glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE: 3. Topolšica v Gorenju 4. Razbremenjevanje gospodarstva 9. Velenjčana državna prvaka 12. Prijeli posiljevalca titovo velenje, 23. marca 1989 številka 11 (967), cena 2.000 dinarjev Priprave na konferenco velenjskih komunistov Smeleje v prihodnost Člani občinskega komiteja ZKS Velenje so ta ponedeljek na svoji redni seji opravili še zadnje »piljenje« gradiva, ki ga pripravljajo za občinsko konferenco komunistov. Ta bo 8. aprila v Domu kulture. Od preteklega leta, ko so nekako drugače, predvsem sodob-neje in bolj analitično zastavili svoje naloge, so izoblikovali devet področij, na katera so usmerili večji del svoje pozornosti. Ta so vloga skupščine in njenih organov, prostor in ekologija, razvoj in preoblikovanje gospodar- stva ter drobnega gospodarstva, razvoj družbenih dejavnosti in inovacij, urejanje financ, problematika kadrov in razvoj krajevnih skupnosti. Sedaj je po dogovoru, ki so ga sprejeli na lanski konferenci čas, da ocenijo, uspešnost ali neuspešnost postavljenega programa ter ugotovijo kakšne so ovire, obenem pa ga tudi dopolnijo z novimi spoznanji in usmeritvami. Trdno odločeni, da prekinejo prejšnjo slabo prakso neuresni-čevanja sprejetih nalog, saj so bile usmeritve in cilji pogosto neži-vljenjski in premalo strokovno podkrepljeni, so zato k sodelovanju pritegnili strokovnjake s posameznih področij, ki so v svojih skupinah najprej ocenili dosedanje stanje, nato pa predlagali kakšne usmeritve naj zasledujemo v prihodnjem obdobju. Prav to pa bo torej osrednja tema aprilske konference na kateri bo potrebno ugotoviti ali sta nov način dela ter pozornost najpomembnejšim vprašanjem prinesla tudi večjo angažiranost komunistov v osnovnih okoljih in vplivala, da bomo sedanje težave vendarle prebrodili bolje pripravljeni. Seveda pa bo potrebno pretehtati tudi postavljene usmeritve, saj so ob njih pripisani tokrat tudi roki in nosilci ter podana obljuba, da bo neizvrševanje nalog prinašalo ustrezne ukrepe. Prav to pa smo doslej vedno pogrešali. B. Zakošek 2. aprila bo referendum Za Marka Bulca ali Janeza Drnovška 2. aprila se bomo delovni ljudje in občani na referendumu opredeljevali za možna kandidata za člana zveznega predsedstva. To sta Marko Bule in Janez Drnovšek. Volišča bodo po krajevnih skupnostih. Glede na to, da bo to prvo tajno opredeljevanje za nosilca najodgovornejših dolžnosti, pričakujejo velik odziv volilcev. Prenova sindikata Do 20. maja bodo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov potekale razprave o tezi za prenovo sindikata. Prenova, tudi v sindikatu je potrebna, ker si članstvo želi tak sindikat, ki mu bo nudil tisto, kar od njega pričakuje in ne bo imel potreb po iskanju drugih oblik delovanja in organiziranja. Odločiti se bo treba ali povsem državni sindikat, monolite, tak kot ga imamo danes, ali pa samostojen, svoboden, avtonomen sindikat, ki bo na vseh ravneh postavljal tudi pogoje in zahteve. O tem je tekla beseda tudi na posvetu, ki ga je za predsednike sindikalnih organizacij prejšnjo sredo pripravil Občinski sindikalni svet Velenje. S prenovo gospodarstva dobiva sindikat tudi v podjetju novo Rudarji za inkubator V marcu so velenjski rudarji in drugi zaposleni v Re-kovi delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje opravili redno solidarnostno dnino. Na pobudo koordinacijskega sveta Zveze socialistične mlladine RLV pa so se odločalli še o tem, ali drugi del te dnine, ki jo sicer dobijo plačano, namenijo za nakup inkubatorja za slovenje-graško bolnišnico. Rudarji in drugi zaposleni so o tem odločali samostojno, s podpisom izjave, s katero se odrekajo delu zaslužka namensko za nakup inkubatorja. Nad odzivom in pripravljenostjo rudarjev so bili skoraj presenečeni, kajti več kot 3500 rudarjev in drugih zaposlenih je takšno izjavo podpisalo. Ker pa bodo lahko denar za nakup inkuba- Gorenje Dopolnilno izobraževanje delavcev V poslovnem sistemu Gorenje si prizadevajo ustvariti pogoje za stalno izpopolnjevanje in strokovno usposabljanje delavcev, in to z izboljševanjem njihove strokovne usposobljenosti, posebej tudi za nove delovne naloge. Novim delavcem, ki jih kadrujejo za vodilne dolžnosti, pa želijo omogočiti spoznavanje in poglabljanje znanj iz poslovodenja. V Gorenju računajo, da bo letos obiskovalo različne seminarje iz programa dopolnilnega izobraževanja, ki jih bo organiziral njihov Izobraževalni center, okrog I .400 delavcev. Poslovodni in vodstveni delavci Gorenja pa bodo namenili za organizira- __ no pogllabljanje znanj oziroma " jiridobiwanjc novih znanj v okviru "^broigrama Izobraževalnega v,centra Gorenje najmanj 10 dni. (an) 'C4'' torja namenili le tisti, ki so se sobotne (11. marca) solidarnostne dnine udeležili, vsi pa se je niso, so nekateri od teh podpisali izjavo, da so nakupu inkubatorja pripravljeni pripravljeni odstopiti celo redno dnino. Mladi na rudniku računajo, da bodo s tako zbranim denarjem velenjski rudarji slovenjegraški bolnišnici kupili vsaj en inkubator, ki stane okoli 10 tisoč ameriških dolarjev (oproščen je plačila carine), po tihem pa upajo celo, da morda za dva. V treh delovnih organizacijah Gorenje — Commercu EKU in Raziskavah in razvoju ter delovni skupnosti skupnih služb sozda Gorenje pa so za inkubator namenili denar, ki so ga imeli za nakup cvetja ob dnevu žena. (mkp) vlogo. Bistvena novost je v postavljanju zahtev, kjer bi bil sindikat partner poslovodnim organom in delavskim svetom. Socialni programi, ki jih nekateri pričakujejo prav od sindikata, pa niso njegova stvar. Sindikat lahko kvečjemu postavi zahtevo v podjetju ali družbenopolitični skupnosti, da se ti programi pripravijo in zanje zagotove tudi sistemska sredstva. O tem, ali pa predvsem o tem, pa bodo govorili tudi na letni seji Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje, ki bo 6. aprila ob 15. uri v Topolšici. Za okroglo mizo, ki so io naslovili »Prenova gospodarstva — interes in prihodnost delavcev«, bodo namenili osrednjo pozornost Prenovi" (mkp) Lepo popoldne in še lepši večer ob ritmu rumbe, sambe, ča-ča-ča-ja, jive in pasodobla so preživeli gledalci v soboto v Rdeči dvorani. Več o tem na 9. stra- ni- (VOS) Izvršni svet o zdravstvu Eno so želje, drugo finančne možnosti MJ/n s£ , DA 30P0 OPSOPILI )&HTKAeČV<>LUCIOhJAZ.bJEGA PELO VANJA OB TA*Č> NIZKI PEMZIJ/, ^OT SO !)0£>lYM1, HORAM Ž£ NEKAJ ČASA BOJKOTIRATI odpravljali na obisk k Juvanovim, po domače Žoharjevim, v Zavodnjo. Pa nekako nismo imeli niti časa, ne prave volje za terensko delo v tej slikoviti vasici. Pravo spomladansko vreme pa nas je konec prejšnjega tedna vendarle spodbudilo, da smo se na dalj časa načrtovan obisk slednjič vendarle odpravili. Žoharjeve, starejšega gospodarja Ivana, njegovega naslednika sina Ivana ter gospodinji Katarino in Anico, smo našli vsakega pri svojem opravilu. Seveda. Pomlad je tu in z njo veliko dela na travnikih, poljih, nenazadnje pa je še vedno treba kaj postoriti pri nepovsem dokončani gradnji novega doma. Že vrsto let se Juvanovi ukvarjajo z živinorejo, prirejo pitancev. V zadnjih dveh, treh letih so proizvodnjo močno povečali. 28 repov imajo v hlevu, ki ga bo kmalu zamenjal nov. Kako je kmetovati na okrog 745 metrov nadmorske višine, kjer se le tu in tam najde ped položnega sveta? »Delati moraš tako kot drugje. Truditi, če hočeš kaj imeti,« je odgovoril na naše vprašanje sedanji gospodar Ivan. »Zemlja ni nič manj zahtevna v hribovitem svetu kot v ravnini. Še kaj več ji moraš nuditi. Stroji nam precej olajšajo delo, vsega pa namesto nas vendarle ne opravijo. No, ja, kar gre.« »Takrat, ko sem bil še jaz gospodar,« je povzel besedo oče Ivan,« je bilo treba veliko več dela opraviti na roke. Zato pa smo imeli malo manj živine. Vztrajnosti in kmečke trme pa nam ni manjkalo in to mi je uspelo prenesti na svojega sina,« je ves zadovoljen povedal. Zaradi razmer, kakršne v kmetijstvu pač so, poskušajo na 42 hektarjev veliki kmetiji, od tega je okrog 30 hektarjev gozda, pridelati čimveč krme doma. Poleg silažne koruze se dokaj dobro obnese tudi pašni sistem. Lepo rejena živina je ponos vsakega gospodarja. Prav tako pa tudi Erine temeljne organizacije kooperantov, katere člani so že vsaj 15 let. »To sodelovanje je zelo dobro. Gredo nam na roko. Pomagajo nam po svojih močeh pri uresničevanju naših želja. Če hočemo letos začeti graditi nov hlev, bomo morali najeti drage kredite, Prejšnji in sedanji gospodar Žoharjeve domačije in sin Ivan Juvan oče Ivan nato pa se truditi jih čimprej vrniti. Razvoj kljub slabim časom mora najprej,« je modroval sin Ivan, ki nadaljuje očetovo in mamino delo na kmetiji. Vztraja pa ne le zato, ker nekdo pač mora, ker žulji staršev ne smejo biti zaman, ampak zato ker ima veselje do vsega, kar kmetovanje zahteva. Ko smo se odpravljali k Juvanovim, smo zvedeli, da so zgleden primer dobrega sodelovanja mladih in starih gospodarjev. Že večkrat v praksi potrjenem dejstvu, da mladi in stari ne gredo skupaj, je sin Ivan oporekal: »Treba se je dogovoriti, tu in tam eni in drugi popustiti, izkušnje pa so včasih dragocenejše kot kaj drugega.« Žoharjevi se še niso povsem odpočili od zahtevne gradnje nove strehe nad glavo, že snujejo novo naložbo. Hkrati z izgradnjo hleva mladi gospodar razmišlja še o posodobitvi strojnega parka. »Lani smo nekaj buldužirali. Tudi tam bo treba postoriti tako kot smo si zamislili. Če nam bo dopuščalo zdravje, bomo zmogli. Problemov pa tako nikjer ne manjka.