y _ y Goriški Travnik se lomi Generalni konzul Dimi obiskal SDGZ ^ljHÍÉ trij Rupel ¿I /3 i Fotograf Danilo De Marco portretiral slovenske partizane na Opčinah Primorski Poln kozarec, prazen kozarec Marko Marinčič Prispodobo o pol praznem kozarcu moramo tokrat nekoliko prilagoditi. Na pobudo sen. Tama-re Blažina sta bili včeraj pomembni srečanji o kvalitetni vinski proizvodnji na Krasu. Kozarca sta bila dva: kozarec terana, poln žlahtnih pričakovanj, kozarec prosekarja pa, kot vselej v dveh letih od protokola o Proseccu DOC, tudi tokrat žalostno prazen. Začnimo kar z žalostno zgodbo, da se bomo ob koncu teh vrstic potolažili s spodbudnejšo. Vinogradniki in drugi podpisniki protokola, po katerem imajo do zaščitnega naziva Prosecco pravico istoimenska peneča vina, ki jih pridelujejo v Venetu ter v Furlaniji-Ju-lijski krajini, vključno s tržaško pokrajino, so spet ostali razočarani. Protokol je že dve leti mrtva črka. Dežele, ki naj bi pri tem imela glavno vlogo, spet (z izjemo manj pomembnega funkcionarja) ni bilo zraven, predstavnik kmetijskega ministrstva pa tudi ni mogel dati spodbudnih zagotovil, češ da je zaradi varčevanja ministrstvo ob 90 odstotkov za promocijo kmetijstva namenjenih sredstev. Potolažimo se torej s kozarcem terana, ki bi lahko kmalu dobil čezmejno zaščitno oznako. Ta bi pripomogla ne samo k trženju tega edinstvenega vina, ampak tudi k večji prepoznavnosti celotnega Krasa in njegovih turističnih zmogljivosti. Predstavnika ministrstev obeh držav sta ocenila, da je pridobitev čezmejne zaščitne oznake -prve v Evropi - možna in zagotovila podporo. Ustrezno izhodišče obstaja, saj so ga izoblikovali že v okviru evropskega projekta Agrotur. Sedaj je upati, da ne bo birokratskih ovir. Žal, prosecco docet ... dnevnik SOBOTA, 21. JULIJA 2012_ Št. 171 (20.494) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € GOSPODARSTVO - Črn dan za evro območje Padec na evropskih borzah Pod udarom Španija in Italija Zaskrbljeni premier Monti krivi tudi politično negotovost LJUBLJANA - Generalni sekretar ZN na uradnem obisku Ban Ki Moon v Sloveniji Na pogovorih s predstavniki države v ospredju Sirija in Zahodni Balkan LJUBLJANA - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je bil včeraj na svojem drugem uradnem obisku v Sloveniji. Gostil ga je premier Janez Janša, sestal pa se je še s predsednikom republike Danilom Turkom in predsednikom DZ Gregorjem Vi-rantom ter nagovoril DZ. Po četrtkovi zavrnitvi resolucije VS ZN o Siriji je pozval k ukrepanju za končanje nasilja v tej državi. Ban je na novinarski konferenci s premierom Janšo iz- razil globoko razočaranje, ker Varnostni svet ZN v četrtek ni sprejel resolucije, ki bi poslala »zelo močno enotno sporočilo mednarodne skupnosti« glede Sirije. Na 2. strani FRANKFURT - Evropske borze, posebno v Španiji in Italiji, so včerajšnje trgovanje sklenile s padci indeksov, predvsem zaradi skrbi povezanih s širjenjem dolžniške krize evro območja. Evro je v trgovanju padel na dvoletno dno. Finančni ministri držav v območju evra so na telefonski konferenci pričakovano potrdili program do 100 milijard evrov pomoči za španske banke. Predsednik italijanske vlade Mario Monti je upravičeno zaskrbljen. Finančno situacijo povezuje tudi s politično negotovostjo v državi. Na 9. strani Jože Pirjevec zaslovel tudi v Rusiji Na 3. strani Slovenski državljan utonil v Barkovljah Na 4. strani V Devinu imenitna delavnica za godalce Na 6. strani V Gorici »ofenziva« proti vandalom Na 10. strani Magnifico bo oživil simbolni goriški trg Na 11. strani Vse več ljudi obiskuje naravni rezervat Cona Na 12. strani kakšna usoda nas čaka DENVER 24-letnik ubil 12 ljudi in jih ranil 40 DENVER - V kinodvorani v kraju Aurora blizu Denverja v ZDA je med premiero najnovejšega filma o Batmanu prišlo do streljanja, pri čemer je bilo ubitih 12 ljudi, 40 jih je bilo ranjenih. Policija je po napadu prijela osumljenca, 24-letnega Jamesa Holmesa, ki je po doslej znanih podatkih deloval sam in ni povezan s katero od terorističnih organizacij. Nasilje je v dvorani izbruhnilo nekaj po polnoči po krajevnem času, ko je zamaskiran moški stopil na oder in začel streljati. Na 9. strani KRAS - Zanimivi srečanji vinarjev in ministrstev z obeh strani