Posatues a{. Tadue Din ,.. '30, dcljah’ in »fABOU* izlij^A. ' nadeljte in pru _.J0 di.umom sani« .j»v> mesečno 3 ] Lj/, D U--, fla ^ : inserati p. • • Naroča se „m opi** ^AlUBOE, Jurčičeva lontinvmvv« 1 • srllies Ka- 5 ob ne« 5 Poštnina plačana v' gofovfn?* SE& ev, 4. 'iiiaiiiiiiiiiiiiiaiaiioi •<50, ob no« «*” •'■•»r«iSKmiwn ■■■> 'M ? Posamezno številke: Na« ; radii e Din ; dcljah Din 1*—» m UREDNIŠTVO ee nuli,ya v Mari- JJ boru, Jurčičeva ni. sL 4, I. hati- ■ stropje. Telelon interurb. žti 276. “ UPBAYA se uah;\ja v Jurčičevi ■ ulici. St. 4, pritličje* uesno. Tele- J ion st. 24. fcjUS poŠLijočekoviii ra- čun štev. 11.787* 5 naročila brez denarja se nfc ■ ozira* — ltokopisi se ne Vračajo. Leto: [33. k Maribor, nedelja 28, maja 1922. Številka: 121* Simboličen praznik na-| Albanci za protektorat Jugoslavije nad Alba rodnega jedinstva. . V Wi ra&lmshavonp v Nemčiji se Jo |? d&i odigral dogodek', ki ga nemški bsti ^beležijo z neko posebno spoštlji-'v'ost,io. Dogodek, J;Ka-Legien«. Kdo jo Karol Legien? ■Nemško delavstvo ga poku a kot enega s^Ojih najboljših voditeljev. Dolga :pta je bil organizator social,no-demo-“yatskih strokovnih žsvez v Nemčiji. Z njegovo nedavno smrtjo je nemška socialna demokracija izgubila enega liaj-^Pretnejših IcadorjeV. t Hugo Stinnes in Karel Legicn, kapitalist in bojevnik delavskega razreda, ali ni to prevelik konttast'? Morda Stiunes dobro pferdcpnil in pretek-tal hlofalni efekt, ki ga bo imel ta krat K a nemško delavstvo. Morda jo natančno pretehtal, koliko bo pridobil s to taktiko, dočim pri onih, ki bi morda želeli ime a la «B!iniP.fek», »Doutsch-3and« in podobno, no more izgubiti prav ničesar. Toda javnost je v tem Videla simbol novega kompromisa friod idejosmednaTotluoga«, »razrednega« proletnrijata in med idejo silnega splošnega nemškega naroda, ki gradi na razvalinah starega imperija nov, ;t>o trdnejši »Trutzburg«. jo izvršila Stinnesova hčerka Mare Nora Sbinnea. P:rvi je govoril *_a.ini svetnik Bucher, član načelstva državne zvezo nemških' industrijcov. *v svojem govoru jo dajal, da bodi ta Sirnik spomenik onih dni, ko jo bil ^©ftički narod obupan in zbegan, ko je pretila nevarnost, da zaide v popolni kaos. Tokrat so 6e delavci in rodUstfijaici zbližali in se skupilo uprli ^'Ozččcmu razkroju nemškega naboda. ■Karel Le&jjNi je imel največ Zaslug ta ,a zgodovinski korak nemškega dejstva. Hugo Sbinnes je 'dejal, da njegovi nafcorpi v mnogočom naspittvkijejo miljenju Karla Lcgiena. Ni pa razliko ^ ljubezni do naroda in domovine. klavski voditelj Legien jo bil eden «mtd redkih mož. ki z na;VveČjo objektivnostjo poslušajo iii pr.e&ojajo na-Pfotjio mišljenja, vendar pa je bil P^er, da, celo brezobziren zastopnik astn.e^n, mišljenja in prepričanja. , Državni predsednik Ebert jo govo-11 y imenu socialnih demokratov. Na-pašal jo dolžnosti* ki jih ima pravi de-jlv»ki voditelj do naroda in države. jH^gien je spoznal, da so delavstvo no !žčrpati v mezdnih borbah, Jr? njegova organizacija nima le soci« nalog, marveč tudi mnogo kul« gospodarskih in državnopoli-ki jih mora reševati skupno z narodom. n. Končno je Jje^iena in ftarodno e-^nstvo slavil zastopnik krščanskega Plavat va. j. Vso fo ;]e vTŠilo pod zaščito nem-kega velokapitailizma, a V imonu viž« 2*1 na:^ razredi in materialnimi borba-11 RtojeSe ideje. . Kljub vsemu marksizmu in inter-. ^OiOilalizmu je ta ideja i”o vedno gi--ina^ila nemškega naroda in hkrati vez vsoh njegovih slojev. Ta ideja ni nič drugega, kakor — em^ko narodno edinstvo. ♦ J.vi®1’*1' parnika »Karel Legien«v Wil--,^’havGnu jo lahko simljolioen oh- IJ^.-^^dnega. edmsskv*, ^ b^Ur« TLn 11 n w ^ 1! xI T-. - 1-.. _ .1 •_? _ DipSomaiski spor med nam! 5n Italijo na všdiku? Sarajevo, 27. maja (Izv.) Poto- nje, da pride do diplomatskega spopa-čovaleo »Večerne pošte« javlja iz da med Italijo in Jugoslavijo v alban-Skad-ra: Mlajši brat znanih Ahmed- skem vprašanju. Če ho beograjska begov^ Idribeg, jo to dni med svojimi vlada razumela ei pridobiti prijatelje Ugiednimi prijatelji in znanci pričel v Skadru in celi Albaniji, jo zasiguran akcijo, ki ima namen pospeševati do- njen prestiž v eeli deželi. Cim Jugosla-Kego protektorata Jugoslavijo nad Al- vija 'Albanijo prizna'in stopi z njo v banijo. V zvezi s tem jo koncentracija diplomatske zvezo, bo pridobila vedno laških čet pri Skadru. Tu vlada mne-' več simpatij v Albanci, Sklepi zem!|or0dnikd¥. Beograd, 27. maja, (Izv.) Glavni | odbor zemljoradnišk« zvezo jo sprejel j resolucijo, ki obsoja soclajuo nenarod-no vodstvo naše zunanje politike in Zahteva, da so prione politika, ki bo nas vodila do prijateljstva z vsemi slovanskimi narodi in državami. Postopanje našo vlaHe na konferencah s tujimi državami stranka istotako obsoja in apelira na italijansko kmete in delavec, naj se uprejo ihiperijaliizmu italijanskih kapitalistov, V drugi resoluciji izjavlja stranka* da nima nič skupnega z jugoslovanskimi nacijcna-lističnkai st.ranka.mi. Protestira tudi proti zakonskemu načrtu o agrai‘nil-o-formi v Dalmaciji in zahteva, da mord agrarna reforma obsegati tudi Srbijo in Crno goro. ) i Seja radskaSskega k?uba. Beograd, 27. maja. (Izv.) Včeraj do* in popoldne je imel radikalski klub sejo, v kateri jo razpravljal o slavnostih povodom kraljoVe poroke in 6 U-deložbi na njih. Dr. Ninčld eo jo stavil klubu na razpolago, da poroča o Genovi, ker gre prihodnji teden v llidže, da poroča m la prerls. Pašiču, Pri razpravi o volilnem zakonu ni prišlo do nasprotij glede količnika, pač pa so' bila različna mnenja o vprašanju kandidatnih lišt. Razprava o Stavljenih konkretnih predlogih se nadaljnjo jutri. V.-i!;". StamboSssksJ se vrnil v Sofijo. J~\“. navadna — politična komedija. 'kJ ‘ ?a gotovo nazvali »komodi* • fco ui bil namreč — mogoč. Nuni* Ukaz vlade o izgonu 'VVrangloVceV. Beograd* 27. ma;ja. (Izv.) Iz Sofijo poročajo: Stamboliskij z bolgarsko delegacijo je bil na kolodvoru in v mestu od veliko množice prebivalstva navdušeno sprejet. Culi so m klici »živela. republika!« Vlada je izdala na- redbo, da morajo Wranglovei in vsi ostali fuski begunci tekom 24 ur zapustiti Bolgarsko, Velike množico rafco-roženih Wrmiglovcev beže čez grško mejo. Velik, del je zahteval vstop v Jugoslavijo, Naša vlada so o tem ni sklepala, ., : , ii; Zborovanje Vsenemcav v Gradcu, Iredentistične isjar,’© čeških' Ner.iccv. DKTT Gradoc, 27. maja. Tretje zhomaajo vsenGmško stranke, ki se vtSi danes in jutri, je bilo včšraj otvo-rjeno s pozdravnim večerom v *Indu-striehfllle«. Večeru so prisostvovali delegati iž^vBSh nomŽkih pokrajin. Češkoslovaške Nemce je zastopal poela-liec prof. Sehollieh. Vodjo vsenemške stranko v Nemčiji niso prišli, ker so zadržani vslcd važnih državnih dogod- *- Iz narodne skupščine; Beograd, 26. mfija. (Izv.) Na da-ftašnji seji narodne skupščine je finančni minister dr. Kumanudi odgovarjal na interpelacijo posl. dr. Stajica, glede prodaje duhami. Nato se je razvila živahna debata o upravi tobačnega monopola. V debato jo posegel poslanec Mandič iz Bosno in začel očitati ministroma Lukiniču in PribičeViču — av-strijakantstvo. Dr. Lukinič ga je primerno zavrnil, faj je Mandič na glasu kot stari avstrijakant in zaupnik zloglasnega Pciiorcka. Minister Sv. Pri-bičevid je tudi z vso odločnostjo odbil Mandičeve očitke. Na to se je na predlog posl. Wilderja prosto prešlo na dnevni red. *—• Prihodnji seja se vrši jutri ob 10. uri dopoldne z dnevninl redom: Zakon dii predlog o ministrski odgovornosti. , Franclja bo od Nemčije izsilila izpol-. njovjtfiio po^otUi. DICTJ Pariz, 2<5. maja. Na neko interpelacijo giedo plačilnega roka dfto 31. maja in nemških obveznosti, je izjavil Poincarč, da je prepričan, da ne ho Zadostovalo, apelirati na dobro voljo Nemčije,, in da bo treba v »lučaju »vojiu ^»eznostl ^ izpoir ni, jpokazati, da je Francija Še dovolj možna, da Nemčijo .prisili k i^polnjo* vonju y osutih. kov. Prof. Sehollieli je v svojeilt govoru izjavil, da, foSki Nemci ne bodo prej mirovali, dokler se ne vrnejo v nafo-čjo materesGormnnije«, Svetnik Ding-hofer se jo spominjat od celote ločenih Nemcev na jugu nekdanjo monarhije, posebno v južni Tirolski in Etrauniji, za katere jih posebno skrbi. Ker so razmero v Avstriji vedno slabšajo, je priključitev k Nemčiji ne obhodno potrebna. Za zunanjo posojilo Nemčiji. DKU Pariz, 20, maja. (TJavas.) Eeparacijska komisija je obljubila, da se bodo vršile dne 26, in 27. t. m, tri sojo ouselta, ki ima odločiti glede atraa-njoga^posojila Nemčiji, da so bodo na ta način posamezni člani seznanili s problemom posojila in lažjo stopili V etik s finančnimi krogi njihovih dežel. Borza. Curili, 27. maja. (Predborza.) Pariz 47.02, Zagreb 1.87'A, London 28.20, Berlin 1.76, Praga 10.05, Milan 27.35, Newyork 523.50, Dunaj 0.05 'A, a v. žig. krono 0.05 V*, Budapešia 0.63, Bukarešta 3.90, Varšava 0,13. Curfh, 26. moja. Berlin 1.82, New-york 524.50, London 23.34, Pairiz 47.77, Milan 27.55, Praga 10.02, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.87. Sofija 3.25, Varšava 0.13, Dunaj 0,053^, av. žig", krono 0.05 % Zagreb,' 27. maja. (Predborza.) Berlin 24.375, Milan 3.725, London 318, Newyorlc 70.25, Pariz 651.25, Praga 1,38, Genova 1350, Dunaj 0.70, Budimpešta S.85. Zagreb,. .26. ma ja. Devine: Berlin 24—24.26, Bukarešt 49, Milan 3.665 do 3,7225, London 315 do 317.50, No-\vyoobi*o. Toda na Bavarskem nikoiHiur no pade v glavo, da bi napravil iz toga spora analogijo mod Angleži i*» Irci. „ ^ nemški narod je videl simboličen krst v Wilhelmshavnu. Videli so ga v Avstriji in so spominjali svojih težav, videle ga nemške kolonijo v Itomuniji. Nemški rudar na Westfal-Kkem jo čital o njem, prožet z enakimi čustvi kakor nemški kmet kje ob modri Donavi. Simbolika tega 'dogodka, ‘ni v komediji StlnucSovo preračunljivosti* ] marveč v efektu samem, ki jo neodvi-i sen od ativiiesovih osebnih želj in kj j obstoja v tem, da narod spozna svoje j edinstvo, da se zave, kalco vsi njegovi sloji tvorijo eno celoto, ki so ne da razdrobiti in razbliniti, ampak eo niofa1 kar najbolj osi-edotočevati in zgošča-vati, čo natod houo, da da sebi in aVe-tn ono, po čemur hrepene njegovi mi-* sleci in pesniki. ^ Pri nas so minule dni »pustili n S motjo Prvi dve vojni ladji »Soko« iu »Galeb«. Šolska ladja,, na kateri So va« gojujo naraščaj za našo trgovinsko mornarico, je krenila na pot v sredozemske vode. Kdo pri nas fte jo pao spomnil, da so bili tudi ti trenutki polni simbolično lepotci — Mi radi pojemo o »morju ad.fijansk ai«, radi tožimo o krivici, ki se nam godi — a pri tem gledamo prekrižanih foOi kako drugi ijskoriščajo naše morje. . Zakaj pač prezremo vse to? '■’] Premalo je v nas nemškega ponosa, nemškega umevanja narodno edinosti;' premalo državotvornosti in preveč suženjskega duha. Nikjer ni tako dolgih1 političnih diskusij, a vendar jo n&ša politika, naša administracija, naša go« spodarsko-soclalna aktivnost — pod ničlo. Mrtva srca, mrtvo duše. mrtvi kapitali. I—ns. §ta!!janska kraljevska dvojica v Julijski Kr&> Trst, fd. mala. 1922.' 