« Želja nimajo prav veliko. Želijo si, da bi se stanje čimprej normaliziralo, da bi vedeli, zakaj delajo, saj bi tako lažje kovali načrte za bodočnost. (tap) Nasveti sadjarjem Enologinja svetuje 31. skok čez kožo Na letošnjem 31. tradicionalnem skoku čez kožo, ki gaje pripravila tozd Montanistika, ki združuje študij geologije, rudarstva in metalurgije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, je letos čez kožo skočilo kar deset rudniških štipendistov: Andrej Blažič, Armando Grzinič, Gabi Bore, Ivo Zadnik, Miran Hudournik, Dejan Radovanovič, Božo Špegel, Marko Mavec, Bojan Lajnar in Vito Jan. Na posnetku je Miran Hudournik in njegov boter dipl. ing. rud. Bogdan Makovšek, ki je skočil čez kožo pred dvema letoma. Miran je tudi odličen atlet, član AK Velenje, ki je ves čas študija pridno opravljal izpite in tudi pridno treniral. Njegova velika želja je, da bi izpolnil normo za evropsko prvenstvo v Splitu za tek na 5000 metrov in morda tudi v stiplu na 3000 m. Miran je resen fant, pravi garač, in če ne bo poškodb smo prepričani, da bo ta cilj tudi dosegel. Bogdan Makovšek in Miran Hudournik (v rudarski uniformi) I. Ojsleršck Sajenje trsne cepljenke Sajenje sadnega drevja V današnji rubriki »Nasveti sadjarjem« vam bo strokovnjak Matjaž Jenšterle pojasnil kako sadimo sadno drevje. Menimo, da bo tudi tokratni nasvet prišel prav vsem tistim, ki bi v svojem vrtu radi imeli jablane. »Osnovno pri sajenju sadnega drevja je, da imamo zato primerno pripravljeno zemljo. Najprimerneje je, če smo zemljo pred tem pognojili s hlevskim gnojem, jo založno gnojili s fosforjem in kalijem, nato pa do 40 centimetrov preorali ali prekopali. Ko imamo tako pripravljeno zemljo, sledi označe-nje kjer bomo posadili nova drevesa. Razdalja med drevesi je predvsem odvisna od vrste sadik. Priporočljivo je, da se odločimo za isto vrsto podlage sadik. Primerne so od najšibkejše rastoče podlage in naprej. To so M 27, M 9, M 26 in MM 106. Posebej za vrtičkarje je priporočljiva M 9 podlaga, za katero pa je potrebna stalna opora. Med drevesi za to vrsto je približna razdalja od enega do enega metra in pol. Šibko rastoče sadike, cepljene na M 9, so: zlati delišes, jonathan, idered, gloster, spartan in tako naprej, močnejše pa jonagold, melrosse, mutsu, gloster elstar, discovery in druge. Prav je, da imamo v svojem vrtu ali sadovnjaku več vrst, od zgodnjih do zimskih jablan. Sadike, ki jih kupimo, morajo biti dobro razvite, po možnosti z več predčasnimi poganjki, imeti pa morajo tudi deklaracijo. Ko smo pripravili zemljo in izbrali primerne sadike izko-pljemo jamo, ki je na prej omenjeni zemlji dovolj velika 20 x 20 centimetrov. Vrtičkar-jem priporočam, da korenine sadik ovijejo z mrežo in jih tako zavarujejo pred voluharjem. Ko sadike damo v jamo, jih najprej zasujemo s šoto ali bio-post gnojilom, nato pa zagrebe-mo z rahlo zemljo in jo dobro Pravilno in nepravilno sajenje sadnega drevja poteptamo. Naslednje je, da postavimo oporni kol, ki mora biti od sadike oddaljen 10 do 15 centimetrov, sadiko pa h kolu rahlo privežemo. Pri sajenju moramo posebej paziti, da sadika ni posajena pregloboko in ne preplitko. Cepljeno mesto mora gledati iz zemlje 10 centimetrov. Sadiki tudi odrežemo vrh in to med 60 in 90 centimetri od tal. Nižje, ko je odrezana sadika, nižje so prve ogrodne veje. V primeru, da nismo imeli tako pripravljene zemlje, kot smo jo v začetku opisali, je po- trebno izkopati jamo v velikosti 40 x 40 centimetrov, ki jo najprej zasujemo s hlevskim gnojem, na njega pa mešanico zemlje in gnojila fosfor-kalij. Zelo moramo paziti, da gnoj ne pride do korenin sadike. In kakšna je vzgoja jablan v prvih letih? Vse poganjke, ki zrastejo v prvem letu, je potrebno privezati v vodoravno lego. V naslednjem letu odstranimo nepotrebne poganjke in odrežemo vrh jablane za eno tretjino. Ta postopek vsako leto ponovimo do zaželjene višine jablane.« Shranjevanje trsne cepljenke Trsna cepljenka je zelo občutljiva rastlina. Največja nevarnost za posušitev cepljenke je nepravilno ravnanje od prevzema do sajenja. Priporočamo, da kupec pa čeprav za kratek čas do sajenja trsno cepljenko shrani, oz. zakoplje v vlažno mivko v ustreznem prostoru. Korenine morajo biti popolnoma zagrnjene. Najprimernejši prostor je vlažna klet s temperaturo od 1 do 8 stopinj C. V primeru, da se cepljenka shrani na odprtem, korenine in cepljeno mesto ter del poganjka (2 do 3 učesa) morajo biti popolnoma zakriti. Priprava cepljenke za sajenje Poganjki in korenine pred sajenjem morajo biti sveži in zdravi. Najmočnejši poganjek skrajšamo na dva očesa, druge pa popolnoma odstranimo. Korenine prikrajšamo na dolžino 20 do 25 cm. Odstranimo tudi srednje in zgornje rosne korenine. Tako pripravljeno cepljenko namakamo v vodi 12 do 24 ur pred sajenjem. Tik pred sajenjem jo namočimo v gosto mešanico ilovice, hlevskega gnoja in vode v razmerju 1:1:1. Parafiranje cepljenke Parafinirana cepljenka bistveno primore k uspehu sajenja. Parafinska prevleka varuje cepljeno mesto in očesa pred izsušitvi-jo, zato cepljenko ni potrebno prekriti z mivko ali rahlo zemljo po saditvi. Rosne korenine na cepljenem mestu se zaradi višje posaditve ne razvijejo. Parafinira-nje se izvaja tako, da se obrezane sadike namoči v maso raztopljenega trsničarskega parafina (75 do 80° C) in hitro potem v mrzlo vodo, tako da se sadiko ohladi. Temperatura parafina mora biti konstantna in optimalna. V primeru previsoke temperature prihaja do poškodb očesa. V primeru prenizkih temperatur pa prevleka parafina razpoka in odpade. Sajenje Cepljenko sadimo v jamo 40 x 40 x 40 cm. Na dnu jame s pomočjo rahle zemlje in komposta izoblikujemo kupček, ki je hkrati tudi mera za globino sajenja. Na kupček postavimo sadiko poševno tako, da je njen vrh ob kolu. Korenine na kupčku razporedimo na vse smeri enakomerno in zasujemo jih z rahlo zemljo in dobro potlačimo. Na zaščiteno sadiko nasujemo pre-perel hlevski gnoj, pri čemer je potrebno paziti, da ne pride do direktnega stika med koreninami in hlevskim gnojem. Na to jamo zasujemo z izkopano zemljo, ki jo prav tako potlačimo. Če sadika ni parafinirana, jo moramo zasuti nad površino zemlje s sončno zemljo. Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr. Pot v Malezijo (4) Piše: Renata Natek-Hudarin Poleg Botaničnega vrta, si je vredno ogledati še Kitajski in Japonski vrt, ki sodita med najdražje vrtove sveta. 13,5 hektarjev rastlinja stane danes okoli 4 milijone ameriških dolarjev. S sprehodom po Kitajskem vrtu se dejansko vrnete mnogo let v preteklost, v čas dinastije SUNG. Mali okrašeni leseni mostovi, pagode, templji, fantastično rastlinje, nostalgičnost na vsakem koraku .. . kako fantastično je moralo življenje teči pred sto in sto leti. Za vsak ogled parka ali vrta morate obvezno plačati vstopnino, od 3 — 5 S, zanimivo je, da moraš plačati tudi za svojo kamero ali fotoaparat. Skoraj me je kap prvi hip, a kmalu mi je jasno .. . ekonomija pa taka. Žal mi čas ni dopuščal, da bi obiskala živalski vrt, a uspelo mi je priti na koncert ptic. To je resnično enkraten dogodek, ki ga je možno videti samo tukaj. Vsako nedeljo ob 8. uri zjutraj se zbero na vogalu TIONG BAHRU ljubitelji ptic, ki pripeljejo svoje ljubljence v različnih ptičjih kletkah na koncert, medtem, ko Nagradna križanka — Naši pisatelji (13) Rešitev nagradne križanke Naši pisatelji 13 pošljite do ponedeljka, 27. marca na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji 13. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer: I. nagrada 10.000 din, druga in tretja pa 8000 din. Pravilna rešitev nagradne križanke Naši pisatelji (12): krater, ranina, ebonit, tar, JA, Kette, dan, Ilok, Inari, rtina, kavarna, tan, aragonščina, Aro, kis, KŠ, tekač, SS, očnica, tla, Caan, lamait, Enn, sirarna, ljubljančan, jetra, Kiar Nagrajenci: 1. nagrada 10.000 din: Marija Svetko, Dom za varstvo odraslih, Kidričeva 23, 63320 Titovo Velenje 2. nagrada 8.000 din: Zdravko Podkoritnik, Jenkova 15, 63320 Titovo Velenje 3. nagrada 8.000 din: Heda Silovšek, Ljubljanska 5 a, 63320 Titovo Velenje ponosni lastniki popijejo svojo kavo in kramljajo, jih na tisoče turistov opazuje in posluša ptičje petje. Pravijo, da je to koncert za vse življenje. Bila je nedelja, zato kot se spodobi, sem si tudi jaz in moji prijatelji privoščili nedeljsko kosilo. Odšli smo v sadno restavracijo, kjer vam pripravijo sadje na tisoče načinov, ter ponudijo sadje kakršnega vsaj mi v Evropi še nismo jedli. Kraljica sadja v Aziji je DUR1AN, ki ima velikost nogometne žoge in nešteto iglic — podobno našemu kostanju. Notranjost razrežete in jeste nešteto zlatih semen, ki so v nekakšnemu soku, težko določljivega okusa. Zelo me spominja na našo lubenico. Durian je zelo osvežujoč in nasiten. Ponudijo mi še en kup sadja kot so Chiku, Duku, Jambu air in Nang-ka, ki tehta 25—30 kg. Na svojih potepanjih po svetu sem jedla različne stvari, od medvedov, miši, kač, vendar sadje, ki bi bilo težko 25 kg, tega še nisem doživela. Meni osebno se je zdelo enkratno doživetje, resnično pravo nedeljsko kosilo, opazila pa sem, da nekateri obiskovalci sadne restavracije niso prenesli ne okusa in ne vonja. Po obilnem kosilu, sem se odpravila v brusilnico diamantov. Moje oči so kar obstrmele, mar je mogoče.....že res, da sem bila v Amsterdamu in sem to že videla, a vendar, ženske smo še posebej občutljive za takšne reči. Če boste kdaj v Singapurju, vam priporočam, da tega nikar ne zamudite. Dragi, poldragi^ umetni, sintetični, kaj vem še kakšni so ti kamni vseh barv. Če imate denar si jih lahko privoščite, cena od 4 dolarje naprej, do vrtoglavih številk. Ob vsakem nakupu dobite certifikat, z vsemi podatki .... kot v filmu. Spet enkrat se mi je utrnila misel: »Zakaj nisem bogata?