DELAVSKA POLITIKA
{skaja dvakrat tedensko, !s sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo In »prara: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica (Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hsfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja siane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 1
Sreda, 1. januarja 1936
Leto XI
Ob desetletnici — naprej za socializem I
Desetletnica obstoja »Delavske Politike« pomeni deset let neprestanega boja za delavske pravice in pravice vsega delovnega ljudstva, deset let dela na vzgoji razredne zavesti čitateljev, deset let pogumnega dela za socializem1.
»Delavska Politika« je v teh desetih letih dosledno vršila svojo misijo, oprta na svoje zveste naročnike, na kader najboljših delavskih zaupnikov in pobornikov socializma ter sodelavcev.
Industrijski centri so postali njena oporišča in širom podeželja so gosto raztreseni njeni pristaši. Delavci in delavke, nameščenci in intelektualci, stari in mladi, pa tudi obrtniki in kmetje se zbirajo okoli nje, spremljajoč jo na njeni poti v drugo desetletje.
Hvala Vam, sodrugi in Sodražice.
Priznanje Vam, ki ste spoznali veliko važnost socialističnega delavskega tiska, potrebo osvoboditve delovnega ljudstva izpod vpliva meščanskega časopisja in potrebo njegove vzgoje v socialistični miselnosti, pa ste vdarili temelj »Del. Politiki«, kot naročniki in naročnice, redni plačniki in plačnice, agitatorji in agi-tatorice ter brezplačni sodelavci in sodelavke.
Na Vas se ob desetletnici obračamo in Vas prosimo Vašega nadalj-nega sodelovanja.
Naš uspeh, četudi lep in razveseljiv, nas kljub temu ne sme zadovoljiti, naš načrt je, izgraditi »Delavsko Politiko«, da bo mogla popolnoma ustrezati potrebam delovnega ljudstva, da bo mogočno odmeval naš glas in postal velik naš vpliv.
Deset let vzgoje v socialističnem duhu, deset let dela na utrjevanju razredne zavesti in podžiganju k aktivnosti je, upamo, zadostovalo, da smemo danes računati ne več samo s kadrom naših zaupnikov, ampak s slehernim našim dolgoletnimi naročnikom, in reči:
vsak naročnik pridobi ob desetletnici še enega!
prav tako zvestega in vestnega.
Vsak naročnik postani agitator! Agitatorji bodimo vsi, ki nam je bila »Delavska Politika« skozi deset let orožje v našem boju za mezdne, socialne, kulturne in politične pravice, pri odbijanju navalov podjetnikov na socialno zakotiodajo, v stavkah in ob izprtjih, v našem kulturnem stremljenju in udejstvovanju, v boju za kmečko staro pravdo in zagotovitev
Jubilej »Delavske Politike"
ff
Pred desetimi leti je prvič izšla »Delavska Politika«. Izšla je sicer v privatni založbi sodrugov, vendar je verno podpirala naše socialistično gibanje. Čez pol leta pa je »Delavska Politika« prešla v last delavskega gibanja oziroma Socialistične stranke Jugoslavije ter se preselila iz Ljubljane v Maribor, kjer izhaja sedaj.
»Delavska Politika« je bila prvotno dnevnik z ozirom na razna volilna gibanja. Po preselitvi pa izhaja dvakrat na teden, ker socialni položaj našega delavstva še ne zadošča, da bi si vzdrževalo dnevnik. List je navezan samo na naročnino, dohodke inseratov in tiskovni sklad. Delavski socialistični tisk ne sme in ne more živeti od podkupnin ■ > >> **••«« ■	kakor lahko to delajo
drugi listi, ki se smatrajo samo za obrt ali trgovsko podjetje. Socialistični list mora imeti svojo delavsko politiko, ta pa kapitalističnim, meščanskim reakcionarnim slojem; ni všeč. Zato tako energičen boj proti delavskemu tisku povsod, kjer imajo ti sloji samoodločevalno oblast.
Težka je bila borba »Delavske Politike« v minulih desetih letih. Najhujši udarec za svobodo tiska pa je bilo izjemno stanje od 6. januarja 1929 dalje. Zaradi neznosnih političnih razmer v državi, ki so jih zakrivile nami nasprotne meščanske stranke s tem, da niso umevale prave demokracije, je bila ukinjena tudi tiskovna svoboda ter uvedena individualna cenzura, i i
t fl l?l I flv«lv£ (1.	1»	II' ! i i.
,n	,,	,	rpa primer
navajamo, da pokažemo, kako težko stališče je imela »Delavska Politika« že s takim1 poročilom, še hujše pa je bilo s političnimi in načelnimi poročili in razmotrivanji.
Vse to se je godilo zaradi nezrelosti meščanskih strank, ki so ene hotele izvajati v državi diktaturo, ene anarhijo, ne ena pa ni pojmovala prave strpne in pravične demokracije, da bi bile iz proste volje in v soglasju ustvarile moderno demokratično državo.
V teh razmerah je bila tudi individualna cenzura »logična« posledica. I> #M.	...	v   .s ■*'*■ *> v
Razumljivo je. da je imel delavski tisk, ki se hoče iskreno boriti
proti socialnim krivicam in za enakopravnost delavstva v državi, silno težko stališče. Čitatelji so bili časih nejevoljni, češ. »Delavska Politika« se ne upa ničesar povedati, ni bojevita itd. Priznati pa moramo, da je večina sodrugov in sodružic vendar razumela položaj ter ostala, zvesta
Tone Maček:
K obnovi leta
1936
1935
Čas hiti, spet leto je minulo, še trenutek, pa bo v nepovrat odplulo. Mnogo upov stavili smo vanj v začetku, sanjali o blagostanju in napredku.
Smo upali, da zdaj bo vendar krize konec, da delavec ne bo imel več prazen lonec.
Pa nas je staro leto kruto ogoljlalo, obljub premnogih niti ene ni držalo, k starim je še novih kriz dodalo, po vsem svetu bedo posejalo.
Mesto kruha bombe je delilo, žejno zemljo s krvjo napojilo.
Ni nam žal za letom, ki mineva, čas hiti, naj nihče ne okleva...
Od leta starega se z zaobljubo poslovimo, da v novem, novemu življenju temelj položimo!
Novo leto, svetlo leto, polno upov, polno nad, v mladi zarji si spočeto, nosiš v sebi skrit zaklad!
Da s čarobno svojo silo nam izvabiš spet smehljaj, da bi bližje primaknilo obljubljeni življenjski raj! Preženi grde vse pošasti, ki z mraka še na nas preže, nas reši mamona oblasti, naj solze vse ise posuše!
Ker pa rešitve ni brez boja, se v novem letu združimo, le potom skupnih žrtev, znoja, si boljše čase vstvarimo!
našemu listu. Nasprotno, to moramo poudariti, »Delavska Politika« se je razširila in utrdila prav v tej dobi krize tiskovne svobode, kakor se prej niti v dobi bolj svobodne cenzure ni mogla.
Uredništvo in uprava sta tudi v uajkritičnejši dobi storila vse, da se list razširi in uveljavi ter se ob tej priliki iskreno zahvaljujeta vsem, ki so kolikortoliko ali kakorkoli podpirali list v interesu delavskega razreda in socialističnih načel.
Uredništvu Delavske Politike je bil glavni namen, da propagira socialistično ideologijo in poudarja delavske interese. Povečanje števila naročnikov v tej dobi kaže, da je bilo njega stremljenje v danih razmerah pravilno. V informacijo smo morali razpravljati seveda tudi o stvareh, ki se nas ne tičejo tako direktno. Zakaj list, ki izhaja dvakrat na teden, mora biti bolj informativen kakor, recimo, tednik in tudi vsak zaveden pristaš delavskega razreda mora biti čimbolj informiran o dogodkih v svetu.
Naš list je imel ob splošni kulturni krizi v Evropi še posebno težko nalogo, da je zavračal podlo laž, da
se »marksizem« da zadaviti, ne da bi se družabni sistem izpremenil. Kako velika laž je negacija delavskega razreda, prav dobro dokazuje razvoj v Nemčiji in Italiji. Zakaj v obeli deželah že grozi gospodarski polom, ki ntegne mahoma odpihniti apostole demagogije, da delavskega razreda
ni in da je samo kapitalistični razred poklican, da vodi družbo.
Poročali smo v Delavski Politiki o vseh pojavih v delavskem gibanju po svetu. Videli smo velike uspehe socialističnih gibanj v Angliji, na Danskem, Švedskem in Norveškem,
eksistence samostojnega dela, v boju za koalicijsko., stavkovno, tiskovno in volilno svobodo.
Naj ne bo delavskega stanovanja, ne obrtniške delavnice in ne vasi, kamor ne bi prihajala naša »Delavska Politika«.
Ob naši volji in delu se bo razbila moč naših nasprotnikov. Naša »Delavska Politika« je zrasla, rase in bo rasla brez fondov, katerim se ima zahvaliti meščanski tisk za svojo eksistenco,
samo z našo požrtvovalnostjo!
Vsak na svoje mesto, vsak na delo;
naprej v našo bodočnost, tiaprej za socializem!
Uredništvo in uprava »Delavske Politike«.
v Belgiji, v Franciji, v Španiji. Celo strokovne organzacije v Zedinjenih državah so, ko so bile za delavstvo ugodne določbe Nire razveljavljene, s svojo organizacijsko močjo razveljavljene določbe praktično ohranile. V ta namen je bilo nekaj večjih stavk, ki so uveljavile zakone delavstva brez parlamenta in brez podpisa predsednika republike.
V temi duhu je v kritični dobi Delavska Politika skrbno gojila cvetko socializma, ki duhovno trdno veže vrste razredno zavednega delavstva. Ogibali smo sc demagogije, ker smatramo, da je naloga Delavske Politike, da stvarno in resno vodi delavsko razredno borbo. Demagogijo in varanje javnega mnenja bomo tudi v bodeče prepuščali drugim, pač pa jo bomo ožigosali, če bi posezala zlasti v delavske vrste, pa tudi v javnem življenju sploh.
Na Delavsko Politiko je delavstvo lahko ponosno. Storila je v teh desetih letih v težkih razmerah jako mnogo. Cim dobimo politično, tiskovno in svobodo sicer, bo imela naša bodoča stranka Zveza socialističnega delovnega ljudstva Jugoslavije svoj preizkušeni organ, s katerim bo dalje vodila boj za osvoboditev delavskega razreda. Do tedaj pa razširimo svoj list, da postanemo v bližnji svobodi takoj mogočen faktor v javnem življenju.
Združujmo svoje duhovne sile za bodoče boje!	j
Demokracija mora priti iz
Demokracija je temelj čehoslovaške republike. ■J IICl 51VCl Učimo se tudi mi
Čehoslovaški predsednik vlade dr. Hodža pravi o demokraciji:
»Temelj naše demokracije je zrasel od spodaj navzgor in mora zato tudi spodaj najti življensko silo za obstoj in nadaljnji razvoj. Od zgoraj organizirana demokracija bi vodila k diktaturi, od spodaj navzgor vzrasla demokracija pa pelje k častni organizaciji vseh komponent, k ureditvi stranke in kulturi političnega strankarstva. Angleška demokracija ima svojo bogato in staro tradicijo, francoska demokracija ima svojo filozofijo, čehoslovaška demokracija pa poudarja svojo posebnost
s smislom za disciplino, za red in odgovornost. To je nje prispevek k svetovni demokraciji.«
Za zdrav razum jasne besede!
Spor med Uruguayem in Rusijo
Prekinitev diplomatskih stikov
Uruguayska vlada je izročila poslaniku Sovjetske Rusije, Minkinu, potne liste, češ, da je primorana prekiniti diplomatske odnošaje, ker je ugotovila, da je Sovjetska Rusija podpirala revolucionarne izgrede in prevratniške akcije v Južni Ameriki.
J. P.
Po začrtani poti v novo leto
Proti koncili leta 1934. je nenadoma padel režim JNS, ki se je smatral, da je vsemogočen in večen. Na njegovo mesto je stopil Jevtičev režim, ki je spočetka obljubljal, da bo hodil nova pota, pota zakonitosti, pota. ki vodijo k normalizaciji našega gospodarskega in političnega razvoja.
Še dobro se ni zasidral, že je tudi ta režim začel voditi politiko, popolnoma nasprotno oni, ki je bila spočetka obljubljena. Namesto zakonitosti smo doživeli najhujšo protizakonitost, namesto normalizacije je ta režim zbudil še večje strasti in sovraštvo proti vsemu, kar se režimu ni hotelo kloniti. Doživeli smo zloglasne in za vsako civilizirano državo sramotne 5,-majske volitve, ki so sicer prinesle režimu navidezno zmago, v resnici je bila ta zmaga za režim naj večji poraz, katerega posledica je bil padec režima
Novi režim Stojadinovič, Korošec, Spaho je nastopil s programom, ki je dal upanje na boljšo bodočnost in čimprejšnjo ureditev notranjih razmer na podlagi svobode in demokracije. Kot uvodi v to novo življenje je ta vlada obljubila nove politične zakone, in sicer volilni, društveni in tiskovni zakon. Od tedaj je minilo že skoro sedem mesecev, obljubljenih zakonov na žalost še nimamo in niti ne vemo, kdaj jih bomo sploh dobili. Namesto novih zakonov in novih volitev v Narodno skupščino, vidimo, da obstoja stremljenje, kako čimdalje vladati z Narodno skupščino, izvoljeno na peto-nfajskih volitvah, katere je največji del pristašev sedanje vlade ali bojkotiral ali pa glasoval za listo opozicije. čije poslanci nočejo v to skupščino, niti imeti z njo kakega stika. Tudi razne politične in gospodarske poteze nam kažejo, da se resno ne misli na skorajšnjo predložitev obljubljenih zakonov o* » ■' H *
f A !. i ? ta*i
■ >1« 'SSlr-1
A..U.
t-.lf .	K.,k..
i
i i
Razumljivo je, da taka politika vzbuja nezadovoljstvo, ker vsi resnični prijatelji normalizacije razmer in konsolidacije naše države vidijo, da po tej poti ne pridemo do cilja in so prepričani, dia je do normalnih političnih razmer mogoče priti le potom popolne politične svobode in demokracije. V dobro sedanjemu režimu je pripisati le to, da je vsaj delno omogočil politična zborovanja *
Na vseh opozicijskih, kakor tudi na vladnih shodih se povečini razpravlja o notranjih političnih razmerah — o hrvaškem! vprašanju itd., medtem ko se gospodarska in socialna vprašanja prerado zanemarja, dasi so vsak dan bolj pereča. Tudi v političnih vprašanjih ni dovolj jasnosti. Ljudstvo se vedno bolj
in opravičeno vprašuje, na kakšni podlagi se bodo ta vprašanja zadovoljno rešila. Točnih in jasnih odgovorov pa ne dobi ne od strani združene opozicije niti od vlade. Tako zaključujemo leto, ne da bi bilo tudi samo eno od vseh teh perečih vprašanj rešeno in stopamo v novo leto z isto negotovostjo, kakor smo stopili v leto 1935.
Socialistično delavstvo je imelo na vsa ta vprašanja bolj jasno in enotno gledanje, kakor meščanske stranke in grupacije, to pa radi tega. ker na vsa ta vprašanja gledamo iz čisto drugega stališča kakor meščanske stranke. Tudi v novem letu nam ne bo treba našega stališča in gledanja na razvoj dogodkov dokaj spreminjati, ker nam je dosedanji razvoj dogodkov dal prav.
Sodr. Jakšič je nedavno napisal članek, v katerem; je z ozirom na notranjo ureditev države napisal tudi to-le:
»Mi socialisti smo vedno bili, kakor smo tudi danes za državno in narodno edinstvo, mi smo za svobodno politično življenje, zasnovano na strankah, mi smo za politično svobodo, za državljansko enakopravnost, za pravi parlamen- [ tarizem na podlagi splošne, enake, tajne volilne pravice, skratka mi smo za demokracijo.«
To stališče s. Jakšiča — katero je za vsakega socialista razumljivo — je v meščanskih krogih zbudilo precej razburjenja in padali so očitki, da se mi zavzemamo za ne vem kakšen državni centralizem, čeprav ga odklanjamo. Mi smo bili in bomo
vedno proti vsakemu takemu centralizmu.
Smo in bomo za enotno ureditev države, na podlagi najširšega in demokratičnega sporazuma med vsemi, ki žive v tej državi. Smo bili in smo proti vsaki hegemoniji enega dela 'naroda nad drugim. Vsako nadvlado, naj ta pride iz Beograda, Zagreba ali Ljubljane, odklanjamo kot škodljivo.
Nihče ni več trpel od posledic drža v n o pr a v n i h bojev, ' kakor delavski razred, zato si tudi nihče tako iskreno ne želi, da se to vprašanje čim-prej uredi, kakor delavski razred, ker je prepričan, da dokler se to vprašanje zadovoljivo ne reši, mu je nemogoče vse svoje moči koncentrirati v boju za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj, katera so za delavski razred življetiskega pomena.
Socialistično delavstvo bo moralo tudi v novem letu večji del svojih mioči posvetiti tem političnim vprašanjem', predvsem pa boju za uvedbo popolne svobode in demokracije v državi za vse državljane, ker le po izvojevanju popolne svobode in demokracije bo mogoče zadovoljivo rešiti ostala vprašanja, ki ovirajo normalni politični in gospodarski razvoj v državi. Borba za svobodo in demokracijo je obenem borba za kruh in boljše življenje. Delavski razred je bil in bo vselej in povsod edini iskren boritelj za svobodo in enakopravnost.