meje Bomo kmalu dočakali čezmejno zaščiteno poreklo Teran? TRST - Na naših mizah bi se lahko kmalu pojavile steklenice s čezmejnim zaščitenim poreklom Teran. To je želja vinogradnikov in vinarjev z obeh strani nekdanje meje, ki uživa tudi podporo pristojnih ministrstev obeh držav. Včeraj so o tem in drugih predlogih za ovrednotenje Krasa in njegovih proizvodov spregovorili na srečanju v Praprotu. Veliko manj razveseljive pa so vesti, ki se tičejo vina prosecco. Italijanska država je namreč bistveno zmanjšala sredstva, namenjena promociji kmetijstva. Protokol, ki so ga tržaški vinarji podpisali ob prisotnosti nekdanjega ministra Zaia, pa ostaja za enkrat mrtva točka. Na 4. strani 2 Sobota, 21. julija 2012 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Generalni sekretar ZN na uradnem obisku v Sloveniji V ospredju pogovorov Sirija in Zahodni Balkan Srečanja s premierom Janšo, predsednikom Turkom in predsednikom DZ Virantom LJUBLJANA - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je bil včeraj na svojem drugem uradnem obisku v Sloveniji. Gostil ga je premier Janez Janša, sestal pa se je še s predsednikom republike Danilom Turkom in predsednikom DZ Gregorjem Virantom ter nagovoril DZ. Po četrtkovi zavrnitvi resolucije VS ZN o Siriji je pozval k ukrepanju za končanje nasilja v tej državi. Ban je na novinarski konferenci s premierom Janšo izrazil globoko razočaranje, ker Varnostni svet ZN v četrtek ni sprejel resolucije, ki bi poslala »zelo močno enotno sporočilo mednarodne skupnosti« glede Sirije. Kot upa, bo VS danes vendarle ukrepal in podaljšal misijo opazovalcev v tej nemirni državi. »Varnostni svet včeraj ni dosegel dogovora, a danes moramo poskusiti znova, zavoljo sirskega naroda in širše regije,« je poudaril. Na vprašanje, ali četrtkovo glasovanje pomeni konec mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana, je opozoril, da je pravno gledano misija opazovalcev ločena od načrta. Kot je zatrdil, bosta z An-nanom kljub nesprejetju resolucije vztrajala v prizadevanjih za končanje nasilja in zlorab v Siriji, saj »naše kolektivne odgovornosti ne moremo opustiti«. Poleg krize v Siriji sta Janša in generalni sekretar danes največ pozornosti namenila razmeram na Zahodnem Balkanu in vlogi, ki jo Slovenija je in jo še lahko odigra v tej regiji. Ban bo namreč po Sloveniji obiskal še vse ostale nekdanje jugoslovanske republike - med drugim Kosovo, ki kot edina država v regiji še ni članica ZN, kot prvi generalni sekretar ZN doslej pa bo obiskal Srebrenico. Govori- Ban Ki Moon z gostiteljem Janezom Janšo ansa la sta tudi o vlogi Slovenije v ZN in o prihodnosti te organizacije. Kot je glede Zahodnega Balkana poudaril Janša, je treba zmanjšati odre-zanost nekaterih držav v regiji od mednarodne skupnosti in pospešiti njihovo evroatlantsko integracijo. Poudaril je, da ima Slovenija v teh državah številne svoje ljudi, ki jim pomagajo pri njihovi integraciji v EU in Nato. To je po njegovem mnenju največ, kar lahko zanje naredimo - da delimo svoje znanje in izkušnje, pridobljene med vstopanjem in skozi članstvo v teh povezavah. Tudi Ban je izpostavil velik pomen regionalnega sodelovanja, sprave in evroatlantske integracije na Zahodnem Balkanu - ne le za regijo samo, ampak za stabilnost in mir v svetu. Te države so že naredile dolgo pot skozi težka obdobja konfliktov, a prav tako pomembna pot jih še čaka in tu je vloga Slovenije zelo pomembna, je poudaril. Generalni sekretar je Slovenijo sicer označil kot državo, ki «gradi mostove» - med preteklostjo in prihodnostjo, med severom in jugom. Zahvalil se ji je za njena dosedanja prizadevanja v okviru ZN in zatrdil, da je v minulih 20 letih v njih zagotovo pustila svoj pečat. Posebej se je zahvalil za njeno sodelovanje v mirovnih operacijah ZN, predvsem v nevarni Siriji. V operacijah ZN trenutno deluje 18 slovenskih vojakov. Tudi na srečanju Bana s Turkom -starim prijateljem še iz časov, ko sta oba delala na sedežu ZN v New Yorku - je bilo govora o razmerah v Siriji, pri čemer sta se sogovornika zavzela za soglasje VS glede nadaljnjih ukrepov v zvezi s to državo. Poleg tega sta govorila še o drugih temah, med drugim o usmeritvah, sprejetih na konferenci ZN o trajnostnem razvoju Rio+20, ter o