« Takšen je pač svet, takšno je življenje. Tudi jaz imam svoje bogastvo. Dnevi so kar minevali, ostalo mi je še zelo malo časa do vrnitve v domovino. Ker smo Jugoslovani narod, ki je obseden od nakupov in nakupovalne mr/lice, sem se tudi jaz odpravila na Orchard Road po najnujnejših nakupih. Treba sije priznati, da je Singapur meka za nakupe, kar je tisoče Jugoslovanov kmalu ugotovilo, saj jih najdete na vsakem koraku. Pomislila sem na mnoge moje znance, predvsem prijateljice, ki bi tukaj ponorele zaradi trgovin. Pomislila sem na našo ljubo Jugoslavijo, kje smo, zakaj se naši ekonomisti, trgovci, dizajnerji ne pridejo sem učiti svojega posla. Singapur je samo eden in edinstven, ni mesta na svetu, ni metropole, ni kraja, ki bi mu bil enak. To drži zagotovo. Bila sem skoraj v vseh velikih mestih sveta, vendar to levje mesto je naredilo name vtis, kot še nobeno. Vsako leto obišče otok na milijone turistov, približno 30 % narodnega dohodka prinese turizem. Mislim, da je to podatek, ki bi si ga morali zapisati. (dalje) a. mesto iužne KOROE AVTOR: R.NOČ/ 3EZERO V U(..VUUMUC.I ČE NAD REKO jr. ob SRE.DH). 3AbRAKU MUSLIM. bOBRO b&LNA USTAW LUČA^j 1ANE2. ALSREUT IUR.SUA (JASElJjn* V2Ai>MA ŽIVAL ENOTA ZA POSPEf ' ftM.VESM UPRAVA 5UC.0SL. AEPO- JM5ME-LjieA PER0C4 2ELEZN. PR06A TAMTAL FRAUC. PISATEL3 (CIAUDE, .ARIAMA') 60RI5CE POVRŠINA, OBMOČJE SPlET LAS kARTA PR.I TARCKU SPISEK, StZfJA^ Malezijsko podeželje DVIGNJENI ZASTOR 120. Občina Velenje Kar 17 naravnih znamenitosti Naš odnos do naravne in kulturne dediščine oziroma do dediščine nasploh je vse prej kot pohvale vreden. Šele v zadnjem času znamo bolje ceniti to, kar so nam pustili zanamci in z manjšimi posegi oteti pozabi to kar se oteti da. Kulturno pa ne ustvarjajo le posamezniki, skupine, ampak zna biti tudi narava posebne vrste umetnica. Po mnenju strokovnjakov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje je na območju naše občine kar 17 naravnih spomenikov in eden spomenik oblikovane narave. Slednjega je moč najti v Ravnah pri Šoštanju (Marof, Gutenbihl). Med naravne spomenike pa so strokovnjaki prej omenjenega zavoda uvrstili del soteske Lju-bija, Hudi otok, površinski geomorfološki in hidrološki naravni spomenik je tudi soteska Pekel, Velunja peč, Le-tonjev slap, slapovi v Lilijan- skem grabnu, Arnejcev slap. Na našem območju pa naj bi imeli še štiri podzemeljske geo-morfološke naravne spomenike, in sicer so to Mornova zijalka, Rotovnikova jama, jama v Skornskih pečeh. Zaloška panor-na jama, votlina ob Hudempoto-ku, Vranja peč, botanični naravni spomenik trilistna valdštajni-ja v Paki pri Titovem Velenju, dendrološki naravni spomenik pa so Vodnikova smreka v To-polšici, Roščarjev rdeči bor v Florjanu, Strožičeva lipa ter Vodnikova lipa. Za namenom, da bi zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo naravnega okolja v katerem živimo, bodo delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dobili za eno od prihodnjih sej v roke odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Velenje. Da bo odlok možno sprejeti, pa se mora ustrezen upravni organi občine dogovoriti z lastniki zemljišč, na katerih se ti nahajajo, saj bodo drugače vsa prizadevanja povsem zaman. — lop— Izreden uspeh učencev glasbene šole Od 16. do 19. marca 1989 je bilo v Novi Gorici XVIII-TEKMO-VANJE UČENCEV in ŠTUDENTOV GLASBE SR SLOVENIJE v tekmovalnih disciplinah KLAVIR, GODALA in KITARA. Med 190 najboljšimi učenci slovenskih glasbenih šol je tekmovalo tudi 12 učencev Glasbene šole FRANA KORUNA-KOŽELJSKE-GA Titovo Velenje. V izjemno kvalitetni konkurenci so se naši odlično odrezali, saj so si priigrali 11 nagrad in I pohvalo! DOSEGLI SO: 1. NAGRADO: Jerneja Grebenšek (klavir I. kategorija) Monika Redenšek (violina I. kategorija) 2. NAGRADO: Katja Marin (klavir III. kategorija) Jerica Žgeč (violončelo IV. kategorija) Anja Bukovec (violina I. kategorija) Maja Repše (violina I. kategorija) Maruška Škoda (kitara I. kategorija) 3. NAGRADO: Tina Radovanovič (klavir II. kategorija) Jan Rasiewicz (violina L kategorija) Katja Klemše (kitara 1. kategorija) Maja Šoba (kitara I. kategorija) POHVALA: Helena Dejanovič (kitara I. kategorija) Vsi naši tekmovalci in njihovi učitelji zaslužijo iskrene čestitke. Za ta svoj nastop so morali tekmovalci žrtvovati mnogo več časa in dela kot drugi učenci. Posebno pa je treba izpostaviti uspeh učenk Katje Marin in Jerice Žgeč, saj sta tekmovali v kategorijah srednjih glasbenih šol. Dobitniki prvih nagrad se imajo pravico prijaviti na zvezno tekmovanje, ki bo aprila v Sarajevu. Ob 10-letnici premiera novega dela Že 10 let družijo prijetno s koristnim pionirji, ki so med dejavnostmi na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki izbrali gledališki krožek. Kasneje jih je sprejela pod svoje okrilje odrasla gledališka skupina Gledališča pod kozolcem. Tako kot so uspešni njihovi vzorniki, so pri občinstvu nadvse priljubljeni tudi sami. S svojo igrivostjo, sproščenostjo, nenaučenostjo, združeno z gledališkim tekstom, so že večkrat navdušili občinstvo tako v domačih kot tudi v tujih dvoranah. Okrog 300 predstav za skupino kot je pionirska gledališka skupina v 10 letih snovanja na odrskih deskah ni malo. Če k temu dodamo še to, da so skoraj redni gostje republiških srečanj Naša beseda, da so nepogrešljivi na raznih priložnostnih prireditvah v kraju in izven njega, da so bili gostje Cankarjevega doma, mednarodnega srečanja mladinskih odrov v Avstriji, pa naših rojakov v Porabju, potem smo povedali skoraj vse. V tem času se je v skupini zvrstilo od 80 do 90 pionirjev. Takole pravi mentorica skupine Slavica Pečnik: »Marsikaj smo počeli v teh 10 le- Zgodilo se je ... 23. marca Za današnjo rubriko »Zgodilo se je«, smo izbrali štiri novice, ki so vse iz povojnega obdobja. To seveda ne pomeni, da starejših novic ni ali celo, da se pred vojno na današnji dan ni nič dogajalo, le novice so presuhoparne in neprimerne za obja- I.eta 1956 V Celjskem tedniku iz leta 1956, št. 12 lahko preberemo naslednjo vestičko: »Preteklo soboto zvečer se je predstavil velenjski publiki tov. Dolinar s Cankarjevimi Podobami iz sanj. Le-te sodijo med mojstrovine Cankarjevih del. Tov. Dolinar jih je posrečeno izbral, ter dovršeno podal. Lahko trdimo, da je z izvajanjem naš igralec znal pritegniti publiko, ki je vseskozi z velikim zanimanjem sledila programu. Res je, da je tak solistčni nastop pri nas še redkost, vendar je dober način, da tako seznanjamo naše ljudi s tistimi duhovnimi velikani, ki so ustvarjali našo kulturo.« Leta 1962 V dnevniku Večer, št. 69 iz leta 1962 srečamo naslednjo zanimivo vest iz naših krajev: »V okviru mladinsek organizacije so v Velenju ustanovili klub mladih proizvajalcev. V klubu je včlanjenih nad 150 mladincev iz rudnika lignita in drugih gospodarskih organizacij. Klub organizira razne razprave in predavanja, na katerih si pridobivajo mladi proizvajalci potrebno znanje.« Tudi naslednja novica je iz iste številke dnevnika Večer: »V torek 27. marca, bodo v kulturnem domu v Velenju gostovali »6 blues + 1« in pevka Majda Sepetova. Prireditve zabavnih orkestrov in solistov so vedno zelo privlačne za velenjsko publiko. Jutri pa bodo ponovili Sartrovo dramo: Nepokopani mrtveci, ki jo uprizarja dramsko gledališče DPD Svobode Velenje.« Verjetno je zelo zanimivo in po svoje tudi presenetljivo dejstvo, da tudi iz let, ki v zgodovini Velenja veljajo kot »udar-niško-graditeljska«, predstavlja večino novic s katerimi se Velenje predstavlja Sloveniji v časopisju kultura in kulturno dogajanje v" občini. Leta 1968 Tega leta najdemo v Večeru, št. 70, na današnji dan dve kratki vestički iz Šmartnega ob Paki: »Poravnalni svet v Šmartnem ob Paki letos ni imel še niti ene obravnave. To kaže da tod ljudje bodisi nimajo spornih zadev, ki bi jih kazalo reševati pred poravnalnim svetom ali pa se v takih stvareh nanj občani ne obračajo.« »Dramski krožek osnovne šole v Šmartnem ob Paki je uprizoril igrico Kristine Brenkove »Mačeha in pastorka«. Zaradi velikega zanimanja v vasi so predstavo ponovili.« S poravnalnimi sveti smo se v naši rubriki že srečali, druga vestička pa zgolj potrjuje znano dejstvo o interesu in razvitosti gledališke dejavnosti v Šmartnem ob Paki. tih - ustvarjali, gostovali, se zabavali, družili prijetno s koristnim. Skratka, lepo je bilo. Tako lepo, da se pionirjem še danes radi pridružijo tudi tisti, ki so prag osnovne šole že prestopili. Predstave izpred dveh let v našem programu še žive.« Ustvarjalnosti jim resnično ne manjka, prav tako ne volje. »Krizo« še največkrat občutijo pri iskanju primernega teksta. Zanj se mentorica nikoli ne odloči sama, ampak v sodelovanju z ostalimi »člani ansambla«. Ležijo jim zabavne gledališke predloge, ki do same odrske izvedbe ponavadi dožive še marsikatero spremembo. Pionirji — gledališčniki se želijo pri vsaki namreč na odru tudi sami zabavati kot pa se togo držati teksta. Prav zaradi tega so z delom Svetlane Makaro-vič Mačja preja, Puntarjevim Medvedom z vrtnico. Hišo Alenke Goljevšček, Pavčkovim ugle-dališčenim recitalom, Petanovim Obtoženim volkov in še s kakšnim delom tako »užgali« pri občinstvu. Prepričani smo, da bodo o sopotnici odrasle gledališke skušine Gledališča pod kozol- cem iz Šmartnega ob Paki še slišali. Ob pripravi tega člankasmo se namreč zapletli v pogovor z dvema generacijama članov te skupine. Kot Peter in Andrej, ki pri skupini sodelujeta že devet iet, razmišljata tudi dva precej mlajša člana. Marko in Žoran. Upajo namreč, da bodo tako »dobri«, da jih bodo rade volje sprejeli v svoje vrste tudi njihovi vzorniki. 