Ne vlada, francoski parlament odloča
»Zunanja politika ni interna zadeva vlade, ampak je zadeva ljudstva oz. njegovih zastopnikov v parlamentu,«
je izjavil te dni v francoskem parla-menut nek socialistični poslanec, v debati o izjavi ministrskega predsednika Lavala. »Ako bi zunanjo politiko prepustili vladi in dopustili, da se o tem razpravlja za zaprtimi vrati tajnih kabinetov, bi ne bili parlament in mi (poslanci) ne ljudski zastopniki. O zunanji politiki odločaj ljudstvo, ki
mora tudi nositi posledice. Na tehtnici so interesi miru, interesi Francije, v takih usodnih vprašanjih pa nam je zunanji minister preslab porok, da bi mu lahko slepo zaupali usodo vsega naroda. Vlada je odgovorna narodu, narodni zastopniki pa so tu, da pokličejo vlado na odgovornost poprej, predno bi bilo prepozno.«
Laval v borbi
Poleg finančnih težkoč, ki jih ima Francija reševati, je bilo za Lavalo-vo vlado te dni nakritičneje vprašanje zunanje politike. Laval je posredoval med Italijo in Anglijo za sporazum v italijansko-abesinskem sporu. Že posredovanje, še bolj pa predlogi Italiji, so zbudili ogorčenje v mednarodni javnosti. Anglija je okrenila pred parlamentom. Laval pa je te dni dajal račune o tej politiki. V zbornici so mu očitali, da se je izneveril Društvu narodov in da je nujno, da Francija vztraja pri na-
Zaupnica s 43 glasovi večine
čelih Društva narodov, v katerem so vse države zaščitene, če bi bile napadene. Laval je izjavil, da so takrat že izbruhnile sovražnosti, ko so bili stavljeni predlogi, obenem pa se je posvetoval s Hoarejem o kolektivni varnosti, sankcijah ter blokadi. Francija hoče ostati zvesta Angliji in voditi politiko le po načelih Društva narodov. Anglija se sme zanesti tudi na pomoč Francije v primeru vojne med njo in Italijo.
Razprave so bile silno burne. Za zaupnico Lavala je glasovalo 296 po-
Tako vlada fašizem
Avstrija mora vrniti Ameriki posojilo
Klerofašizein v škripcih
Po neuspehu, ki ga je doživel avstrijski režimi v Angliji, je zaprosila avstrijska vlada Zedinjene države za odgoditev vrnitve posojila, ki ga je Avstrija prejela za zimsko pomoč leta 1920 v znesku 24 milijonov dolarjev. Od te vsote bi morala Avstrija plačati 1. januarja 405.000 dolarjev. Zedinjene države so avstrijsko prošnjo zavrnile. Avstrija bo torej morala poravnati svoje obveznosti, kar dela samozvancem silne preglavice.
Države Balkanske zveze za Anglijo
in Društvo narodov proti Italiji
Kakor poročajo listi, je Anglija dobila zagotovilo Jugoslavije, Grčije in Turčije, da bodo te države podprle angleško mornarico v Sredozemskem morju v slučaju napada s strani Italije. Ta medsebojna vojaška pomoč je utemeljena v smislu statuta Zveze narodov.
Anglija in Francija sta obljubili Turčiji, da pristaneta na spremembo določb laussanske pogodbe iz leta 1923. ki določa, da Turčija Dardanel ne sme utrditi, niti ne v času vojne.
slancev, proti 276 pri prvem glasovanju. Pri drugem glasovanju je dobil večino 43 glasov, ker je glasovalo za vlado 304 poslanci, proti 261.
Glasovanje je dejansko nezaupnica. Padec vlade je odvisen od tega, če bodo radikalni ministri (6) odstopili ali ne, ali pa bodo ostali v vladi zaradi težkega notranjega položaja.
Ogromen moralen pomen ima debata v francoski zbornici, ker se je v njej Francija solidarno izrekla za Društvo narodov in njega načela.
B. Traven, Bombaž
II. Knjiga
Prevaja Talpa 41
Neki natakar je zbolel na mrzlici in je bil v treh dnevih mrtev. Bil je Španjolec, ki je šele pred dvema letoma pričel sem. Njegovo mesto je dobil neki Mehikanec, Morales po imenu. Bil je spreten, inteligenten dečko. Kadar sem slučajno prinesel pecivo v kavarno, sem skoraj zmeraj videl, kako se je Morales pogovarjal s tem ali onim tovarišem. Kajpak so se natakarji zmeraj pogovarjali, kadar niso stregli. Toda na tele pogovore sem postal pozoren. Če so se preje natakarji med sabo pogovarjali, so se pogovarjali nekako površno. Govorili so o loterijskih srečkah ali o kaki drugi stvari ali o dekletih ali o družibah. Navadno so se pri tem smejali in delali dovtipe.
Če pa je Morales s kom- govoril, se ni nihče smejal, nego so ga vsi pozorno poslušali. Govoril pa je zmeraj Morales, drugi so bili pa poslušalci. Aha! »Strokovna organizacija restavracijskih nameščencev.; je delala.
Mehikanske strokovne organizacije ne poznajo neokretnega birokratičnega aparata. Njihovi tajniki se ne čutijo »uradnike«, nego so vsi mladi, prekipevajoči revolucionarji. Strokovne
organizacije so nastale tu šele v revoluciji poslednjih desetih let. In tako so že takoj spočetka zašle v najmodernejšo smer. Naučile so se mnogo iz izkušenj ameriških strokovnih organizacij, iz izkušenj ruske revolucije, imajo eksplozivno silo mladih viharnikov in prožnost organizacije, ki išče še svoje oblike in menja vsak’ dan taktiko.
Saj res, v La Moderni je izbruhnila stavka. Stavka natakarjev. Senjor Doux se je smejal. Za svojo kavarno sc kaj takega ni bal. In sedaj so vsi gostje iz La Moderne prihajali v njegov lokal, ker so se bali zahajati v kavarno, kjer je bila stavka. Ta strah je bil upravičen. Kajti policija je tu v delavskih bojih nevtralna. Če prifrči gostu, ki stopi v kavarno, kjer je stavka, kamen v glavo, potem sine oditi k zdravstveni policiji, kjer ga obvežejo. Splošno pa se policija za vse skupaj ne briga. Stavkovne straže, ki stoje pred kavarno, so mu vendar povedale, da je v kavarni stavka. Razen tega pišejo o tem časniki in tudi dovolj letakov so mu stisnili v pest. Zato mora vedeti, kaj ga čaka. Saj mu ni treba iti prav v to kavarno, lahko gre v kako drugo, ali pa lahko sede na klop na trgu, ali pa gre na izprehod. Kdor pa gre tja, kjer frči kamenje po zraku, temu se prav zgodi, če dobi kaj na glavo.
La Moderno je po štirih dneh privolila v vse zahteve.
Tri tedne kasneje je stopil Morales k senjoru Douxu in rekel: »Torej osemurni delavnik, dvanajst pez na teden, popolno kosilo in dvakrat kavo s pecivom1.«
Senjor Doux, ki je bil tako škodoželjen, ker se je njegovemu konkurentu zgodila škoda, se je najprej močno ustrašil. Nato je rekel: »Moraleo. pojdite k blagajni. Tu je vaša mezda in sedaj smete oditi, kajti odpuščeni ste.«
Morales se je obrnil, slekel beli suknjič in takoj so tudi ostali natakarj slekli svoje suknjiče in stopili k blagajni.
Senjor Doux jim je nekoliko zmeden izplačal mezdo in nato so odšli. Bil je prepričan, da bo dobil druge ljudi. Tistim nekaj gostom, ki so bili tedaj v kavarni, je postregla senjora Doux. Nato so pa drugi prišli iti videli, da ni natakarjev, sploh niso sedli, nego so takoj zopet odšli. Vstopilo je samio nekaj tujcev, ki so sedli in nekaj naročili: menili so, da je tako počasna postrežba v tej deželi običajna. Prvi večer pred kavarno še ni bilo stavkovnih straž. Toda naslednje jutro so že stale tam in so prav marljivo delile letake. Zopet so prihajali v kavarno samo tujci, ki špansko pisanih letakov niso znali brati in tudi niso razumeli, kaj so jim stavkovne straže pripovedovale.
(Dalje prihodnjič A
Is notranje politike
ob novem letu
Beograd, 27. 12. 1935
Za prvo letošnjo številko »De- j lavske Politike« se še spodobi malo notranjepolitičnega pregleda, kakor se nam prikazuje ob koncu leta.
Preden pa razpravljamo o pojavih v politiki meščanskih krogov, naj iz-nova opozorim, da zaključuje tudi delavsko gibanje letošnje leto svojo politično bilanco — aktivno in visoko pozitivno: Priprave za petomajske volitve so pokazale visoko razredno zavest jugoslovanskega proletarijata in pokazale, da je delavski razred ostal tako kompakten in tako enoten, da more poseči vsak čas aktivno v politično življenje. Aktivnost ni zamrla, kader razredno zavednih delavcev je ostal. Ostal je čvrst, nepristopen za kompromise, nedostopen za opuščanje socialističnih načel.
Naj bo tudi še danes znova zapisano, da so ravno delavci, delavci v tovarnah, obrtniških delavnicah bili tisti, ki so zahtevali, da se delavski razred uveljavi pri volitvah kot samostojen političen faktor.
Četudi še ni ustanovljena stranka in tedaj nimamo politične organizacije, vemo, da so pretekla leta delavske vrste le še bolj združila, pomnožila in ojačila.
Sicer pa se je notranja politika v letošnjem letu nekako tako-le razvijala: Zgodnja spomlad je do vraga porušila umetno zgrajeno stranko JNS. Od stranke, ki je pri volitvah dobila absolutno večino, so ostali le posamezni delci, le posamezniki se še prištevajo morda k tej stranki. Ostali pa so iskali in iščejo nove orientacije, nove oblike in iščejo streho pod drugo firmo in stranko. Pohorci so del te razbite stranke in sami priznavajo, da sedaj še ni prišel čas, da bi sploh mislili na vnovično oživljanje te stranke.
Petomajske volitve so razbile JNS, Jevtič si je ustanovil mesto tega edin instrument v narodni skupščini, slavljen in poveličevan je vladal Jevtič v skupščini in v državi. Preko noči pa: Jevtič pozabljen, do važnih mest so prišli oni, ki so se petomajskih volitev vzdržali, Jevtič je napravil prostor onim, ki so trdili, da je treba rešiti hrvaško vprašanje.
Napovedali so: pomirjenje v državi, nove politične zakone, zato, da se zopet uveljavi v državi politična svoboda, svoboda govora in združevanja.
Izvenparlamentarna opozicijja je sedaj pričela prirejati politična zborovanja, morda pa je ta ali oni skrivoma iskal formul in potov, da se rešijo vsaj neki problemi, ki jih vsebuje hrvaško vprašanje.
S politično svobodo so obljubili povratek demokratičnega režima. Kot prvi dokaz, da obstoja volja, vrniti državi demokracijo, je bila ustanovitev nove stranke, ki so jo krstili za jugoslovansko radikalno zajednico.
Rekli so: to stranko bomo ustvarili od spodaj navzgor, ustvarili brez sile, brez bajonetov, kundakov in pendrekov.
Aca Stanojevič je bil postal predsednik te stranke. Dr. Stojadinovič, dr. Korošec in Spaho pa so tvorili strankin glavni odbor. Danes je Aca Stanojevič na eni, dr. Stojadinovič pa z dr. Korošcem in Spahom na drugi strani. Stranka pa je še zmeraj ena, le zagrebški del te jugoslovanske radikalne zajednice je potegnil z Aco Stanojevičem, ki zastopa še vedno glavni odbor starih radikalov. Zagrebčani so s tem sklepom sigurno ustregli dr. Mačku, ki je z Aco Stanojevičem, torej s starimi radikali menda še najbolj zadovoljen. Vsaj se še spominjamo, da se je Laza Markovič, ki je prišel letos za nekaj dni kot odposlanec starih radikalov v Zagreb, večkrat in dalj časa razgovar-jal tudi z Mačkom. Le tega nismo izvedeli od agencije Avale, če in kaj sta se Maček in Markovič dogovo-
Kakor se ustanavlja stranka pod vodstvom ministrskega predsednika, notranjega ministra, ministra za Pr0' met, ministra za šume in rude in ob sodelovanju ministra brez portfelja
Zahtevamo, ker smo opravičeni
Minimalne mezde
Strahovito je, kako padajo mezde že tri, štiri leta. Temu ni kriva zgolj kriza, ker je zaposlenih nekaj več delavcev, vendar mezde padajo. To je obenem izkoriščanje delovne sile, ker delavstvo glede svoje eksistence nima nobenega zakonitega varstva. Na eksistenčne pogoje bi se moralo gledati zlasti pri oddaji vseh javnih del, kar danes ni slučaj.
Če delavski razred trpi zaradi izkoriščanja, je dolžna država potrebno ukreniti, da se zlo odpravi.
Zato zahtevamo zakon o minimalnih plačah.
Znižanje stanarin
V Zagrebu se vrši dne 5. t. m. kongres Združenja stanovanjskih najemnikov. Predsednik Združenja profesor Katunarič je izjavil (pristaš zasebne lastnine):
»Zasebno lastnino je treba ščititi, dokler ne škoduje celoti. Ko pa škoduje večini naroda, je potrebno, da država intervenira in da z izrednimi ukrepi odstrani škodo, ki jo trpi večina državljanov.
Stanovanjska vprašanja je prepustil zakonodajalec samim sebi . . . Hišni posestniki so si pa ustanovili kartel, s katerim je bil izigran zakon o
prosti ponudbi in iskanju. Hišnim posestnikom se je posrečilo, da so obdržali višine najemnin, ki ne ustrezajo našim današnjim razmeram.
Tu se mora geniti državna uprava, oziroma narodna skupščina, ki zastopa interese — vsega naroda.«
Zavarovanje za starost in onemoglost
Socialne razmere v državi kriče po splošnem zavarovanju za starost in onemoglost. Minister ima pooblastilo. Zato smatramo, da je dolžnost države, da to vprašanje resno vzame v pretres in takoj reši.
Svoboda besede, tiska in organizacije
Vse to je sedanja vlada obljubila. Uvidela je, da je potrebno spoštovanje narodove volje in javnega mnenja, če hočemo brez nadaljnjega notranjega trenja preiti v zdrave normalne razmere.
Na podlagi obljub zahtevamo, da nam novo leto prinese te stvari. Kdo si bolj želi normalnih razmer kakor mi!
Gospodarska politika
Načrtno gospodarstvo!
Kaj je načrtno državno gospodar-
stvo? Težko je povedati, kaj. Trdimo pa lahko dvoje:
Prvič:	Država mora preprečiti
ogromno eksploatacijo po tujem kapitalu, ki je do danes izprešal ogromne dobrine iz države in naroda. Zapleniti je treba preogromne dobičke prejšnjega gospodarskega izkoriščanja v prid države in izboljšati socialni položaj državljanov.
^Drugič: Poiskati trg za produkte in producirati za dom in po potrebi.
Tretjič: Zajamčiti delavcem in nameščencem s strogimi zakoni za eksistenco primerne prejemke in kršitelje teh določb strogo kaznovati.
Četrtič: Spraviti oderuške cene industrijskih, deloma tudi živilskih cen v sklad z normalnimi in prenizkimi cenami kmetiških pridelkov.
To so nujne reforme, ki jih zahteva lakorekoč dvanajsta ura preokre-ta na bolje.
V današnjih razmerah, ko se ubija aktivnost državnega proračuna, slači konzumente do srajce, ne more in ne bo moglo narodno gospodarstvo uspevati. Ni mogoče!
Ta nova politika, ki je doslej nismo opazili, je potrebna.
Bitka za demokracijo in republiko v Španiji
Pred volitvami v Španiji?
Zadnja izprememba vlade v Španiji je izločila klero-fašiste Gil Ro-blesa in druge njegove pristaše iz vlade. To je bila logična posledica naraščanja opozicije, ki jo vodijo zopet socialisti proti trenutni reakciji, ki je nastopila po oktobrskemu uporu. To je pa tudi znak, da se pričenja v Španiji, ki je razmeroma velika evropska država,
odločilna borba za demokracijo in republiko.
V novi Valladaresovi vladi tudi ni korumpiranega Lerrouxa (radikalec) in njega pristašev, ki je Gil Roblesa sprejel v vlado in mu poveril celo vojno ministrstvo. In prav ti dve stranki, ki imata sedaj tudi večino v parlamentu, sta s svojo reakcionarno politiko izzvali oktobrski upor in sedanjo krizo države.
Novi predsednik vlade je zaupnik predsednika republike, ki ima namen utrditi republiko in jo ščititi pred navalom desnice.
Dobro pred dvemii meseci je bil Valladares notranji minister. Gil Robles ga je z intrigami izrinil iz vlade. Pa zakaj? Ne samo, ker je s predsednikom republike zahteval pomirjenje z levico,, ki je bila od upora v oktobru 1934 nekako na »indeksu« pri režimu, ki je pred štirimi l.eti storil isto. Gil Robles je zlasti črtil Val-ladaresa, ki je odločno zahteval, da se vse sile policije, žandarmerije in napadalnih gard mobilizirajo proti vsakršnemu državnemu udaru, ki bi prišel z desnice, to zlasti s strani vojnih formacij Gil Roblesove katoliške mladine.