merjenju družbenega in ekonomskega razvoja, ki ne temelji zgolj na bruto domačem proizvodu. (STA) SLOVENIJA TA TEDEN Navidezni dogovor po navideznem viharju Vojko Flegar Še v četrtek ob šestih popoldne je kazalo, da je Slovenija manj kot štiriindvajset ur od vladne krize. Premier Janez Janša je na komercialni televiziji v posebnem pogovoru razložil, da ne namerava biti tisti, ki bo jeseni prosil Evropo za pomoč Sloveniji, predsednik ene od koalicijskih strank pa je malo pred tem izjavil, da bo država očitno v soboto imela le še vlado, ki opravlja tekoče posle. Štiri ure kasneje je bil Janša v studiu javne radiotelevizije, da bi razglasil zmago razuma oziroma pojasnil, kaj so se predsedniki vseh parlamentarnih strank kakšno uro nazaj dogovorili, da bi odvrnili politično krizo. Preplaha je bilo konec, vladna kriza ne bo pokvarila dopusta niti politikom niti državljanom, toda bolj ali manj očitno je bilo tudi, da kakšnega obetavnega, res vsebinskega in hkrati trdnega dogovora ni bilo. Koalicija in opozicija sta si preprosto vzeli samo »minuto odmora« pred jesenskim nadaljevanjem. Katalizator napetega dogajanja iztekajočega se tedna je bila izredna seja parlamenta, na katero je vladna koalicija prišla s kakšnima dvema ducatoma zakonov oziroma predlogov, ki naj bi jih poslanci sprejemali skoraj izključno po nujnem postopku in povrh s skrajno omejenim časom za razpravo. Kot osrednji točki dnevnega reda pa sta bili predvideni vnos zlatega fiskalnega pravila (torej prepovedi čezmernega zadolževanja države v skladu z evropskim fiskalnim paktom) v ustavo in zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH), novi organizaciji upravljanja z državnim premoženjem. Za prvo bi vladna koalicija potrebovala tudi podporo dela opozicije, saj je ustavo mogoče spremi- njati le z dvotretjinsko večino, glede drugega ni bilo popolnega soglasja niti znotraj koalicije, povrh pa besedilo zakona z 41 členi, ki so že na matičnem odboru dobili 37 dopolnil, niti dan pred predvidenim sprejetjem ni bilo znano, čeprav je nameravala vlada z njim na mah spremeniti več kot dvajset drugih zakonov. Z drugimi besedami, za fiskalno pravilo in SDH je bilo vnaprej jasno, da vlada ne more računati na njun sprejem, glede na to, da je prav ti točki premier Janša stiliziral v ključni točki vladnega programa pred parlamentarnim dopustom, pa bi pričakovana zanesljiva zavrnitev ob zelo verjetnem razkolu v koaliciji zanj pomenila hud poraz. Predsednik vlade je zato začel že kakšna dva tedna nazaj povzročati vihar v kozarcu vode. Sprva so bili namigi bolj zabrisani, recimo, ko je izjavil, da mu je žal, da vlade po lanskih volitvah ni sestavila opozicija. Nato so postali bolj jasni z izjavo, da je vezava zaupnice na sprejem fiskalnega pravila ena od možnosti. Ko se je nato v torek začela izredna seja, so že vsi mediji na veliko ugibali o možnosti »parlamentarne drame« v petek, ko je bilo predvideno glasovanje o omenjeni ustavni spremembi in državnem hol-dingu, v sredo pa postavljati vprašanja političnim analitikom, ali Sloveniji grozi nova politična kriza. V nastali psihozi je bilo nenadoma prednostno vprašanje, kako se lahko država izogne predčasnim volitvam, ki bi bile, vsaj glede tega so se vsi strinjali, »popolna katastrofa«. Psihološko-propagandni trik oziroma spin se je premieru Janši vsaj kratkoročno v celoti posrečil in to ne glede na to, ali je morda z njim kdaj ko- li res računal od opozicije izsiliti manjkajoče glasove za ustavno spremembo, od nekaterih koalicijskih partnerjev pa soglasje za ustanovitev državnega holdinga., ali pa je pravzaprav mislil resno z zaupnico. V četrtek zvečer in petek dopoldne so bili pač vsi polni olajšanja, ker »vlada ni padla« in država ni že pol leta po predčasnih volitvah v naslednji politični krizi, celo opozicija je umik Janše iz vnaprej izgubljenega boja označila za zmago razuma in pomemben dan za Slovenijo. A razum v resnici še zdaleč ni (dokončno) zmagal. Kot dejstvo, da ima vlado in septembra ne bo volitev, še ne pomeni samodejno, da v Sloveniji ni politične krize. In to je nemara ključno dejstvo, ki ga je večina analitikov ta teden spregledala. Slovenija namreč ni le v gospodarski, ampak tudi politični krizi že več kot leto dni, pravzaprav od