2e dolgo napovedovan obisk kralje^ ske dvojice v, Trstu in sploh v Julijski Krajini, se je zavlekel do letošnje pomladi, Že pred par meseci smo izvedeli, d.i pride kralj Viktor Emanuel III. majnika Vi Trst, toda za natančen datum in za druge podrobnosti smo izvedeli komaj pozneje. Takoj ob prvi tozadevni vesti pa| sc jc polastila obojega,'našega in italijanskega ljudstva, nekaka nervoznost. Za! nas Slovence in HfVate v Julijski Krajin( je obstojalo vprašanje, kakšno stališča naj zavzamemo napram kraljevemu obi-| slcu; Italijane pa je vznemirjalo ravno toi j vprašanje, kako se bomo zadržali mi. —* , Pomišljanja je bilo sicer veliko, odločitev ;.za nas pa ni tiia_,težka. Razmere, m kate- rili se nahajamo in katerih niti mi, niti vi ne morete spremeniti, nam diktirajo že same po sebi dolžnost — ukloniti se in računati s stvarmi tako, kakršne so. Italija je naša država, njej smo pridruženi, vsaj zaenkrat, in kralj Viktor Emanuel III. je naš kralj. Vse zanikanje tega dejstva bi ne pomagalo ničesar, pač pa bi nam lahko škodovalo. Ko pride ptica iz svobode v kletko, se sprva zaletava v žice, toda zlomiti jih ne more, le glavo in peruti, si rani in ko se tega zave, se skuša vživeti v nov položaji skuša si v njem napraviti življenje čimnajbolj ugodno. Tako je- z nami, zavedli smo se položaja in dejstva, da moramo živeti, čim najbolje živeti. Zato smo se tudi odločili, da sprejmemo kralja kar najiskrenejše, toda vendar dostojno našega pokolenja, zavedajoč se, da smo Ju-gosloveni. Sklenili smo da pozdravimo kralja Italije, ko pride k nam z »živio« klicem, s slovensko, oziroma brvatsko govorico, z našimi napisi in v naših narodnih nošah ter da mu zapojemo in zaigramo naše pesmi. In tako se je tudi zgodilo. Pogrešali smo le eno — naše slovenske zastave, katerih nam kljub vsem prošnjam in intervencijam niso dovolili. Prepričan pa sem, da bi bil sprejem na zunaj še mnogo slovesnejši, če bi nam bili dovolili tudi to. Kraljevski gosti so prišli v Trst v nedeljo 21. t. m. po morju. Ladjo, na kateri so se vozili, je spremljalo vojno brodovje, odeto v gala. Kako so sprejeli tukajšnji Ttalijani kralja, kraljico in princeso, bi bilo škoda opisovati, kdor pozna Italijane in njikov zunanji pomp, tasito lahko predstavlja sam, kdor pa jih ne pozna, temu bi vsi opisi ne pomagali veliko ali pa nič. Da sO fašisti skušali pri tem igrati prvo vijolino, se razume samo po sebi. Vse ostalo nas v Jugoslaviji gotovo ne zanima, oziroma samo to, da se župani Goriške sprejema tu niso vdeležili, ker ne smatrajo Trsta za glavno mesto, ampak so se poklonili kralju raje v Gorici, oziroma v Sežani in v Postojni. Udeležili pa so se sprejema na municipijo vsi slovenski, oziroma hrvatski poslanci rimskega parlamenta: dr. Wi!fan, dr. Podgornik, Virgilj Šček, Josip Lovrenčič ter dr. Štanger, ki so nagovorili kralja v našem jeziku. Prvič je tu posegla v besedo tudi kraljica Jelena, ki je govorila z našimi poslanci srbsko ter tudi kralju tolmačila njihove govore. V pondeljek je kralj s kraljico, princeso Jolando in spremstvom po-setil v automobilu Tržič in Gorico. Vsi kraji, koder se je vozil, so bili slavnostno okrašeni in povsod ga je ljudstvo pozdravljalo z »živio« klici. V Tržiču je bil sprejem seveda popolnoma italijanski, ker so Italijani po okupaciij iztisnili iz tega prej še mešanega mesteca vse Slove n.ce. Drugače je bilo v Gorici. Tam so Se poklonili kralju župani Goriške, seveda po ogromni večini Slovenci, goriški slovenski poslanci in drugi. Tudi tam se je govorilo slovensko. Iz Gorice se je kraljevska družina odpravila v Podgoro, da se pokloni spomeniku na Kalvariji nad Podgoro padlih junakov. To priliko jo porabil podgorski žu- Ivan Kejžar: Zgodovina Slovanske čitalnice v SVSaribom. (Govor oo proslavi 60-letniec.) (Dalje.) V čil inici jo^stopil na njegovo mesto dr. Ribič, pri »Slov. Gospodarju« pa dr. Ulaga. »Slov. Narod« se je ipa leta 1873. preselil v Ljubljano. Lota 1874. je bila čitalnica primorana na javni dražbi prodati velik del svojega dragocenega (pohištva) inventarja, ter so preseliti v tesne prostore Popraj nove gostilne. Februarja 1875. so so zopet sešsi čitalničaTji, kolikor jih je še ostalo, da prebude čitalnico k novemu življenu. 7. marca se jo vršil občni zbor, na katerem, je bil izvoljen predsednikom J. Pajk, v odbor pa zopet dr. Dominikuš in dr. Sernec, toda do kakega večjega poleta tudi to leto šo ni prišlo. Leta 1876. jo prevzel predsedstvo dr. Kačič ter vodil čitalnico potem skozi 3 leta. Čitalnica se je preselila nazaj k Šremeljnu, kjer se je šele 1878. posrečilo dr. Dominira šu prebuditi jo k noremu pomlajenemu življenji Od tega pan g. Dominko, da jo pozdravil kralja in kraljico. Kraljica je bila izredno prijazna ter so dalje časa razgovar-jala v svojem, maternem jeziku z županom, ki ji je med drugim potožil tudi to, da podgorska slovenska šola še ni otvorjena ter da v Gorici ni več slovenskih srednjih šol, radi česar morajo naši dijaki študirati v Jugoslaviji. Kraljica se jp temu čudila ter obljubila, da bo o tem govorila s prosvetnim ministrom. Kralj se je čudil slovenskim »živio «,-klicem, s karovimi so ga nekoč sprejeli tudi v Cvni gori ter radovedno vprašal, če sta si oba jezika podobna; in ko je izvedel, da se Srb, oziroma Črnogorec in Slovenec prav dobro razumeta med seboj, je pripomnil, da so si potem jugoslo-venski dialekti bolj podobni nego italijanski. Zdi se mi, da je dal s tem italijanski kralj dobro lekcijo našim separatistom, autonomistom in kakor se že imenujejo. V torek se ,je odpeljal kralj z družino v automobilu preko Opčin v Sežano in Postojno. Pozdravljali so ga povsod slovensko. V Sežani, kjer je bilo zbranih tudi '30 slovenskih kraš-kih županov, dalje obilo duhovnikov, učiteljev in drugega ljudstva, je kraljica Jelena govorila zopet srbsko. Oba s kraljem sta se zanimala za naše šolstvo. V Štorah je kraljica sama rista-vila avtomobil ter navzoče vaščane vprašala, kako se počutijo v Italiji, in ko so ji povedali, je rekla: »Upajmo, da bo kmalu bolje.« Lep je bil sprejem v Senožečah in na Razdrtem. Povsod so pozdravljali kralja slovensko, povsod jo kraljica tolmačila. V Postojni je bil spTeiem n°jbnlj slovenski, tam so pozdravljali slovensko, igrali slovensko in peli slovensko. Govorili so s kraljico in s kraljem o naših šolali in oba sta obljubljala, dn ukreneta vse pob-ehno, da se razmere izboljšajo. Posebno je očarala kraljevsko dvojico prrekrasna jama. Snrejema v Postojni se jo udeležilo vse županstvo postojnskega okraja, vse učiteljstvo, duhovništvo in.nebroj ljudstva. Peli so tudi Gregorčičeve »Nazaj v planinski raj« in »Domovini«. Včeraj se je kraljevska dvojica odpeljala po morju v Istro. V pristanišče se je kljub rani uri zbralo na de-settisioče občinstva, ki je burno pozdravljalo odhajajočega kralja. — V Istri so je kralj ustavil v Poreču, kjer se je poleg Italijanov zbralo tudi precej istrskih Hrvatov, s katerimi je kraljica zopet govorila srbsko. Euako v Puli, iz katere pa še nimam podrobnih poročil. Iz Pule se kralj odpelje v Lošinj in v Zadev. Kakšne posledice bo imel ta obisk za nas! Na to vprašanje se še ne da odgovoriti. Gotovo je eno da sta se kralj in kraljica pri tem posetu lahko prepričala na lastno oči in ušesa, da je večina prebivalstva Julijske Krajine jugoslovanska. Kar se tiče njunih obljub gledo naših šol, morda se bodo izvedle, morda tudi ne, ke>- vlada bo, če bo tudi morda dobila kake migljaje, storila vendar, kakor bo sama hotela; in končno, saj niti vlada ne more sto- TV leta dalje je zopet delovala kakor v svoji mladeniški dobi. Pod vodstvom odbora za Slomškov spomenik, ki jo obstojal iz sodnika Fr. Kačiča kot predsednika in iz odbornikov dr. La-voslav Gregorca, prof. Em. Valenčaka in J.Škofleka, bi se bila imela 24. aprila vršiti svečana proslava odkritja Slomškovega spomenika. Toda to veselje jo bilo jako kratko. Mestni magistrat, oziroma župan Roisor, ki je bil žo preje odklonil prošnjo, da se postavi Slomškov spomenik na kakem trgu, je slavnost prepovedal in čitalnico razpustil. Slavnost ee je sicer vršila v manjšem obsegu v čitalniških prostorih in eneržiji dr. Dominkuša in dr. Ipavica se jo slednjič posrečilo, da je namostpija v Gradcu razpust čitalnice preklicala. Leta 1879. se je dr. Kačič preselil v Celje in predsedstvo je prevzel dr. Ulrih. Vsa tri leta je čitalnica zopet prirejala »besede«, plese, manjše izlete v o-kolico in razne drugo zabave. Dne 1. nov. se je morala zopet seliti k Grajnerju, sedaj hotel »Stara pivar-na«. Dne 5. febr. 1881. so jo obhajala prvič Vodnikov«) slavnost Zlasti lep a pa riti, Ičar bi hotela, kor je preveč pod komando — fašistov. Da je to res, dokazuje incident, ki se jo dogodil v Sežani takoj po kraljevem odhodu, ko so fašisti, ki so se pripeljali za kraljem, vdrli v gostilno, kjer je bilo zbrano našo ljudstvo, ki je poslušalo sviranje »Lepe naše domovine« ter ga -azgnali. Toda — vederemo. ‘ S. G. Politične vesti. * Naša napredna omladina se začenja otresati plitvega kompromisar-stva s klerikalizmom, ki je zadnja leta toliko škodovalo napredni misli in našemu kulturnemu razvoju. Kulturna breznačelnost je'vladala zlasti na ljubljanski univerzi. Napredni akademiki niso mogli dati popolnega razmaha načelu svoboden.,m ja, nacionalizma in napredka, kor jih jo vezal kompromis s klerikalizmom v »Podpornem društvu jugoslovenskih akademikov,« ki je skrit pod krinko stanovskih interesov grizel v njihove vrste, sesal ob naprednih idejah in delu. vedno nastavljajoč ovire v strahu, da bodo napredni akademiki razvili načelno borbo, proti kateri je klerikalcem težko najti uspešnih sredstev. Sedaj je mladina spoznala, da taki kompromisi škodujejo in onemogočajo kult. poglobitevno za+o kliče na pot k prostosti v delu in mišljenju, na pot za cilji Primoža Trubarja in Antona Aškerca. Kakor izvemo, bo našo napredno dijaštvo poskrbelo za popolno gospodarsko osamosvojitev od klerikalnega uri tisk a in je že ustanovilo »Gospodarsko zadrugo«. Akcija naše napredne omladine je odločen in resen korak naprej in zasluži podporo n n še svobodomiselne inteligence. V dobi plitvosti in fraz nam jo treba krepke idejne obnove idejnega boja, ki edini lahko pndreže korenine bujno rastočemu klerikalizmu in naprednim trabantom, ki ga obda jajo. * Republikanci in .»republikanci«. Sarajevski »Jugoslavenski List« deli. republikance v Jugoslaviji v dve vrsti ki se popolnoma razlikujeta v taktiki. Eni so aktivni, dpu^i, sabotirajo. Eni so republikanci po prepričanju, ideologiji, drugi so deca,kise igra vojake.