10-letnico nadvse uspešnega odrskega snovanja bodo proslavili tako kot znajo — s premiero novega dela. Tokrat bodo to Razbojniki iz Kardemome. 18 sr-boritežev, povsem na novo pečenih članov skupine, se nanjo marljivo pripravlja. Ljubitelji gledališke dejavnosti v Šmartnem ob Paki jim bodo lahko znova zaploskali v ponedeljek, 27. marca, v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Jubilej bodo združili s podelitvijo bralne značke. Gotovo pa ga bo poleg nastopajočih na prav poseben način popestril tudi prvi »igralec« te skupine, letošnji dobitnik Napotnikove diplome Jože Robida. (lap) Občinska matična knjižnica Mozirje Uspešno kulturno poslanstvo Lepa knjiga, ljubezen do nje in knjižničarstvo v povezavi s tem, seveda sodijo k kulturi in dvigu njene splošne ravni. To dokazuje tudi občinska matična knjižnica v Mozirju, ki je lani slavila 15-letnico delovanja. Da je bilo to obdobje zares uspešno dokazuje nekaj podatkov. Na začetku je bilo v knjižnici 800 knjig, konec lanskega decembra jih je bilo že 30.512; v Zgornji Savinjski dolini ima knjižnica devet izposojevalnic, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami, so pa v Novi Štifti, Gornjem gradu, Šmartnem ob Dreti, Nazarjah, Solčavi, Lučah, na Ljubnem, na Rečici, v Šmihelu in v delovni organizaciji Modna konfekcija Elkroj. Skupno je v knjižnico včlanjenih 22 odstotkov vseh občanov, drugače rečeno 3600 rednih bralcev, od tega skoraj dve tretjini mladih. Lani so si bralci izposo- dili 40.000 knjižnih enot, na člana knjižnice povprečno 11 knjig in na prebivalca občine povprečno dve knjigi in pol, to pa pomeni tudi 19.000 obiskov knjižnice v lanskem letu. Samo lani je knjižnica pridobila 1729 novih knjižnih enot. Poleg lega v knjižnici pripravljajo literarne večere, predstavitve novih knjig, priložnostne razstave, za mlade bralce mesečne uganke in za najmlajše otroke pravljične ure, v njihovih prostorih pa bo letos več čitalniških večerov, ki jih bodo posvetili 110-letnici čitalništva v Mozirju. Prvega so že pripravili in je bil namenjen narodnostnemu boju v Mozirju, še nekaj pa jih bo na vrsti. Že ti osnovni podatki najbrž dovolj zgovorno pričajo, da občinska matična knjižnica v Mozirju uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo. J. P. Pismo drugaru v Ljubljana PIŠE: VANE GOŠNIK flpam npnflaTeji ! M3BHHH ne, Kep HMcaM nMcao ne tph jiei-o nMCMO 3a Te6e. CBe ra Belo Kano BeoMa tchko, npocTora naftTa ch B3ane» y Te uanopHe naHe ko rpajiMMo xynaHo npyHTBO, OpaTCTBo m ftenHHCTBo. Mopa na tm npH3Haw ♦eftcT ra neaaM, y K)mxt can on 3ftyTap na no 4-5 nonojmaH, noa na ppeM Ha cecTaHeKa. Tax ce noroBope o HaMHHjr OopOe npo-ras ohmj HenpHftaTejifta. IIoBcon ma hoct thx ^JioBeKa, KoftH caHftafty npottnocT, HeKy a igralke, je nastopil nekaj minut pred koncem srečanja. Pri rezultatu 21:20 za domače je Karičeva zastreljala sedemmetrovko, v naslednjih nekaj minutah so igralke Podravke dosegle kar štiri zadetke zapored in povedle s 25:20. To pa je bila prednost, ki je gostujoče igralke niso mogle več nadoknaditi, vodstvo so Podravke le omilile. Zadetke za Velenje so dosegle: Zidar 7, Vičar in Karič po 5, Go-lič 2, Topič, Omerovič in Hudej po enega. V soboto bodo roko-metašice Velenja v Rdeči dvorani gostile ekipo Arene in Pulja. (vos) Rokometaši Šoštanja so v so boto v drugi spomladanski tekmi prvič zaigrali pred svojimi gledalci. Domači igralci, ki so po 13. kolih na drugem mestu prvenstvene razpredelnice, so nepričakovano visoko premagali goste iz Ribnice, ki so na lestvici le dve mesti nižje. Domači si zaslužijo vso pohvalo za izredno igro v prvem polčasu, ko so si priigrali kar devet zadetkov prednosti (16:7). V nadaljevanju so zaigrali slabo in gledalcem niso veliko pokazali. Gotovo je bilo temu krivo visoko vodstvo v prvem delu in morda so bile njihove misli že v sobot-S nem derbiju v Trbovljah, ko sej^ bodo sestali s tamkajnšnjim RurS darjem. Ti dve ekipi sta — sedaj? tako kaže — edina kandidata za'| republiški naslov. Rudar ima dve J točki več (22) in z morebitnim'! porazom bi si rokometaši Šoštanj nja zelo zmanjšali možnosti za*4 osvojitev vrha. Zato navijači pri-j čakujejo, da bodo vseh 60 minuti igrali na vso moč in se morda ve-'> selih obrazov vrnili domov. Zadetke za Šoštanj so dosegli: R. Lesjak 9, Žolger 7, Voglar 5, j Požun 3, Ramšakin Vrečar po dva ter Ocvirk in vratar Gradiš- ■ nik po enega. (Ne) L Igralci Šoštanja so v soboto zaigrali v novih dresih z oznako L (darilo bi-stroja L iz Šaleka); pa v prvem polčasu niso igrali v stilu znaka učiti se, v drugem pa skorajda, (vos) I Kegljanje — Šoštanj prvak Z zmago na zadnjem gostovanju so si šoštanjski kegljači že zagotovili prvo mesto v I. medobčinski kegljaški ligi. V svojem 17. nastopu so v Slovenskih Konjicah premagali domači Konus s 4.989:4.935, imajo pa lepo priložnost, da prvenstvo sklenejo brez poraza, kar bi bil zavidanja vreden dosežek. V zadnjem kolu se bodo namreč doma srečali z zadnjeuvrščeno Kovinotehno, tekma pa se bo pričela v soboto ob 15. uri % Šoštanju. V Slovenskih Konjicah so naslopili: Hasičič 857, Glavič 842, Kramer 833, Križovnik 828, S. Fidej 827 in L. Fidej 802. Košarka — Šaleška v polfinalu SRS Po zmagi na občinskem košarkarskem prvenstvu so se starejše pionirke Šaleške selekcije, v večini so to učenke osnovne šole Bibe Ročka, uvrstile v polfinale republiškega tekmovanja za pokal »Šumi«, ki ga organizira košarkarska zveza Slovenije. V predtekmovanju je nastopilo 320 ekip, 16 najboljših pa se bo že to soboto v Šoštanju pomerilo za naslov najboljše. V boju za še večji uspeh se bodo na svojem igrišču mlade Šoštanjčanke najprej srečale z ekipama Hrastni ka in Pomurja. \f N. Alpsko smučanje — De Costa republiški prvak Plavanje — dobri nastopi Rednakove Na zimskem državnem prvenstvu v plavanju v 25-metrskem bazenu v Zagrebu je dve medalji osvojila tudi Renata Rednak. Srebrno na 800 in bronasto na 400 m kravi. Topolšica : Šempeter 1:3 Topolšica — Kajuh: Ljubno GLIN 300 Uspešnejše so bile odbojkarice Topolšice Kajuha, ki so gladko s 3:0 (I I, 2, 9) premagale Ljubno GLIN. Topolčanke so sedaj na dnu lestvice v skupini ekip s po 10 točkami, v prihodnjem kolu pa bodo gostovale pri neposrednih tekmicah, igralkah Partizana v Kamilici, ki so trenutno na zadnjem mestu. Na Soriški planini je bilo republiško prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke v veleslalomu. Med 180 pionirji iz Slovenije, Hrvatske in BiH je pri pionirjih prepričljivo slavil David de Costa in se okitil z naslovom republiškega prvaka. Žal je slabo vreme preprečilo prvenstvo v slalomu, kjer bi imel David glede na trenutno formo znova velike možnosti. Mladinca Tomo Gorišek in Jani Živko sta v Italiji nastopila na dveh Odbojka Družboslovna in Strojna Na občinskem prvenstvu za mladinke in mladince je pri mladinkah zmagala ekipa Družboslovne usmeritve pred Naravoslovno-matematično in Računalniško, pri mladincih pa ekipa Strojne usmeritve pred Naravoslovno-matematično, Energetsko in Računalniško. F1S tekmah in si izboljšala prepotreb-ne FIS točke, Jani Živko pa je zatem nastopil še na superveleslalomu v ZR Nemčiji. Samo Gorišek Zlata puščica — Žučko letos deseti Na jubilejnem 35. po vrsti republiškem strelskem tekmovanju za »Zlato puščico« je med 81 najboljšimi strelci iz vse Slovenije, ki so se na sklepni del uvrstili po izbirnih tekmovanjih. Franjo Žučko osvojil deseto mesto kar je glede na izjemno izenačenost tekmovalcev lep dosežek. Prijateljske tekme eno, prvenstvene drugo Nogometaši velenjskega Rudarja med zimskim odmorom niso imeli pravega počitka, zlasti ne v zadnjem času, ko so igrali veliko prijateljskih tekem. Na njih so se predstavili tudi z novimi igralci Praničem, Omičem, Zirdumom in Baručičem. Mnogi pričakujejo, da se bo tako okrepljena ekipa vmešala za uvrstitev na sam vrh lestvice. Seveda pa bo zato potrebna dobra igra. Te jim v prijateljskih tekmah ne moremo oporekati, saj so igrali v glavnem zelo dobro, lepo in nekatere nasprotnike premagali tudi zelo visoko. Pa vendar prijateljske tekme so eno, prvenstvene ali pokalne pa drugo. Na to je opozorilo tudi Rudarjevo nedeljsko srečanje ob Jezeru s celjskim Ingradom Kladivar-jem v tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije. Goste so Velenjčani pred nedavnim premagali na njihovem igrišču kar s 4:0, v nedeljo pa so se morali zadovoljiti s točko, saj je bil izid I : 1 (strelec za Velenjčane je bil Cvikl). Na zelo razmočenem in zato pa igro težkem igrišču ekipi resda nista mogli prikazati dobrega nogometa, sta pa pokazali veliko požrtvoval- nosti, gledalci pa so videli tudi veliko prilik za zadetek. Nekaj več pred gostujočimi vrati, žal le ena uresničena. Upamo, daje bil v nedeljo le trenuten spodrsljaj in da bodo igralci Rudarja v soboto v prvi spomladanski tekmi s Svobodo v Ljubljani (začetek ob 15.30) potrdili, da so le dobro pripravljeni, za drugi del prvenstva. To svojo pripravljenost lahko pokažejo že danes (četrtek), ko se bodo Rudarja na svojem igrišču ob 16. uri v tekmi za pokal maršala Tita sestala s Steklarjem iz Rogaške Slatine. (vos) Seminar za organizatorje rekreacije Na področju organizirane športne rekreacije in oddiha je sindikat nosilec in tvorec aktivnosti, tudi zato, ker ima športna rekreacija v procesu humanizaci-je dela vedno bolj pomembno vlogo. To je vodilo tudi Komisijo za rekreacijo, oddih in delavske športne igre, ki deluje pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje, ŠTK — občni zbor Člani šaleškega teniškega kluba