trenutka, ko se je večina današnjih vladnih strank v vlogi opozicije odločila na referendumu zrušiti tri reformne zakone vlade Boruta Pahorja. Navzlic predčasnim volitvam lani decembra se je ta kriza nevidno poglabljala tudi v obdobju oblikovanja vlade in nadaljevala z novimi ideološkimi polarizacijami letos spomladi. Njeno bistvo je kriza zaupanja tako med levo in desno stranjo parlamenta kot tudi med političnim razredom v celoti in državljani. Pravzaprav ne gre več za krizo zaupanja, ampak kronično nezaupanje, apriorno sumničenje in nenehno podtikanje. In če so bili prvi stavki po četrtkovem »dogovoru« prvakov strank spravljivi, so že naslednji dali vedeti, da se ni spremenilo nič. Na določen način ima zato prav Janša, ko je dejal, da bo »trenutek resnice jeseni«. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Edinec Nekateri menijo, da so edin-ci razvajeni in samotarski. Drugi so prepričani, da so to le ustaljeni klišeji. Neka ameriška raziskava iz konca devetdesetih let trdi, da edinci niso nič manj samozavestni od otrok, ki odraščajo v družbi svojih bratov in sester. Prepričanje, da je edinec prav zaradi tega pretirano zaščiten, ljub-kovan in upoštevan in zato nesamostojen, zavračajo nove raziskave, ki kažejo, da so odrasli edinci navadno zelo samostojni. Prav tako so sposobni dobrega sožitja z drugimi otroki, kot needinci. Nav-zamejo se prav kakor vrstniki visokih socialnih kompetenc in imajo lahko veliko prijateljev. V skupini se ne vedejo nič bolj agresivno, vendar se mora edinec naučiti deliti stvari z drugimi. Ko se edi-nec srečuje z drugimi otroki, se tudi sam nauči te veščine. Edinci, pa tudi prvorojenci, navadno učinkujejo bolj zrelo. To je logično, saj imajo tako eni kot drugi močno navezo na starše in se predvsem po njih zgledujejo ter se od njih navzemajo znanja. Zgodnji redni stiki z drugimi otroki pa lahko to uravnovesijo, saj si edinec pridobi tudi znanje o tem, katero jezikovno kodo in način vedenja izbrati za odrasle in katero za vrstnike. Kako vzgajati edince, da bi ne postali sebični. Izvedenci so mnenja, da se življenje v tričlanski družini ne razlikuje veliko od življenja v družini z več otroki, nekaj pa je razlik, katere je treba upoštevati. Edinci so deležni nekaj več pozornosti svojih staršev kot drugi otroci: pri vsakem načrtovanju, zabavi in drugem je pozornost osredotočena vedno le na enega otroka. Edinec si ne more sam pridobiti zavesti, da je sedaj na vrsti nekdo drug za pogovor ali karkoli drugega s starši. Prav zaradi tega morajo starši sami še posebej poskrbeti za možnost, da bo njihov edinec sposoben razviti tudi zavest o tej socialni veščini in biti dovolj potrpežljivi, ko pride do morebitne konfliktne situacije z otrokom. To lahko v praksi izvedejo tako, da negativnim otrokovim reakcijam posvečajo čim manj pozornosti: recimo, da ne drezajo nenehno vanj, ko se mu ne ljubi na sprehod; in ko je siten in se kuja, je najbolje, da se umaknejo. Zdi se tako preprosto, vendar včasih staršem edincev ni enostavno, saj nimajo še drugega ali drugih otrok, na katere bi se osredotočili. Pomisliti pa morajo tudi, da otroci potrebujejo čas zase in možnost, da brez občutkov krivde razvijajo svojo osebnost. Če je edinec nenehno s starši, tudi sami nimajo možnosti, da bi med seboj obravnavali „odrasle" teme. Pomembno pa je, da se med generacijami postavijo določene meje: otrok mora vedeti, kdo so odrasli in kdo otroci in da so nekateri pogovori primerni samo za odrasle. Te starši lahko začnejo samo takrat, ko otroka ni zraven. Prav zaradi tega potrebujejo tudi odrasli čisto svojo „časovno nišo". V normalnih družinah se meje postavljajo, ne glede, če je v družini en sam otrok ali jih je veliko. Lahko pa se zgodi, da se čuti edinec nemočnega nasproti odraslim (staršem), saj nima brata ali sestre, s katerim bi delil svoje otroške občutke. Vsekakor pa mora biti jasno, da se tako otroci, ki odraščajo z brati in sestrami, kot edinci v neki določeni fazi odraščanja uprejo pravilom odraslih. Starša edincev sta bolj pogosto oba v službi kot starša več otrok. Zato se rado zgodi, da so edinci pogosteje že zgodaj poslani v varstvo drugam, četudi samo k starim staršem. Lahko se zgodi, da se zaradi tega staršem začnejo porajati