Valladares pa je obenem; zasledoval in nadziral mahinacije in intrige nekaterih katoliških vojnih šefov in anarhistov, katere je Gil Robles, ko
!„1	■'»	l.:e .prav tako se tru-
di tudi izvenparlamentarna opozicija, ki jo vodita dva Jovanoviča, Davido-vič in blagoslavlja od časa do časa tudi dr. Maček iz Zagreba, da bi ustvarila neki instrument, da se ta izvenparlamentarna opozicija tudi dejansko formira. Iščejo že dolgo ideoloških temeljev in programov za tako strankarsko formacijo. Maček jim ni dal nobenega upanja, da bi lahko s temi prizadevanji uspeli.
Upamo, da bo v prihodnjem letu delavskemu razredu dovolilo, da ! si izgradi samostojno politično stran-I ko?
je postal vojni minister, reaktiviral in jim izročil važna službena mesta. Mesece se je šepetalo v Španiji o prevratu reakcionarnih generalov. Vendar je Valladares še septembra meseca letos izjavil dopisniku so-družnega belgijskega »Peupla« povsem odločno, da ni nevarnosti za prevrat ne z desne in ne z leve.
In res. Robles ni več minister vojne niti minister sploh. Novi predsednik vlade je postavil na čelo vojsk« in na čelo mornarice ljudi, ki jim! republika zaupa. Prav verjetno pa je tuidi, da se v kratkem izvede prečiščenje vojske in državne uprave, ker so Gil Robles in njegovi prijatelji postavljali na važna vodilna mesta le svoje reakcionarne tovariše.
Republika se ob naporu utrjuje. In stori to lahko, ker se zaveda, da jo podpirajo pri tem delu množice španskega naroda. Koalicija Gil Robles-Lerroux ima.morda še večino v parlamentu, toda pravzaprav je ni nikdar imela — med narodom. Reakcija, kakor se zldi. ne bo imela prilike, da onemogoči napore republikanske ob-
novitve, ker se je predsednik republike končno odločil, da razpusti parlament in pozove narodi, da pove svojo jasno besedo.
Gil Roblesova reakcija dobro ve, da je prišel odločilni trenutek. Ona namerava otvoriti vojno proti republiki in nje sedanjemu predstavniku A. Zamori. Boj, ki je že pričel, bo težak. Toda
zmaga republike in demokracije je že v naprej gotova
pod edinim pogojem, da socialisti in vsi pravi demokrati umejo svojo dolžnost in da čvrsto in združeni vstopijo v boj proti skupnemu sovražniku.
❖
Doslej še ni bila izdana amnestija in sedi v zaporih in ječah španske republike še okroglo 30.000 udeležencev oktobrske vstaje. Tudi organ španske socialistične stranke »El Socialista« je še vedno prepovedan. Stranka je brez tiska, ker ne sme izdati niti kakšnega nadomestnega glasila.
Barbarstvo v italijansko-abesinskl vojni
Protest radi bombardiranja bolnic
Komisija »Mednarodnega Rdečega križa« je zaključila preiskavo radi po italijanskih aeroplanih bombardirane bolnice Zedinjenih držav v Dessiju in poslala poročilo Društvu narodov. Poročilo navaja, da so bile na bolnici razobešene zastave rde-
čega križa. Italijanski acroplani so v okolici bolnice vrgli nad 1000 bomb. Bolnico je zadelo več vžigal-nih bomb, od katerih sta dve eksplodirali in popolnoma opustošili opera-! cijsko dvorano itd. Ubitih je bilo 50 | oseb, 220 pa ranjenih.
Bolgarski puiisti »red sodittem
26 obtožencev, ki so hoteli izpreme šiiti režim in umoriti kralja
Pred vojaškim sodiščem v Sofiji j narhijo v Bolgariji. Sodišče je od 50 se vrši obravnava proti polkovniku j zagovornikov vse odklonilo, ki niso Dam. Velčevu in 15 soobtožencem, j rezervni častniki, češ, da gre samo Obtoženi so zarote ter, da so hoteli z j za vojaški zločin, nasiljem vreči režim in odpraviti mo- i
Na abesinskih planotah kosi smrt..-
S. Melhijor Čobal 70 letnik
Poznamo Tvojo skromnost, Tvojo nesebičnost in tvojo vdanost socialističnemu delavskemu gibanju. Zato si nas lani prevarii. Trdili smo, da obhajaš svoj sedemdeseti rojstni dan, ker si zagledal luč sveta 12. decembra 1864 v Št. Preboldu v Savinjski dolini. Običajno proslavljamo rojstne obletnice, ne pa obletnice dobe življenja. Izjema je samo pri tebi, ker si rojstno obletnico utajil, mi pa smo bili prekomodni, da bi bili pogledali v anale. Zato Te najiskreneje pozdravljamo ob sedemdesetletnici življenja z željo, da nam kljub trenutnemu ne-razpoloženju ostaneš zdrav in vesel kot vzoren sobojevnik, ki ga spoštujemo mi in tudi nasprotniki imajo spoštovanje do Tebe kot vedno doslednega in značajnega sodruga.
Dragi Melhijor! Trnjevo pot si imel v življenju. Že s trinajstim letom si bil tekstilec, pozneje rudar, potoval si po Nemčiji in drugod, preganjali so te, ko si se še napol otrok zanimal za delavsko socialistično gibanje. Temeljno vzgojo potom delavskih izobraževalnih tečajev in samoizobrazbe si dobil pred vsem v gornještajerskih premogovnih revirjih, kjer si bil zaposlen kct rudar.
Po vrnitvi domov si vodil svobodno organizacijo rudarjev jako uspešno ter ustanovil konzumno društvo v Zagorju, kateremu si posvetil mnogo svoje moči, da je še danes naj-vzornejša zadruga v državi.
Zaradi svojega odličnega sodelovanja v političnem in strokovnem delavskem gibanju, kakor tudi gospodarskem, uživaš v mednarodnem socialističnem gibanju sodružni ugled, kakor malokdo.
In doma? Kje ne bi bili srečali Tebe? Na neštetih shodih in konferencah smo Te srečavali in se klanje ■! tvojim iniciativam; v političnih, str', covnih in gospodarskih organizacija si bil vedno v prvih vrstah kot funk, .onar. Srečavamo- Te kot poslane. v narodni skupščini, v upravah sociai: ga zavarovanja in kot večletnega predsednika Delavske zbornice v Ljub’j mi, te najvišje avtonomne zastopni ? delavskih interesov.
V čast in našo zahvalnost Ti bodi, ker si bil povsod na mestu kot pravi zastopnik delavskega razreda. To vemo vsi, zato Ti tudi ob tej priliki izrekamo svoje neomahljivo sodružno zaupanje.
Ob tej priliki tudi izražamo željo, da bi Te posnemali vsi mlajši sodru-gi in sodružice ter z idealno vnemo agitirali za socializem, delavski tisk, solidne strokovne organizacije. Pred vsem naj ne bi zanemarjali javne propagande, ki ima danes sicer velike težave, je pa temelj, na katerem se gradi socialistična ideologija. Vse je proti delavstvu, zato pa mora biti delavstvo zase v strnjenih vrstah.
Če sprejmemo to, kaj ne, sodrug Melhijor, boš ponosno zrl na nas, na svoje delo.
Ostani pa krepak med nami!
Ali sl 2e poravnal naroi-nlnot Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
V fašizem in pogubo silijo
Torej po mnenju »levičarskega« ideologa naj bi se delavci prisilili, da se za vsako ceno zaposle za dela, ki bi jih določalo po deset zastopnikov kapitalistov in inženjerjev brez delavcev, ki smejo samo izvrševati njihova povelja. Kaj bi pomenilo uresničenje teh fašističnih predlogov, bo vedel ceniti vsakdo, ki pozna dosedanji način javnih del, ki kljub svoji nevzdržnosti vendar ni tako nesocialen in krut, kakor je načrt g. ing. Štebija.
Dragi bravci, ne obstrmite pri tem skoku iz nekdanje »razredne nepo-mirljivosti« v »nacionalno skupnost« naših »levičarjev«, ker vas čakajo še lepša presenečenja. Isti »levičar« g. Štebi pove v omenjeni številki svoje mnenje o tem, kdo bi vodil slavno »enotno slovensko fronto«. Za »voditelja« ne predlaga nikogar drugega kakor — dr. Aniona Korošca. Modri Štebi pravi namreč:
»Kdo naj prevzame iniciativo gibanja, kdo naj se loti organizacije, da bo delo našlo ipolno zaupanje v vsem narodu ... Odkrito moramo ipriznati, da se brez dvoma nahaja v vrstah bivše in najbrže še neusa-hle Slovenske ljudske stranke večina slovenskega naroda .., Zato je po mojem mnenju v današnji zgodovinski dobi prav ta skupina najsposobnejša, da ji zaupamo to veliko nalogo. Poleg tega pa je politični voditelj te skupine neomadeževan politik, ki ne uživa samo zaupanja večin slovenskega naroda, ampak tudi spoštovanje pri poštenih pripadnikih drugih političnih skupin.«
No, tako dr. Korošec kakor bivša SLS sta med tem na svojstven način odgovorila na ta ženijalni Štebijev predlog.
Kako so naši cenjeni »levičarji« stavili vse karte na razne enotne nacionalne fronte, dokumentira tudi zadnja »Književnost«. Dočim so prej »levičarji« smrtno zamerili socialistom in proglašali za »izdajstvo nad delavskim razredom« n. pr. vsak parlamentarni dogovor s kako drugo skupino za naše zahteve ali interese, pa zdaj zmerjajo z desničarji vse socialiste, ki še vedno stoje na stališču, da ima delavski razred svoje posebne interese in mora zato samostojno nastopati. Po njihovem najnovejšem receptu je to najhujša zmota, ker moramo podpirati meščansko opozicijo in po mnenju »Književnosti«:
»Zahtevajo danes (le) socialistični desničarji pri nas ustanovitev tretjega delavskega bloka, ki bo tudi proti meščanski opoziciji, in so proti ljudski fronti svobode.«
Mi bomo seveda kljub »Književnosti« še naprej delali za »tretji delavski blok«, ki bo po interesih delavskega razreda, demokracije in socializma opredeljeval svoje stališče tako napram različnim opozicional-
nim kakor vladinim meščanskim skupinam. Upamo, da bo delavski razred to našo »strašno zmoto« odobraval.
Kako naj imenujemo vse to čudovito »levičarstvo«? Nehote nam na to vprašanje sami odgovarjajo v listu »Mlada Pota«, kjer proglašajo brez-načelnost za načelo vsega svojega početja. V »Mladih Potih« kličejo »na okup« vso mladino in da bi se je vsaj nekaj nabralo z vseh vetrov, ji oznanjajo to-le:
»Nismo proti nobenemu 'prepričanju, proti nobeni veri, ampak pravimo: smo za popolno svobodo prepričanja. Vsakdo naj ima svoje prepričanje. To nas ne bo razdruževalo, ker so naši interesi, gostpodairski, kulturni in nacionalni, skupni,«
Po novem oznanilu »levičarjev« nas torej ne bo prav nič razdruževalo, če bo eden fašist, drugi klerikalec itd. — saj so »naši interesi skupni«, to se pravi, da ima delničar TPD skupne interese z delavcem, ki dela na Ljubljanici za 16 Din na dan.
Človek ne bi verjel tem strašnim »levičarskim« zablodam, če jih ne bi oni sami ponovno dokumentirali. Našim bravcem ni treba razlagati vso zgrešenost, naivnost in škodljivost teh zablod. Samo konsekvence moramo izvajati iz tega: ljudje, ki oznanjajo take stvari, niso nikaki levičarji, temveč zmedenci, zbeganci, obupanci, ki so mislili, da se bodo rešili končnega poloma s hinavščino, pa so sami postali njene žrtve. Neumšči-na ljudi, ki so se vdali tej zmešani politiki in nasedli provokatorjem so v letu 1935 imele za posledico r&zpust dveh močnih delavskih organizacij: »Svobode« in ženske organizacije. Po vseh njihovih navedenih nazorih in dejanjih vidimo, da so ti zbegani ljudje popolnoma tuji resničnemu delavskemu gibanju. Zato naj jih delavsko socialistično gibanje brez oklevanja izloči, ako bi se hoteli pojaviti v njem pod katerokoli krinko.
Pojav take zmedenosti ni nič novega. Breznačelnost in fašizem se pojavlja v gospodarski krizi povsod tam, kjer ni močne demokracije in kjer stranke s svojimi jasnimi programi ne morejo niti informirati niti voditi ljudi. Prav zato mora naše delavsko gibanje še tem bolj čuvati svoja načela in svoje tradicije in kakor je rekel Marx, neusmiljeno izločiti iz svoje srede »vse elemente, ki se igračkajo s konspiracijo in revolucio-narstvom ter s tem kompromitirajo sebe same in stvar, kateri služijo.«
R.
Abesind napredujejo — diplomati
posredujejo Z vrtoglavega sveta
Leto 1935. nas je brez dvoma obogatilo za dragoceno izkušnjo, da se more socializem naslanjati in rasti le iz zdrave moči svojih delavskih organizacij. Kričaštvo ne rodi moči, temveč vodi v popolnoma drugo skrajnost: najprej obup, potem zbeganost, ki vidi svojo edino rešitev v tem, da postane hinavščina in blatenje načelo in vsebina cele take politike. To so dokazali naši tako zvani slovenski »levičarji«. Pri tem so v prav kratkem času zašli tako daleč, da kmalu sami svojih ljudi ne bodo spoznali in ne bodo vedeli, ali je nekdo njihov »zaupnik« v drugi organizaciji, ali je dotičnik »zaupnik« druge organizacije v njihovi sredini. Pri tem je potrebno še eno pojasnilo.
Naše cenjeno meščanstvo se je vedno odlikovalo po popolnem nepoznavanju tako socialistične ideje kakor raznih delavskih socialno-politič-nih problemov. Marxa so vedno pobijali ne na podlagi njegovih del in spisov, temveč na podlagi tega, kar si je kak nesposoben pismar izmislil o Marxu. Ker ne poznajo socialističnih idejnih struj, so začeli v zadnjem času meščanski časopisi na podlagi kakih študentovskih nezrelih izpadov nespretno gonjo proti strašilu komunizma. V resnici pa vse to »levičarstvo« študentov, raznih šolarskih intelektualcev in pri meščanskem časopisju nameščenih »revolucionarjev« nima prav nobene zveze ne s socializmom, ne s komunizmom. Iz nadaljnjih izvajanj bo vsakdo videl, da ti ljudje tudi nikakor ne zaslužijo pridevka »levičarji«, ker so v resnici vse drugo, samo to ne. Čeprav sami sebe radi nazivajo »levičarje«, v resnici niso; saj tudi zločinca ne sodimo po tem, kako sam sebe predstavlja, da bi se rešil krivde, temveč ga ocenimo po njegovih de-fanjih.
S. Sedej je v »Delavski Politiki« že orisal nekaj saltomortalov teh nesrečnih »levičarjev«. Jaz hočem navesti nekaj dokumentov iz njihove najnovejše »ideologije« in politike.
Za enega glavnih ideologov naših »levičarjev« odrasle generacije se smatra inženjer Štebi, zastopnik Ško-dovih tvomic v Ljubljani. Svojo aktivnost je pokazal posebno pri občinskih volitvah na Ježici. Ta mož je v 29. številki »Slovenije« - napisal dolg uvodnik »K vprašanju enotne slovenske ironte«, ki je zadnji njihov »šla-ger«. V tem uvodniku ptavi:
»Ta enotna slovenska fronta naj organizira vse narodne sile v svoji organizaciji,« dokler ne doseže vseh svojih zahtev. Dotlej »zapostavimo vse posebne postulate (zahteve, op. ur.) ;poedinih političnih strank in socialnih skupin bodisi delodajalcev ali delojemalcev, kmeta ali delavca ... Založimo do takrat vse borbe družabnega diferenciranja za bodočnost, ko sd bomo brez škode za skupnost narodnega življenja zopet lahko (privoščili notranje-politična obračunavanja.«
Ali je treba naše bravce pri tem še posebej opomniti, da so v takem smislu povsod govorili in še govore iašisti? Ali je potrebno opozarjati, kakšne posledice so nastopile tam, kjer so ljudje poslušali ali morajo poslušati fašiste, da je treba zapostaviti vse posebne zahteve delojemalcev, kmeta in delavca?
Saj nam kar Štebi sam pove, kaj pomeni v praksi ta parola. V svoji brošuri »Brezposelnost in gospodarska kriza«, ki jo je 1933 leta izdal v samozaložbi, predlaga, da je treba:
1.) »zaposliti breziposeine delovne sile za vsako ceno«;
2.) »naj se v najkrajšem čas.u prične z velikopoteznimi javnimi deli,« za katera bi se lahko preskrbela denarna sredstva na ta način; sto milijonov Din naj bi se dobilo »z ukinitvijo vseh brezposelnih podpor države, banovin in občin, ukinitev vseh izdatkov za dobavo živežnih potrebščin v pasivnih krajih.« 200 milijonov dinarjev bi pa dobili «z vpeljavo splošnega davka za izvedbo javnih del na vse /prebivalstvo.«
3.) Vsa ta javna dela bi vodil odbor, sestoječ iz največ 10 delegatov gospodarstvenikov in 10 delegatov inženjerskih organizacij, kateri brez odloga in permanentno zaseda in določi obseg teh javnnih del. S posebim zakonom mora dati vlada neomejeno pooblastilo gornjemu odboru za izvršitev (javnih del, ukiniti vse po-diporne dajatve in prisiliti brezposelne k izvrševanju del v določenih projektih.