— Nimajo nič skupnega no po organizaciji in no po delovanju. Prvi so srbi-janski republikanci. Njihovo republi-kanstvo je pošteno, ker izvira iz prepričanja, ni pa primerno današnji dobi, ker naše narodne masa po veliki •večini ne umevajo pojma države in njenega poslanstva v človeškem življenju. Za sedaj je to republikanstvo deplasirano, ker — če bi se bolj razširilo — bi že v koreninah uničilo vzgojo in prilagoditev našega človeka na državo. To so srbski republikanci uvideli, zato se omejujejo na opozicijsko kontrolno aktivnost v parlamentu in pazljivo proučujejo in komentirajo vsako naše vprašanje. Drugi so pa »republikanci« okoli Hrvatskega bloka. Ti ne priznavajo kraljevine SHS, sabotirajo legalno narodno predstavništvo in ob vsaki priliki izpreminjajo taktiko. List nato komentira Laginjino je bila zabava 201etnice čitalnice 17. julija. Na tej slavnosti se je zopet pokazalo ono navdušenje za čitalnico in narodno delo, ki je vladalo prvo desetletje. Na občnem zboru 26. dec. je imela čitalnica že zopet 85 članov in predsedstvo je prevzel dr. Glančnik. ^ Dne 8. jan. 1882. so se sešli v Mariboru v čitalnici zopet poslanci in drugi rddoljubi ter ustanovili Slov. politično društvo za Štajersko, ki je izvolilo za predsednika dr. Radeja, v odbor pa dr. Jos. Scrneca, dr,. Dominsuša, dr. Glančnilca, Pavla Simona in dr. Gre-goreta. Istega dne ob 11. uri pa so na pciziv dr. Vožnjah a, (dr. Dominkuša, dr. Radeja in dr. Iaveslava Gregorca, v Glančnikovi pisarni odlični narodni delavci položili temelje naši posojilnici, ki jo pravzaprav tudi dete čitalnice in obhaja letos JCMetmco: Na ^jj seji jo bilo lžvoljetuP prVo hia®elštvo''i'n sicer: ravnatelj, predsednik čitalnice, ;lr. Glančnik; blagajnik: posestnik in tovarnar Pavel Simon; kontrolor: posestnik in tovarnar Franc Bindlehner; odbora tki: drž. poslale dr. Radej, zdravnik Feliks Fork, trgovec $f! 3j^r-dajš in posestnik -Jože Rapoc, sumi či-talničarji. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: odvetnik dr. Dominiraš, kano-Tavro Hai-jt. nraF dr. Gregorca. intervencijo v Beogradu. Proti Italijanom se pritožujejo hrvatski blokaški republikanci v Beogradu, a proti Beogradu v Genovi. To jo »republikanska« politika! — Mi bi pristavili, da je najznačilnejša karakteristika teh »republikancev« njihova monarhistična preteklost. Kaj naj si mislimo o ljudeh, ki so bili do 50. leta monarhisti in niso niti črhnili o potrebi hrvatske republike (na pr. Radie, pesnik habsburških slavospevov in pristaš avstro-ogrske državne misli), ali ki so bili že v Jugoslaviji kraljevi zaupniki (Drinko-vič, Laginja i. dr.), a sedaj na stara leta so se kar čez noč prelevili v republikance? Ti ljudje navsezadnje sami priznavajo, da so republikanci samo radi opozicionalne taktike, to pa z dragimi besedami povedano pomeni, da nimajo^ nobenih trdnih načel, da so njihovi nazori izprcmenljivi kakor moda in da jim gre samo za korita in nič več. Tip takih »republikancev« je tudi naš dr. Novačan, ki je v treh le-tlh ahsolviral kar štiri stranke in se pojavil s 6vojo »republikansko« politiko šele tedaj, ko je bil spoznal, da v kraljevi diplomatiČni službi ne more skočiti od »pisara« do poslanika in po-obl. ministra. Ubogo je ljudstvo, ki naseda takim -ptičem jn so da loviti na republikanski lim! S tem samo dokazuje, kako daleč je še vedno od prave' ga ropublikanstva! * Stojan Protič za volilno vlado. V svojem »Radikalu« je nedavno g. Protic napisal članek, v katerem pravi, da je naaljni obstoj sedanje vlade nepotreben in nemogoč, ker je izvršila vse, kar je imela v programu in da jo je treba zamenjati z volilno^ vlado. Kot izhod iz situacije priporoča Protic homogeno vlado bodisi iz demokratov ali iz radikalcev, ker koalicija ni pokazala dobrih rezultatov in upanja, da še kaj pozitivnega izvrši. G. Protic ima očividno šo vedno pred očmi prejšnje male srbske razmere i« pozablja, da so v vseh velikih državah na vladi koalicije raznih strank. * Zopet vstaja v Albaniji? Beograjski listi prinašajo vedno nove vesti o uporih raznih albanskih ple* men, ki 60 bila dozdaj lojalna, sedaj pa so se uprla in korakajo proti Tirani. Tudi v Elbasanu so so pobunile vladno skupine. V Skader je došlo 8—10 italijanskih bataljonov. Presbiroju u* radno o vsem tem še ni nič znano. * Zbližanje med Rumunijo in Poljsko. Iz Varšave poročajo, da poljski preaident odpotuje 6. t. m. v spremstvu ministra za zunanje zadeve Skir-munta v Bukarešto, kjer ostane štiri dni. Svrha potovanja je zbližanje med Poljsko in Rumunijo. poslanec Janez Fluiier in notar Fran* Rapoc. To je bil za priliodnjost Maribor* menda najpomembnejši dan, ki nam j0 rodil naš Narodni dom in ž njim slovenski Maribor. Še isto leto jo že začela čitalnica nabirati darove za stavbo Narodnega doma. Leta 1883. je prevzel predsedstvo prof. Luka Lautar, ki je vodil čitalnico tudi leta 1887, ko se je čitalnica ž* tretjič preselila nazaj k Šremeljnu. Leta 1885. je vodil čitalnico ^r* Or osel, oče našega sedanjega narodnega nasprotnika odv. dr. Orosla. Leta 1886. je predsedoval dr. Ipa' vec, 1887., 1888. Simon, 1889.-90. pa trg. M. Berdajs, oče sedanjega trgovca Berdajsa. To leto se je morala čitalnica zopet seliti in sicer k Weisu, §ed*l gostilna »Maribor«. Vsa ta in na^fd-nja leta je čitalnica pridno prirejal«'1 razne zabave, izlete, manjše predstavo itd. Leta 1890. je ponovila Vodnikov0 slavnost, ter ob tej priliki nakupi'0 vec, dr. SernCc pa, ki je bil skoro leta v odlbcVn se je to leto umaknn nnnnJuoma.' .... (Dalje prihodniii0«' INSERATI - IN DOPISI za »TA- | BOR« se sprejemajo odslej SAMO BO 10. URE DOPOLDNE. Kar pride P0 10. url, ne more biti več objavljeno v štev. dotlčnega dne. Na to opozarjan0 s povdarkom, da se ne bodo delale ni-kake izjeme, razun v Izredno nujnih slučajih (smrtni slučaji itd.). Črtice iz življenja koroških narodnjakov. IT. ; Dne 5. se.pt. 1921. s* peljala Ig-®ae TJranšek. in Seibav...:; .Vcrnelcar s svojci z letnega semnja v 'Hrerku. Pii Likebu v Doliu se. vstavi.' hoteč so pokrepčati. Za njimi se pripelje znani nemčur, pretepa« in kiivotptriaežnik vbil, je svoj&as radi krive prisego obsojen na 10 jnesecev 7 upor a) Filip Mesne i* pd. Klemen v Žvabeku s svojim tastom Srebotnikom. V bližini gostilno se vstavijo in začnejo izzivati tam sedeče mirne Slovence s »Heil«-klici 3n raznimi priimki. Na vsa ta izzivanja so našinci odgovorii' samo z »Živijo«. Nasprotniki pa so zaceli jih zmerjati s »enSi« itd. Kričaje' so se odpeljali naprej. Nekoliko pozneje pa tudi naši za njima. Kar naenkrat pa .vstavi Klemen svoj voz. čaka, da se pripeljeta 'Uranšek in Verneknr, ter ko ta dva tiospeta, udari meni nič tebi nič s kamnom Sob, Vornekarja po glavi, da so ta zvrne z voza in obleži nezavesten na cesti, Nato jo napadalec potegnil nož, se oprijel voza in zabodel Ignaca Uranšekn, trikrat. Uranšek je dobil en zabodl ja j v prsa, dva pa v glavo. Bil Pa ja še toliko pri moči. da je pognal konja z bičem in tako ušel n n daljnemu nujsarjen ju. Nezavestnega Ver n ek."rja je spravil njegovi sin Pavel s po-Oločjo matere na voz in odpeljal domu. Takoj drugi dan pride orožnik iz Libelič k Ver nek a f ju na dom poizvedovat, kaj se jo zgodilo. Povodni je, da jo ovadil Filip Messner TJmnšeka, da ga je ta napadel, Vsak poštenjak se je Zgražal nad toliko nesramnostjo in Predrznostjo Messnerja, ki jo daleč 0-krog znan kot baraba in ki jo imel radi pretepa žo tolikokrat opravka pri Sodniji, dočim je Uranček popolnoma miren človek, jako ugleden rodoljub* ki še nikomur ni skrivil lasu, in poštenjak skozinskoz. Prišlo je do obravnave. Vsa okolica jo bila prepričana; da bo dobil pretepač Messner zasluženo kazen. Toda glej! Resnicoljubnost in ^pristranost pliberškega sodnika dr. anur.ika jo celo zadevo zasukala in &n,pravila g. Uranšeka za napadalca in Pretepača, Messnerja za napadenj-ga; to pa vkljub temu. da so prioe izpovedale po resnici, kdo je bil napadalec, da je g. Uranšek dobil_ od Messner ja ^•bodljaje z nožom, da je moral iskati zdravniško pomoč in mu jo.zdravnik fc. POTinger iz St. Privl^ napravil zdravniško spričevalo. ^ Spričo taki a dejstev ei upa nemčurski sodnik Ravnik obsoditi g. Uranšeka na-4 feevni 2;a»T>otr. V vfeflJvi civiliziraTii iti travni državi obsodi sodnik napadal-pa, lo na Koroškem, kjer jo pravosod-&tvo udinjamo Hoimatdienstu, se kaznuje Slovene-c, poštenjak od nog dogla-v'e, ki je bil od nemčurja brez vsega v2i'cka napaden n zaboden z nožem. Dnevna kronika. — Na dan kraljeve poroke bodo poste cel dan zaprte. (Uradno.) Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da bodo na dan poroke N. V. kralja Aleksandra I. pošto v vsej kraljevini za občinstvo zaprte. Na ta dan izostane tudi dostavljanje pošiljk po pismonošah, telegrafska in telefonska služba se vrši tudi ta dan normalno. — Obširna amnestija. K tozadevni Hotiči se napi poroča, da bodo amnesti-*«tti tudi oni, ki so bili obsojeni od carinskih uradov. — Odlikovanje hmeljarja. Znani Organizator savinjskega hmeljarstva 6. nadučitelj Petriček v Žalcu jo bil odlikovan z rodom sv. Save V. razreda zasluge na polju hmeljarstva, — Prošnja darovalcem, ki so pričevali k nakupa vile r.a Bledu. Z ozi- na vladno izjavo, da so naj^ pridevki za vilo na Bledu uporabijo za dobrodelne nameoo, so obračamo do v;soh tistih, ki so v ta namen prispevali in še nameravajo prispevati, z vJjiid-prošnjo, da poklonijo namenjeno davilo v korist »Otroške bolnico kralji- Marije« v Mariboru, ter s tem podrejo našo človekoljubno delo. Odbora •fa ustanovitev in vzel rŽevadije .otroške ^Inice v Mariboru« in »Mariborakeoa *'°v. ženskega društva.