občutki krivde. To pa sploh ni primerno, bolje je, da znajo primerno uživati čas, ki ga preživljajo v družini. In še nečemu se morajo starši edincev izogibati: navadno vse načrtujejo za tri, pomembno pa je, da ne pozabijo nase kot na par, tudi samo za svojo dvojico morajo najti nekaj časa. Italija postaja po zadnjem poročilu zavoda ISTAT vse bolj dežela edincev. Njihov odtotek se je v zadnjem desetletju povečal: danes je edinec že vsak četrti otrok. Odstotek otrok, pri katerih je zaposlen samo oče in je mati gospodinja, se je znižal iz 40,5 na 28,7. Po tem poročilu je sedaj 41,5 % otrok, katerih starša sta oba v službi. Menda je želja po več otrocih med partnerji sicer prisotna, vendar naj bi to izbiro preprečevale ekonomske razmere, pomanjkljive javne usluge za najmlajše in pomanjkljiva družinska in z njo povezana druga zakonodaja. Zastavlja se vprašanje, ali res otrok potrebuje brate in sestre? Veliko je razlogov, zakaj se starša odločata samo za enega otroka. Lahko bi jih v grobem razdelili v dve skupini: višja sila in zavestna izbira. K prvi skupini lahko prištevamo starše, ki so sicer nameravali ustvariti družino z več otroki, pa jim je usoda to preprečila - recimo z ločitvijo ali z razporoko. Velik odstotek edinč-kov namreč spada k materam ali očetom samohranilcem. Lahko pa v načrte o številni družini vpade bolezen ali celo smrt. Eden izmed argumentov za odločitev za samo enega otroka pa je zagotovo tudi dejstvo, da s samo enim otrokom lažje shajaš, ko moraš usklajevati družino in službo ali poklic. Podatek za Nemčijo kaže, da odide v službo še pred otrokovim tretjim rojstnim dnem kar 68 odstotkov mater edinčkov, medtem ko je ta številka pri materah, ki imajo po več otrok, nižja in znaša 43 odstotkov. Starši edinca imajo zase na razpolago veliko več časa, lahko se pogosteje srečujejo s svojimi prijatelji, hkrati pa imajo na voljo tudi veliko več časa za svojega edinega otroka. Pri družinah z več otroki pa mora biti ta čas porazdeljen med vse. Veliko se je danes spremenilo tudi za številne družine: v njih so nekoč manjšim pomagali starejši bratje in sestre in jih uvajali v učenje, igranje in življenje. Danes je veliko tega učenja organizirano zunaj doma in zunaj šole, pri takih učnih urah se otroci znajdejo med vrstniki in ne v družbi svojih starejših bratov, samo dejavnost pa vodijo odrasli. Nekdanja funkcija starejših bratov in sester danes v mnogih primerih odpade. Nekoč je bil edince bolj zaznamovan, saj je pomenilo, da si njegova družina res ne more privoščiti več kakor enega otroka, ker je revna, ker je eden izmed staršev težko bolan ali ker je sam sirota. Vse to je pomenilo tudi težje pogoje vzgoje in rasti. Kliše o nesamostojnem in negativno zaznamovanem edincu so pred časom širili tudi pedagogi in psihologi v prepričanju in navajanju dokazov, da odraščanje brez bratov in sester učinkuje na vsak način negativno. Sodobne raziskave pa nasprotno prikazujejo veliko bolj pozitivno podobo edincev; po nekaterih izsledkih naj bi bili edin-ci v povprečju celo bolj socialni, bolj optimistični, boj storilnostni in tudi uspešnejši od drugih otrok. Vzrok za to naj bi bil v posebno dobrem odnosu s svojimi starši, saj so bili vse življenje deležni njihove celovite ljubezni in pozornosti. Hkrati pa nekateri izvedenci menijo, da je vpliv bratov in sester na izgradnjo otrokove osebnosti veliko manj pomembne kot je veljalo doslej. (jec) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 21. julija 2012 3 GOSPODARSTVO - Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Generalni konzul Rupel srečal člane gospodarskega foruma Do izraza želja po čezmejnem sodelovanju - Vprašanji prostorskega načrta in prosekarja TRST - Generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Dimitrij Rupel je bil včeraj dopoldne gost Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kjer je podrobno spoznal gospodarsko organizacijo slovenske narodne skupnosti oziroma predstavnike gospodarskega foruma. Rupel je bil na tržaškem sedežu SDGZ gost direktorja združenja Andreja Šika in predsednika Nika Tenzeta, srečanje pa je bilo v okviru spoznavnih pobud, s katerimi se pred nedavnim imenovani novi generalni konzul pobliže seznanja s slovenskimi organizacijami, z