pripravljajo letni občni zbor, na katerem bodo ocenili vse dosežke preteklega obdobja in se pogovorili o smernicah bodočega dela. Občni zbor bo v delavskem klubu v Titovem Velenju v petek, 31. marca, ob 18. uri. da pripravi eno oziroma dvodnevni seminar za amaterske organizatorje športne rekreacije v organizacijah združenega dela. Seminar bo potekal 14. oziroma 14. in 15. aprila na Rogli, prijave zanj pa bodo na Občinskem sindikalnem svetu sprejemali do 5. aprila. (mkp) Mali nogomet V nedeljo finalne igre Po 8. in predzadnjem kolu, zadnje bo na sporedu v soboto, zimske lige v malem nogometu vodi v skupini A KMN Titovo Velenje, ki je doslej premagal vse nasprotnike in je zanesljivi finalist. Druga in tretja sta ekipi Rangersov in Pesja, iz lige pa bo v tej skupini zanesljivo izpadla ekipa 7 mladih rudarjev. V skupini B bo finalist zagotovo ekipa Lajš, za njo pa sta na drugem mestu ekipi Mušketirjev in Raven. Finalne tekme za uvrstitev od 1. do 20. mesta bodo v nedeljo od 9. ure dalje, tekma za prvo mesto pa bo ob 18. uri. MMM ... kako diši, po pravi italijanski pizzi iz pizzerije CIGLER v Šoštanju!!! Ste si zaželeli, da bi pizzo postregli doma ? Pridite v pizzerijo CIGLER! Hitro bo pečena, zavili jo bodo, mm ... že diši! Dober tek! Izberete lahko med 8 vrstami pizz vsak dan, razen ponedeljka od 6. do 22. ure! f ulica Ivanke Uranjekove 6 , 63310 Žalec vabi, da se prijavite za Študij ob delu v letu 1989/90 v programe višjega izobraževanja na — Višji upravni šoli Ljubljana, — Visoki šoli za organizacijo dela Kranj, ter programe srednjega strokovnega izobraževanja od II. do V. zahtevnostne stopnje. • »' y * Informacije na tel. št. 711^343 ali 711-417 vsak dan od 7—16 ure. Rudar Radio Velenje Prireditve komunalne centra Ivan Napotnik I I lKl M M h! I I I I I I I 1 BALKON ODPADE Napovedane gledališke in abonmajske predstave, ki bi morala biti dne 23. in 24. marca v domu kulture v Titovem Velenju, ne bo, ker izvajalec Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane ni uspel pridobiti celotnega gledališkega ansambla. Abonente prosimo za razumevanje. V najkrajšem možnem času jih bomo obvestili, kako bomo rešili problem oz. nadomestili predstavo Balkon. IVO POGORELIČ IN EVROPSKA TIHOŽITJA V sredo, 22. marca, ob 20.00, bo v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani koncert pianista Iva Pogoreliča. Na sporedu so skladbe Chopina, Brahmsa in Liszta. Avtobus bo odpeljal ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Takoj po prihodu v Ljubljano si bodo udeleženci lahko ogledali razstavo »Evropska tihožitja« v Narodni galeriji v Ljubljani. Cena prevoza je 20.000 din po osebi. Vstopnina za razstavo je 3.000 din, za koncert pa 100.000 din. Prijave sprejemamo na telefon 853-574 ali 854-747 ali osebno v domu kulture soba 53/1, vendar samo do petka 24. marca, do 14. ure. ALEKSANDER BAJT V četrtek, 30. marca ob 19.00, bo v knjižnici v Titovem Velenju razgovor s prof. dr. Aleksandrom Bajtom o tem, kar danes muči jugoslovansko gospodarstvo. Morda bo povedal tudi kaj je svetoval v zvezi z afero Agroko-merc . .. Razgovor bo vodil Vlado Kotnik, diplomirani ekonomist. Bivša delovna organizacija HPH obvešča občane o RAZPRODAJI nadomestnih delov za delovne gradbene stroje in za tovorne avtomobile ter ostalih sredstev, ki se bo vršila v mesecu aprilu 1989 in to vsak torek od 8. do 10. ure v skladišču na Koroški 48 v Titovem Velenju. Rudarsko elektroenergetski kombinat :Franc Leskošek-Luka r.o. Titovo Velen/e rek Komisija za delovna razmerja pri Delovni skupnosti Družbeni standard OBJAVLJA prosta dela oz. naloge v počitniških domovih Fiesa in Crikvenica 1. NATAKAR (8 delavcev) 2. KUHAR (4 delavci) 3. DELAVEC V PRIPRAVI HRANE (8 delavcev) 4. ČISTILKA (6 delavcev) Pogoji: pod 1 — končana IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri — natakar — 1 leto delovnih izkušenj pod 2 — končana IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri — kuhar — 2 leti delovnih izkušenj pod 3 — končana II. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri—kuhar — leto delovnih izkušenj pod 4 — končana osnovna šola Delo se združuje za določen čas od 15. 5. do 30. 09. 1989. Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi na naslov: REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje, Delovna skupnost Družbeni standard, Kersnikova 11, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Področno srečanje odraslih gledaliških skupin V Slovenskih Konjicah se bodo v torek, prihodnji teden, zbrali na področnem srečanju člani odraslih gledaliških skupin celjske regije. Poleg gledališnikov Žalca, Trnovelj, Polzele, Nazarij bodo nastopili tudi člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. Za gostovanje so izbrali prav zadnje naštudirano delo, Petra Torrinija Najbolj nori dan v režiji Petra Militarova. Sicer pa so šmarški gledališčniki bolj ali manj stalni gostje tovrstnih srečanj. Dopisujte v nase glasilo_ REDNI KINO VELENJE Četrtek, 23. 3. ob 18. in 20. uri VOHUN Z VISOKIMI PETAMI - domači, komedija. Vloge: Bata Živoji-novič, Boris Dvornik, M. Furlan. Petek, 24. 3. ob 18. uri RDEČI ŠKORPIJON - ameriški, akcijski (VIDEO). Vloga: Al White ob 20. uri PRIČE NASILJA — ameriški, grozljivka. Vloga: Isabelle Huppert Film MINIFESTA' 89. Petek, 24. 3. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 25. in 26. 3. ob 18. in 20. uri PREMLAD ZA SMRT - ameriški, akcijski v DOLBY STEREO izvedbi. Vloga: John Stamos. Ponedeljek, 27. 3. ob 10., 18. in 20. uri AMERIŠKI NINJA ameriški, akcijski. Vloga: Michael Dudikoff. Torek, 28. 3. ob 18. in 20. uri DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA AVTO ŠOLE — ameriški, komedija. Vloga: Anthony Booth. Sreda, 29. 3. ob 10., 18. in 20. uri GADJE MATURI RAJO - francoski, komedija. Vloge: Michael Gela-bru. NOČNI KINO v tem tednu: »SEKS NA BEVERLY HILLSU« - NAJNOVEJŠI film trde erotike, ameriški. Značilnost filma je njegova neobvezna, radoživa upodobitev dogajanja za zidovi luksuznih vil bogataškega Beverly Hillsa. Vsekakor sodi med najboljše izdelke erotičnih filmov v osemdesetih letih. Prjel je celo priznanje revije »PLAYBOY« kot najboljši tovrstni film osemdesetih let. Predstave bodo: — četrtek, petek in nedeljo, 23., 24. in 26. 3. ob 22. uri v REDNEM KINU — sobota, 25. 3. ob 20. uri v ŠOŠTANJU in - nedelja, 26. 3. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI NOČNI VIDEO KINO v rednem kinu Velenje: Sobota in ponedeljek, 25. in 27. 3. ob 22. uri UMAZANA DEKLETA (DIRTY G1RLS) - ameriški, trda erotika. MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Petek, 24. 3. ob 18. uri PRIČE NASILJA — ameriški, grozljivka (BE-DROOM WINDOW). Film MINIFESTA' 89. Režija: Curtis Hanson. Vloge: Isabelle Huppert, Paul She-nor. Ponedeljek, 27. 3. ob 18. in 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE: DOM ZA OBEŠANJE — težko pričakovani domači film. Scenarij in režija: Emir Kusturica. Vloge: Davor Dujmovič, Bora Todorovič idr. Film DOM ZA OBEŠANJE bo v rednem sporedu v vseh kinematografih v času od 10. do 16. 4. 1989. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 26. 3. ob 18. uri AMERIŠKI NINJA — ameriški, akcijski. Ponedeljek, 27. 3. ob 19. uri PREMLAD ZA SMRT — ameriški, akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 24. 3. ob 19. uri PREMLAD ZA SMRT — ameriški, akcijski. Torek, 28. 3. ob 19. uri AMERIŠKI NINJA — ameriški, akcijski. KINO ŠKALE Nedelja, 26. 3. ob 16. uri PREMLAD ZA SMRT — ameriški, akcijski KINO VELENJE SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU — NOVA VIDEOTEKA!! VIDEO SONČEK Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tet.: (063) 854-627, 855-9S9 Danes 1100 filmov, jutri že več, resnično izjemna ponudba videokaset za vsak okus! Postanite član VIDEA SONČEK, članarine ni, ugodnosti so velike. Videokaseto si lahko izposodite ne le za en dan, ampak kar za 3 DNI! VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram, lepo vas bodo postregli, vi pa izkoristite res zanimivo ponudbo. VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 18. ure. ( REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o. fct Titovo Velenje DO RLV TOZD ZUNANJA DEJAVNOST Na osnovi sklepa DS TOZD Zunanja dejavnost se na javni licitaciji prodajo naslednja OS: kom izklicna cena 1. dvigalo portalno 51 2. grabilec MHG 750 3. maček DEMAG 51 4. Elek. motor DEMAG 8 kW 5. Elek. motor RK 12,5 kW 6. Elek. motor HINZ kW 10 7. Elek.-motor HINZ kW 0,2 8. Elek. motor VARNOST 2,8 kW 9. Elek. motor VARNOST 0,5 kW 10. Reduktor METALNA 11. Dvigalo mostno ETŽ 50 KN 12. Elek. motor SEVER 1,5 kW 13. Elek. motor SEVER 7 kW 14. Elek. motor RK 15 kW 15. Reduktor EVT 16. Žaga tračna Bratstvo 17. Elek. motor 20 kW 18. Elek. motor SEVER 15 kW 19. Elek. motor RK 8 kW 20. Dvigalo ATM0S (gradbeno) 21. Transporter s trakom 8.500.000 1.150.000 340.000 125.000 75.000 185.000 125.000 185.000 125.000 145.000 7.500.000 125.000 125.000 75.000 145.000 1.150.000 75.000 75.000 85.000 5.000.000 3.200.000 Licitacija bo 2. 4. 1989 ob 8.00 uri v DO RLV TOZD Zunanja dejavnost — NOP. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Prednost lici-tiranja imajo organizacije združenega dela. V primeru, da se OS ne prodajo na licitaciji, se licitacija ponovi sedmi dan ob istem času in na istem mestu. Komisija za licitacijo Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaher-ca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 24. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Zaključek akcije »Nama nagrajuje«; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 26. MARCA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda potrošnika; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 27. MARCA: 15.00 Začeti sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli: 16.25 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radio Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 29. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in Mi (oddaja v živo, govorili bomo o možnostih izobraževanja na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. V pogovoru boste lahko s svojimi vprašanji, pobudami in mnenji sodelovali po telefonu 855 963); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. LESTVICA VIDEOTEKE M* 1. COCTAIL 2. AIRVVOLF 3. IRON EAGLE II 4. P1CASSO TAIGER 5. RED SCORPION 6. BROTHERS IN LOW 7. THRF.E CRAZY JERESS Videoteka odprta vsak dan od 13. do 19. ure ob sobotah od 9. do 13. ure. Članarine ni, na vsako tretjo enkratno izposojeno kaseto četrta brezplačna. Koledar Četrtek, 23. marca — Viktor, Oto, Ajda (Majda) Petek, 24. marca — Gaber (Gabrijel), Simona Denis Sobota, 25. marca — Minka, Brida, Matjaž (Tjaž) Nedelja, 26. marca — Emil, Dežurstva Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 23. marca — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Mijin Petek, 24. marca — dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Grošelj Soboto, 25. marca in nedeljo 26. marca — glavni dežurni dr. O. Renko, notranji dežurni dr. Kikec Ponedeljek, 27. marca — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. D. Vrabič Maksa (Maksima), Kekec Ponedeljek, 27. marca — Ru-pert, Lidija, Lazar (Lacko) Torek, 28. marca — Ivo, Vojko Mila, Ivanka Sreda, 29. marca — Ciril, Metod, Berta (Bertila) Torek, 28. marca — dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. O. Renko Sreda, 29. marca — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Mijin Dežurni zobozdravnik: V nedeljo, 26. marca je dežurni zobozdravnik dr. Darinka Šu-ster, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 24. marca do 31. marca je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 45, telefon: 857-875. Gibanje prebivalstva Poroke: Milan Šeruga, roj. 1947, uslužbenec iz Titovega Velenja in Li-jana Lamot, roj. 1963, teh. risarka iz Titovega Velenja, Zoran Ir-šič, roj. 1967, str. ključavničar iz Titovega Velenja in Mateja Sev-čnikar, roj. 1968, vrtnarka iz Podkraja pri Velenju, Zoran Jur-kič, roj. 1963, delavec iz Titovega Velenja in Sadika Balič, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja. Smrti: Jelka Deberšek, gospodinja iz Titovega Velenja, Ul. Pohorskega bataljona št. 6, roj. 1934, Štefan Herbst, upokojenec iz Loke pri Zid. mostu 112, roj. 1933, Danilo Babic iz Titovega Velenja, Kersnikova 17, roj. 1987, Jože Knez, upokojenec iz Titovega Velenja, Kersnikova 15, roj. 1940 Na osnovi sklepa seje sveta Krajevne skupnosti 15. marca 1989 krajevna skupnost Solčava razpisuje JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO KAMPA V LOGARSKI DOLINI V NAJEM ZA DOBO 8 LET POD NASLEDNJIMI POGOJI: — kandidat mora dostaviti dokazilo o opravljanju del in nalog s področja turistične dejavnosti, — predložiti program in dokazilo o finančnih možnostih za investicijska vlaganja za nadaljnjo izgradnjo kampa, — predložiti program dejavnosti za uspešno poslovanje kampa. Kandidati morajo predložiti pismena dokazila navedena v razpisu do 10. aprila na naslov: Krajevna skupnost Solčava. O odločitvi bodo obveščeni 10 dni po končanem razpisnem roku. Mati oglasi ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah izdelujemo in montiramo. Telefon 063-24-296. PRODAM DELAVNICO 5 x 8 m, z vso dokumentacijo za dograditev hiše oziroma delavnice v bližini Titovega Velenja. V delavnici je vodovod in elektrika. Informacije na Splitski ulici 13 v Titovem Velenju. OBRAČALNIK Sli1 160, traktor ski prodam. Grudnik, Plešivec 5. CISTERNO ZA KURILNO OlJE KUPIM. Telefon 857-802. LADO 1600 in moped Tomos avtomatic prodam. Marinšek, Jenkova 25, Titovo Velenje. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101 LUX, letnik 1978, ugodno prodam. Telefon 882-775 Branko Javornik, Šlandrova 2, Šoštanj. NOVO TOVORNO PRIKOLICO PRODAM, vodotesno s prtljažnikom, primerna za campira-nje. Telefon 854-784. PRODAM VIKEND HIŠO, llOrn2, z 14 a zemlje z vodo in elektriko ter gradbenim dovoljenjem v Šentvidu nad Zavodnja-mi, 500 m od koče na Slemenu. Telefon 063-32-362, od 18. ure dalje. ETZ 250, RECIVER JAMAHA letnik 1987 ugodno prodam. R - 50. Telefon 857-303. KOMBI ZASTAVA 850 AK, letnik 1983 poceni prodam. Telefon 882-856. VIOLINI, četrtinko in tričetrtin-ko prodam. Telefon 855-411. ZAHVALA ob smrti Jožeta Kneza miličnika v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno ali pisno sožalje ter darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo vsem govornikom, godbi milice, miličnikom postaje milice Titovo Velenje in upokojenim miličnikom, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena, sin in mama ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje drage žene Jelke Deberšek Ki je mnogo prekmalu zaprla oči, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo zasuli s cvetjem in mi stali ob strani v teh žalostnih dneh. Posebno zahvalo pošiljam zdravstvenim delavcem onkološkega inštituta v Ljubljani in bolnišnice v Topolšici ter dr. Alojzu Fijavžu. Hvala moji sestri Pavli, vsem sorodnikom in sosedom za pomoč, govornikoma Janezu Zapuš-ku in Francu Borovniku za ganljive besede slovesa ter g. župniku za opravljen obred. Za njo ostaja v srcu praznina. JANKO Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu ni svet ? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let. (A. Medved) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in ljubeče mame ter babice Barbare Atelšek rojene Jevšnik iz Belih vod 44 se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice v Topolšici. Enaka zahvala velja sosedom za nesebično pomoč ob težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in nas tolažili. Zahvaljujemo se lovcem LD Smrekovec, tovarišu Melhiorju in njegovi družini za ganljive besede ob grobu, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred ter belovoškim pevcem, ki so s pesmijo pospremili našo mamo k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Franc, Ivan z otrokoma ter hči Barbara s sinovoma. V SPOMIN £3 dobri in skrbni mami in ženi L7" a Mariji Jevšovar Kruta bolezen nam je pred letom dni vzela velik del sreče, spomin nate pa bo vedno živel. Hvala vsem, ki ste ji ob težkih trenutkih stali ob strani in se je še spominjate. Mož Slavko, hčerka Nada in sin Igor. DVE PRIKOLICI SENA prodam. Informacije po telefonu 831-048. ŽAMETEN VOZIČEK TRIBUNA, temno modre barve, prodam za 35 SM. Telefon 856-566. VESPO P-200 C, starejši letnik, obnovljeno, ugodno prodam. Telefon 854-150. OTROŠKI AVTOSEDEŽ, štiri-točkovni, s spremenljivim naklonom, uvožen, deklariran, 1.200.000, športni italijanski voziček 300.000 in otroško posteljo z jogi vložkom 800.000, prodam. Informacije popoldan po telefonu 855-039. HIŠO DVOJČEK z mestnim ogrevanjem, spodnji prostori so možni za mirno obrt, prodam. Telefon 063-858-205, popoldne. NOV VIDEO PLAYER SAN-SUNG nov glasbeni stolp Levvis prodam. Telefon 063-853-231 interna 305 dopoldan in 062-845-306 popoldan. OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1987 prodam. Telefon 857-693. AKVARIJSKE RIBE, rastline, lepljene akvarije, akvarijsko opremo, belega kakduja, sobne ptice želve prodam. Telefon 062-815-302. VISO SUPER E, letnik december 1983, 46.000 km prodam. Informacije po telefonu 853-220. MLAD PAR išče stanovanje po možnosti s samostojnim vhodom. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »NUJNO«. ŠTIRI LETA STAR HLADILNIK GORENJE prodam. Telefon 881-086. R-4 PRODAM, letnik december 1978, neregistriran, v voznem stanju. Gaberke 295, pri gasilskem domu. NOV PIANINO UGODNO PRODAM. Kardeljev trg 1/18. TRAKTOR TV 418, letnik 1980, plug frezo in P-126 letnik 1986 prodam. Franc Špeh, Ravne 96 a, Šoštanj. Z-128, karamboliran, prodam po zelo ugodni ceni, (za dele, motor v izpravnem stanju), Halilovič, Prešernova 22 E, T. Velenje. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE ugodno prodam. Telefon 882-457 od 12. do 15. ure. PRALNI STROJ GORENJE prodam za 500.000 dinarjev. Telefon 858-669. POGRAD, (dve otroški postelji z jogiji) in sedež (pomožno ležišče), vse staro 2 leti prodam, 50 % ceneje kot novo. Telefon 855-285. POMIVALNI STROJ ŠE V GARANCIJI PRODAM. Telefon 853-231, interna 167, Irena. PARCELO V KALAH, Zgornja Ponikva, 1000 m1, z vodo, cesto in gradbenim materialom prodam. Telefon 856-173. VRTNO HIŠICO OB JEZERU PRODAM. Telefon 854-529 popoldan. JEDILNI KOT TER MIZO S STOLI ugodno prodam. Zdenko Brodej, Ulica Veljka Vlahoviča 9, Titovo Velenje. Ogledate si lahko v dopoldanskem času. DVE SAMSKI OSEBI LAHKO DOBITA SOBO s souporabo kuhinje in sanitarij. Pisne ponudbe pošljite na tednik Naš čas pod šifro »Predplačilo«. VRTNO HIŠICO OB JEZERU PRODAM ali zamenjam za osebni avto. Telefon 857-242. NOVEJŠO HIŠO V TITOVEM VELENJU PRODAM. Sončna lega, mestni toplovod, telefon, kabelska TV. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Vseljivo letos«. R-4 GTL, star 3 leta ugodno prodam. Telefon 882-188. ZASTAVO 750 L, dobro ohranjeno, letnik 1985, 18.000 km, registrirano do marca 1990, prodam. Telefon 857-815. ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Telefon 854-457. RABLJENI BTV GORENJE PRODAM. Informacije popoldan po telefonu 857-602. STREŠNO KRITINO, Kikindo 333, novo, prodam 15% ceneje in motor za Lado 1300, prevoženih 21.000 km. Telefon 858-134. POHIŠTVO ZA JEDILNICO in dnevno sobo prodam. Telefon 856-242, od 17. ure dalje. DOBRO OHRANJENO DIA-TONIČNO HARMONIKO BE, ES, AS, rdeč celuloid prodam. Jule, Mlinar, Bele vode 57, Šoštanj. NOVEJŠO OTROŠKO SOBO ter leto dni in pol staro spalnico Bond ugodno prodam 45 % ceneje. Možnost obročnega odplačila. Telefon 858-216. GLASBENI STOLP HITACHI PRODAM. Telefon 853-076 popoldan. DEKLE IN FANT nujno iščeta garsonjero ali sobo s souporabo sanitarij in možnostjo kuhanja. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Redna plačnika.« PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, nosilnosti 600 kg, prodam. Cena 1.600.000 din. Peter Podgoršek, Rečica ob Paki, Nova hiša. LEVOROČNI ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ Adler, brezhiben, prodam. 200 DM. Franjo Plesnik, Ljubno ob Savinji 44, telefon 840-178. PARCELO ZA VIKEND z začeto gradnjo na Trebeliškem prodam. Dokumentacija vrnjena, elektrika in voda na parceli. Telefon 856-605. PEKARNA TRATNIK v Titovem Velenju zaposli več pekov za nedoločen čas. Delo je dvoizmen-sko, OD po dogovoru. U DO »VEKOS« n. sub. o. Titovo Velenje DSSS Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge organiziranje aplikacij Poleg splošnih pogojev, se za navedena dela in naloge zahteva še: — visoka izobrazba računalniške oz. druge ustrezne smeri — tri leta delovnih izkušenj na področju računalništva — pasivno znanje angleškega jezika V delokrog navedenih del in nalog sodi poleg organiziranja aplikacij tudi vodenje oz. koordiniranje s področja AOP. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni po objavi na naslov: DO »VEKOS«, Kadrovska služba Koroška 37/b 63320 Titovo Velenje Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. Nič več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno, končalo svoj boj. ZAHVALA V 51. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra Fanika Čas rojena JEVŠNIK iz Gaberk Ob teh bolečih trenutkih se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in za spremstvo na njen tihi dom. Obenem se zahvaljujemo vsem trem družinam Podvinšek in družini Harej za nesebično pomoč. * Zahvaljujemo se tudi dr. Dovšku za lajšanje bolečin na domu, govorniku, pevcem in dekanu za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Vlada Pokeršnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, tovarišu Hudalesu, zvezi borcev, godbenikom, duhovniku in govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Kočevarju za zdravljenje in lajšanje bolečin. Žalujoči: žena Rozika, sin Vladko, vnukinja Lena in ostalo sorodstvo Zgornja Savinjska dolina Podvolovljek pri Lučah Zdaj dokončno - čigave so Golte? Žičniška povezava z Veliko planino? Ob zimi, kakršna je bila, se ni treba čuditi velikim težavam večine slovenskih smučarskih središč. Pri tem Golte niso nobena izjema, kvečjemu so v še slabšem položaju. Nekaj osnovnih podatkov je dovolj zgovornih, njihov tudi sicer nedorečen status pa je seveda poglavje zase. Lani so »prigospodarili« 480 milijonov dinarjev izgube, ki so jo pokrili znotraj sozda Merx in s pomočjo nekaterih delovnih organizacij mozirske občine. Se huje bo seveda letos. Načrtovali so 3.523.883.980 dinarjev celotnega prihodka in sicer 60 odstotkov v januarju, 20 v februarju, po 10 pa v marcu in v poletni sezoni. Ker snega ni bilo, je izpad samo za prva dva meseca dosegel znesek celih 2.818.000.000 dinarjev, ki jih ne bo moč nadomestiti. V marcu so sicer imeli 12 snežnih dni, kar pa je več ali manj kaplja v morje. Lani so izvedli 65 najrazličnejših tekmovanj od evropskega pokala do tekmovanj cicibanov s skupno 6.300 udeleženci ter 45 drugih prireditev, kot so tečaji, šole smučanja in podobno s skupno 5.200 udeleženci, letos ničesar. Organizacija nekaterih prireditev je bila plačana vnaprej, zato so jih prestavili v naslednjo sezono. Tudi hotel z vsemi zmogljivostmi je bil že novembra prodan za obdobje od začetka decembra do začetka aprila. Izpad je bil še najmanjši pri nočitvah, saj so imeli delne pogodbe za polnitev prazno za polno. Dodatno jih je prizadelo tudi dejstvo, da je bila sicer vnaprej prodana Mozirska koča prazna, ker ni bilo smučarskih tečajev, šol v naravi in podobnih oblik, kar je seveda večji problem za mozirske planince, ki upravljajo s to planinsko postojanko. Na Golteh se seveda niso mogli smučati tudi gostje iz To-polšice, Dobrne in drugih središč in hotelov v dolini. Kaj sedaj? Zime ni bilo in je ne bo, letos seveda. Križem rok tudi niso stali in so predvideli vrsto ukrepov za rešitev težkega položaja. Predvideni ukrepi segajo vse od lastnih vrst, preko občine Mozirje in regije, do republike. Za žičniške delavce predvidevajo izvajanje investicijskih del v lastni režiji, se pravi možnost ovrednotenja lastnega dela kar prinaša izredni prihodek. Polovica gostinskih delav- cev bo v letni sezoni ostala na Golteh, polovica pa naj bi prevzela v najem dom celjskih planincev v Logarski dolini, ali pa bi pomagala v REK-ovih počitniških domovih na morju. Problem za Logarsko dolino je v tem, da bi morali takoj in vnaprej za šestmesečni najem plačati 30 milijonov dinarjev, ki jih pa nimajo kje vzeti. Načrtujejo tudi širitev izvenpenzionske ponudbe kot so izletništvo, kajak in podobno. Pri tem seveda računajo na sodelovanje in vključevanje hotelov po vsej Savinjski dolini. Predvidenih akcij in ukrepov je seveda še veliko več in so uresničljivi, s tem pa nikakor ni rešen izpad prihodka v letošnji zimi. O tej problematiki so razpravljali tudi na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje in sprejeli vrsto sklepov, s katerimi lahko Goltem pomaga občina Mozirje. Mozirski izvršni svet bo dal pobudo za obisk predsednikov izvršnih svetov vseh občin kjer so večji smučarski centri na republiškem izvršnem svetu; predlagal je takojšnje plačilo dotacij sisov za letošnje leto za razrešitev trenutnega likvidnostnega položaja centra; interesne skupnosti občine Mozirje bodo razbremenile RTC Golte vseh dajatev; obveznosti centra do občinskih skladov bodo brezobrestno odložili; proučili bodo možnost prezaposlitve viškov delavcev v letni sezoni; poiskali bodo možnost sofinanciranja razvojnih programov centra do leta 2000 in podobno. Pogoj za te in podobne ukrepe mozirske občine so enaki ukrepi v ostalih treh občinah, podpisnicah družbenega dogovora o delovanju in razvoju RTC Golte. Občina Celje se namreč obveznostim izmika, če se bo kljub vsem dogovorom tudi dokončno umaknila, ji bo po vsej verjetnosti sledila še občina Žalec, samo mozirska in velenjska občina pa tega bremena ne zmoreta. Dokončno bo torej treba doreči in z dejanji dokazati, da je RTC Golte zares posebnega pomena za regijo, pri tem naj bi bil v pomoč svet občin celjske regije, na soz-du Merx tudi morajo izreči odločno in obvezujočo besedo, takoj pa naj se sestane še družbeni svet, so med drugim menili na seji izvršnega sveta SO Mozirje. Problematika Golt se namreč vleče že predolgo, prave rešitve še vedno ni, dodatne težave pa je seveda povzročila letošnja zima, ki je izničila vse lanske organizacijske in druge napore delavcev centra in sodelavcev. Odločiti se je treba za rešitev centra, ali ga zapreti, bolje danes kot pojutrišnjem. Možnosti za rešitev so, saj se za dograditev hotela denimo zanimajo tudi obalne občine, le naše štiri se morajo poenotiti. Sicer pa bo o tem tekla beseda na sestanku družbenega sveta za delovanje in razvoj RTC Golte, ki bo v torek, 28. marca, v Celju. O problematiki Rekreacijsko turističnega centra Golte so govorili na seji prejšnji teden tudi člani velenjskega izvršnega sveta. V celoti so podprli predlagani program za pokritje izpada finančnih sredstev in tudi vse aktivnosti, ki jih predlaga ta kolektiv. J. P. Lepa dolina Podvolovljek pri Lučah ob Savinji zadnje čase znova buri duhove, seveda v zvezi z zajezitvijo Lučnice, z zgraditvijo 50 metrov visokega jezu in nastankom akumulacijskega jezera. Zadeve v zvezi s tem se zapletajo in razrešujejo, Podvolovljek pa je bil pred nedavnim deležen še drugačne in veliko bolj razveseljive ponudbe. Gre namreč za investicijski program dograditve smučarskega centra na Veliki planini, ki zajema prav to dolino. V Kamniku so ta program izdelali že leta 1973, v tem obdobju pa je zamisel ponovno v ospredju. Velika planina ima ogromno zaledje, zato se njena dograditev in razširitev ponuja sama po sebi. Gre zato, da bi z žičniškim sistemom Tiho dolino na Veliki planini povezali s smučišči in žičniškim sistemom s Podvolovlje-kom. Idejna študija predvideva kar 13 večjih in manjših žičnic, obstajajo celo možnosti za gradnjo proge za smuk, kakršne v Sloveniji ni, pa še marsikaj je zajetega v njej. Pomembno je namreč, da Velika planina kar 70 odstotkov prihodka ustvarja v letni sezoni, torej ni v celoti ali pretežno odvisna od zime. Tu pa se ponuja možnost ne le dolini Podvolovljeka, temveč tudi lepim Lučam, ki so jih nekateri že predvideli za »vas — holel«. Na kamniški strani so se stvari lotili z vso resnostjo in tudi na mozirski nimajo nič proti. Tako so menili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje na zadnji seji. Podpirajo njihove načrte in so tudi izvolili svoje člane za predlagani skupni grad-beno-koordinacijski odbor, ki bodo skrbeli za vso potrebno pomoč in podporo, ki jo mozirska občina lahko nudi. V Kamniku so že določili izvajalce posameznih pripravljalnih nalog, te dni se bodo vsi zainteresirani že dobili v Podvolovljeku in opredelili nadaljnje aktivnosti. Problemov seveda ne bo malo, kamniški načrti pa kot kaže stojijo