« . v — Konec dolgotrajne gonje. Proti lcitelju s:. Mirku Vaudi prj^šv. Marie- 1 ti ob' Pesnici' se je vodila od M« 1919 naprej sistematična sovražna gonja. Preganjali so ga osebni in narodni ter drugi politični sovražniki in so ga ob-dolžjli »poneverbe« pri izplačilih vojnih podpor. Včeraj, 26. maja, se jo vršila v tej zadevi končna razprava pri tukajšnjem okrožnem sodišču,^ Mirko Vauda je bil popolnoma oproščen. G. Vandi, ki je bil ob preobratu eden naših' najboljših’ stebrov oh meji, zaupnik’ narodnega svata, gorent občino Sv. Marjeta in ki je v plebiscitnem času na Koroškem skozi mesece opravljal odlično narodno jdelo, iskreno čestitamo na tem zadoščenju1. — Društvo odvetn. in noti nradm-nikov mariborskega okrožja nam jo poslalo z oz<‘ rorn na dopis v »Slov. Narodu« z dne 14. t. m. obširno pojasnilo, ki ga zaradi obsežnosti, no moremo v celoti objaviti. Ker bi morda kak not. in od vet. uradnik sumil, da je to društvo s tam objavl jenimi, sklepi v zvezi in bi hotel dolžiti društvo, da ima dva obraza, kongta.tira odbor, da z do-tičnimi sklopi, ki uradništvo samo begajo, ni v nobeni zvezi. Uradništvo mariborskega okrožja so naj drži resolucij, objavljenih' v glasilu »Odvetniška pisarna« meseca marca. Želeti pa je, da so vso sorodne organizacijo v tesnih stikih ter si medsebojno javljajo svoje sklepe ali pa da jih vsaj vpo-šlejo glasilu »Odvetniška pisarna«, zlasti še take, ki nastopajo pod imaginarnim imenom »odvetniško in notarsko uradništvo«. — Nesreča. 5letni sinček' koši jaza Weingerla pri g. Pogačniku v Rušah se jo v četrtek popoldne igral z drugimi otroci na drči za spravljanje lesa, ki je na prostem, kjer se odlaga les, precej visoka. Vsled neprevidnosti jo deček izgubil ravnotežje ter padel na tla. Pri padcu je zadel ob kamen ter si razbil glavo. Težko ranjenega je dal g. Pogačnik prepeljati v mariborsko bolnico, kjer pva jo deček že drugi dan vsled zadobljenik poškodb umrl. — Nočne ptice. (Dopis.) Prevaljsko »Telovadno —1 beg-si-ga-vodi čemu — društvo Orel« vzgaja svojo člano in dcco za enkrat samo tako, da v prvi vrsti sovražijo vse, kar je sokolskega. Ta garda, ki ni do danes pokazala drugega kot par nastopov v ukradenem sokolskem kroju pri procesijah.’, ei je stavila za enkrat za sveto dolžnost, rušiti in razdirati, vse kar je Sokolskega. Ker pa ne more in si ne upa ničesar drugega, so jo spravila nad plakate »Vsesokolskega zleta« — pa ne po dnevi, ampak po noči! Lopa vzgoja! Le naprej tako! Prevaljčan. — Požar v Breznem. Dno 18. t. m. okoli 12: ure poldan, jo pri posestniku Blažu Kure v Breznem izbruhnil požar ter uničil hišo, hlev, mlin in drugo stvari. Kure, ki je zavarovan samo za 2200 K, trpi 40.000 K škode. Gospodinja je kuhala kosilo, pri kateri priliki so se v dimniku vžgalo saje in borečo padalo na z deskami pokrito streho. — Nevaren tat pod ključem. Iz Ptuja nam poročajo: Dno 17. maja ob &5. uri zjutraj je posestnik Franc Toplak v Janževskem vrhu našel v gozdu bl j-zo svoje hiše nepoznanega moža, M jo pod drevesom spal. Poleg njega je ležalo več steklenic, nel^aj krompirja in nahrbtnik. Toplak, ki je sumil, da. ima opraviti s kakim zločincem, se je_ takoj vrnil domov, oborožil s samokresom in poklical svojega sina Jožefa Toplaka. Občana so je posrečilo spraviti sumljivega človeka na njun dom, kjer ga jo sin oborožen s samokresom stražil, do no pobegne, oče pa se je podal k Sv. Urbanu po orožnike. Pri neki ugodni priliki pa je popihal ujetnik v bližnji gozd. Ko jo njegov čuvaj to opazil, jo ubegloga zasledoval. Dohitev-ši ga na kakih 30 korakov, so je zasledovani obrnil in začel kričati nad zasledovalcem, naj zbeži, sicer je njegova smrt. Toplak, ki je bil pri vojakih narodnilf, se grvžmi '.ni ustrašil. Da odvrne nspnd od sebe, jo oddal strol na napadaloa. V desno roko zadet se je konečno udal in Toplak ga je mogel spraviti zopet na dom, kjer so ga pozneje orožniki aretirali. Ugotovilo «0 je, da aretirani §8-lotnl ^ v Jirscjsoo jpci*tojen dolavoo Martin Jfe-lariČ, ki je že devetkrat radi tatvino in vlačugarstva prodkaznovan. Klatil se jo žo daljo časa po ptujski. okolici, izvršil več tatvin in se od teli preživ- , lial. Kolarič, ki io Zi&an ko,t silovit in nevaren tat;, je bil oddan v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. — Carinjenje poštnih pošiljk. Direkcija za pošto in brzojav v Ljubljani obvešča vse interesente, da je ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu sporazumno z ministrstvom financ od-J' redilo, da so vse poštne pošiljke iz inozemstva, ki so prestopile državno mejo do vštetega 25. apr i la t. 1., carinijo brez dovolila Narodne banke za nakup kritja v inozemski vrednosti za nabavo dotienega blaga, kar je bilo doslej potrebno v zmislu resen J a ministrstva financ I. br. 1957, od 25. februarja 1922 (razglašeno v »Službenih novinah’« št. 45, od 28. februarja 1922 in v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« št. 21 od S. marca t. 1. Za vso one poštne pošiljko ki so došle iz inozemstva po 25. aprilu t. 1. pa so ta devizna dovolila šo nadalje potrebna. Direkcija za pošto in brzojav poziva vse prejemnike teli zadnjih pošiljk, da si pravočasno preskrbe pri Narodni banki potrebna devizna dovolila, ter jih' predlože pristojnim carinjalnim, poštam (Celje, Maribor 2 ali Ljubljana 2). Brez teli dovolil pošta no more posredovati pri ' carinjenju poštnih pošiljk in jo vsaka osebna intervencija strani« pri carinjahu. pošti kakor tudi pri carinjalnici brezuspešna. Pošiljka bo ležala pri oa.rinj.rlni pošti, dokler na predloži stranka deviznega dovolila. Direkcija za pošto in brzojav opozarja hkrati interesente, da poštna uprava ne odgovarja za škodo, ki bi nastala vsled tega, ker jo prejemnik pošiljko prepozno predložil devizno dovolilo. -t — Zagrobški velesejem odgoden. Kakor nam poročajo iz Zagreba, je n-pravni odbor zagrebškega velesejma sklonil, da so velesejm odgodi za 24 dni ter so otvori šele dne 17. junija. Trajal bo do dno 2. julija. — Okrožnica vsem oiieirjem a.»o. vojake, kj niso bili sprejeti v našo armado. Finančna delegacija objavlja, da morajo v našo vojsko nesprejeti oficirji bivšo a.-o. vojsko predložiti gospodu ministru vojno in mornarico z dokumenti obloženo prošnjo za upokojitev s kraljevim ukazom. Oficirji, ki bodo po predlogu gospoda ministra vojne in mornarico tako upokojeni, bodo od vojnega ministrstva prejeli predpisano »uverenje«. Na podlagi tega u veren ja naj potem predložo gospodu ministru financ prošnjo za priznanje in odmero pokojnine, in sicer in duplo ter prjlože izvirni prošnji izvirno »uverenje«, prepisu prošnje pa prepis »uverenje«. To prošnjo pošlje gospod finančni minister dotični pokrajinski upravi, oddelku za socialno politiko, da ugotovi pravico do pokojnine in nje višino. Po izvršenih poizvedbah bo potem gospod finančni minister izdal nalog za izplačevanje pokojnino potom pristojne delegacijo ministrstva financ. Ravno tako bo izključno gospod finančni minister priznaval v-dovnine in sirotnine takih oficirjev in pa pokojnine že projp vpolčojenih oficirjev bivše avstro-ogrsko vojske, ki so naši državljani. — Telefonska zveza med Avstrijo in Jugoslavijo. S 1. junijem bo dovoljen telefonski, promet s Špiljem in Mariborom, Ptujem, Ljutomerom, Celjem Varaždinom, Ljubljano in Zagrebom. Pristojbine za navadni govor (3 minute) iznašajo: Špiije-Maribor, Ptuj, Ljutomer 2 francoska franka, Celje in Varaždin 3 francoske franke, Ljubljana in Zagreb 5 franc, frankov (1 frank 700 avstr, kron.) — Visoka voznina;. Zna'na plesalka Isidora Duneenn, ki se jo vsled svojih simpatij do boljševizma prod * nedavnim preselila v Moskvo, je minule dni napravila izlet z letalnim strojem iz Moskvo v Berlin. Voznina jo iznašala samo 100 milijonov rubljev. Ljudska knjižnica Narodni dom, 1. nadlstr. posluje ob nedeljah od Vgl0.—V2ll. ure in ob četrtkih od V919.—uro Mladinski oddelek ob .sobotah od 18. do 19. ure. Dopisi — Iz Bolgoš. Pretečeno' soboto umrl posestnik Aiier Juri. Bil je mii rc-n in dobrodušen človek. Njegove hčerke in sinovi so po zakonu vezani z našimi najboljšimi hišami. Naj spi j miru! — Brezno. Narasla Drava je izvrgv la pri Breznu utopljenca moškega srednje starosti. Truplo jo žo precej strohnelo, obleka se ga le šo malo dr-« ži, tudi lasjo deloma manjkajo — znalci, da je ležal več tednov v voiSj* —< Ker tu ni znano o krtki nesreči, je priplaval gotovo is Avstrije. Prevalje. (Tatvina.) Pri posestniku Antonu Kočniku v Lomu je dne 22. t. m. med 13.*in 14. uro, ko so bili vsi domači pri kosilu, doisedaj neznani tat sO splazil v spalno sobo, vlomil tam v o-. •rnaro in odnesel različno obleko, italijanski samokres, uro z verižico vred! in nekaj denarja. Okradeni trpi okol? 5000 Iv škode. / . — Sv. Trojica v Slov. Gor. Mariborska »Straža« so je nedavno besno zagnala v tukajšnje Sokole v članku »Kršitev policijsko ure«, Ker resnicoljubna »Straža« ne pove, kaj je bilo povod »Kalonju nočnega miru«, moramo povedati mi, da so v gostilni »prii stari pošti« nemškutarji (znanfi Hans Lukman!) mirne slovenske goste z nedostojnimi (»tega srbskega c...- š§ danes za vrati zadavim in' njegova špeglo z nova zbijem« itd.) izzivali, nakar so ti zapeli nekaj narodnih pesmi.