V Afriki se Abesinci le pripravljajo na večjo operacijo. Na severnem bojišču so odnesli dve pomembnejši bitki ter zasedli važne bojne pozicije ter hočejo pognati Italijane iz pokrajine Tigre. Tudi na južnem bojišču se vrše manjši boji. Italijani nameravajo prodirati proti Harrarju, kar jim utegne postati opasno. Ras Desta je že zbral nad 60.000 mož v jugozahodni Somaliji, odkoder jim utegne prodirati za hrbet, če bi Italijani prodirali dalje proti Harrarju. Za Italijane je poleg drugih nadlog zlasti neprijetno, ker domačini tudi v zasedenem ozemlju ne mirujejo. Tako so Danakilci napadli italijansko letališče, uničili sedem letal in pobili v bitki moštvo. Na bojiščih imamo pričakovati v tem mesecu prav odločilne bitke.
Italija še vedno išče posredovalca za sklenitev sporazuma v italijan-sko-abesinskem sporu. Posredoval je papež in ponovno belgijski kralj. Nihče si pa noče opeči prstov v tej žrja-vici. Pravičnost javnega mnenja po vsem svetu je postala premogočna.
*
Nedvomno ije, da bo Društvo narodov razsojalo o sporu, če prej ne uvidi Italija, da je borba proti vsemu svetu izgubljena stvar. Tedaj nastopijo poostrene sankcije in je od Italije odvisno, kako bo odgovorila nanje.
Mrzlično se pripravlja Anglija na eventualni napad od strani Italije. V Sredozemsko morje spravlja vojne ladje, utrjuje svoje postojanke, povabila je obmorske države, da se izjavijo, če bi bile pripravljene sodelovati v bojih proti napadalki, oziroma dati operacijske baze angleški vojni mornarici. Priprave so torej prav resne, upamo pa, da bo Italija uvidela, da bi bila borba med neenakimi silami že vnaprej izgubljena.
I 1
Abesiniji rase pogum. Oborožuje-jo jo Angleži in clruge države. Celo vrsto vojaških inštruktorjev ima; vr-hutega pa jo je spremljala zadnje tedne še vojna sreča. Abesinski cesar izjavlja, da more biti govor o sporazumu šele tedaj, če Italijani zapuste abesinsko ozemlje in plačajo primerno odškodnino za povzročeno škodo. Te zahteve so za ponosnega Mussolinija krute.
*
Vratolomna ekspedicija v Afriki je spravila vso mednarodno politiko s tira. Nastaja splošna zmeda in vsi mednarodno-politični in gospodarski kakor tudi socialni problemi leže v ozadju. Strašni ogenj, ki bi ga utegnil zanetiti eksperiment, more preprečiti le še Društvo narodov, če bo ostalo na mestu, ki mu gre v imenu mednarodne demokracije.
Friderik Stampfer ,,Nemška paralela
k volitvi predsednika ČSR republike
Narod jc demokratičnega duha
Vsi prijatelji svobode v Evropi si mnogo čestitajo, da je bil dr. Edvard Beneš izvoljen za predsednika čehoslovaške republike. Negotovost in skrb se je pojavila tupatam. S tem večjim zadovoljstvom smo pa opažali, da češki narod trdno vztraja pri demokraciji dalje. Če ne bi bila zavist nekaj nespametnega, bi kot Nemci mogli biti zavistni.
Čehi so z zavestnim instinktom umeli, česar mnogi Nemci še danes ne umejo: namreč, da spada na čelo republike le zanesljiv republikanec ter da smemo z najvišjim političnim uradom poveriti le moža, ki ima politično znanje, politične izkušnje in politični značaj. Če bi bili Nemci vobče to enostavno resnico umeli, bi bili še danes svobodni ljudje, ker tega niso mogli, so sedaj ujetniki roparske tolpe iz brez obrambe.
Po preizkušnji politične nadarjenosti, ki so jo Čehi doslej dokazali, jim bi smeli tudi zaupati, da bi tudi v direktnem ljudskem glasovanju našli pravega moža. Vendar je bolje, da ustava čehoslovaške republike takih eksperimentov ne pozna.
V Nemčiji se je vršila samo ena pametna volitev predsednika. To je bila volitev Eberta, ki ga je volila narodna skupščina 1919. V ljudski volitvi bi bil Ebert komaj izvoljen, ker večina ljudstva še ni bila socialistična, meščanskih volilcev pa ne bi bilo mogoče niti z desetimi konji privleči, da bi volili »rdeče«. Iz podobnih rajzlogov strahu proti protestantom so se ogibali volitev katoliški centrumaši. Za odkritega republikanca bi bilo v ljudski volitvi malo upanja.
Če je bila kljub temu sklenjena in sprejeta v ustavo ljudska volitve, je bilo to posledica, doktrinarne vneme, s katero je demokratični notranji minister Hugon Preuss branil to svojo najljubšo idejo, v kateri ga je tudi desnica podpirala. Čeprav je bila že takrat jako protižidovska, se ni sramovala, sprejeti vbogajme plebiscita iz rok Žida. Weimarska koalicija je hotela napako popraviti. Desnica je o tem predčasno izvedela, ter je — ali nje radikalno krilo — vprizorila akcijo. Kakor žalostno je propadel Kappov puč, je vendar imel dve politični posledici, ki sta bili usodni za Nemčijo: Bavarska je postala reakcionarno leglo hitlerjamstva, in o kaki odpravi nevarne volitve državnega predsednika po ljudstvu ni moglo biti več govora.
Kmalu se je izkazalo, da nemško meščanstvo in njega trabanti, ne ve-
do z ljudsko volitvijo storiti nič pametnega. Namesto, da bi se ogledali po politično zrelih možeh, ki bi znali državno ladjo voditi v viharju, so si iskali voditelja in rešitelja, ki bi imel nadčloveška svojstva in delal čudeže. Ko je država v prvih letih miru propadala, je »gospodarstvo« imelo od inflacije ogromne dobičke. Tako so se jele pripisovati »industrijskim vojvodom« mistične lastnosti, ki so jih prej pripisovale dinastijam. Da so bili uspešni gospodarski voditelji večinoma prav tisti politični pestovanci kakor njih častilci, ni nihče opazil. Tako je bil kak Cuno kot kancler mogoč, ki je porursko vojno pričel in izgubil.
Pozneje, ko je kupčija šla slabeje, se je obrnila zveličavna vera zopet k vojakom. Stresemann si je vil roke zaradi Hinderburgove kandidature. Preprečiti je ni mogel in s tem je — pravzaprav že 1925 — nastala nesreča. Prijatelji in sovražniki so pričakovali od te volitve odločilne dogodke; da jih več let ni bilo, je bilo za vse presenečenje. Vzrok je bil v tem, da se je Nemčija zunanjepolitično in gospodarsko dvigala. Tako ni bilo pravega povoda za aktivnost komodnega starega moža, ki se je zavedal svoje politične nezmožnosti.
Prišla pa je gospodarska in politična kriza. Spomladi 1930 se je skrhala zadnja parlamentarna vladna večina, velika koalicija Hermana Miillerja. Dogodek take vrste je za državo s parlamentarno demokracijo, zlasti mlado, življenjske nevarnosti. Če preneha parlament biti sposoben za vladanje, tedaj se prenese na drugega glavnega faktorja ustave, predsednika, vse breme odgovornosti. Republikanski politik na Hinden-burgovem mestu, bi bil še utegnil rešiti demokracijo. Hindenburg je ni mogel, tudi ne, če bi jo hotel.
Tako je nastala dve leti pozneje prava divjaška situacija. Nepolitične množice, ki so prvotno volile Hindenburga, so se pogreznile zaradi svojega obupa na najnižjo stopnjo političnega praznoverja in so izvolile preroka stupidnega fanatizma za svojega izveličarja in rešitelja. Da ne bi Hitler postal predsednik, so morali republikanci nastopiti za Hindenburga. V varstvu te monarhistične ruine so branili republiko.
Da je prišlo do tega, ni bil samo zli slučaj, marveč je bila to posledica vpliva sistema. Republikanci so imeli seveda prav mnogo mož, ki so imeli za predsednika boljše sposobnosti, kakor oba kandidata, toda niti enega, ki bi se mogel le približno
meriti po popularnosti z onima. Idp-lu nemških množic ni odgovarjala demokracija, še najmanj pa bistvo nemškega delavskega gibanja. Protihitler, ki bi bil s svojim kričanjem prekosil nesmisel Hitlerjevega kričanja in bi bil zaradi tega čaščen kot polbog, ni bil mogoč. Tu je bil stari maršal še vedno boljši. Republikanci so se torej pridružili Hindenburgu in z njih pomočjo je Hindenburg zmagal nad Hitlerjem — da je nekaj mesecev potem kapituliral pred njim. Po njegovi smrti je priredil Hitler plebiscitno komedijo; dal se je potrditi na svojem mestu, ki si ga je prav za prav že osvojil. S tem se je zgodilo do pičice isto, kar so napovedovali nasprotniki ljudskih volitev: iz »popolne demokracije« je po dialektični poti nastala najpopolnejša despotija sveta.
Od takrat so besedo kakor »svoboda«, »pravica«, »človečanstvo« —■ besede, ki smo jih na Češkoslovaškem v zvezi z volitvijo predsednika Masaryka in sedaj Beneša vedno slišali, za Nemčijo besede brez smisla in vsebine ali kvečjemu odmevi iz davno minulih časov. Tako globoko pade ljudstvo v nesrečo, ki si ne zna izbrati vrednega poglavarja. Tem bolj moramo zaradi tega čestitati češkemu narodu, da je umel, da je demokracija dejansko najboljša izbera in je tako ravnal. Za nas pa je vendarle tolažba in zadoščenje, da so Nemci, kakor nemški socialni demokrati te dežele, pri tem pomagali. Ni nam torej treba privilegija pametne politike popolnoma prepuščati Čehom; košček pripada tudi nam. Nekega dne se bo tudi Nemčija naučila, kar Češkoslovaška že zna.«
(Po »Neuer Vorwarts«.)
*
NB. Člankar je urednik bivšega in sedanjega »Vorwartsa«, ki izhaja na Češkoslovaškem. Članek pojasnjuje razvoj politike v Nemčiji.
Slovenski in hrvaški
klerikalci
Klerikalizem ima dve železi v ognju
Zanimivo je, da je slovenski klerikalizem osamljen, čeprav je tudi zlasti Hrvaška večinoma katoliška. Slovenski klerikalci so že večkrat skušali poživiti stike med slovenskim in hrvaškim klerom, kar je pa bilo brez uspeha. Nasprotno, na Hrvaškem so onemogle vse katoliške organizacije, razen takozvanih »križarjev«, ki pa sodelujejo pri prireditvah drja Mačka. Tudi duhovništvo stoji na stališču, da proti Mačku ne more iti, ker je Maček zajel Radičevo gibanje, kateremu pripada večina se-ljaštva.
Za naše klerikalce je ta položaj jako neugoden. Razvidno pa je iz tega dejstva, da se hrvaški klerikali~ zem orientira po hrvaškem javnem mnenju, ne pa po kakih drugih načelih ali dejstvih.
Odtod tudi izhaja, da slovenski agitatorji za JRZ na Hrvaškem ne morejo razviti agitacije, dasi bi bilo z ozirom na konfesijsko enotnost to pričakovati.
Izgleda pa, da ima klerikalizem, dve železi v ognju.
Pomilostitev v Avstriji
Krivica ni popravljena
Pomiloščenje v Avstriji, ki so ga izposlovali poslanci angleške delavske stranke, je le delno in se ne nanaša. na one sodruge, ki so morali bežati v inozemstvo. S tem torej krivica še ni popravljena in ne dosežena kakršnakoli možnost popustljivosti napram režimu.
Naročniki, pozor!
Današnji Itevilki smo priložili poitn* položnice ter prosimo v»e on* p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker 1* na ta naSia bomo v stana, nai list vzdrževati in lia tndi redno dostavljati. — Vsa one pa, Id so na* ro£nino že poravnali, prosimo, da si poitn* položnice shranilo in |ih porabilo prihodnjič. — Uprava.
Sadovi imperializma
DuSa daljnega iztoka
Po resničnem dogodku zabeležil Wilkelm Carl.
Zvečer dne 14. marca leta 1927. je sedel kitajski admiral Pi v zadnji sobici čajarne »K večni blaženosti« v Šanghaju in je pil pivo »Tsiu«, pri-grizoval je pražena lotosova zrna in se je zabaval z dražestno pevko Mee-šeng, prvo cvetko kitajskih sing-song-deklic. Svojo, bogato z zlatom obšito admiralsko suknjo je slekel in jo malomarno vrgel preko stola, medtem ko se je udobno zleknil po »Kangu«, nizkem kitajskem, iz opek sezidanem počivališču poleg peči, na katerem se je tesno primaknil k pevki. Daleč tam zunaj v pristanišču, ob najoddaljenejšem pomolu je bila usidrana njegova mornarica, ponos Sun-čuan-fanga, mogočnega guvernerja Šantunga in Či lisa: štiri križarke, dva topovska broda in pet torpednih rušilcev.
Admiral je ravno pripovedoval pevki neko dvomljivo duhovitost, ko naenkrat zasliši pred vrati oster prepir s slugo. Takoj nato pa se odpro duri na stežaj in admiralov pribočnik plane v sobo. Bil je bled ko zid in kolena so mu klecala. Ne oziraje se na zahteve olike in discipline, se je upehan vsedel na najbližji stol in je tarnal: »Ekscelenca — velika nesreča! Vaša mornarica je ravnokar odplu-
la. Zapustila je šanghajsko pristanišče z namenom, da preide k našemu nasprotniku, k južnokitajskim revolucionarjem,« Admiral Pi ni odgovoril niti besedice, oblekel je svojo admiralsko suknjo, globoko se je poklonil pevki in je odšel. Pripravljeni avto ga je s pribočnikom vred odpeljal proti pristanišču. V svetli mesečini je admiral še lahko prepoznal, kakor tenki prapori se vijoče, temne proge dima odhajajočih ponosnih bojnih ladij, ki so se razblinjale v dalja->
VI.
Drugo jutro se je admiral vkrcal na neki japonski parnik in se je odpeljal v Tientsin. Javil je svojo nezgodo in je čakal. Čez nekaj tednov je prejel celo uljudno brzojavko svojega nai višjega predstojnika generala Sun-čuan-fanga, s katero ga je ta prosil, naj se javi v tedanjem Sun-čuan-fa?}-f?ovem glavnem stanu v Tsingtau-u. Admiral Pi je s svojim pribočnikom, zaupajoč v svojo srečno zvezdo, lahkega srca odpotoval v Tsingtau, kjer se je vrgel pred Sun-čuan-fango-ve noge in je čakal, da ga bo ta milostljivo dvignil.
Sun-čuan-fang je dolgo zrl na pred seboj ležečega, smehljal se je in molčal. Admiral se je začel neprijetno znojiti.
Čez precej časa je Sun-čuan-fang odprl usta in je počasi spregovoril:
»Admiral Pi, priredi svojim prijateljem svečanost; stroške nosim jaz.«
Admiral Pi se je dvignil ves bled, trikrat se je z iztegnjenima rokama poklonil generalu in je kakor omamljen odtaval. Pribočnik ga je moral podpirati.
Dve uri pozneje je sedel admiral Pi v bivšem hotelu »Prinz Heinrich«. Pred seboj je imel listo prominentnih osebnosti glavnega stana in krog njega je sedelo troje pisarjev, ki so iz-gotavljali vabila na svečanost. Proti večeru so se začeli ustavljati pred hotelom številni avtomobili in rikše in velika dvorana se je začela polniti s povabljenci. Admiral Pi je stal ob vhodu in je pozdravil vsakega posameznega ter je z ljubeznivim »Tsing-tsing« in »Bu-gan-tang« nujal svoje goste, da posedejo. Pojedina se je pričela. Na razpolago je bilo vsega, kar si le zamore kitajski gurman poželeti: več ko sedemdeset vrst mesa, govedine, svinjine, bravine, piške, račke, gosi, zajci, srne, plavute morskih somov, mladi poganjki bambusovega trsja, iztisnjene in na drobno sesekljane deževnice, na juhi zakuhana gnezda ptiča salamangana, sladko sadje iz Japonske, z južne Kitajske in z Jave, pred vsem pa riž v velikih skledah. Nič ni manjkalo, kar spada na mizo kitajskega velikaša in kar ponuja letni čas. Nemško pivo,
japonski sake, kitajsko riževo vino, žlahtno vino iz Porenja in sekt iz francoske Šampanje se je iskril v kristalnih kozarcih in skrbel, da je bila dobra volja vedno na višku. Admiral Pi je bil poosebljena ljubeznivost, napival je svojim gostom in njegov veseli »Ha-gan-han!« (Izpij do dna!) je venomer odmeval po dvorani in bodril pivce.
