči. Novo došla elitna damska = kapela = ima izbran umetniški in zabavni vspo-red ter koncertuje vsaki dan. Vstop prost!! K mnogobrojnem obisku vabi Franc Krapeš. Tovarniška znamka „IKO“. w <-» -3 W 1 is > O) o CU S ...a « S “ -*i 12 is S3 15 B3 — R š O, 00 5 ra «0 » S v .2, cu VI .=> C! ._ •“ «-g .5, ca -i—i O* C/5 CC Ui 1= cn Lastna tovarna ur v Švici. Najboljše odgovori Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Pozor! Edina v Ljubljani. Laška kuhinja Pozor! Edina v Ljubljani. nasproti glavne pošte. Vsak dan sveže ribe z jadranskega morja raznih vrst. Kosilo za abonente od 50 vin. dalje. —-----------------—— Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka specialiteta laške kuhinje in sveže tržaške škdenjske ročice (bige). Vampi, polenta, Sardoni alla marinaja, sardele in druge morske ribe, rižota morskih rakov. Danes spccijaliteta od 7. dalje segedinski golaš in druge špecijalitete. m'"" >C ~ K jUIR0“ se prodaja v Ljubljani po 4 vinarje v n.asledJajili toTsalraj?^ a-k - Južni kolodvor. Državni kolodvor. Biaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Picliler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fiielis, Marije Terezije cesta. Saje Dunajska cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šnbie, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar.” domu. Košir, Hišlerjeva ulica, stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik,|Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrli, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. IVagodfc Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Kemžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica. Zadel, Karlovška cesta. Ojstriš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Več, dobro izurjenih pomočnikov :: sprejme takoj v stalno delo :: Ivan Kos čevljarski mojster, Zagorje ob Savi. Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi Ljublj'ana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor 11 pr za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parce- lacije itd. Jako zanimiv, zabaven in po- § učen list s slikami je 99 lustrovani Tednik" ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno le K 1 '80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: llustrovaniTednik, Ljubljana. Dragocen dar Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete 100 naslovov (edino z dežele, ne iz glatnih mest) zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane. Prodaja patentovanih novosti L. Weis«, Dunaj H Hofenedergasse 1. Zboljšana Kneipova metoda in ventilirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo K 6-— 1 . „ trojno . . 8 — Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1 stekleničica . K 2.— 1 „ . . 4— 1 . . . 6-- Naročila iz province po pošti le proti povzetju. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročMu čepice naj se navede obseg glave. P. Frtttscher, Dunaj lil., Barlchgasse 17. K-HTft Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva” so KINTA kolesa. Najobširnejše jamstvo, llustrovani ceniki brezplačno. ■ 'ffj K. Camernik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Špecial. trgovina s kolesi in’posam. deli. Izposojevanje kolen.' ' 2 litra V I P AVCA? Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. m Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER“ : Nekaj izborno ohranjenih - 'O1' f iv jlc^JtVAVjLvTvjL1j. v V O V X v Rez.fond nad: S 610.000. nS: L|nbl]anska kreditna banka w LlnblfanL ^ Stritarjeva ulica štev. S£. priporoča premese na 4°/» Tiske srečke a K 8*—; žrebanje 1. aprila; glavni dobitek K 180 000’—. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. = — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 W