-Tudi pri tej pesmi je Lukman vpils Sokoli so kokolori, fikolori itd. ter D naj gr šimi pso vicami napadal slovensko družbo. Kdo je torej kalil nočni mir? In zakaj jo baš »Straža« zagovor^ nica naših nemškutarjev'? Da gostilničar niti z besedo ni skušal preprečiti1 Lukmanovega izlivanja in psovanja, ampak ee jo celo postavil na njegovo stran, nam je razumljivo. Izzivače1 Lukmana ima v rokah državno pravd-ništvo. če pa »Straži« dela veselje šk za prijave podaljšan do 15. ju nija. ICer nekateri obrtniki še niso do poslali prijavnic, je odbor podaljšal rok za prijave do 15. junija, da s tem omogoči vsakemu obrtniku udeležbo na razstavi. Opozarjamo pa, da se ta rok no bo več podaljšal, in se na prepozno došle prijavnico ne bo mogoče več ozirati. Po dosedaj sprejetih pri' jjavnicah bo udeležba častna. Ljuto mer, Ormož, Ptuj in še druga mesta se »deleže razstave korporativno. Tudi v [Prekmurju vlada za razstavo živahno Mariborske vesti. Maribor 27. maja 1922. m Motenja v električni razsvetljavi. Prejeli smo: K predvčerajšnjemu in predpredvčerajšnjemu motenju v obratu mestnega omrežja’podaja Mestno elektriško podjetje sledeče pojasnilo: 24. maja zvečer ob 20. uri 20 min. se je pokazalo prvo motenje, katero pa je bilo po 20tih minutah — kakor se je mislilo — odstranjeno, tako, da jo bilo prvotno mnenjo, da leži vzrok motenja v elektrarni Fala ali pa na drugem izven mesta priklopljenem omrežju. Cez nekaj časa je nastopilo drugo motenje, katero je trajalo čez določeni čas, katerega je določila elektrarna Fala za zopetno priklopitev, radi česar se je ukrenilo vse potrebno, da se ugotovi kje leži napaka. Vsled daleč izven mesta ležečih, od elektrovoda visoke napetosti elektrarne Fala, odcepljenih krajevnih omrežij se je rabilo za sistematično vršeča se dela seveda mnogo časa, tako, da se je šele o polnoči za-mogla ugotoviti napaka ležeča v mestnem omrežju. Ob pol dveh zjutraj je bil tudi priklopljen zx>pet nedotaknjeni del mestnega omrežja. Merjenje, kise je vršilo 25. maja zjutraj je pokazalo, da leži napaka v kabljevk progi od Grajskega trga do Scherbaumovega dvorišča, katera je nastala radi prebitja v kabljeve mufe. Z potrebnim kopanjem in popravljanjem se je takoj pričelo, ter je začel ostali del elektrovoda visoke napetosti danes ob 5. uri zjutraj zopet redno obratovati. — Pripomnimo še, da se pri do sedaj vršečih so gradbah razpredelnega omrežja še ni napravil drugi prehod čez zanimanje. Kdor pomotoma prijavni- j Dravo, vendar se izvrši še v tej grad- co še ni sprejel, naj se nemudoma obr ne na razstavni odbor, Maribor, Aleksandrova cesta 22, Časina dolžnost vsakega obrtnika je, da se udeleži obrtne razstave, ki je tv prvi vrsti v korist obrtništva. Zato: [vsi obrtniki na plan! beni periodi. S gradbo nam bo podana možnost mesto od dveh strni napajati s tokom in ostane v takem slučaju ^v času popravila le 'manjši del omrežja brez toka. Pri tem se zahvaljujemo tudi še prostovoljni požarni hrambi za izkazano uslužnost, ker nam je bilo Razpis lepaka. Odbor Pokrajinske mogoče le s hitro preskrbo njihovega ti , ■»• 1 O I 4- /\wir\T^J1 r% J r»ATVflnTliQ TVV^HiHcvm obrtne razstave, ka. see vrsi od o. do 1/. septembra v Mariboru, razpisuje natečaj za oficijelen lepak. Za tri najboljše osnutke so razpisane nagrade in sicer po 2000, 1000 in 500 K. Lepak se seveda nagradi razentega še z običajnim honorarjem. Lepak mora imeti poleg slike, katere motiv si umetnik lahko poljubno izbere, še sledeči tekst: »Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru, 8.—17. septembra 1922.« Osnutki naj se pošljejo najkasneje do 1. junija t. 1. odboru pokr. obrt, razstava v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Osnutki naj bodo šifrirani ter v zapečateni kuverti pod isto šifro, ime in naslov pa naj se označi na posebnem listu, ki naj ee priloži osnutku. Paviljoni na obrtni razstav?. Stranke, ki nameravajo na Pokrajinski obrtni razstavi postaviti lastne paviljone, morajo odboru predložiti tozadevno načrte najkasneje do 1. junija 1.1. v odobren je, nakar se še bo lahko pričelo s stavbo. Prodaja okrepčil. Stnrnke, ki nameravajo ob priliki .razstave prodajati v rc^stavnih prostorih okrepčila, naj automobila izvršiti potrebna preddela za odstranitev napake. m Popravek. V naši včerajšnji no tiči o darovih Glasbeni Matici v Mari boru se mora pravilno glasiti: Viljem Freund, 2.000 K (ne 20.000 K) m Osrednje društvo trgovskih na-stavljencev za Slovenijo krajevna skupina Maribor sklicuje svoj izvanredni občni zbor, ki se vrši 5. junija ob 19, uri v hotelu Halbwidl s sledečim dnevnim redom: 1. Nadomestno volitve. 2, Mezdno gibanje. 3. Slučajnosti. Odbor poziva vse člane, da se zborovanja sigurno udeleže. m Pomočniški odbor gremfja trgov, cev v Mariboru sklicuje za 5. junija ob 18. uri v hotel Halbwidl izvanredni občni zbor pomočniškega zbora z dnevnim redom: 1. Izstop od okrajne bolni ške blagajno oziroma pristop k titovskemu bolniškemu in nodpornemu društvu v Ljubljani. 2. Potek mezdnega gibanja. 3. Slučajnosti. Eadi važnosti naj se vsak trgovski nameščenec ude-del?ži zborovanja. m Predavanje rnskega fflozefa Gregorija Eostumiea. V Maribor je pri- pra.vočasno vlože tozadevne prošnje pri ^ pTPrl par dnevi fuski filozof Gri-odberu v svrho dovoljenja in sklopa | C0Tij Bost.umič, bivši profesor ria vi' tozadevno pogodbe. IBS, atski družabni veče? v Mariboru se vrši nepreklicno v soboto 10. junija zvečer v zgornjih prostorih Narodnega doma. Med drugim je na dnevnem rodu predavanje vseuč. prof. dr. Ilešiča o pomenu Maribora v jugoslovanski zgodovini. Javni shod Dom. stranke se vrši v nedeljo 28. maja, ob VS. uri zjutraj v Sevnici v gostilni Kovač, Shod zaupnikov Demokratske stranke se vrši v nedeljo 4. junija dop. v Slov. Bistrici v hotelu Beograd. Javni shod Demokratsko stranke £0 vrši v nedeljo 4. jun. ob %8. uri zjutraj v gostilni pri Vaupotiču. Darujte za,Sklad otroške bolnice* v fi/larihoru. šjem zavodu za umetnost, in gledališče v Kijevu, ki bo v torek 29. t. m. ob 20, uri predaval v kazinski dvorani o skrivnosti okultizma, v sredo 30. t. m. pa o historično - političnih odnošajih med Anglijo. Indijo in Rusijo. Bostu-mič bo predaval v Mariboru nemško, da ga bodo mogli razumeti tudi širši sloji. Sedeži pri predavanju stanejo 5 Din., stojišča 2 Din., dijaška in vojaška stojišča pa 1 Din. m Nenavaden koncert bo nedvomno koncert voj. pevskega zbora kubanskih kozakov, ki se vrši 31. t. m. v Gofczovi dvorani. Ruske pesmi so za nas še vedno novo in polne svežega čara. Zanimiv del koncerta pa bodo kav-kaški plesi, ki predstavljajo romantično prirodo Kavkaza in burno, strastno čustvovanje kavkaških plemen. Na sporedu so pesmi in plesi, ki jih mariborsko občinstvo se m videlo. O takih prizorih čitamo edinoljv- v eksotičnih povestih južno-in vzliodnoniskih pisateljev. Koncpvt kubanskih’' kozakov bo tedaj zanimiv tudi za najširše občinstvo. m Turlstovski klub Skala iz Ljub- izlet na Pohorje. »Skala« se pri p el j o v ] nedeljo ob 4.13 v Maribor. Po zajtrku ■ v kavarni Central se krene po južni poti k Mariborski koči, pogleda slap Framšeice ter poda po obedu čez Sv. Bolfenk, Razglednik k Ruški koči. Po večerji se vrno del izletnikov v Mariborsko kočo, Binkoštni pondeljek od Ruške lcoče po novo nadelani poti v Lobnico, mimo Malega in Velikega Šumika čez Mizni vrh na Klopni vrh, kjer bo otvoritev koče. Popoldan povratek na Falo, ogled elektrarne, z večsrnim vlakom v Maribor ter v kolodvorski restavraciji do odhoda ljubljanskega vlaka prijateljski sestanek. Mariborska podružnica SPD in Odsek amater fotografov SPD -vabita svoje člane in prijatelje, da so tega izleta mnogoštevilno in z aparati udeleže. Izgnan Madžar. Policijski komisa-rijat je te dni izgnal preko moje Madžara Bohma, znanega hujskača. To je zelo primerno in le želimo, da spravi za njim še razne njegove prijatelje, ki so vsi sumljivi protidržavni elementi Je nekaj gnezd v Mariboru, zlasti ne kaj špedicijskih podjetij, kjer kar mr goli takih elementov, večinoma Nemcev, Madjarov ali Italijanov, ki ali nočejo poznati našega jezika ali pa se iz njega norčujejo. Naslanjajo se na rovarje domačine, ki sovražijo državo in želijo, da bi jo oimprej vrag vzel. Ti inozcmci so tihi in zelo nevarni boljše-vikL Imamo tu šo madjarske Žide, ki zaslužijo pri nas ogromne svote, v zahvalo pa hujskajo proti državi. — Pri tvrdki Reitingerjevi nasledniki je neki J. O., o katerem se govori, da se navdušuje za veliko Madžarsko in za Habsburžane, si želi nazaj avstrijskih in madžarskih razmer, slavi inteligen co habsburške dinastijo, našega kralja pa imenuje prostega seljaka itd. V svoji pisarni vzdržuje ta človek inozemske uradnike, ki spadajo čez mejo. ker imamo domačih dovolj. Proti vsem tom elementom naj policijska oblast nastopi enako odločno kakor je proti Bolimu, da ne bodo ti sumljivi in dvomljivi elementi končno pTišli do prepričanja, da smejo v Mariboru delati kar hočejo. m Nezgoda. V sredo krog pol 18. ure je prišel pomožni delavec Ivan Kokol v opekarni Dervušek v Lajterš-pergu i levo roko v cirkulamo žago ter si odrezal 2 prsta. Rešilni oddelek ga je obvezal in prepeljal domov. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —* Dnevno koncerti. Narodno gledališče. Repertoar: Soboto, 27. maja, Parma: »Caričine Amaconke«. Ab. O. Nedelja, 28. maja, Sehonthan in Ka-delburg: »Gospod senator«. Izven. Pondeljek, 29. maja Zaprto. Torek, 30. maja »Gospod Senator«. A. Gospod Senator. Opozarjamo na to veseloigro, ki so vrši jutri 28. t. m. v tuk. gledališču, in ki jo vprizorjena že pred leti, žela mnogo uspeha. S*wed sodišča. Maribor, 26. maja. Huda zakonska polovica. Radi hudodelstva javnega nasilstva 9. slučaj po § 93. kaz. zale. in pregreška po § 104. srb. k. z. so jo zagovarjala pred okrožnim sodiščem 571etna PO; sestnica Alojzija Lepo iz Boča, okraj Maribor. Lepova in njen mož Anton živita v prepirali tako, da mora služiti mož za hlapca. Ker ne more ostati doma, je nameraval zahtevati razdelitev premoženja. Vsled- tega sta dobila župan občine Boč, Tomaž Hojnik $ cenilec Tomaž Vrhovnik od tukaj snega okrajnega sodišča nalog, naj popišeta. in cenita posestvo. V to svrho sta se dne 6. decembra 1. 1. podala žup&fl in cenilec v spremstvu ob tožen kine ga moža k L&Povi. Župan je skušal žfrnjj in moža spraviti, kar pa se mu vsled ženinega odpora ni posrečilo. Ko ji 3® povedal namen prihoda ter prečita! ukaz sodnije je razburjena žena začola zmerjati komisarja z besedami: »V1 ste roparji in ubijalci, prišli ste me s palicami ubijat.« Na izjavo župana, da je prisiljen pričeti s cenitvijo, je žena, ki se ni dala pomiriti, odšla iz sobe ter zaklenila vrata za seboj, tako da šobili župan, cenilec in mož obtoženke oropani svoje svobode. Zaklenjeni so ženo pozivali, ko jih jo prihajala gledat skozi okno, naj jim odpre, tega pa n1 hotela storiti, tako da sa bili primora* ni duri odpreti s silo. Rabijatna ženf< ki v bistvu svoje dejanje prizna, 3a bila obsojena na 400 Din. globe, v sin* čaju neiztirljivosti pa na 10 dni ječ* —o— Uporni organist. 