Proti jutru pristopi k gostitelju sluga in mu nekaj natiho pove. Admiral Pi je pokimal in je stisnil presenečenemu slugi stodolarski bankovec v roko; nato mu je izročil tudi svojo listnico in mu je naročil, naj njeno vsebino po končani slovesnosti razdeli med služinčad. Admiral se je potem dvignil s sedeža in je s tanko leseno palčico, ki mu je služila pri jedi mesto vilic, potrkal na šampanjsko čašo in je rekel: »Hvala vam, spoštovani gospodje in sopivci, da ste s svojo prisotnostjo pripomogli moji prireditvi do izbranosti in bleska. Zelo obžalujem, da moram sedaj — proti vsem pravilom — pojedino sam zaključiti, vendar imam pripravljeno za vas še posebno presenečenje. Dovolim si vas prositi, gospoda moja, da mi sledite.«
Gostje so bili mnenja, da jih čaka v sosedni dvorani prijetno iznenade-nje — cvet ženstva iz Šantunga, pevke iz Su-čana, kaka slavna potujoča
Ubog poljski delavec — zaveden naš bojevnik
Tistim, ki kljub razmeroma dobremu zaslužku »nimajo« za naročnino
Te dni nam je pošta dostavila pismo poljskega delavca s. H. iz K., ki nam piše:
»Cenjeni sodrug!
K. A., viničar iz R. mi je naročil, da naj naročim »Delavsko politiko«. S prvo številko mu pošljite tudi položnico . . .
. . . Nam gre silno slabo, po letu ni veliko zaslužka, ker delo tako slabo plačujejo, po zimi ,pa sploh nič. Družino imam, jesti bi morali vendarle . . ,
Ob priliki bom kaj več napisal.
Voščim srečno in zadovoljno novo leto.«
Kdo bi ne bil vesel takega pisma, kdo ne ponosen na tako zavednost v
vrstah tistih, ki na kmetih, odrezani od industrijskih centrov žive s socialističnim gibanjem in čutijo potrebo imeti naročen socialistični časopis, za katerega so pripravljeni plačati tudi poslednjo pristradano paro svojega manj kot borega zaslužka.
Pokažite ta dopis tistim, ki zaslužijo kot Vi sami, ki ste naročniki lista, pa se izgovarjajo, da ne zmorejo naročnine. Pokažite jim dopis in vprašajte jih, ali se bodo pustili osramotiti od ubogega poljskega delavca, od viničarja iz Slovenskih goric, ki v zimskih mesecih s svojo družino največkrat nima kaj jesti.
Vi, ki ste naročniki, postanite agitatorji kot je ubogi poljski delavec, ki je sebi in svoji družini pritrgal Din 1.50, da nam je lahko sporočil ime novega naročnika.
O, če bi bilo samo senca toliko zavednosti med vsemi, ki jih tepejo razmere, kako močni, kako silni bi bili, koliko bližje našemu cilju.
Pozdravljena, poljski delavec in viničar, naj bi vajino voščilo za novo leto, ob desetletnici »Delavske politike«, vzbudilo nezavedne in zaspane, naj bi Vajin vzgled postal merilo naše zavednosti!
Joža Golmajer:
Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev za vso
drža?©
80.1100 privatnih nameščencev zahteva takopokoininsko zavarovanje, v Sloveniji in Daimaciji
kakršnega ima 10.000 nameščencev
Skupni odbor Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije (S. P. N. .!.), Saveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije (Botič) in Saveza lekarniških sotrudnikov Jugoslavije je sklical za 2. in 3. novembra 1935 v Beogradu anketo, na kateri se je med drugim tudi razpravljalo o vprašanju penzijskega zavarovanja privatnih nameščencev in soglasno sklenila:
»Da se takoj izkoristi in izvede pooblastilo iz finančnega zakona za 1. 1934-35 § 57 t. z. in v zvezi s pooblastilom finančnega zakona za 1. 1935-36 § 7, tako, da se razširitev zakona o penzij.skein zavarovanju privatnih nameščencev na področju cele države s tem, da se pritegne v zavarovanje vse kategorije (poklici) privatnih nameščencev, kakor tudi trgovske sotrudnike in zobotehnike.«
Ta anketa je spravila vprašanje razširitve pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev po zakonu o Pokojninskem zavodu zasebnih nameščencev v Ljubljani zopet iz mrtve točke, tako, da je to vprašanje postalo predmet posebnih študij pristojnih činiteljev. To vprašanje je sicer že davno načeto in je minister za Socialno politiko in narodno zdravje dobil v finančnem zakonu pooblastilo, »da more, kadar spozna, da gospodarske razmere to dovolijo, razširiti pokojninsko zavarovanje po določbah razčiščenega teksta zakona o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev v Ljubljani še na ostale kraje kraljevine Jugoslavije, kjer doslej tega zavarovanja ni bilo, in sicer za vse gospodarske panoge, ali pa za posamezne.«
Razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev ni samo velikega socialnega, temveč tudi velikega gospodarskega značaja, ker počiva zavarovanje na t. zv. kapitalnem kritju. Na področju Slovenije in Dalmacije, kjer to zavarovanje že obstoja in kjer je okoli 10.500 zavarovancev, so znašale premijske rezerve koncem 1934. leta 318,374.860 Din. To številko sem navedel, da si lahko predstavljamo efekt, če se sedanje zavarovanje razširi na vso državo in da podkrepim ne samo socialno plat, temveč tudi gospodarsko plat tega zavarovanja. Te velikanske vsote je treba po predpisih nalagati, in sicer tako nalagati, da se obrestujejo z najmanj 6 odstotki. Zavarovalna tehnika gre svojo pot in je v naprej prera-čunjena in določena, kar se pa ne more trditi za naložbe, odnosno placeman takega ogromnega kapitala. Rente, odnosno pokojninsko zavarovanje nameščencev, je v glavnem torej odvisno od gospodarstva za zavarovanje zbranega denarja. Radi tega si
;ledaiiška družba — na vsak način išek svečanosti. Toda admiral Pi je 'odil svoje goste na dvorišče. Na svo-e presenečenje zagledajo stotnijo >un-čuan-fangovih vojakov, oborože-tih s svetilkami in bakljami. Prizor iz vojaškega življenja. Kratko pred zo-o? Gostje obstoje in čakajo. Admi-al Pi je odšel na sredino tesnega Ivorišča, tik za njim mu je sledil njegov pribočnik. Vojaki so zatvorili rrog niju krog. Kaj pa bo? Ilumina-:ija? Ali bodo vojaki razglasili go-ititeljevo povišanje? Gostje so stegovali vratove, da bi bolje videli. Ad-niral je snel novomodne, s kostjo tokvirjene naočnike in jih je izročil jribočniku. Tudi paradno admiralsko luknjo je slekel in jo položil priboč-liku čez roko. Nato je admiral Pi pocenil na kolena in na roke, nagnil je Jlavo in je čakal. Takoj je pristopil /ojak-velikan z dolgim rabeljskim mečem v rokah, dvignil je to težko arožje in je položil admiralu njegovo glavo k njegovim nogam. Groza jz popadla goste in hipoma se je izpraznilo dvorišče. To je bila svečana pojedina, ki jo je na povelje Sun-čuan-fanga priredil admiral Pi svojim prijateljem v Tsingtau-u dne 23. aprila 1927. leta.
(»Bucherkreiss«, Berlin 1930)
upam dvomiti, da se bo moglo tako zavarovanje, ki bo štelo okoli 90.000 zavarovancev, tudi s tako skrbnostjo in takim pregledom upravljati, kakor sedaj, ko se stekajo sredstva samo za 10.000 zavarovancev. Ne rečem, da bo funkcionirala zavarovalno tehnična stran. Pač pa se je bati, da ne bi funkcionirala gospodarska stran, predvsem ne naložbena politika, od katere je v glavnem zavarovanje odvisno.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je bil pozvan od ministra socialne politike, da izdela v mejah zakonskih pooblastil načrte uredb o razširjenju pokojninskega zavarovanja ter pozval zavod, da mu pošlje potrebne statute in druge podatke, ki mu bodo potrebni za presojo možnosti razširitve tega zavarovanja. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pričakuje predlogov pokojninskega zavoda v Ljubljani, na podlagi katerih se bo to vprašanje končno uredilo. V vseh nameščenskih organizacijah in krogih vlada za to vprašanje velikansko zanimanje. Zato je prav, da se otvori o izvedbi tega za nameščenstvo zelo važnega vprašanja v našem časopisju javna diskusija.
Predvsem je treba ugotoviti: Ce bi se želelo v celoti realizirati resolucijo, sprejeto na beograjski anketi, potem to na podlagi sedanjega pooblastila ni mogoče, ker je pooblastilo preozko. Novo pooblastilo mora soglašati z resolucijo ankete.
Nadalje želim načeti vprašanje: Da-li se da že obstoječo organizacijo zavarovanja enostavno razširiti na vso državo, ali se v ostalih delih države ustanovijo novi nosilci. Z ozirom na zavarovalno tehnično službo bi po mojem mnenju bila razširitev zavarovanja takoj mogoča. Vendar z ozirom na velik
gospodarski značaj zavarovanja in z ozirom na naložbeni princip tako centralistično zavarovanje v interesu samih zavarovancev odsvetujem.
Da bi se mogla v celoti realizirati beograjska resolucija in da bi se to zavarovanje postavilo res na zdravo podlago, sem mnenja, da bi mogel minister za socialno politiko dobiti novo pooblastilo, ki bi imelo v glavnem sledeče smernice:
1. Da razširi dolžnost zavarovanja po obstoječem zakonu o pokojninskem zavarovanju na vso državo za vse nameščence, kakor tudi na osebe, zaposlene v trgovskih in drugih obratih, ki spadajo pod obrtni zakon (trgovske sotrudnike), na zobne tehnike in ria strojnike s strojniškim izpitom.
2. Da ustanovi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu nove samostojne pokojninske zavode in razsodišča, odredi njihova področja, imenuje začasne uprave s predsednikom in odborom zavarovancev in službodajalcev v enakem številu, ki nvedel.o organizacijo novih pokojninskih zavodov.
3. Da ustanovi v namenu skladnega izvrševanja predpisov zakona in uredb o pokojninskem zavarovanju nameščencev in varovanja skupnih koristi skupni organ vseh pokojninskih zavodov in določi s posebno uredbo njegovo kompetenco: da odredi, da vsi pokojninski zavodi plačujejo v skupni rezervni fond 10 odst. od zbranih premij, katerega bo upravljal skupni organ pod pogoji, ki se določijo v uredbi.
4. Da izda potrebne izvršilne predpise.
Po mojem prepričanju se da želja 80.000
pokojninsko še ne zavarovanih nameščencev po pokojninskem zavarovanju samo na ta način realizirati in postaviti na zdravo in solidno podlago.
V ogledalu
Nov slovenski dnevnik je začel izhajati v Ljubljani; ime mu je »Slovenski dom«. Naši čitatelji si bodo sami znali napraviti sodbo o njem, če jim povemo, da se urejuje v ljubljanski Kopitarjevi ulici in da ga »Slovenec« toplo priporoča.
Značilna sofistika. Nedeljski »Slovenec« v nekem člančiču po svoje modruje o vprašanju delavskih mezd, ki ga zaključuje s tole duhovito ugotovitvijo: »Zato se mora imenovati demagoško početje katerekoli strokovne organizacije, ki hoče doseči zvišanje mezde brez ozira na gospo-
darske razmere. Dobre plače more dati le dobro stoječe gospodarstvo.« Tako! Dovolimo si eno vprašanje: ali mogoče K. I. D. slabo stoji? AH dela T. P. D. stalno z deficitom? Ali dela »Ruda« d. d. brez dividend? Ali stoje mariborska tekstilna podjetja tik pred polomom? Ali je »Našička« delala z izgubo? Zakaj pa so vseeno v vseh teh podjetjih, tudi v onih, kjer sede »Slovenčevi« zaupniki v upravnih svetih, delavske mezde tako sramotno nizke? V industriji znašajo povprečne mezde 20 Din. V agrarnih obratih pa 5 do 8 Din dnevno. Delavci naj pa gredo v klerikalno »Združeno del. fronto« in molče, kajne?
Fašistična
vzgoja
■
D ...
r '.v
(m*.
iSSI
ipFiiS
|pj:H Hill!
lil liii
iilBS liilMK!*
alinšas
  lini
IpuiHS
fHs&iii
-'"ii'' m
mira
iiiiililiiftiSiil
.
I
Ob zaključku leta se iskreno zahvaljujemo vsem našim sotrud-nikom, poverjenikom in zaupnikom s prošnjo, da ostanejo tudi v letošnjem letu zvesti sodelavci našega lista.
Srečno novo leto
želita
uredništvo in uprava
Doma	in
Koledarček »Delavske (politike«. Današnji številki smo priložili žepni koledarček za leto 1936 vsem našim naročnikom z željo, da bi jih ob vsakem času spominjal, da je treba pridobivati »Delavski politiki« novih naročnikov, zlasti pa redno plačevati naročnino.
Klerikalci ustanavljajo »Delovno fronto«. Za novo leto nameravajo klerikalci pričeti z izdajanjem »delavskega« lista pod imenom »Delovna fronta«. Gospodje izdajatelji, voditelji bivše SLS hočejo dobiti delav-savo pod svojo politično copato in temu namenu bo služil tudi novi list. Delavstvo je ginjeno nad tem, da mu gospodje posvečajo tako veliko paž-njo. Ker delajo v duhu »Quadragesi-mo anno» in navodilih Vatikana, bo njihovo »delo« blagoslovljeno. Ce jim smemo pri tem kaj svetovati, potem vsekakor to-le: Razlago svojega programa si lahko prihranijo, zadostuje, ako začno s priobčevanjem avstrijske kronike od 12. februarja 1934 dalje, t. j. od tistega dne, ko se je v Avstriji program, s katerim hočejo pridobiti in osrečiti naše delavstvo, pričel praktično izvajati. Vsa javnost pa ve, da je tej klerikalni donkišote-riji z delavstvom kljub vsemu usojen prav tak konec kot oni pod proslu-lim JNS-režimom. Eno dobro stran pa ima nova akcija klerikalnih velmož, napravila bo konec zmedam in prepirom o frontah in frontarstvu. Ne verjamemo, da bi si še kdo v delavskih vrstah upal agitirati s parolo, ki so jo klerikalni politiki dokončno diskreditirali.
Podpora za nezaposlene rudarske in topilniške delavce, ki se vrnejo iz inozemstva- Po ministrski naredbi (Služb. nov. 156-XXXVI z dne 9. julija 1935) imajo nezaposleni rudarski in topilniški delavci, ki se vrnejo iz inozemstva, pravico do podpore iz bratovskih skladnic, če ne dobe zaposlitve doma. Izpolniti morajo seveda vse pogoje članstva (odjava in članstvo do odhoda, oziroma dopustnega roka) in se jim potem članstvo v inozemstvu upošteva kakor bi bilo provodeno doma. Podpore izplačuje osrednji odbor iz razpoložljivih tekočih sredstev in po določbah bratovske skladnice, kateri je nezaposlenec pripadal pred odhodom v inozemstvo. V ta namen je bil izdelan poseben pravilnik.
Svoj klub v narodni skupščini namerava ustanoviti bivši minister Komnenovič.
Predsednik narodne skupščine Čirič, ki je bil izvoljen na Jevtičevi listi in za predsednika kot kandidat opozicije, je izjavil, da je potrebno, cla vstopijo vsi njegovi prijatelji v
JRZ.
Politik Ljuba Davidovič (demokratski voditelj) je praznoval minuli teden 72letnico rojstva.
Tudi v niški upravi OUZD so imenovani člani svobodnih strokovnih organizacij odklonili sodelovanje, V Nišu tudi niso bili imenovani v samoupravo okrožnega urada za zavarovanje delavcev predlagani kandidati. Zato so posamezniki, ki so bili imenovani, takoj odstopili. Krajevne svobodne strokovne organizacije so poslale na pristojno mesto protest proti imenovanju.
Trboveljska družba bo plačala za leto 1935 pet odstotkov dividende. To je na videz malo. Nimamo še poročila, zato ne vemo, koliko dobička je dala v rezerve, koliko investirala in odpisala. Če pa primerjamo, da je
IZ NAŠIH KRAJE1Z
Ljubljana
Božična drevesca za prometne stražnike v Ljubljani
Koliko naročnikov
boš pridobil v novem letu
„Delavski Politiki" ?
povečala svojo glavnico z dobički prejšnjih let, znaša dividenda faktično 15 do 20 odstotkov. Menimo, da približno prav računamo.
Gospod Deržič je bil te dni premeščen v Subotico. Železničarji ne bodo žalovali za njim.
Berlinske olimpijade 1936 se udeleži iz Jugoslavije okoli 400 tekmovalcev in Sokolov. Denarna sredstva so zagotovljena.
Grški volilni zakon, V Grčiji pripravljajo nov volilni zakon. Po novem zakonu bo imela Grčija 300 poslancev. Volilnih okrožij bo 32. Volitve se bodo vršile po listah. Volilci imajo pravico, da na listah označijo s križem kandidata, ki ga volijo.
Bivšega predsednika komunističnega poslanskega kluba Torglerja, ki je bil obtožen požiga nemškega parlamenta ter se nahaja še v preiskovalnem zaporu, so komunisti na konferenci v Bruslju izključili iz ilegalne stranke zaradi nastopanja v procesu o požigu parlamenta in njegovega poznejšega zadržanja.
Laval in Nemčija. V zunanjepolitični debati je predsednik francoske vlade izjavil, da je zbližanje z Nemčijo mogoče le v okviru kolektivne varnosti. Tudi pogodba s Sovjetsko Rusijo ni vojna pogodba, marveč le pogodba, po kateri državi druga drugo branita, če bi bili napadeni._
Pariški občinski dolgovi znašajo 16 milijard frankov. Tudi za milijonski Pariz je to občuten znesek.