na trdnih temeljih. J P Usposabljanje pripadnikov TO Pomanjkljivosti bodo odpravili Konec tedna so imeli pripadniki teritorialne obrambe offčine Velenje redno letno vojaško usposabljanje. Za večino pripadnikov je bila vaja presenečenje. Vedeli so sicer, da vaja bo, ne pa tudi kdaj. Tokrat so na usposabljanje poklicali štiri specialne enote, vendar odziv ni bil najboljši. Razlog je preprost — veliko obveznikov za konec tedna odpotuje in jih je zato v kratkem času težko ali pa nemogoče dobiti. Enote TO imajo za protiletalsko pe in rakete obrambo r svoji sestavi tudi to- Po formiranju enot so pripadniki izvedli taktično vajo »naskok enot teritorialne obrambe«, na artilerijsko enoto modrih. Vaja je bila izvedena v skladu s taktiko teritorialnih enot, ocenjena pa je bila bolje kot potek mobilizacije. Poleg enot teritorialne obrambe je na vaji, ki jo je občasno motil dež, sodelovala celotna kurirska služba občine Velenje, narodna zaščita krajevne skupnosti Pesje in predstavniki družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Gaberke ter velenjski aeroklub. Skupno je bilo v vajo vključenih okoli 400 občanov. Jože Prislan, komandant občinskega štaba TO je vajo takole ocenil: »Ugotovili smo, da bo treba odgovorne starešine enot v bodoče bolj usposabljati predvsem pri praktičnem delu. Teritorialna obramba je namreč specifična vojska, zato so nekatera načela delovanja drugačna kot v JLA. Velikokrat je potrebno improvizirati in pri tem se lahko odgovorne starešine izkažejo ali pa ne. Ker je bila vaja presenečenje so bili pogoji dela težji, čas za formiranje enot pa kratek. Kljub temu ugotavljam in ocenjujem, da smo dobro usposobljeni in pripravljeni za naloge na področju SLO in DS. Vse vidne napake pa bomo odpravili na naslednjih usposabljanjih. Zavedamo se namreč, da je le znanje porok, ki bo v izredni situaciji igralo pomembno vlogo, če že ne najpomembnejšo.« Savo Šumah, eden od pripadnikov, nam je povedal: »Ob pol dveh ponoči sem dobil poziv, da se moram takoj javiti na zbornem mestu. Takoj sem se oblekel in odšel. Na zbornem mestu smo dobili podrobnejše napotke in potrebno orožje, potem pa odšli na položaj. Dež me ni motil. Na vaji sem opravljal delo merilca topa, to sem delal tudi v JLA. Rekel bi, da so tovrstne vaje potrebne, saj nas večina pozabi, kako se ravna z orožjem. Pa tudi novejše orožje je potrebno spoznati.« B. Mugerle Šank-rock — predstavili novo kaseto »Dobro in zlo« je že med nami OGZ Velenje Prav veselo, slovesno je bilo prejšnji četrtek v bistroju L v Titovem Velenju (Šalek). Velenjska skupina Šank ročk je povabljenim prijateljem predstavila svojo drugo kaseto z naslovom »Dobro in zlo«. Kaseta je že v trgovinah in fantje so prepričani, da jo boste čimprej kupili, saj so na njej za uho zelo lepe melodije za staro in mlado. Naslov kasete je za sedanji trenutek zelo aktualen, sicer pa si »Dobro in zlo«, ta dva pojma lahko vsak po svoje razlaga. Kaseto so posneli že lansko poletje, nažalost pa je prišla na beli dan šele sedaj, »pa ne po na- Vpihnili so svojo drugo srečo Miličniki so zapisali IZGINILA PRIKOLICA Izpred Erine prodajalne KRO je 13.januarja izginila traktorska prikolica s trosilni-co. Verjetno so kmetijski stroji pred to prodajalno premalo zavarovani in izzivajo tatove. UKRADEL PLINSKO OLJE Nekdo je prišel do okoli 100 litrov plinskega olja, tako da je 13. januarja izpraznil tank ba-gerja Aleksandra L. Bager je bil parkiran v Velunji. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR 14. marca je razgrajal in izzival k pretepu v Kolodvorski restavraciji vinjeni Djevad D. Posredovati so morali miličniki, ki so kršitelja pridržali na Po- staji milice do istreznitve Na stopnišču na Šercerjevi v Titovem Velenju je 20. matca ob 4. zjutraj razgrajal Dra -o K. S tem je sevedal motil sostanovalce. Tudi njega so miličniki pridržali na postaji do istreznitve. REDARJA DISKA LEE PRETEPLA GOSTA Malo po pol noči, 19. marca, se je v disku LEE Ante I. spri z redarjema Antonom Š. in Go-ranom Š. Prišlo je do pretepa, pri čemer sta redarja uporabila tudi pohištvo in tako pretepla gosta, da sta ga hudo telesno poškodovala in se še vedno zdravi v bolnišnici. Za svoje grobo dejanje se bosta morala zagovarjati na temeljnem jav- ši krivdi«, so povedali. Kot se spodobi za takšen žur, je zraven sodila tudi lepa torta, darilo glasbenikov — njihovih prijateljev. Torta je bila povsem podobna kaseti, le precej večja je bila in seveda samo enkrat uporabna. Promocijo nove kasete so dobro prestali in že delajo, igrajo nastopajo, snujejo naprej. Lani je bila to ena najbolj prodanih skupin v Sloveniji in tudi letos so razprodani že vse tja do jeseni. Čeprav je še daleč do 27. maja, pa vendar naj povemo, da jih bomo tega dne videli in poslušali tudi na velikem roker-skem žuru ob Jezeru v Titovem Velenju, še prej pa morda v Rdeči dvorani, kjer bodo nastopili kot gostje Bajage. Ta bo pred promocijsko turnejo po Jugoslaviji nastopil tudi v Rdeči dvorani in Šank ročk naj bi bil gost na večini njenih koncertov. Konec aprila bodo šli spet v studijo, zamisli v njihovih glavah je veliko, medtem že pripravljajo material za tretjo kaseto, izšla naj bi morda že pred novim letom. Pa vse DOBRO, brez zla, Šank ročk. (vos) Vzorna organiziranost V Šoštanju so domači gasilci gostili delegate Gasilske zveze Velenje in predstavnike njenega vodstva ter goste vseh sosednjih občin. Zbralo se je vseh 39 delegatov, kar pomeni stoodstotno udeležbo. In ne le to, prav s tolikšnim številom so bili počaščeni z gosti iz sosednjih gasilskih zvez ter predstavniki družbenopolitične skupnosti. Potem, ko je predsednik zveze Tone Berložnik predstavil strokovno in delovno poročilo, skoraj ni bilo kaj dodati. Rezultati so namreč potrdili pravilnost načrtovanja v preteklem letu. Tudi disciplinirano delo na področju vzgoje mladih kadrov, strokovnih delavcev, upravljanje v društvih, pri izrabi sredstev ter gospodarnost so argumenti, ki dajejo priznanje za opravljeno delo članom in vodstvu OGZ Velenje. Predsednik OK SZDL občine Velenje, Pankrac Semečnik, je gasilcem spregovoril pohvalno. Med drugim je dejal: »Bolj kot spoznavam gasilce, bolj občudujem gasilstvo. Pohvala gre pri- nem tožilstvu, s svojim početjem pa sta naredila tudi slabo reklamo temu lokalu. BREZ 400 DEM Doslej še neznani storilec je v času med 15.30 in 20. uro 14. marca iz stanovanja Franca B. v Titovem Velenju ukradel 400 nemških mark. PRETEPAL JO JE NA PLOČNIKU Vinjeni Milan K. jc 17. marca okoli pol druge zjutraj na pločniku na Foitovi pretepal Andžo M. Miličniki ga niso mogli pomiriti, zato so ga odpeljali s sabo. ZANESLO GA JE Po cesti iz Šmartnega ob Paki je vozil proti Titovemu Vele- pravljenosti članov za akcije in intervencije gašenja ter reševanja, za vzdrževanje gasilske tehnike in osnovnih sredstev, prelepih gasilskih domov, vzorni organiziranosti (kaj pomeni trdna organiziranost, se v miru skoraj ne zavedamo), tudi ponosu, s katerim članstvo opravlja svoje plemenito in zahtevno družbeno poslanstvo.« Kritičnih ali polemičnih tonov na konferenci ni bilo slišati, saj so gasilci menili, da je mesto in čas za morebitne nesporazume na delovnih sejah, ki jih skozi leto ne manjka. Gasilce pa odkrito skrbi, da bi se način financiranja bistveno spremenil na slabše, kar bi lahko imelo za posledice slabšanje preventive in operativne gasilske sposobnosti. Jože MIKLAVC nju 18. marca okoli 6. ure Janez Koren, 29. V Skornem ga je, verjetno zaradi spolzkega cestišča, zaneslo na levo stran ceste in je trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Rudi Stropnik, 42. Slednji je zado-bil pri tem lažje telesne poškodbe. VLOMI V AVTOMOBILE 15. marca je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Mi-lanka C. ter odnesel avtoradij-ski sprejemnik. Vozilo je bilo parkirano pred družbeno prehrano na Kidričevi cesti. Iz tovornjaka Jožeta G. pa je, v noči na 16. marec, izginil zaganjač. Tovornjak je imel parkiran na Kardeljevem trgu. Brez avtora-dijskega sprejemnika je ostala, v noči na 17. marec, tudi Roza-lija 1. z Jenkove. Prijeli velenjskega fantoma Nad 60 premoženjskih in seksualnih prekrškov Velenjskim miličnikom in celjskim kriminalistom je uspelo pred nedavnim ovaditi javnemu tožilcu Esada Murseloviča, starega 33 let iz Šoštanja. Murselovič se je naselil v naši občini leta 1982 in se zaposlil na REK. Na območju Šoštanja je začel s kaznivimi dejanji že leta 1983, nato pa nadaljeval z njimi na območju Florjana, Metleč, Topolšice in Titovega Velenja. Miličniki so ga prijeli pri poskusu velike tatvine, ko je priplezal čez balkon (tako je običajno vlamljal v stanovanja) v stanovanje M. E. v Šoštanju. Murselovič je vlamljal predvsem ponoči, pri tem pa ga ni oviralo spanje ali budnost oškodovancev, s katerimi je večkrat tudi fizično obračunaval, da je lahko pobegnil. Posebno predrznost in brezobzirnost je pokazal do žensk, saj je z njimi skušal spolno občevati celo v primeru, ko je v istem ali sosednjem prostoru spal ali gledal televizijo mož ali starši. Trenutno je v preiskovalnem zaporu, zagovarjati pa se bo moral za preko 60 premoženjskih in seksualnih deliktov. (mz) Odkrite velike tatvine na rudniku Klobčič se je začel odvijati Celjski kriminalisti raziskujejo primer velike tatvine na velenjskem rudniku, v katero so bili vključeni tudi poslovodje nekaterih trgovin na celjskem območju. V interesu preiskave je, da podrobnih podatkov o tem dogodku še ne objavljamo, povemo pa lahko, daje v preiskovalnem priporu trenutno šest ljudi, ki so osumljeni kraje v višini od 50 do 100 milijonov dinarjev. (mz)