391etni organist Franc BorovinŠe* iz Zavrča, okraj Ptuj, je bil obtoŽ°.fl radi § 104. srb. k. z. Dne 26. marca 3® prišel današnji obtoženec, ki, je tnal občinski oznanjevalec, k županu Jo61' pu Troha v Zavrču. Ko mu je žup^ povedal, da je dospel na občino zopet11' ukaz okrajnega glavarstva, da se ra0‘ rajo vsi razglasi pred razglasitvijo 0® župana vidirati, je organist žalitev*« da mu župan pokaže dotični ukaz. je župan zavrnil in oznanjevalca oP°‘ zorii, da je v občinskem uradu in se naj dostojno vede, ker bi ga druga^0 odpustil iz službe; Borovinšek pa se tako razjaril, da je v osornem in za* ničljlvem tonu županu zabrusil v v braz: »To Vas nič ne briga, Vi ninia*0 pravice mene odpustiti, ampak'''sa®0 odbor, če hočete vidirati, pridite vsnk° Vedeljo k cerkvi, tam lahko vidirate.* Sodba se glasi na 50 Din. globe. Soort Objave. § Koncert »Drave«, kateri se vrši junija ob 20. uri v Gotzovi dvorani, je bil, kakor objavljeno, prvotno določen v proslavo kraljeve poroke. Ker sodelujeta društvena godba in pevski zbor pri skupnih proslavnih svečanostih, iz tehničnih ozirov ni bilo mogoče koncerta z istimi združiti. Pri koncertu eo tokrat zastopani predvsem štajerski skladatelji: bratje Dr. Ipavci, dr. Schwab, Korun, Hudovernik. Iz prijaznosti sodelujeta operna pevka gdč, Mezgečeva in učiteljica »Glasbeno matice« Hegedičeva. § Biro dela državno komisije za ruske begunoe v ..Liuh^a-Mi. Jiotel »Soča«, 'naznanja7 tem ifotom gg. delodajalcem, da ima na razpolago razne vrste strokovnjakov, kvalificiranih in navadnih delavcev, trgovskih in bančnih uslužbencev, zmožnih slovenskega nemškega, h&fmk&tfa angleške#^ jn drugih .je$ik;9Y, Zgubila se jfc včeraj tta pplti'fz '?ošaka do Maistrove ulice zlata verižica s priveski. Pošten najditelj naj blagovoli oddati proti nagradi na poli-> : MAK II. : Svoboda II. igrata Vi 9. uri na prostoru S. V. Rapid predigro k prvenstveni tekmi »Maribor1* »Svoboda«. : Naraščaja »Maribora« in MAl'-'1 tekmujeta od 9. do 12. ure na proste^ »Maribora«. : Maribor: Svoboda. Danes ob 1. uri absolvira ISSK »Maribor« svoJ0 zadnjo prvenstveno tekmo. Igra ^ prostoru »Rapida« s SK »Svoboda«. ’ : Maribor: Sturm (Gradec): RaP^ 6:1. Prvenstvena »Svoboda«: Ptuj & i Varaždin: ISSK »Maribor« je Prf magal 25. t. m. VSK z 2:1 (2:0). Igra 3« stala na zelo nizkem nivoju. Sodnik Fezenčok popolnoma nemogoč Slove®’ — SK Drava (Varaždin) jo premami1 isti dan zagrebški SK »Penkala« z 3:» : Čakovec: ČSK: Zlatar 9:1. _____________________________ -is i Seja nemške vlade. DKU Berlin, 25. maja. Danes ojj četrt na 19. uro se je sestal kabinet Pf0, predsedstvom državnega kancolarj^ Zunanji minister dr. Rathenau j© dvournem govora razpravljal o ski konferenci. Bavil se jo posebno • pogajanji v komisijah in rapal^k, (nemško-ruslco) pogodbo, omenjaj0® njeno predzgodovino in početek te^ njene koristi, kakor tudi ugovore drU' driiiT. V splošnem pa smatra, da n konfoutfaflja dosegla pozitivne napek? Nato je poročal finančni minister d ' Hermes o poteku svojih pogajanj Parizu. Seja je trajala pozno v noč. K prvi točki, v svrho temeljitega snaženja, epadajo na pr. sledečo naprave: kritje tal z linolejem, izpolnje-n je vseli kotov in kotičkov s e e men- Zdravstvo, froc. dr. L Matko*. CfSji in naloga srrtbuSatorifa Protituberkuiozne liga v SVia-riberu. V začetku januarja leta 1922 se je astanovila v Mariboru liga z namenom, da začne s pomočjo in neposrednim sodelovanjem naroda samega boj Proti jetiki, naj večji sovražnici in morilki človeškega rodu. V koliko je bil potreben ta boj, oriča najbolje statistika, ki je dognala, da umre na pr. v •mestu Mariboru vsak peti človek za jetiko, a to spričo.dejstva, da ima naše p os l.o podnebje, ki jo slično onemu v južnotirolskem slavnem Moranu, in da mesto slovi daleč na okoli po svoji naravni, zdravi legi, po svojih lepih, skrbno negovanih vrtnih nasadih in po svoji čistoti. Liga si jo razvrstila stavljeno na-fcgo v tri velike skupine, ki so: a) pouk naroda o bistvu, prenosu obrambi jetike, b) ustanovitev oskrbovališč in c) zdravilišč za jetične. K prvi točki spada med drugim fisk in razširjanje brošuri c »Soj jetiki«! »Pouk o jetiki ali sušicJ«, nadalje razni spisi v časopisih, predavanja v taestu in na deželi tor plakat »Postojte in Čiitajte«, s katerim so jo hotelo na kratko opozoriti narod na ogromno nevarnost, ki mu preti s 6 trami jetike in, .. ,, _ . . ga povabiti k pristopu in podpiranju i 13u e nft ,’acra 30- oL‘ S«.1 T5in,Vnt M ™ tike. . 188030 go ne eano pljunki, ka- ne nasvete seveda v primerno pouče-val-nem tonu glede snage, reda odnosno nereda v stanovanju in za-vživanju zdravil. Sestra sestavi o teh tom ali kitom, pleskanje sten do viso- ' obiskih kratek spis, katerega zabeleži čine 2 metrov z oljnato barvo, opaže- , v oskrbovalno polo dotičnega bolnika, nje sten okoli pljuvalnikov, umivalni- ; V gotovih presledkih, ponavlja sestra ka in stenskega vodovoda s ploščami svojo obiske pri bolnikih in zabeleži iz belega porcelana, kritje vrat okoli kljuk in ključavnic s steklom, vzida-nje omar v stene itd. V svrho lažje dcsinfekeije in temeljitega snaženja so j pokrite vso police, mizo itd. s steklom, miza za preiskovanje bolnikov s einko-vo pločevino; poleg preiskovalno mize za seč in pljunke pa se postavi v steno vzidan desinfoktor, ki naj razkuži ves j infekeni materija! (pljunke, posodo, pljuvalnike, brisače itd.). Ambulato- j delka v Mariboru rij razpolaga tudi z mikroskopom v svrho preiskave’seča in pljunkov na prisotnost bacila tuberkuloze. Oskrbo- kov in jim spcpclni 'izobrazbo, v koli-valna sestra je natančno izučena v, kor jo ne moro dati bolnica. Kajti v svojo obiske pn bolnikih in vsakokrat dobljene vtise. h) Slednjič daje Liga odnosno ambulatorij ubožnici slojem seveda lo po možnosti primerne podpore v živilih, blagu *ali v denarju, deli event. še higijeniene pljuvalnike in posreduje pri oblastih za morebitne desinfekcije stanovanj. Vodstvo ambulatorija sem prevzel osebno z zdravniki internega od-z namenom, da služi ambulatorij meri drugim vzgoji naših mladih zdravnikov — začetni-' barvanju pl j trakov in tozadevnih preiskavah. Naloga ambulatcrija sama se strne v sledečih točkah: a) Vsakdo brez izjeme, se brezplačno 'preišče, čo poišče vsled pljučnega obolenja, zdravniške pomoči v ambulatoriju. Revni in podporo potrebni sloji dobe brezplačno recept, navodila in vsako nadaljno zdravljenje, tudi z višinskim eolneem itd. Premožni sloji pa dobe nakaznico za svojega zdra-vnika z diagnozo in s potrebnimi navodili za nadaljnje po-j stoprvi e. j h ' \emu brez izjeme se preišče v za počet e akcije. Plakat se je razobesil v vseh gostilnah, kavarnah, šolah, in na vseh javnih prostorih mariborskega okraja. Brošurice pa romajo in bodo romale brezplačno v tisočerih in tisočerih izvodih med ljudstvo na deželo toliko časa, da dospejo v zadnjo in najrevnejšo kočo na Pohorju! K drugi točki spada po pravilih lige ustanovitev oskrboval 5šč v primernih krajih, ki naj nudijo revnim in brezplačne podpore vrednim ljudem nasvete, zdravniško preiskavo, in zdravljenje. Po potrebi naj dele ti zavodi tudi gmotno pon noro v- živilih,' blagu ali denarju. Oskrbovališča bodo razpolagala s posebno izučenimi sestrami z nalogo, da obiskujejo bolnike na domu ter pouče njo in njih okolico v zdravstvenem oziru. Odbor Protit-uberkulozne ligo je Spoznal velevažnost omenjene točko in je osredotočil v zadnjem času vse svoje sile, da oživotvori ,v Maribora tako oskrboval išče. S pomočjo merodajnih faktorjev in predvsem'naroda samega, , se jo posrečilo, tak zavod fambulatorij) Za okraj Maribor ustanoviti v nekdanjih ordinacijskih prostorih umrlega zdravnika dr. Turšiča, ki obstoja^ iz čakalnice, garderobe z dvema kabinama, in preiskovalnice. Pri opremi in raznih dragih napravah v prostorih ambulatorija se jo liga ozirala predvsem na dve glavni, točki: 1. da us.treŽo ambulato rij vsem , tero izkašljajo bolniki v ambulanci v posebne posode, ampak tudi pljunki, ki se v primerno zavarovanih posodah, kupicah etc. prineso in izroče oskrbo-1 val ni sestri. ! c) Preiskava pljunka in pljuč omo-, geča v aimbulanci delitev bolnikov z odprto lil zaprto tuberkulozo in določa s tem smernico nadaljnjemu postopanju. d) Vsakdo e pozitivnim izvidom se že v ambulanci poduči o bistvu bolezni, o prenašanju in nevarnosti jetike in kako so naj zadrži nasproti rodbini, odnosno okolici. Vsak novi obiskovalec pa dobi bre§? iiijonie po eden iztis brošuri c »Boj proti jetiki« in »Poduk o jstiki« itd. e) Vsak slučaj z bacili v pljunku in primernim izvidom na pljučih se zabeleži v posebno poizvedovalno in o-skrbovalno polo, katero je založila liga in služi evidenci in poizvedovanju o položaju bolnika. Vsi dragi slučaji so vpišejo samo v ambulmično knjigo. f) Revni bolniki s primernim Stadijem in potekom bolezni dobe brezplačno tuberkulinove injekcije, kopeli z višinskim solncem itd. Vsi oni bolniki pa, ki se izkažejo z ubožnim izpričava lom občine, dobe v vseh mariborskih lekarnah na recept in izkaznico ambulatorija 20% popust za zdravila. Revežem se bodo dala -tudi po možnosti jbrezplačno zdravila. g) Ambulatorij zaposluje oskrbo- bolniei. opazujejo naši zdravniki po največ samo ležeč in težak tuberkulozen materija!, skoraj samo v tretjem stadiju obolenja, dočim predstavljajo na oddelku začetni slučaji redkost. V ambulatoriju pa so naj uči naš mladi zdravnik predvsem spoznavati peče-tek bolezni, obenem vse težkočo in ne-prilike, ki obstojajo premnogokrat pri stavljenju zgodnje diagnozo in pri oskrbi teh bolnikov. Mi smo danes na jasnem, da no obsega interna medici-na skoraj bolezni, ki bi zahtevala toli- j ko individualizacije, ko ravno jetika! i (Konec prih. o0. Lf?—e 3 Sh 6—g 8 31. Ld 3—e 2 Ta 8—a 7 32. Tb 1-g 1 Kg 7—f Si 33. Tg 1—b 1 Ta 7—b 7 34. Tbl—b2 Tc 8—b 8 35. Sg 3—f 1 Sh 8—f 7 36. Dc2—d 2 Sf 7—d 8 37. Sf 1—h 2 Dc7—g 7 SS Dd2- dl Sd8—f7 39. Sh 2Xg4!! h 5Xg 4 40. Le 2Xg 4 Kf 8—e 7 41. Lg 4—f 3 Ke7—d 8 42. £2—g 4 Sg 8—h 6 43. Th 1—g 1 ! Dg 7—h 7 44. Dd 1—J 3 Sh 6Xg4! 