Izpor plavžarskih delavcev na Švedskem. Delodajalci so odklonili posredovanje razsodišča ter izpro te dni 90.000 delavcev. — Vsekakor bo posredovala vlada. V takih primerih je moralna sila na strani delavcev.
Nagrada za oba Macdonalda. Stari Macidonald in njegov sin sta pri zadnjih parlamentarnih volitvah propadla. Konservativci jima hočejo sedaj nakloniti mandat. — Verjetno je, da sprejmeta ta dar iz rok konservativnih kapitalistov.
Sedem sovjetskih zveznih republik z glavnimi mesti in število prebivalstva teh mest: Moskva, glavno mesto, 3,641.500; Ukrajina, Kijev 625.000; Uzbekistan, Taškent, 565 tisoč, Bijela Rusija, Minsk, 186.500; Transkavkazija, Tiflis, 426.000; Turkmenistan, Ačkabad, 85.400; Tadžikistan, Stalinbad 40.000.
Abesinci v italijanski Eritreji? Abesinci poročajo, da so prodrli ob desnem italijanskem boku 16 km v italijansko Eritrejo. Italijanska poročila taje to vest, ki pa je verjetna, ker nameravajo Abesinci s tem prisiliti italijanske čete pri Adui in Makalu, da se umaknejo zaradi nevarnosti, da se jim prekine zveza z zaledjem.
Med Japonsko in Rusijo grozi vojna, ker si Japonska osvaja Mongolijo (severno Kitajsko). Zanimivo je, da je kitajska mladina za Rusijo, vodilni politiki pa za zvezo z Japonsko, ker se ne upajo upreti japonskemu prodiranju in tudi nimajo zaščite pri Društvu narodov. Kriv je nastalim razmeram razpor raznih pokrajinskih voditeljev. Tem je star kitajski general, ki je izvršil samomor, sporočil, da je prelil svojo kri, da opozori kitajske vodilne sebičneže k slogi.
Amerika zalaga Italijo z bencinom. V mesecu novembru so poslali v vzhodnoafriške italijanske luke 25.714 sodov bencina, decembra meseca pa že 110.000.
V Ljubljani tožijo, da je policijska straža maloštevilna, zato v službi zelo zaposlena in okupirana. — Kljub razmeroma živahnemu prometu avtomobilov in drugih vozil, vrši službo prometnih stražnikov menda le 5 stražnikov naenkrat. — Za te stražnike pa si je a ^	' v< ljubljanski Avto-klub izpo-
sloval dovoljenje, pripraviti jim nekako božičnico.
Rečemo takoj:	prometnim	stražnikom
privoščimo to božičnico in prav je, da je policijska uprava to dovolila.
Avto-klub pa je to božičnico tako-le izvedel: pred Evropo, pošto, na Marijinem trgu so postavili k prometnemu stražniku drevesce, pod ta drevesca pa so nanosili ljubljanski avtomobilisti cigaret, steklenic in takih daril. ,
Res je: tak način je tudi v italijanskih mestih običajen. In najbrže je gospoda iz Avto-kluba videla v ilustracijah italijanskega stražnika tik drevesca s kupom zavitkov. Toda: naj to prirejajo drugod, v tem načinu obdarovanja manjka takta, finese, srca, čemu to? Kaj bi ne bilo lepše za inteligentnega človeka veliko bolj dostojno, če bi se ravnal po reku: Naj ne ve levica, kaj dela desnica. Kaj bi ne bilo bolj taktno, če bi Avto-klub sam zbral daril za te stražnike, oddal ta darila policijski upravi, ki bi jih med zaslužne prometnike razdelila? Kaj je res treba	•, ,,, vedno in
vedno pripovedovati, da je tudi to važno, kako odrinem svoj prispevek. Zakaj vedno z baharijo ali pa celo:	Zakaj zahteva tak
darovalec že takoj protiuslugo s tem, da hoče pokazati stražniku, da mu je
Zadnje letošnje zborovanje
obratnih zaupnikov in organizacijskih funk-cijonarjev, ki se je vršilo 29. decembra v Delavski zbornici, je bilo zelo dobro obiskano.
S.	Retejan je kot predsednik Strokovne komisije v Mariboru orisal delovanje našega strokovnega pokreta v zadnjem: letu ter pokazal na bodoče naloge, ki čakajo nujne rešitve. Podčrtal je važnost našega tiska ter izrazil željo, da bi »Delavska Politika« ob sodelovanju celokupnega našega pokreta prav kmalu začela izhajati vsaj trikrat na teden.
Po njegovih izvajanjih, ki so bila živahno sprejeta, je s. Vidovič na kratko poročal o predstoječih volitvah obratnih zaupnikov. Ob koncu pa tudi ,o predpripravah za letošnje silvestrovanje.
Po kratki debati, v katero so posegli s. Pintarič (tvrdka Freund Viljem), sodružica Žnidaršičeva (tvrdka Doctor in drug), je bilo zborovanje zaključeno.
Desetletnico »Detoliuba« so praznovali mariborski delavski stariši v soboto zvečer v društvenem lokalu, v obliki slavnostne seje. Poročilo o delovanju društva je podal točasni -predsednik s. Pelikan, ki je uvodoma -pozdravil zastopnike bratskih društev in podal historijat -društva od njega ustanovitve. Po prevratu so agilni detoljubi, kako ss. Gril, Eiglova, Glaserjeva i. t. -d., začeli zbirati otroke in prirejati z njimi izlete. Ustanovni -občni zbor novega društva »De-toljub« pa se je vršil 24. 9. 1925. Tekom 10. let so mu bili predsedniki ss. -Gril, Grčar in Pelikan. Leta 1927 si je društvo postavilo na dvorišču »Ljudskega -d.oma« leseno hišico, kot svoj prvi dom. Leta 1930, si je pridobilo v Gornjem Radvanju 5 oralov zemljišča za bodočo otroško kolonijo, na katerem so člani leta 1932. zgradili lep betoniran vodnjak. V letošnjem letu s-o šli še dalje in so -s prostovoljnimi -prispevki in kulukom zgradili na zemljišču zidano hišico za čuvaja in s sobo za potrebe društva. Zgradba se bo sčasom razširila, v kolikor bodo dovoljevala sredstva. Pri kuluku se je članstvo posebno izkazalo: nekateri beležijo preko 60 delovnih ur. Najstarejšemu kulukarju je bilo 76 let, najmlajšemu pa 7. Obžalovati je, da se naše učiteljstvo premalo zanima za to društv-o, ki -stremi ,po moderni otroški vzgoji.
Popis davčnih zavezancev. Davčna uprava v Mariboru je odredila popis davčnih zavezancev. Hišni lastniki bodo prejeli popisne pole, ki jih bodo dostavili strankam. Pole je treba izpolniti in vrniti do 31. januarja t. 1. (V okoliških občinah do 10. februarja t. 1.)
tudi on za božič privoščil kozarec vina in nekaj cigaret.
Je pa tudi praktično škoda, če se tako obdarovanje tako izvede. Stražniki drugod so dobro plačani, zato se tem za božične dni tudi pijača in cigareta priležeta. Naši pa s.o slabo plačani, zato jim manjka za navadne dni že toliko stvari, da si za božične praznike komaj boljše kosilo pripravijo. Veliko bolj bi bilo zato ustreženo njim, če bi dobili nagrade v gotovem denarju, pa si sami nabavili zase in za svoje družine stvari, ki jih res hudo in nujno potrebujejo.
Na ta način bi pokazali avtomobilisti, da resnično spoštujejo težavno službo prometnih stražarjev in ne bi pokazali, da je pomanjkljiv njihov bonton.
Silvestrovanje Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, v dvorani Delavske zbornice, ki bo začelo ob pol 9. uri in končalo po 3. uri zjutraj, bo. prav družabna, vesela in zabavna prireditev. Na sporedu bo zanimivo, smeha polno predavanje profesorja zgodovine (s. Polde Demšar) o vojski La-kedomcev pri Termopilah. Tudi kupleti bodo vzbujali salve smeha. Član opere g. Lukman bo zapel več solospevev. Kitajska himna, ki jo izvajajo pravi Kitajci, bo razgibala vse udeležence. — Nekaj izredno lepega in pomembnega pa bo simbolična slika: »Mi kovači...« opolnoči. Vstopnice z vabili po 6 dinarjev, zvečer pri blagajni pa 8 Din. Dobe se v Strokovni komisiji.
»
Posnemajte! Za tiskovni sklad je prispevalo 7 ljubljanskih obrtnikov skupno Din 270.—. Iskrena hvaiai
Samo 9 dni v mesecu -bodo delali -odslej delavci progovne sekcije na koroški progi. 21 dni v mesecu bodo ti reveži torej morali praznovati. Še pri polni zapo-slitvi mezde ne zadoščajo niti za najskromnejše življenjske potrebščine, ker so skrajno nizke. Kako naj se preživljajo ti -delavci odslej? Kaj porečejo k temu gospodje zve-zarji? Saj šteje njihova organizacija baje 35.000 članov? M-orda bo pomagal katoliški »Slovenec«, ki je vendar zadnja leta tako zelo sočustvoval z železničarji! Vsekakor je treba nujno nekaj ukreniti! O-d samih obljub progovni delavci ne bodo mogli več izhajati.
Proračun sreskega cestnega odbora je
razgrnjen do 1. januarja v predsedstveni pisarni mestnega magistrata. Proračun izkazuje nad 2 milijona dinarjev primanjkljaja.
Davčne napovedi. Napoved pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11, dhvka na samce, -splošnega in skupnega davka na poslovni promet -in luksuznega davka ipavšalcev za davčno leto* 1936 Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani ipridobnini, so dolžni vložiti do 31. januarja 1936 napoved. Kdor ne vloži napovedi v roku, ki je odrejen v tem pozivu, bo plačal za kazen 3% odmerjenega osnovnega davka in posebnega davčnega dodatka, a 10%, če napovedi niti na -posebni pismeni poziv ne bi vložil v roku o-smih dni. V istem času je treba podati tudi napoved za odmero splošnega davka na poslovni promet in davka na luksus pavšalcev ter dohodka, ki je zavezan rentnim.
Mestno kopališče ho jutri v torek, dne 31. decembra, od 9. do 19. ure odprto. Parna kopel bo ves dan za moške. Na novega leta dan ostane zaprto.
Alkohol in nož. Na praznik, dne 26. decembra so se v neki gostilni na Sladkem- vrhu sprli fantje. Zabliskali so se noži in tudi streljali -so. Pri pretepu je dobila 19 letna mladenka Ana Rajterjeva, ki je skušala miriti razjarjene pretepače, tako težke poškodbe na glavi, da je kpialu po prevozu v mariborsko bolnico podlegla poškodbam. V bolnici se nahaja tudi ranjeni Franc Fortmtiller. Orožniki so aretirali več udeležencev.
Najprijetnejše
Mrmranje
bo letos v kavarni „Rotov2“
Poljčane
Lepo rudarsko zborovanje.
Zveza rudarjev je povabila v nedeljo popoldne s. dr. Reismana, da predava našim sodrugom iz rudnika Stanovsko o najvažnejših -socialnih zakonih, ki so važni ravno za razmere v našem rudniku. Zbralo se je v hotelu Mahorič okrog 50 rudarjev, ki so z največjim zanimanjem sledili temu skrajno potrebnemu predavanju. Izkazalo se je namreč, da se žalostne razmere v tem rudniku tudi po zadnjem štrajku v prejšnjem mesecu niso prav nič izboljšale. Podjetniki gazijo delavske zakone na celi črti. Mezdo, ki bi jo morali po zakonu plačevati vsak teden, dolgujejo še za november, za december pa še sploh niso nič plačali! Kazni nalagajo kar tja v en dan tudi po 100 Din, ne da bi delavec kaj zakrivil. Če zmanjka lesa, ustavijo delo in ne plačajo šihta. O plačevanju mezde v bolezni po § 219 o. z. ali za orožne vaje, še govora ni. Vse te pritožbe so rudarji iznašali in želeli pojasnila po predavanju, ki jih je silno razveselilo. Vsi so pritrdili govorniku, da si morejo pomagati iz teh krivičnih razmer le s strnjeno organizacijo in čim bolj razširjenim delavskim časopisom. Zato se je tudi takoj prijavilo 14 novih naročnikov »Delavske Politike«. Enodušno so rudarji tudi želeli, da se priredi zopet čimprej takšno predavanje, h kateremu bodo potem gotovo vsi prišli. Rudarji uvidevajo, da so mnogo zamudili s svojo brezbrižnostjo.
Kranj
Vzgajajmo in prepričujmo!
Spomin na razmere v preteklem letu nas navdaja z grenkobo. Malodušni in mehkočutni obupavajo.
Potegnjena je črta točilnica med izkoriščanimi in izkoriščevalci. Število tistih, ki ne vedo, na katero stran črte spadajo, je vedno manjše. Nič ne pomaga, da se nekateri branijo spoznanja.
Ko stopamo v novo leto, poživimo našo razredno zavest in nadaljujmo naš boj za odpravo kapitalističnega izkoriščanja in organiziranje brezrazredne družbe, t. j. uresničenje socializma.
Pod kapitalizmom razumejo nekateri denarno gospodarstvo, čeprav je denar le sredstvo. Drugi smatrajo tudi malega trgovca in malega obrtnika za kapitalista, čeprav sta samo samostojna delavca (dočim je delavec v tovarni nesamostojen). O privatni lastnini imaj-o nekateri čudne pojme, še bolj o odpravi zasebne lastnine. Funkcionar krščanskih socialcev (v Kranju) je pred letom pri neki priliki pocukal nekega socialista za rokav in mu rekel, da naj sleče suknjo, če je proti zasebni lastnini. Ni čuda, če se tak človek boji socializma, ker misli, da ntu bodo socialisti slekli suknjo. (S takimi »šlagerji« agitirajo nasprotniki socialistov med neukim ljudstvom!)
Delavec nima zasebne lastnine, ampak borno živi od dela svojih rok, ki donaša profit lastnikom: tovarn.
Kmetu, ki na svojem posestvu dela od jutra do pozne noči in slabo živi, pripovedujejo, da socialisti ogrožajo njegovo privatno lastnino, dokler mu prav ti zagovorniki pristne lastnine ne pošljejo eksekutor-ja na cfom, ki požene kmeta skozi vrata.
Mali trgovec in obrtnik, se krčevito oklepata zasebne lastnine in jo branita pred socialisti, zraven pa je vsa njuna zaloga last velikih dobaviteljev in na kredit.
Zaman čakata kmet in obrtnik, da jima bodo zagovorniki privatne lastnine prinesli boljših časov, kot so bili nekoč, pred vojno...
Jmatno polno »revolucionarjev« z malomeščansko ideologijo, ki kolebajo med kapitalizmom in proletariatom. Vsakemu malomeščanskemu »revolucionarju« je treba povedati, da ako ni za socializem, je za kapitalizem, kajti tretjega ni. Časi, ko je maio-meščan dobro živel in si lastil privilegije nad delavcem in kmetom, se ne povrnejo več.
Tako je tudi s časopisi, ki so predstavniki in stvaritelji javnega mnenja.
Predvsem bi moral vsakdo vedeti, da imamo na eni strani meščanski kapitalistični, na drugi strani pa delavski oz. socialistični časopis, nevtralnega časopisja ni. Če bi delavec, kmet in obrtnik čitali socialistični časopis, bi se skoro lahko jasno opredelili za eno ali drugo politiko. Tako ga pa kapitalisti pitajo z raznimi svojimi tiskanimi proizvodi in vstvarjajo zmešane pojme, kot jih ima dandanes mnogo ljudi o socializmu. Kapitalizmu je potem lahko obvladati to razdvojeno delovno ljudstvo in ga hujskati, da se kolje med seboj, namestu, da se v enotnosti bori proti njemu. Žal, da je krog čitateljev delavskega časopisa tako majhen. Koliko imamo malomeščanskih »revolucionarjev«, ki kritizirajo meščanski časopis ali kljub temu so njegovi zvesti naročniki in čitatelji.
Časopisa s plehkim zaljubljenim romanom v nadaljevanjih prodajo cele sklade delavkam pred tovarno. Če bi pa imel pred tovarno- socialistični delavski časopis, ki vzgaja za bodočnost in je delavstvu kažipot v boljše življenje, bi pa morda ne prodal niti enega. Zato stopajmo v novo leto z na-
Maribor
SILVESTROVANJE
mariborskega delavstva
bo v veliki dvorani pivovarne ,,UniorT‘. Sodelujejo: Pevski zbori Enakost, Frohsinn, Grafika, Krilato kolo, Pevski odsek pekov in Zarja. Svira godba Glasb, društva žel. de-lavcev in uslužbencev pod vodstvom g. M. Schonherr-ja. Začetek ob 20. uri._Vstopnina	nizka.
Svetuj mi, kje naj se v Ljubljani ustavim?