lokalnim dogajanjem in raznimi problemi. Sicer je sestanek potekal za zaprtimi vrati, po končani seji pa sta se z novinarji ustavila prej Rupel in nato Šik. Kot je povedal Rupel, je na srečanju prišla do izraza želja po medsebojnem sodelovanju med Slovenijo in Deželo Fur-lanijo-Krajino ter med Trstom in Gorico oz. po čezmejnem sodelovanju. Poanta je vsekakor v tem, da obstajajo skupni interesi in da včasih premalo vemo drug o drugem in da je potrebno še nerešena vprašanja reševati z novimi idejami, ne pa z obrambnimi nasipi ali potezami, je dejal Rupel. Prizadevati si je treba, da stvari skratka tečejo čim bolj intenzivno. Časi so napeti in tudi zoprni, zato so nove ideje in nove pobude še kako pomembne, je še menil generalni konzul in še poudaril pomen evropskih projektov oz. črpanja evropskih sredstev za podjetnike, za kmete in za ljudi, ki živijo na čezmejnem območju. Na srečanju so predstavili tako delovanje SDGZ kot članov gospodarskega foruma, ki so nato tudi govorili o lastnem delovanju, je razložil Šik. Z Ruplom so se glede tega pogovarjali predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, predsednik družbe KB 1909 Boris Peric, predsednik Slovenskega goriškega gospodarskega združenja Robert Frandolič, direktor Zadružne kraške banke Aleksander Podobnik in še Ivo Korvo v imenu SSO. Med glavnimi vprašanji, s katerimi se zdaj ukvarja gospodarski forum, je še predvsem pomembna izdelava dokumenta s skupnim mnenjem glede novega tržaškega občinskega prostorskega načrta. Dalje je bil poseben poudarek na odnosu ozemlja do želje ZKB, da razširi delo na Vipavsko dolino, nenazadnje pa so poleg evropskega programa sodelovanja Italija-Slovenija postavili pod drobnogled tudi problematiko prosekarja. A.G. JAVNE UPRAVE V naši samo dve pokrajini? RIM - Če bo Dežela Furla-nija-Julijska krajina sprejela navodilo rimske vlade bosta na deželni ravni ostali le pokrajinski upravi v Trstu in v Vidmu. Prva, ker ima sedež v glavnem mestu dežele, in druga, ker bi s spojitvijo s pordenonsko pokrajino presegla število 350 tisoč prebivalcev. FJK je dežela s posebnim statutom in lahko odloči po svoje, tudi tako, da ohrani svoje dosedanje štiri pokrajine. Morebitna ukinitev porde-nonske pokrajinske uprave je povzročila zelo ostro polemiko med Vidmom in Pordenonom in znotraj desnosredinskega zavezništva. Najbolj glasen je bil predsednik videmske Pokrajine Piero Fontanini, ki ga dejansko zanima le obstoj videmske upravne enote, ostalo pa mu je deveta briga. Ukinitvi Pokrajine močno nasprotujejo tudi v Gorici. Rupel (prvi z desne) je bil včeraj dopoldne gost na sedežu SDGZ v Trstu kroma CELOVEC - Naraščajoče nezadovoljstvo na Koroškem Spet »veriga« za volitve Korošci so vse bolj naveličani političnih škandalov v deželni vladi in zahtevajo spremembe CELOVEC - Deželna prestolnica Koroške je včeraj - že drugič v tem tednu - bila prizorišče glasnega protesta proti škandalom v deželni politiki v katere so vpleteni najvišji deželni politiki iz vrst svobodnjakov (FPK) in ljudske stranke (ÖVP). Tokrat je proti politični situaciji v deželi protestiralo nad tisoč ljudi, ki so že ob osmih zjutraj sklenili živo verigo okrog poslopja deželne hiše, v kateri zaseda koroški deželni zbor. Protestna akcija je potekala pod geslom Za pošteno politiko v deželi, protestniki pa so zahtevali čimprejšnje predčasne deželne volitve na Koroškem in s tem tudi čimprejšnji odhod politikov FPK iz najvišjih političnih funkcijah v deželi. Organizator včerajšnjega protesta pred deželnim zborom v Celovcu je bila socialdemokratska stranka (SPÖ), med udeleženci, ki so z žvižgi in transparenti izrazili svoje nelagodje zaradi zaskrbljujočega političnega stanja na Koroškem, pa so bili tudi pristaši Zelenih in številni drugi deželani, ki se ne morejo strinjati z dogajanjem v deželi in dejstvom oz. da na Koroškem tudi obsojeni oz. obtoženi politiki ne odstopijo iz svojih položajev. Konkretna primera sta Uwe Scheuch, predsednik koroških svobodnjakov in prvi namestnik deželnega glavarja, ter nekdanji deželni svetnik in predsednik koroške ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz. Prvi je - če prav še ne pravnomočno - zaradi korupcije obsojen na sedem mesecev pogojnega zapora in 150.000 evrov