45. Tsr lXg 4 Sf 7—h 6 46. Tg 4—g 1 Tb 7—g 7 M. TglXg7 Dh 7Xg7 48. 'ib2—g2 Dg 7—h 7 49. Dd 3—d 1 Tb 8—b 7 50. Ddl—cl Sh 6—g 8 51. Dc 1—g 1 Sg8—h 6 52. h 4—h 5 >h 7—h 8 53. Dg 1 —h 2 :i6—g 8 54. Dh2—gl Sg 8—h 6 55: Dg 1—h 2 Tb 7—g 7 56. Tg2- g6H Sh 6Xf 5 57. e4Xf 5 Le 8Xg 6 58. f5Xg6 b 6—b 5 59. Dh 2—c 2! b 5—b 4-1- 60. c3Xb4 ? 5Xb4-j- 61. Ks3—b3 Dn 8—e 8 62. Dc2-f5 Crni sa uds. 2 m S A H, m Partija št. 57. Za sledečo 24. 8. 1821 v glavnem turniriu v Celju, igrano partijo je vodi- oe - - . tel] belih dobil 2.lepotno rapsdo. Prvi j ^J“e2enc«Je 1 zmago veleč dr. Novi Sad. Svojcas smo poročali, da sn je na letos projektirani savezni glavni turnir preložil na prihodnje leto; Sedaj je pa vendar upati, da se bo turnir vršil letos. Odločitev pade v najkrajšem Čc-SU. Iz sahovsftega sveta. Nemški šah. mojster Teodor pl. Schev/e je umrl. — Veliki amaterski turnir v »Landstrasser Schachbund* na Dunaju je končan; od zmsgovalec dr. Ahdar Erdey, je v tem i 2’ Kukovič, Zsgreb. turnirju zgubil edinole*to partijo, , jkoštih. se vr^i v Berlinu mi Igra damskega kmeta. [koštih. se [dija—Nemčija. O Bin« match Holan* obraz je delal pri tern!« Modernim zahtevam hfeiijeno. m • valno sestre, ki obiskujejo na domu je-* 2. da zbudi v bolniku in obiskoval- ' tično bolnike. Sestra so prri tem infor-'fcn ambulatorija že s pogledom na vse mira o socijalncm in materijeilnom po-njogovo napravo čut in m vest, da je ležaju bolnika, o njegovem stanovanju ietika nevarna in lahko prenosljiva bo- itd.; poduči njega in njegovo^okolico o lozon, katere so moremo obraniti s či- ! bistvu bolezni, kako se prenaša in kako Jtočo in snago. 1 so jo človek obrani. Sestra da primer- Pretrgana pesem' Poljski spisala Eliza Crzeszkowa, prevel Vinko Alb!5. ! (Dalje). (19); »Me vem, jaz ne vem, in nihče v celi okolici tega ne more vedeti, kajti nihče ne pozna kneza.« ; »To je torej tisto, okrog česar se vse vrti,« je zaključil Przyjemski in starcu prožil v slovo dolgo, belo roko. i »Zelo bi vam bil hvaležen, ako bi ml dovolili, da so včasih oglasim pri vas.« »Prosim lepo,« je vljudno odgovoril Wygrycz. »Ali nameravate s knezom še dalje časa ostati v našem! kraju?« »Ne predolgo. Odtod odideva na knezova posest- ] va, a prav lahko je mogoče, da se zopet vrneva 111 tu; ostaneva čez zimo.« , , i O teh besedah je opazoval Klaro, ki je z žarečimi l očmi gledala — ne nje?a, marveč očeta. Przyjemski se je zahvalil še za knjigo, ki mu jo je Posodila Klara, potem pa je zapustil tiho hišico, t Komaj so sc bila vrata zaprla za gostom, je Klara ^onitela k očetu ter mu burno PEUjla okrog vflčrtu.V' »Ljubi očka, dragi, zlati oče, kako sem vQsela, da si tako ravnal!« Poljubila mu je roko in čelo. Wygrycz sc je skušal i osvoboditi u njenih objemov in ic rekel godrnjaje: Beli: Poljanec. 1. d 2—d 4 2. Sgl— f3 3. c 2—c 4 4. Sb 1—c 3 5. Lel—g5 6. e 2—e 3 7. Lg 5—h 4 8. a 2—a 3 9. h2Xc3 10. Sf 3—d 2 11. d 4—d 5 12. Lf 1—d3 13. e 3—e 4 14. Lh 4—g 3 15. h 2—h 4 • 16. Sd2—b3 17. Sb 3—c 1 18. Sel—e2 19. Dd 1—c 2 20. a 3—a 4 21. 0—0—0 22. Tdl—el 23. Kcl—b2 24. Kb2—a 3 25. f 2—f 4 26. f 5—15 27. Lg3—f 2 28. Se 2—g 3 29 Tel—bi Črni: Dr. Erdey. Sg 8—f 6 e 7—e 6 b7—b6 Lc8—b 7 Lf 8—b 4 h 7—h 6 c 7—c 5 Lb 4Xc3 d 7—d 6 e 6—e 5 Sb 8—cl 7 Dd 8—e 7 g 7—g 5 h 6—h 5 g 5—sr 4 Sd 7—f'8 Sf 3—g 6 Lb 7—c 8 Sf 6—g 8 n 7—a 5 S? 8—h 6 x Lc8-d7 0—0 Kg8—g7 f 7—f 6 FgO—h 8 . 'It3—c8 Ld 7—e 8 De 7—c 7 Razno. r Poziv na vešala. Sarajevska »Ve« čoma Posta« prinaša sledeč dopis it Skadra: Radi nekega zločina je bil nedavno obsojen veleposestnik v Tirani, Hamdi-beg Toptani, na smrt. Obsojenec pa se sedaj nahaja na Dunaju- im tiranska vlada mir je sporočila obsodbo pismeno ter ga vljudno pozvala, naj so v teku 10 dni vrne v Albanijo, da se bo na njem lahko izvršil pravo-rek sodišča, ker bodo v slučaju, da tega' no stori, porušili in požgali celo njegovo posestvo. Originalna jo albanska administracija, poziva človeka na vešala tako, kakor se pri nas poziva go« ste na čajanko, a požiga in uničuje J imetja, mesto da bi jih zaplenila v ko-; rist države. Tako je uničila posestvo ; Avdi-bega Toptanija v Tirani, Pazar-; čijeku in Draču, v vrednosti 50.000 na-• poleondorov. Avdi-beg Toptani jo bil 1 namreč istotako kot Hamdi-beg Toptani obsojen na smrt v odsotnosti. Listnica uredništva. Sokol Mozirje: Vaš zadnji dopis došel prepozno za včeraj —■ danes »nima več pomena! Zdravo! žal pa »No, no, je že dobri}... clai mi domačo suknjo in J Klara je malčku pogladila čele in lase in odgovorila: »Tesa nc smeš govoriti,'da je Franja poredna: copate; spat grem, obisk me je utrudil, Klara je takoj šla po stvari; medtem je bila Franja | _ __ _______ ________ prišla iz druge sobe in delala opazke o obisku. 2e med. dobro srcc ima in nas ljubi vse, samo iickoTiko neprc-vrati je čida Klara rezki glas sestre, ki je rekla očetu: j mišljena je v besedah in večkrat tudi neskromna, to i! »To ti pravim, papa, ta gospod Przyjemski je za-. moramo izDreglcdati.« ljubljen v Klaro, to vem za gotovo. Ali si fra videl, ko j Deček jo je še vedno objemal, jo božal' in rekel je rekel: kajti gospodična Klara je angel? In kakšen gledajoč jo z velikimi otroškimi očmi- Kaj ti veš o takih stvareh? Takim mladim ljudem papanova mama... »li si boljša, mnogo, boljša. Ti si moja, Franjina iu sc ne spodobi, govoriti o tem,« jo je pokaral oče. Franja pa sc ni dala ugnati in je odgovorila: »Nisem j več' otrok; ako Klara sme imeti kavalirja, potem je meni dovoljeno, da vsaj vem, da ga ima...« | Klara je s tresočimi rokami očetu držala stikajo. Wygrycz se je obrnil k mlajši hčeri: , Klaia se je smejala, se sklonila k okrogloličnemu dečku te* ga glasno in prisrčno poljubila na lica... IV. Ko je bil Wygrycz drugi dan v domači suknji in - ~ . ...... . . . , „. ., copatah odšel k popoldanskemu počitku, in je bila _ »Drži za zobmi ostri jezik in nehaj sestro dražiti Franja odšla k šivilji, Klara pa sedla za mizo z malim lATi+J T"5 n 4”».; no n ac nn/iAKn« lf ^ . — i.* _ is 1. <_____________________ . . .. in jeziti. RaJSi se potrudi, da ji boš podobna. Ko je tisti gospod rekel, da je angel, je govoril resnico.« V domači suknji, sobe.' Franja ni rekla nič več; dasi je imela še nekai časa, si jc nadela klobuk in prej nego navadno šla od doma k šivilji. Klara je poklicala brata. >»Wi p# 7,v»zcl(f#raumila. bova.« jel in r »Franja je vedno tako povedi 1 vedno manira s tabo,* bratom, da mu pomaga pri šolskih nalogah, jc nekdo .... . j Potrkal na vrata male sobe. Stanko jo skočil s stola, s copatami klopotajo je šel iz planil k vratom in jih odprl. Ko je bila Klara dvignila oči od bratovega sešitka in ogledala proti vratom, kdo prihaja o tako nenavadni uri, ji jc rdečica zalila obraz. »V nevarnosti, da se vam bom zdel vsiljiv, kar ni samo neprijetno, marveč tudi smešno,« je pričel Przy-jemski kar med vrati, »prihajam danes zopet, da vam napravim majhno ponudbo. Poprej pa naj vam želim dober dan, ali pravzaprav dober večer, ter vas vprašam, zakaj vas danes ni bi!o v utico. Kakor po navadi sem se sprehajal po vrtu, knjigo sem vzel s sabo in Okroglolični zali deček z živahnimi očnd jo le ob-in rekel, kakor Ui jo hotel tolažiti: Drnifi tc in se1 misli!, da bom skupno z vami čital lepo pesem... A ?albiog: sem vas čakal zaman. Zakaj pa niste prišli?« »Niseljl utegnila. Morala sem k gospe Antkiev/i-czevi po liovc čepice za obšivanje, tudi o neki gospodinjski stvari sem sc morala pomeniti ž njo.« >>Ah, tista gospa Mutkie\vlczeva! Koliko časa vam (enilje in koliko neprijetnosti napravlja meni!« , »Neprijetnosti? Vam?« »Da. Žo drugikrat sem imel sitnosti zaradi nje, ker vaš nisem ob navadnem času pasel v. utici Obakrat ste bili zadržani zaradi Pic.« Govoreča te besede, sta se gledala neprestano, ka-sor bi ne mogla pogleda odvrniti drug od druzega.- »Sedite vendar, prosim,« je slednjič rekla Klara. »Hvala,, ne sedel bi rad; prišel sem sem z namenom. da vas izvabim iz sobe.« Pokazal ji je knjigo, ki jo ic bil včeraj vzel s sabo m jo stopivši dejal v klobuk. »Predlagam pa to-le: Sedaj pojdeva v utico In bodeva skupnj čitala pesem »V Švici,« ki jo tako poveličujete. Vam je všeč tako? Vzemite delo s sabo. Lahko šivate, jazi pa bom glasno čital. Kako vam ugaja moj nasvet?« »Ah, kako bi bilo to lepo!« je vzkliknila z odkritosrčnim veseljem. A takoi na to se je obrnila proti Stanku. »A nisem še prosta, Delati moram šo s Stankom.« Deček, ki je z veliko radovednostjo posluša! razgovor sestre z gostom, se ji je nežno približal in jo prosil: »Le pojdi, Klara, pojdi, 'draga, dobra sestrica! Pojdi, ako te veseli. Jaz bom sam z vršil naloge. Kaj pa je to takega? Samo zemljcpisje še čaka. Imena se naučim na pamet, zvečer me lahko izprašaš. Boš videla, kako bom priden.« »Ali se lahko zanesem na to, Stanko?« »Seveda, To storim zate! In za očka!« ?■ VesClje ji je odsevalo z obraza, a bila ja še vedito neodločna irt je v zadregi šepetala: , .• • • »Kako pa bo s šamovaroffi?« ■ »Sam nastavim samovar. Kaj na to? Saj sem dostikrat videl, kako se to dela!« je 'živahno vzkliknil Stanko. »AH mc pokličeš, ko so papa vzbudi?* ... -•»Da, takoj to pokličem, dobro bom pazil. Tudi če Pranja pride domov, bom pazil in te pokličem, d n nc bo delala zbadljivih opazk, ako te vidi z gospodom.« Klara mu ir s poljubom zatisnila usta in pohitela v svojo sabo. Dve minuti pozneje je šla s košarico, ki .ic bila polna tančico iti čipk, skozi vrt s Bfzyjcmskim, ki ji je rekel: »Ljubega bratca imate... najrajši bi ga bil poljubil Zato, ker vas je za hip rešil opravkov. Vi ste v rodbini Služeči duh. A kaj pomenijo dečkove besede zaradi zbadljivih opazk ,vaše mlajše Sestre, ako bi vas videla V, moji družbi?« Klara je. bila v veliki zadregi, k sreči pa je bila ta hip v sosednjem vrtu opazila tako čudovito igro svetlobe in sence, da je vzkliknila navdušeno: »Poglejte, poglejte, kako čudovito padajo sohični žarki v temnem drevoredu. Preproga zlatih, premikajočih se niti! Kako h iskri in leskečc!« »Ste li bili že kedaj v onem vrtu?« »Ne, šo nikdar; kako bi neki prišla tja?« »Nekaj ml jc prišlo na misel!... Da mi ni že prej!... Gotovo bi vas veselilo, ako bi park, ki ste ga občudovali iz daljave, spOztlall od blizu. Skupaj si hočeva ogledati knezov vrt.« -'vi' • Ona se je ustrašila te ponudbe. 