V ,,Petrov hram“ na Miklošičevi cesti - poleg sodnije - stopi, k<ar tam tožijo res dobro kapljico, pa tudi za prigrizniti je vsega na Izbiro. Dobra jed, pijača ter nizke cene, to je najboljše priporočilo
gostilne >Petrov hranti, Ljubljana, Miklošičeva cesta
logo, da gremo na intenzivno delo za razširjenje »Delavske politike«. Skrbeti moramo, da bo prihajala v vsa delavska stanovanja, v vse lokale, kamor delavci zahajamo; v vse trgovine, kjer delavci kupujemo in k vsem obrtnikom, katerim delavci damo zaslužka. Pridobiti jih moramo za naročnike, ne samo zato, da časopis podpirajo, ampak tudi zato, da sami pridejo do spoznanja. — Pri tej priliki pa naj omenimo tudi tisti majhni krog čitateljev »Delavske Politike«, ki nikakor ne vrši svoje dolžnosti do nje. Na razne opomine ostanejo gluhi. Lista ne odpovedo, ali tudi ne plačajo in s lem delajo poverjeniku velike težkoče. To so saboterji delavskega tiska. Če do novega leta ne bo nobenega glasu, jim bo uprava primorana list ustaviti, zaostanek naročnine pa iztirjati. Vsak čitatelj bi moral vedeti, da se delavski časopis vzdržuje samo z naročnino. Z novimi letom postanimo v vseh ozirih popolnoma preporojeni. Bodimo razredno zavedni in borbeni; širimo socialistično misel in v redu vršimo svoje dolžnosti! Potem bo novo leto rodilo lepše sadove tudi za delovno ljudstvo. — jd.
Opozarjamo naročnike in čitatelje na današnja novoletna voščila in jih prosimo, da naj število voščil iz Kranja primerjajo s številom voščil iz drugih industrijskih krajev.
Koncert javornlšklh pevk in pevcev, ki
se je vršil 22. decembra, je bil na višini. Občudovanja vredno je, kaj vse zmorejo delavke in delavci, če se z zavestjo in ljubeznijo oprimejo petja. Velike zasluge pa ima na tem tudi požrtvovalni pevovodja s. Mencinger. Dvorana je bila polno zasedena in poslušalci so bili s koncertom zelo zadovoljni. — Sodružice in sodrugi so se med nami dobro počutili in so obljubili, da nas bodo še posetili. Materijelne koristi sicer taki koncerti ne donašajo, zato pa pesem budi kranjski proletarijat in dviga njegovo zavednost!
Tržič
Iz tovarne čevljev »Peko«. Tudi v naši tovarni niso razmere take, da bi se delavstvo moglo pohvaliti. Naj omenimo samo nekatere stvari od ipoletja dalje. V začetku avgusta meseca se je -pričelo s skrajšanjem delovnega časa. Podjetje se je izgovarjalo na vse mogoče kakor: pomanjkanje naročil, nemožnost kreditiranja dobav na daljšo dobo i. t. d. Delovni čas je podjetje v par tednih skrajšalo na 32 ur. Potem je začelo kršiti kolektivno pogodbo. Obratni zauipniki in celokupno delavstvo je protestiralo, pa vse zaman. Celo enourna stavka je izbruhnila. Delavstvo se je tedaj zbralo pred ravnateljevo pisarno in zahtevalo, da se spoštuje kolektivna pogodba s strani podjetja. Ravnatelja je to tako razburilo, da je stopil pred delavstvo ves srdit in zavpil: »Tukaj sem, kar udarite! Jaz sem bil vojak in se nikogar ne bojim!« Delavstvo mu je povedalo, da se ni prišlo pretepati, amipak zahteva le pravice, ki mu gredo. Z obratnimi zaupniki je gospod ravnatelj kaj čuidno postopal n. pr.: kadar je bilo treba kaj novega sporočiti, je sicer poklical obratne zaupnike k sebi, obenem jim je pa zabičal, da naj delavstvu ničesar ne povedo. Tako je delavstvo največkrat zvedelo o poteku takih razgovorov šele iz nalepljenih listkov.
Stie|ke
in
copate
J. L A H
MARIBOR GLAVNI TRG 2
Če so obratni zaupniki v imenu delavstva posredovali, so bili. večkrat titulirani kot puntarji, hujskači in grozilo se jim. je celo z odpustom. Večina delavstva v naši tovarni je upala, ko je spomladi nastopil novi ravnatelj, da se bodo razmere izboljšale. Dogodki pa, ki smo jih opisali, so nas močno razočarali. Je že tako, dokler bo obstojalo kapitalistično gospodarstvo, 'bo delavec izkoriščan, pa naj si bo kapitalist brezverec ali pobožen, jud ali katoličan. To pa ne izključuje, da bi odgovorni činitelji z delavstvom vsaj lepše, (bolj človeško postopali in si vsaj prizadevali, da njegovim težnjam iig o de.	Opazovalec,
Delavstvo bi lahko bilo precej na boljšem, če bi v lastnih vrstah ne imelo lizunov, ki ®e dobrikajo predpostavljenim, misleč, da jim bo to v osebno korist in črnijo svoje sodelavce. Taki ljudje so že zadovoljni, če dobe kakšno saržo, pa če tudi so plačani kot ostalo delavstvo. Samo, da se lahko prištevajo med gospode in smejo vršiti ali nadzorni, ali priganjaški posel za podjetnike. Navadno taki lizuni niso posebno dobro kvalificirani, ker s pomočjo kvalifikacije ne morejo naprej, tpa si pomagajo z lizunstvom. Za delavstvo so taki ljudje slabši od podjetnika. Zato ni čoida, ako v slučaju kakšnih konfliktov, delavstvo najprej obračuna s takimi elementi. N a v a d n o je tudi res, da v večini slučajev zakrivijo konflikte baš lizuni in nekvalificirani priganjači, ki svojo lastno nesposobnost skrivajo pred podjetnikom na ta način, da se znašajo nad delavstvom. Kdor je dober delavec se zaveda, da bo za vrednost svojega dela dobil najboljše plačilo le potom razredne strokovne organizacije.	Strokovničar,
SoitSRl
Ugotovitev. Podružnica SDSZJ je prejela dopis od šoštanjskih študentov, v katerem protestirajo proti notici v »Delavski Politiki« z dne 18. decembra t. 1. pod napisom »Zaman trud«. Študenti navajajo, da se čutijo z dopisom užaljene. Strokovna organizacija ugotavlja, da nima z dopisom ničesar skupnega in da za to tudi za vsebino dopisa ne odgovarja. (Gornjo izjavo strokovne organizacije potrjujemo. Notica, ki je izšla v »D. P.« izpod peresa našega dopisnika, ni naslovljena na šoštanjske študente in ni treba, da se čuti prizadet kdorkoli, ki očitanih grehov, neod-] govornega frazerskega hujskanja in razdva-; janja delavskega gibanja nima na vesti ter | ne spada v tisto kategorijo študentov, ki je v notici določno označena. Vsebina notice ni iz trte izvita, ampak ima svojo reelno podlago. Njen namen je, da pride do izločitve tistega, ali tistih intelektualcev, ki predejo svoje niti širom dežele, pa ne čutijo odgovornosti, ali imajo celo nepoštene namene z delavskim gibanjem, da bo mogoče ustvariti teni tesnejše in iskrenejše sodelovanje med delavcem in poštenim izobražencem, ki je pripravljen dati delavcu to, kar delavec od njega pričakuje; pomoč pri izobraževanju ln delu na izgraditvi organizacij. Vsi šoštanj-ski študenti, ki so bili in so za udejstvovanje v tem smislu, dobrodošli v delavskih vrstah. Tako naš dopisnik. Uredništvo.)
Nekaterim obrtnikom in trgovcem smo poslali prvo letošnjo številko »Delavske politike« in jim priporočamo, da si jo naroče, saj ne stane več kakor 10 Din mesečno. V slučaju, da ne marajo delavskega tiska, naj jo pa takoj vrnejo. Vse trgovce in obrtnike, ki so naročniki našega lista pa bomo prihodnjič objavili v našem listu, da bo delovno ljudstvo vedelo, komu nosi svoj težko prisluženi denar. Delavci, uvažujte in podpirajte one, ki imajo naročen vsaj naš tisk. Naša moč ie v zavednosti!
Delavsko pevsko društvo »Cankar« priredi zadnji dan letošnjega leta družabni večer v Zadružnem domu. Vabljene vse delavske in obrtniške družine. Vstopnine ni!
Mladinska igra. V nedeljo, dne 22. t. m. je šolska mladina priredila igro »Peterčkove poslednje sanje«. Igra je bila prav izvrstno podana, kar je zasluga učiteljev-rešiserjev. Vsebina igre je prav resnična. Ubogih Pe-
terčkov je strašno dosti, ki sanjajo o nebeškem kraljevstvu, v božičku in kralju Matjažu in čakajo, da bo prinesel različna darila. Ampak — povedati bi se tudi moralo Peterčkom, odkod izvir^ današnje uboštva in zakaj Peterčki nagi in bosi gladujejo. Čisti dobiček je bil namenjen šolski kuhinji. Za to >bi bilo želeti, da bi ibil obisk boljši. Če odrasli ne bomo podpirali otrok, nam znajo Peterčki enkrat vrniti milo za drago.
Velenje
Zahvala. Velenjsko rudarsko delavstvo, se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem gg. občinskim odbornikom mesta Celje, ki so glasovali za priključitev mesta na električno omrežje KDE. Rudarji vidimo, da ni vodila teh gospodov samo hladna kalkulacija, da so glasovali za sprejetje ponudbe, ampak predvsem razumevanje za težki socialni položaj, v katerem se nahajamo velenjski rudarji že nad 10 let. Tozadevno tudi iskrena hvala g. rudarskemu glavarju v Ljubljani, inž. Močniku, ki se je zavzemal za našo stvar pri vseh merodajnih faktorjih. Obenem se zahvaljujemo tudi predsedniku mestne občine Šoštanj, g. dr. F. Mayerju, za njegovo požrtvovalnost, ker nas je pri vseh naših intervencijah spremljal in podpiral, dokler nismo končno dosegli zaželjene-ga uspeha, kljub brezbrižnosti naše pristojne občine Velenje. Zato vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k ugodni rešitvi priključitve mesta Celja na električno omrežje KDE, zlasti pa predsedniku mestne občine Celje. g. Miheliču, iskrena hvala. - Velenjski rudarji.
Črna pri Prevaljah
Važno predavanje. V nedeljo, dne 5. januarja 1936 s pričetkom ob 9. uri dopoldne ■ e bo vršilo v gornjih prostorih gostilne Knez-Krulec važno predlavanije o socijalni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavatelja prideta iz Maribora. Rudarji, delavci, sodružice, pridite polnoštevilno.
Nežica
Predavanje, Tukajšnja podružnica ZRJ bo priredila v nedeljo, dne 5. januarja 1936 predavanje o (pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska ter o socijalni zakonodaji. Predavali bodo predavatelji iz Maribora. Delavci, udeležite se tega važnega predavanja v čim večjem številu, pridejo pa naj tudi žene.
G u Sta n j
Obrekovalci poštenega dela. V prejšnji številki »Delavske Politike« smo dokazali, kako lažnjivo poročilo je prinesla »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialcev o 10 odstotni redukciji mezd v jeklarni. Temu poročilu je dodal »stari kovinar« še nekaj ocvirkov. Med drugim je trdil tudi to, da naša organizacija »požene« mezdna pogajanja vselej pred volitvami, po volitvah pa je vsega konec. Oglejmo si to neresnico pobližje. Oglejmo si predvsem to, kaj smo delali razredno organizirani kovinarji in kaj naši krščansko socialni »tovariši« Najhujše je vrelo
med delavstvom spomladi 1. 1934. Vodstvo podjetja je kršilo kolektivno pogodbo na debelo, ignoriralo je določbe obrtnega zakona itd. O teni smo takrat v naši »Delavski Politiki« dovolj pisali in ožigosali postopanje podjetja, ki ni morda judovsko, ampak avstrijsko in čisto katoliško in čijega upravni svet v naši državi sestavljajo odločno katoliški možje. Da se napravi konec izigravanju, je na željo delavstva prišlo do odpovedi kolektivne pogodbe s 1. oktobrom 1934. Ko so odličniki Jugosl. strokovne zveze in Narodne socialne zveze izvedeli za to odpoved, je začela gonja, češ, sedaj so ga pa pokidali, v času krize odpovedati pogodbo, to je vendar oslarija itd. Naciji so na javnem zborovanju, dne 12. januarja 1935, govorili o tej oslariji in predočevali delavstvu, da so v Srbiji nekje enake tovarne, kjer delajo delavci po 12 ur dnevno za Din 10. Trdili so nadalje, da je pogodbo odpovedal le glavni zaupnik, da pa tega ni hotelo delavstvo. Našel se je tudi dober človek, ki je poslal ovadbo v tem smislu sestavljeno na orožništvo in na sresko načelstvo. Vodstvo podjetja je poklicalo veljake krščanskih in narodnih socialcev in jih vprašalo, če je tudi njihova zahteva, da se napravi nova pogodba. Odgovor je bil, da je odpoved pogodbe samo delo glavnega zaupnika (Juga) in da oboji niso ničesar zahtevali. Ta izjava je imela za posledico, da se je vodstvo podjetja kljubovalno zoperstavilo iti v nova pogajanja. Radi tega je bilo delavstvo prisiljeno, da s solidarnostno akcijo opozori podjetje, naj ne bo trmoglavo. Dne 14. novembra ob tričetrt na 12. uro je delavstvo ustavilo obrat, zaupniki pa so šli k ravnatelju, da mu še enkrat raztolmačijo zahteve delavstva. G. ravnatelj je najprvo nad zaupniki strašno vzrojil. Tudi je odklonil, da bi razpravljal z delavstvom, pač pa je rekel, da je pripravljen govoriti s tremi delavskimi odposlanci. Delavstvo pa je izbralo sedem odposlancev, iz vsakega večjega oddelka po enega, ki so šli s petimi obratnimi zaupniki (šesti, narodni socialec se na zahtevo veljaka narodnih ni smel udeležiti akcije) k ravnatelju. Šele ko je ravnatelj od delavstva izvedel, da krščanski in narodni socialci niso tolmači prave delavske volje, je pristal na mezdno razpravo, dne 23. novembra 1934. Ta razprava se je razbila vsled trdovratnosti podjetja. Od banske uprave za 12. decembra razpisana razprava je ostala brezuspešna, ker g. ravnatelj ni imel mandata za pogajanja. Šele 7. februarja 1935 je prišlo do sporazuma in se je podjetje zavezalo vpoštevati obrtni zakon, plačevati delavcem, ki delajo manj kot 16 šihtov mesečno podporo v znesku 8 Din na dan, oženjenim z Din 4 urne mezde pa povišati zaslužek za 50 para. Te. rezultate je delavstvo sprejelo na zborovanju, ki se je vršilo še isti dan. Takrat je bilo mezdno gibanje zaključeno, pa ne še-le po razveljavljenju socialistične liste za volitve 5. maja, kakor to trdi »stari kovinar« in se pri tem laže. Proti večkrat res neznosnim razmeram v tovarni v zadnjih letih se je borilo samo razredno' zavedno delavstvo, krščanski in narodni pa so molčali. Tako, gospodje, korajža veljal Prihodnjič pa še nekaj!
POZOR! Vse vrste svežega
svinjskega mesa
za novo leto kupite dobro in poceni pri tvrdki
Tavčar, Maribor
m
Jurčičeva g ulica St. 3
Zahtevajte oedno in povsod kruh In pecivo Iz Delavske pekarne v Mariboru, s
Telefon 2324
Srečno in veselo Novo leto
iele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
APOLONIJA HERMAN pekarna	Štore	PETKOŠ IVAN tesarstvo Obrtniška ulica 28 Jesenice	Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. zo.z. na Jesenicah želi vsem svojim članom in nameščencem od-dajališč, restavracij in kina, kupovalcem v svojih zadružnih oddajališčih, obiskovalcem gostiln in kina, vsem sodelavcem, hranilcem in postavnim prijateljem mnogo SOLIDARNO-
ANA GRABNER branjarija	Mušenik	LEKARNA KOŽELJ Jesenice	
DEŽMAN FRANC mesarija in restavracija	Jesenice	Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico	STI, ZAVEDNOSTI in ZADRUŽNEGA DUHA tudi pri delu v NOVEM LETU. — Le na ta način bemo v ZDRUŽENJU imeli MOČ in dosegli USPEHE. Za moč nam jamčijo naša zadružna oddajališča, ki so: na Savi, Jesenicah, Borovljah, Koroški Beli, Dobravi, v Sp. Gorjah in Mojstrasii; restavraciji, obedovalnice, tujske sobe, zadružni dvorani na Jeseni-cah-Fušinah (Savi) v Delavskem domu (Cankarjeva 3) nasproti tovarne in na Slovenskem Javorniku (pri Konjiču) nasproti tovarne in kino »RADIO«, edini kinematograf na Jesenicah in okolici z najmodernejšo zvočno aparaturo, — Najboljši in najizbranejši iilmi. Nadzorstvo Načelstvo
RANT ZDRAVKO trafikant in urar	Jesenice	r. z. z o. z. Delavski dom Jesenice-Fužine (Sava) sprejema hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri.	