kazni, proti drugemu pa prav v teh dneh poteka kazenski postopek zaradi suma nezvestobe pri prodaji deželnih deležev Hypo Alpe Adria Banke bavarski deželni banki. Oba politika slej ko prej nista pripravljena odstopiti iz njunih funkcij. Hkrati na sodišču na Dunaju poteka tudi preiskovalni postopek proti celotnemu vrhu koroške svobodnjaške stranke - začensi pri deželnemu glavarju Gerhardu Dörflerju. Vsi se mora- jo zagovarjati zaradi financiranja 500.000 evrov drage reklamne brošure, ki je izšla ob deželnih volitvah na Koroškem leta 2009 in ima močne znake volilne propagande za BZO, čeprav so jo morali plačati koroški davkoplačevalci. Martinz je po seji prezidija stranke in poslanske skupine OVP v koro- Demonstranti so že drugič v tem tednu zahtevali predčasne volitve na Koroškem ivan lukan škem deželnem zboru včeraj v Celovcu napovedal, da bo sprejel odločitev predvidoma 1. avgusta, ko bo deželno sodišče izreklo sodbo v zadevi astronomskega honorarja (šest milijonov evrov za nekaj strani) za davčnega svetovalca Die-tricha Birnbacherja. Ivan Lukan Lutkovni festival v Nadiških dolinah ČEDAD - Po enem letu se je v Nadiške doline vrnil priljubljeni lutkovni festival 'Marionette e Bu-rattini nelle Valli del Natisone'. Začel se je včeraj z zgodbami o modri čebeli, Pragi in zaljubljenemu Florindu v Hlasti, na Tarčmunu in v Ščiglah, nadaljeval pa se bo danes in jutri, ko bodo na vrsto prišle vasi Oblica, Britof, Togliano, Lesa, Debenije in Sarženta. V Oblici (občina Srednje) bodo protagonisti lutkovne predstave volkovi (začetek ob 17. uri), ob 19. uri bo Britof (občina Prapotno) gostil predstavo »Ossi«, dve uri kasneje pa bo v Toglianu (občina Tavor-jana) predstava z naslovom »Ori-cacaori«. Jutri bodo ob 17. uri na Lesah (občina Grmek) uprizorili zgodbico »Camaleonte«, v Debe-nijah (občina Dreka) bo ob 19. uri predstava »Storie da mangiare«, festival pa se bo zaključil v Sarženti (občina Špeter) z zgodbico o mucki »pepelki«. Vsaka izmed občin v Nadi-ških dolinah bo namreč letos gostila eno predstavo, saj je Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda, ki festival prireja, želela na tak način simbolno povezati vse uprave in njihove prebivalce. Organizatorji tudi poudarjajo, da enoletne pre-kinitive nihče ni želel, po 18. »vir-tualni« izvedbi, ki so jo Nadiškim dolinam posvetile številne evropske lutkovne skupine, pa se festival vrača v svoje naravno prizorišče. »Daleč so na žalost časi, ko so Nadiške doline dva tedna gostile skupine in umetnike iz cele Evrope, vseeno pa želimo nadaljevati... in zato bomo spet začeli, najprej s krajšim programom.« (NM) Rektor ni pristojen za preklic volitev KOPER - Upravno sodišče v Ljubljani je ugotovilo, da niti rektor Univerze na Primorskem (UP) Dragan Marušič niti v.d. dekana Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Gorazd Drevenšek nimata pristojnosti, da bi preklicala volitve dekana FHŠ, ter odločilo, da se morajo volilna opravila nadaljevati. Marušič je že napovedal, da bo UP sodbo spoštovala. Po tem ko je Marušič konec marca razrešil dotedanjo dekanjo Humanistike Vesno Mikolič in na njeno mesto kot vršilca dolžnosti za dobo do enega leta imenoval Gorazda Drevenška, je slednji maja preklical postopek za izvolitev novega dekana in se pri tem skliceval na rektorjevo pooblastilo, ki je očitno neveljavno. (STA) ZGODOVINOPISJE - Zanimanje za knjigo tržaškega zgodovinarja Ali je Tito res dal ubiti Stalina? Jože Pirjevec zvezdnik v Rusiji TRST - V Rusiji je oživelo zanimanje o okoliščinah smrti sovjetskega diktatorja Josifa Visario-noviča Stalina, kar je posledica knjižne uspešnice tržaškega slovenskega zgodovinarja Jožeta Pir-jevca Tito in tovariši, v kateri predstavlja teorijo, po kateri je Stalina morda ubil kar morilec, ki ga je poslal jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito, piše Polona Frelih v ljubljanskem Delu. Stalin je Tita poskušal ubiti kar 22 krat, za kar se je Titu pozneje opravičil njegov naslednik Nikita Hruščov, ki je kmalu po Stalinovi smrti obiskal Jugoslavijo. Ruska javnost je na Pirjevčevo knjigo postala pozorna zaradi članka Noaha Charneya, profesorja zgodovine na Ameriški univerzi v Rimu in avtorja številnih knjig iz umetnostne zgodovine in kriminala v svetu