1 ■ »O ne!« je vzkliknila. »Knez je prepovedal vstop iia ,vrt.« On se je skoro glasno zasmejal. »Ako vas pa jaz vpeljem!« To je res, ako jo On vpelje ,bi bilo isto, kakor da k dovoli) kliez. Izkušnjava Je bila velika. Kolikokrat Je, gledajoč od daleč krasne drevorede sanjala o tem, da bi jih VSaj Clikrat v življenju prehodila po vsej dolžini, da bi sc eh hip mudila v tem morju zelenja, kjer sta. tako čudovito valovala svetloba ih senca! Vendar je čutila čudno neodločnost. Obotavljaje sc jo obstat* pred utico, ^ »Kaj pa, ako ga srečava?« : -Jb »Koga?« »Kneza«. Przyjcinskl se je zopet' zasmejal tako na glas, k&: kor ga še ni slišala smejati se. »Ni ga doma, Šel je takrat o ddoma, kakor jaz,« i® trdil z odločnim glasom, »Morda bi bilo pa vendarle boljše, ako bi ostal* V uti?« m ■ ' A on jo je prosil. *;1 »Odločite se vendar... Gotovo si že dolgo želite, priti v ta vrt, in jaz bom srečen, da bom mogel izpolnit1. ,vaŠo željo. Prosili ste padajočo zvezdo, naj vam bo dano, da to leto en dail prebijete v gozdu ... Morda bo iz-prehod v tem vrtu vsaj' doloma nadomestil onega, o katerem sanjate ... Pojdite, prosim vas...« (Dalje prih.) Glavni urednik: Radivcj Rehar. Odgovorni Urednik: Rudo!! Ozim. l9 orne 1S12 ©b 2& url w ©5¥I©WS S! ✓ slasbenega «žrultwa JBrmm*. aaaaKSssssiaSE'*i ■ • 834 2-1 Zagrabaclki Zbor Pojasnila, prodaja legitimacij in znakov, odprema razstavljenega blaga. ■ , jr-, -sr Car! nslce- i&edicSJskS - buraau Irasi. & L Častni zastopniki ZagrebaČkogZbora. 342 3-1 NAAlIS®^. Aleksandrova s» 44«8. — Telefon 13©a Povodom požara, ki je izbruhnil v kemični tovarni ,,JELEN‘* v Meljski cesti, pogorelo ja tudi moje skladiščno poslopje, v katerem so se nahajale za požar nevarne tvarine. Skladišče je bilo zavarovano pri 59©MfoS ZavafOVaSHUkS ASSlCUfazloni O0EW©S2 v ¥rifyfi‘ po njenem tukajšnjem gfctffnem 20-sfopniku gD Ffrassjaa Mavllcek. Kljub temu, da sem na-stanjenje kemične tovarne v svojih poslopjih ter vsled tega nastalo veliko večjo nevarnost prezrla javiti zavarovalnici, ki toraj ni biia'zavezana me cdškodovati, je le-ta vendar škodo čim najku-lantneje določila in mi izplačala. Štejem si v svojo dolžnost, da se za ta blagohotni čin imenovani zavarovalnici čim najtopleje javno zahvalim ter da jo najtopleje priporočam. MARIBOR, dne 18. maja 1922. 834 Elizabeta W@9I@, hišna posestnica. to v/j ce OJ N Prvovrstno v Ljutomera, ca. 57 oralov, od tega 27 oralo? prvovrstnega vinograda, gosposka hiša in velika gospodarska poslopja; vod vinifarlj, stiskalnica, vse v do brem fitatiju samo radizmdelitve dedštlne takoj na pVodaj pri Wienor & Kotnp., Graz, Jung-ferngasse 1 (122 i G). 824 moške postrežbe, se sprejme takoj pri Fiano Novaku, brivec v Mariboru. 811 2—2 Na prodaj lep železen gladil-! Hi k z bakrenim kotlom, velik j Štedilnik s ploščicami, stiskal-, nicn zJt 300 litrov (Doppel-j diuckpresse) iti spalna soba j iz trdega losa, Franjo knji), Bistrica pri Mariboru, 821 2*21 Dve Izborne citre takoj na prodaj. Naslov v uoravi ,Tabora«. 823 3—S Na prodaj: Omara, postelje, nočna omara, stenska ura, omara z 0 predali, podobe, mize, stolice, moško perilo in dr. Vpraša se: Rotovž!;! trg št, 8, 1. ndstr.j levo. 831 Nova hiša, četrt ure od cerkve, z vrtom in takojšnjim steno* vam C m, 3 stanovanja in 2 kuhinji, cena 270.000 na prodaj. Posestvo z gostilno in trgo vino, blizu postaje in mesta, se ceno proda. 837 Posredovalnica „Rapid“, Maribor, Gosposka ul, 28. Kupim vlnogradno posestvo v skupni meri 12—20 oralov, cena 600—900.000 K v okolici Maribera, Ponudbe pod J. Hi, Maribor, Stritarjeva ulica 5, 833 Prbda se hiša št. 72 na Teznu 4 sobe, 3 kuhinje, pritikline in vrt. Stanovanje se dobi takoj. Poizve ce: I. Resman, Tezno 72. v, 820 Izgubila 9« ja komisijska knjižica skupno s športnim listom in nekaterimi drugimi važnimi dokumenti. Najditelj se prosi, da isto odda pri oglasnem zavodu I. Sušnik, Slovenska ul. št. 15, proti primerni nagradi. Najdeno za najditelja nima - liikakega pomena. 835 Mala oznanila. Brivski pomočnik, zmožen fino Prazne aabojo, vzeto dobrem stanju po izredno nizki Ceri, prodaja Tobačna glavna zah' ga v Mariboru. 625 Di Jetika! Strokovni zdravnik ** pljučna bolezni dr. Pctčfl^ ordlfiira s izjemo torka in pf ka v St. Jurju ob j, Z. KupUjt4 tudi njegove tri knjige. Nvvo* dila, kako do zdravju priti 6‘ zdraviti. * 423 Brivnica Frana Novaka Aleksandrovi cesti št, 22 s* priporoča. Gospodična, katera prevari* posestvo na deželi, so žel' *8' znaniti s starejšim gospodari v svibo ženitve. Ponudbo p°“ ,5t. 838“ na upravo. M Onaj gospodiči, koji je u l* tvrtak ukrao u Velikoj kavurri beli slamnati šsšir sa P01^ som, neka ga u^roku od sati dostavi natrag. IIorvM* 880 Zamenjam stanovanja ^ Ceiju, ob-loječe iz treh 'f#‘ likiij, svetlih sob v pritličij kuhinje in pritiklin, za sta8°j Vnnjo s 4—5, četudi mnn;S'ri* sohami v Mariboru, če ri0' goče v bližini parka, event. ’ koščkom vrta. — Nadov uprava »Tabora". Proda se stenski telefon. J _1______________________ v* slov peve uprava« Odda se večje količin® prvovrstnega Iz Splita. 804 HITJtOZlD* VetnDjska ul 30-1. lastnega izdelka rm. m } »uitu vuv.u ž&lofa pl tetki tsšlllc. Gtisposh ulica 14. i . V državne komisije za Ruse v Ljubljani, hotel „So£a“ 14, naznanja tem potom gg. delodajalcem, da ima na razpolago razne vrste strokovnjake, kvalificirane in navadne delavce, trgovske in bančne usluž-ben- e, zmožneslovenskega,nemškega, francoskega, angleškega in drugih jezikov. 793 2-2 se takoj sprejme. Reflektira se samo j na prvovrstno in samostojno moč, ki je že biia v enakih službah. Jos. Martinc Maribor *Ss Galenierljska vslstrgOTina Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil 18. marca t. 1. zvišati delniško glavnico Jurčičeva uJiea 4, pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo a K 440 prištevši 5 »/„ obresti od nominale K 400 od 1. jnn. do dneva vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480,' prištevši 5 % obresti od nominale K 400 od 1. januarja do dneva vplačila. 3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922. 4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila poilpisova-teljem takoj po končani subskripcijl. 5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V. do 31. V. 1922 in sicer pri a) Slovenski trgovski delniški družbi, Liubljana, Resljeva cesta št. 22; b) SlovenskKtrgovski delniški družbi, skladišče Rakek; . c) slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer: Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in mcnjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica; e; irgovaki banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica št. 10 in Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru. ,,, ,, 7. Delnice sc bodo izdajale v komadih A 1, 5 in 25 delnic. Naša družba posluje špecijelno v kotonijalni in Špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva c. št. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki. Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala. Zato je potrebno, da se udeleži slelirni stari delničar pa tudi sploh' vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata in tako'raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci-delničarji. V Ljubljani, dne 4. maja 1922. 718 3—3 prodajajo v Mariboru sledeči: Uhler, Glavni trg; Prešernova klet, Novosel, Vršič, Zentoer, Gosposka ulica; Bernik, Gržppa, Ilich, Slovenska ulica; Breuer, Kavarna Jadran, Pučko, Aleksandrova cesta; Gostilna v Delavskem domu; „Zlatl lev“, Vodnikov trg; Restavracija glavnega kolodvora ; Bernhard, Niefergal, Koroška cesta; Hmelak, Slomškov trg. — — 829 5—1 izvanrefins nizka. cene v zalogi pohištva I Gosposka ulica Sfc 30 PirohanoT* tdftfc 1 Svoboden egleiit I Ceniki brazpiačnef IS8BSS9IP --■ir"~-'»awTOiMraiB»naBnaasBi!an^^ ' oglejte ši največjo zalogo sSaSSEl in Sip©!&ra88» tfif« W©pS2iS, 0* [feSffBSV in katere se vam nudi po znižanih cenah' V n071 trgovini m. Bmm* trggoviroa x sSatošt!?© Sca srsbFRlH'# 741 5-4 fcAMSiOM,, Go&gsoska isSSca ŠS» IS. Trsnsjilflo •»Dobavlja . . naj;efiinlje tapetar In sodno zapriseženi strokovnjak Maribor, Šolska n. 5 vešča slovenščine in nemščine ter stenografinja sfe išče takoj za dobo enega meseca proti dobri plači. Pojasnila v upravi .Tabora". 840 g n ■ a 9B ■«»« ■•«■*)>« s«« 5« ■■»a®*a »«'»«■»»•( Velika izbtfas Dežnih plaščev, perila, klobukov, samoveznic, moških pasov, palic, čevljev itd. pp Bta|l%Š2IB pri 81810-3 Jakob feifcj, Maribor (Slavni fm št^n $. t dobro šolsko izobrazbo, ki je popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika, išče ža takojšnji nastop veliko industrijsko podjetje. Dopisi pod Šifro „Dober stil II-233/b* na Interreklam d. d., Zagreb, Iliča štev. 21. 806 2—2 PIJVA JUGOSLOVANSKA TOVAftNA ŽA S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE S O. Z O. L StOVRtfSKA BI3TIHCA Profcrodlt gniiM ic roSevfa« bi umctnefa roffa. tmuBttJr* M()alalltl»u), ustniki tasmo^ urelGiee, laJHIroto, gnrnb! tc Ms er or! n© (l'»rlmntt«i) ta perilo, Držaji #a palice In dežnike 1« narav. n«8* rogra. Telefon Stcr. 6. Ean^nl konto t Obrtna fcanfts, TJo^ljanft, Poštal fsi. r«iSws Star, 7126» pohištva itd., vrtiie garniture, ogledala, koazole, različne *velike in male mize, stoli iz pletenine, stoli z blazinami, stojalo za palice in dežnike, belopleskana železna postelja z tridelnim vložkom,'postelja it ma-hagfonijevine, razni umivalniki, police, omarice, omare, kuhinjska kredenca, kuhinjske mize, porcelanasta posoda, kratek glasovir (Petrof) i.. dr. Kupljeni predmeti se morajd na licu mesta plačati in takoj prevzet'. išče separirano sobo v sredini mesta, možno tudi s celo oskrbo. Ponudbe = upravo „Tabora“ pod ,J. K.“ Radi prekasno došlega raznega manufakturnega blaga sem primoran radi prezidave podaljšati veliko prodajo za 10 dni in sicer os3 Si. stassja pa do SO. Junija 1322. Vse blago se bo se za 10 ©cisto ceneje prodajate kakor dosedaj. Ne odlašajte z nakupom, nadvse ugodna prilika se nudi samo 10 dni! Velika prodaja -Sag .MfA S. V-Vlo1VS saasaMjaži nepreklioao lO. Janija. Se priporoča 81B sargai Maribor, Glavni trg 16. Franc Mastek, Lastnik ie miajaielj: Konzorcy „Tajb.ir*. Tiulra; .Mariborska, tiskarna d. d* & • %'f SB0H* /Ata ritim, zv. maja isi% i v