LAZAR FILIP splošno mizarstvo in konc. pogrebni zavod Jesenice		JANKO in FANI REPE poslovodji v gostilni »Delavski dom« na Savi Jesenice	
Srečno in veselo Novo leto
iele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
Grilc Jakob trgovina z mešanim blagom Sv. Križ Rogaška Slatina	Anton Natek		TISKARNA »KOLEKTOR« Albin Pogačnik Stražišče pri	Kranju
	trgovec	Šoštanj	LEKARNA MR. M, RAUCH Mestni trg	Kranj
IVAN PODOJSTERŠEK trafika Črna pri Prevaljah	IVAN KUNST gostilna in mesarija	Šoštanj	LOVRO in FANI SEMEN restavracija	Kranj
KNEZ - KRULEČ gostilna in sodavicama Črna pri Prevaljah	ROP AN JOŽE točilnica in pekarna	Šoštanj	CIRIL DOLENC strojno in žično pletenje za posteljne in vrtne mreže. Delavnica Skladišče Orehek 2 Kranj, Stara cesta 2	
Delavska pekarna	J. MRAVLJAK p. d. RAJŠTER JOŽE Šoštanj		LOGAR & KALAN Na drobno! manufakturna zaloga Na debelo! Lastnik: Srečko Vidmar Kranj	
r. z. z o. z. PREVALJE	ŠUMLJAK IN FERDER mesarija Druzmirje	Šoštanj	KLEMENČIČ JANEZ mesar Bleiweissova ulica 21	Kranj
Delavsko-kmečka hranilnica in posojilnica za mežiško dolino r. z. z o. z. PREVALJE	ČOK ANTON GOSTILNA trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Šostanj-Družmirje		ARNUŠ IGNAC trgovina z mešanim blagom	Ptuj
	IVAN GRUBER trgovina mešanega blaga Šostanj-Družmirje		ALOJZ PINOSA urar in draguljar	Ptuj
	VIKTOR JEŽOVNIK mesar	Šoštanj	ZADRUŽNA ELEKTRARNA za Ptuj, Breg in okolico, r. z. z o	z. Ptuj
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim članom, nameščencem, vsem krajevnim odborom, sodelavcem in poslovnim prijateljem	FRANC VIRBNIK splošno krojaštvo	Šoštanj	FRANC KUKOVEC krojaški mojster	Ptuj
Načelstvo in nadzorstvo Konzum-	PLETERŠEK trgovina in gostilna	Šoštanj	JELINEK ROZIKA gostilna i ... . .	Ptuj
nega društva za Mežiško dolino IlllllllllllllllllllllUllllilllllllllllllllllllllllllflIllllllfl r. z. z o. z.	ANGELA MEDIC gostilna Cerovšek	Šoštanj	IVAN CVIKL manufakturna trgovina	Ptuj
PREVALJE	IVAN ŠMIGOVC klobučar	Šoštanj	ANTON BRENČIČ trgovina z železnino	Ptuj
	FRIDERIK TERŽAN trgovina z mešanim blagom	Šoštanj	ROZINA FRANC pekovski mojster Toplice	Zagorje
ANTON ŠUŠTERIČ mesarija Pesje — Velenje	JOSIP KOZLEVČER mesarija in klobasičama	Šoštanj	FRANJA KOŠIR mesarija Toplice	Zagorje
HINKO MAREN trgovina in gostilna Pesje — Velenje	FRANJO GREBENŠEK splošno čevljarstvo	Šoštanj		
JOŽEF PIBERNIK mesarija Velenje	DELAVSKA NABAVLJALNA ZADRUGA vpisana zadruga z omejeno zavezo Šoštanj		Srečno in veselo Novo leto želi vsem članom Splošno konzumno društvo „ Posavje" ZAGORJE OB SAVI	
IVAN ČEDE pekarna Velenje	MILOŠ KOPUŠAR trgovina z mešanim blagom	Šoštanj		
DEL0PST parna pekarna Šoštanj	PERNUŠ IVAN trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in izdelovanje gornjih delov (Z novim letom lokal Vidovdanska cesta, nasproti pošte) Kranj			.
Srečno in veselo Novo leto
žele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
Konzumno društvo rudarjev		ALOJZIJA SKOBE vinotoč	Hrastnik	P. BAUERCHEIM trgovina z mešanim blagom Hrastnik
	Hrastnik	KONZUMNA ZADRUGA KEMIČNIH in STEKLARSKIH DELAVCEV Hrastnik		HERCOG MILOŠ avtopodjetje Hrastnik
PAVLA IN JANKO INO mesar in prekajevalec	Zagorje	PEČNIK GIZELA trgovina z mešanim blagom	Hrastnik	JOSIP RAKAR brivec Hrastnik
KOVAČ KATI gostilničarka Toplice-Zagorje		FRANJO ŠOP AR deželni pridelki	Hrastnik	KLENOVŠEK JAKOB radio- in elektropodjetje Trbovlje
REZIKA IN ŠTEFAN KOŠIR mesar Zagorje		KAROL SENICA gostilna in mesarija	Hrastnik	STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA DELAVSKI DOM Trbovlje
FRANC VIPAVEC krojač Toplice	Zagorje	IVAN LOGAR gostilna in mesarija	Hrastnik	TERŽAN IVAN in IVANA gostilna Delavski dom Trbovlje
VINKO MENDUŠIC gostilničar	Zagorje	JOSIP HOFBAUER trgovina z mešanim blagom	Hrastnik	BREGAR SLAVKO poslovodja trgovine Delavski dom Trbovlje
VINKO VODOPIVEC krojaški mojster	Zagorje	KNEZ JAKOB trafika	Hrastnik	BREZNIKAR IVAN mesar Terezija Trbovlje
FRANJO HERING brivec	Zagorje	JOSIP BANTAN gostilna	Hrastnik	MALGAJ ANTON čevljarstvo Trbovlje
				
VINKO in MILKA DOMITROVIČ gostilna Hrastnik		FERDO PEKLAR čevljar	Hrastnik	KERLE JAKOB damski frizer in brivec Trbovlje
USLUŽBENCI KONZUMNEGA DRUŠTVA RUDARJEV in PEKARNE Hrastnik		ALOJZ MERSEL čevljar	Hrastnik	ŠVAGELJ ANTONIN dekoracijski in sobni slikar Trbovlje
DRAGO LOGER gostilna	Hrastnik	AMALIJA LOGAR gostilna in mesarija	Hrastnik	VRANEŠIC JOŽE brivski in damski salon Trbovlje
RIBNIKAR FRANC mesar in prekajevalec	Hrastnik	FRANJO BENETEK manufakturna in modna trgovina Hrastnik		KOZINA KARL slaščičarna Trbovlje
ANTONIJA ČEPLAK trgovina z mešanim blagom	Hrastnik	BRATA ROBOV-a čevljarstvo	Hrastnik	JEREB & BIZJAK kovinska industrija Trbovlje
BOGOMIR HOFBAUER gostilna	Hrastnik	VIKTOR DEŽELAK trgovina z mešanim blagom	Hrastnik	
ALOJZ ŠTRAVS trgovina z mešanim blagom	Hrastnik	GUČEK IVAN radio zastopstvo	Hrastnik	Zvočni kino „Delavski dom“ Trbovlje
ALOJZIJA ŠENTJURC gostilna	Hrastnik	ARNŠEK JANKO modno krojaštvo	Hrastnik	Maškarada — Krik sveta — Chopinov poslovni valček — S križem in mečem — Ave Marija — Grof Monte Kristo — Vstajenje — Donski kozak — Kruh naš vsakdanji — Nesrečneži —
DRAGO LISAC brivski salon	Hrastnik	R. AVSENAK gostilna Konzumnega društva rudarjev Hrastnik		Sveta Ijubav — Nataša — Ples v Savoju — Dantejev pekel — Pesem na Volgi — Bosam-bo — Car Kalifornije — Poročna noč
BIRTIC SLAVKO gostilna in mesarija	Hrastnik	KAROLINA URBAJS trafika	Hrastnik	
’ j' . , j L i t. :.h	.1
Srečno in veselo Novo leto
žele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
KLENOVŠEK RAJKO klepar	Trbovlje	Junger Ludvig		Ravnikar Ivan veletrgovina Kralja Petra c, Celje
GOLOB IVAN mesar Retje 133	Trbovlje	prekajevalnica Prešernova ul.	Celje	
BERGER IVAN trgovina usnja, čevljarskih potrebščin in kož Trbovlje		HOTEL »POŠTA« Rebeschegg	Celje	OSET FRANC traiika Vodnikova c. Celje
TANC JOŽE trgovina podružnice Delavski dom Terezija Trbovlje		BAŠTEVC ANTON restavracija pri Cinkarni Tovarniška ul.	Celje	RODEŽ DAVORIN slaščičarna Pobrežje pri Mariboru
PAVŠEK IVAN in ALOJZIJA gostilna Delavski dom Terezija Trbovlje		HOHNECŠTEFAN mesar na trgu	Celje	Karol Robavsa nasl. KAROL RAKUŠA parna pekarna Koroška c. 24, Tel. 22-44 Maribor
GOLOB FRANC mesarija pri Zavrašku	Trbovlje	ŠANC JURIJ zajuterkovalnica Vodnikova ul.	Celje	JOSIP KARLO izdelovanje usnjate galanterije Trg Svobode 6 Maribor
ROVŠNIK JOŽE krojaštvo Loke 360	Trbovlje	STIBELJ DOMINIK mizarski mojster Mariborska c.	Celje	ERNEST GERT svečar in medičar Gosposka ulica 13 Maribor
VOZELJ STANKO brivski in damski salon	Trbovlje	NARAKS sodavičar Kralja Petra c.	Celje	Marija Vrhunc Maribor Majstrova ulica št. 17 — Telefon St. 24-36 Trgovina s špecerijo in delikatesami, glavna zaloga kvasa in ogljikove kisline iz tovarne P. Teslič, Sisak, zaloga slada in malčne moke za pekarje, trgovina s premogom in drvmi na debelo in drobno.
HOTEL »BELI VOL« Fani Lebič	Celje	DOMAJNKO ŠTEFAN čevljarski mojster Lastni Dom št. 11	Celje	
GORIČAR VD. knjigarna, trgovina s papirjem in muzikalijami Kralja Petra c. Celje		PILIH MARTIN krojaški mojster Kovinarska ul. 8	Celje	MARKO ROSNER Melje Maribor
KRAJNC FRANC irizerski salon za dame in gospode podružnica Mariborska (Setel) in Glavni trg Celje		TURK ŠTEFAN mesarski mojster Mariborska c in Prešernova ul.	Celje	ANTON FEIERTAG parna pekarna Betnavska cesta 43 Maribor
SILIČ MARIJA gostilna Zavodna	Celje	STROPNIK MARIJA gostilna Jugoslovan Mariborska cesta	Celje	JOSIPINA KAUCIC trgovina z mešanim blagom Tržaška cesta 2 Maribor
BOŽIC ALOJZ trgovina s špecerijo Kralja Petra cesta	Celje	HOHNEC VIKTOR mesar na trgu	Celje	MAKS PŠUNDER urar in optik Dvorakova 10 Maribor
FAZARINC ANTON trgovina s špecerijo Kralja Petra cesta	Celje	ZUPANC IVAN gostilna Megojnice		IVAN KARNER lončar in pečar Stritarjeva ul. 23 Maribor
LEKARNA PRI KRIŽU Mr. Ph. Fedor Gradišnik Kralja Petra cesta	Celje	PUNCER FRANJO trgovina z mešanim blagom Cesta na Grad št. 2	Celje	MANUFAKTURA »S A V A« Koroška c. 9 Maribor
VETERNIK FANI gostilna »Pri veseli vdovi« Gosposka ul.	Celje.	OTA LOVRO gostilna »Jadran« Zavodna	Celje	JAKOB KELC modno krojaštvo in uniformiranje Slomškov trg 6 Maribor
ROJC JOSIP mehanik Samostanska ulica	Celje	A. M. BALDASIN tovarna sodavice in pokalic Gaberje, Mariborska	Celje	DELAVSKI DOM r. z. z o. z. trgovina s špecerijo Frankopanova ul. 1 Maribor
KRAJEC FRANJO gostilna »Amerika« Spodnja Hudinja	Celje	JAKŠE FRANJO brivec pri »Ameriki« Spodnja Hudinja	Celje	Josip Benko mesarija in tovarna mesnih izdelkov Prodajalne v Mariboru; Aleksandrova c. 19 in vogal Gosposke ulice in Glavnega trga.
REDNAK ŠTEFKO trgovina z mešanim blagom Teharje pri Celju		MALEJ FRANCKA gostilna Spodnja Hudinja	Celje	
Stran 12 »DELAVSKA POLITIKA« Stev. 1 Srečno in veselo Novo leto žele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:		
Ind. „Karo-čevlji“ DRAGO ROGLIČ MARIBOR Cankarjeva ul. Gosposka ul. 13	Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru reg. zadruga z omejeno zavezo	Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave Slavo Kolar Tyrševa cesta 22, telefon 24-66 Ljubljana
JAKOB LAH modna trgovina in konfekcija Glavni trg 2 Maribor	SLAV AN RIBARIČ trgovina z galanterijskim blagom Glavni trg 14 Maribor	LEGAT špecerija, delikatese, zajutrkovalnica Miklošičeva cesta 28 Ljubljana
PAVLA JANČER hotel »Pri zamorcu« Gosposka ulica Maribor	LEOPOLDINA LEBEN-EIGL damski česalni salon Gosposka ul. 28 Maribor	
PARNA PEKARNA SOHERBAUM Grajski trg 6, Tel. 2960 Maribor	FRANC NOVAK pohištvo, vložke, tapetništvo, dekoracije in izdelovanje posteljnih odej Vetrinjska ul. 7 MARIBOR Koroška c. 8	Priporoča se frizerski salon za dame in gospode JURMAN Ljubljana Miklošičeva 18 (pred sodnijo) in Sv. Petra c. 78 bivša lekarna Uradništvo, delavstvo in dijaki velik popust. Trajno kodranje Din 60.—
PUGEL & ROSSMANN veletrgovina z vinom Trg Svobode 3 Maribor	JANKO POGAČNIK foto-materijal Tyrševa cesta 20 Ljubljana	
ALBERT ECCARIUS urar in optik Slomškov trg 5 Maribor	IVAN PERDAN NASLEDNIKI Ljubljana	Postrežba prvovrstna! Prepričajte se! Rogelj Vaclav dimnikarski mojster Sv. Petra cesta 7 Ljubljana
INŽ. ARH. JELENEC & INŽ. ŠLAJMER gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. z o. z. Vrazova ul, 11, Tel. 2212 Maribor	JEŠE JANKO eksportno čevljarstvo Cesta na Loko 20 Ljubljana Podružnica: Miklošičeva c. 36	
ANTON PAŠ modna trgovina Slovenska ulica 4 Maribor	JUGOGRAFIKA klišarna Sv. Petra nasip 23 Ljubljana	Vinarna A. Briški Palača Grafike (pred kolodvorom), Ljubljana Se priporoča za obilen obisk in vabi na dobro kapljico!
GUSTAV BERNHARD zaloga stekla in porcelana Aleksandrova 17 Maribor	Specijalni atelje za črkoslikarstvo PRISTOU FILIP Resljeva cesta 4 Ljubljana	
»BERNYT« izdelovanje kemičnih teh. preparatov in trg. s teh. izdelki Werner Bernhard Vrazova ulica 3 Maribor	CVETLIČARNA BIZOVIČAR Miklošičeva cesta 7 Ljubljana	GOSTILNA ELZA Tavčarjeva ulica 4 Ljubljana
PAVEL HERICKO lončar in izdelovatelj peči Tattenbachova ulica 6 Maribor	PAVEL KOŠENINA d. z o. z. mesarija Gallusovo nabrežje 41 Ljubljana	IVAN RAHNE trgovina raznega blaga, zaloga ljutomerskih, bizelskih in haloških pristnih vin Ciglerjeva ulica 25 Moste pri Ljubljani
PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV Ruška cesta 3 Maribor	FRANC DOLINAR pekarna in slaščičarna Pred škofijo 11 Ljubljana Poljanska c. 19	ZANINOVIČ KRSTO gostilničar Moste pri Ljubljani
t DELAVSKA PEKARNA r. z. z o. z. Tržaška cesta Maribor	DAJ — DAM buffet Dobra pijača in jedila po nizki ceni. Aleksandrova 4 Ljubljana	PINTAR ERNEST brivec in frizer za dame in gospode Pokopališka ul. 4 Moste pri Ljubljani
FRANC REICHER modni atelje Tržaška cesta 18 Maribor	CVETLIČARNA SPLIT Ivanka Benedik Društva imajo popust. Frančiškanska ulica 8 Ljubljana	FRANC MAUSER česalni salon za dame in gospode v kopališču Okrožnega urada Miklošičeva c. 20 Ljubljana
ALFRED MARINI avtodelavnica Tržaška cesta 16 Maribor	POTNIK IN DRUG družba z o. z. Metelkova ulica Ljubljana	LEKARNA DR. G. PICCOLI nasproti »Nebotičnika« Ljubljana
RAJMUND PERKO trgovina z mešanim blagom, velezaloga sira in salam, ugodni nakup delikatesne robe Magdalenska ulica 15 Maribor	IVAN JAVORNIK mesarija L ju b 1 j a n a Domobranska cesta 7 — VVolfova ulica 12	TEODOR RABIČ štampilje in grafični izdelki Miklošičeva c. 13 Ljubljana
Kavarna Central Ida Stickler Gosposka ulica Maribor	KONZUMNO DRUŠTVO VIČ Vpisana zadruga z omejeno zavezo Vič pri Ljubljani	Josip Mihelič in drug Tyrševa cesta 41, telefon 27-77 Ljubljana
	DELAVSKA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA M. Cvrtila in drug Postojnska ulica 11 Ljubljana	
Z* konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavite!) Josip Ošlak y Mariboru.