umetnosti. Američana so pritegnili nekateri posredni dokazi, ki jih Pir- Zgodovinar Jože Pirjevec jevec navaja v svoji knjigi, o tem, da je usodno Stalinov kap lahko povzročil Titov morilec. »Nadme si poslal veliko morilcev, meni pa bo uspelo v prvem poskusu,« naj bi Tito zagrozil Stalinu v pismu, ki so ga našli v Stalinovi pisarni na dan njegove smrti 5.marca 1953. V prid teoriji o umetno povzročeni Stalinovi kapi govorijo številne izjave in pri- čevanja, ki pravijo, da sovjetski voditelj ni bil videti bolan. Skrivnostna Stalinova smrt je zelo podobna smrti njegovega predhodnika Lenina, za katero nekateri sumijo prav Stalina, ki je to sicer vedno zanikal, piše dopisnica Dela iz Rusije. Stalin je sicer imel največ koristi od Leninove smrti. Leta 1955 je Stalinov naslednik Hruščov obiskal Beograd, kjer se je Titu opravičil za Stalinove poskuse umorov in mu čestital, da je preživel. »Imel si dobre varnostnike in informatorje, ki so te obvestili o vseh Stalinovih načrtih,« je sovjetski voditelj tudi povedal jugoslovanskemu predsedniku. Tito mu je odvrnil: »Stalinu je bilo jasno, da sem dobro varovana oseba. Po več opozorilih, naj neha pošiljati morilce, se je, kot kaže, malo ustrašil.« Prav Hruščov je imel od Stalinove smrti največje koristi. Je bil on pravzaprav glavni Titov informator, se sprašujejo v Moskvi. 1 0 Sobota, 21. julija 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PRAPROT - Srečanji na pobudo senatorke Tamare Blažina Pozitivni odzivi na zamisel o čezmejnem zaščitenem poreklu Teran Predstavniki slovenskega in italijanskega ministrstva pobliže spoznali kraško stvarnost in razvojne predloge Če se po jutru dan pozna, potem je bil včerajšnji, kar se da uspešen. Na pobudo senatorke Tamare Blažina so namreč dopoldne na kmetiji Sandija Škerka v Praprotu predstavniki slovenskega in italijanskega ministrstva za kmetijstvo (prisotna sta bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in generalni konzul Slovenije v Trstu Dimitrij Rupel) pobliže spoznali predlog za vzpostavitev čezmejnega zaščitenega porekla Teran, popoldne pa se je delovno omizje nadaljevalo v zgoniški vinote-ki, kjer je beseda tekla o neizvajanju protokola Doc Prosecco. Rdeča nit dopoldanskega zasedanja je bil trpki teran, ki združuje čez-mejni kraški vinorodni okoliš. Vinogradniki oz. vinarji z obeh strani nekdanje meje že vrsto let sodelujejo, da bi še dodatno utrdili kakovost te avtohtone sorte in z njo dosegali tudi vse bolj tržne rezultate. Podpredsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana Miran Vodopivec in predsednik Konzorcija vin Carso-Kras Sandi Škerk sta predstavnikom ministrstev predstavila Kras kot enotno območje, edinstveno zaradi svojih značilnosti. In teran, ki raste samo na rdeči kraški zemlji, je zato imenitna odskočna deska za povezovanje sosednjih območij. Skupen interes po vzpostavitvi čezmejnega zaščitenega porekla Teran vodi tudi v razvoj agrarnega področja in hkrati turistične ponudbe na Krasu in v samo zaščito našega prostora. »Majhni smo, a lahko združeni snujemo plemenito bodočnost za Kras in njegovo vinogradništvo.« Predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije Klemen Lisjak je nato podrobneje predstavil projekt Agrotur, ki je sad dolgoletnega sodelovanja med sosednjima državama. Sofinanciran je v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, pri njem pa sodelujejo Kmetijski inštitut Slovenije, tržaška, novogoriška in videmska univerza ter oba zgoraj omenjena konzorcija. Glavni namen projekta je izboljšati možnosti za čezmejno sodelovanje: med cilji so izoblikovanje nove blagovne znamke Kras, ki bi izboljšala kakovost in prepoznavnost vina teran in kraškega pršuta, raziskovalno sodelovanje med ustanovami z obeh strani meje, poenotenje vinogradniške tehnologije ter povezava čezmejnih turističnih kmetij v verigo razpršenega hotela. Nosilci projekta pa potrebujejo seveda podporo ministrstev tako pri koordinaciji zakonodaje kot pri skupnem nastopanju na evropski sceni. Martina Bavec iz direktorata za kmetijstvo slovenskega ministrstva za kmetijstvo in okolje je ocenila, da interes dveh skupin vinogradnikov iz dveh območij, ki sta enotni, zasluži vso pozornost ministrstva. Po njenem mnenju bo ideja uspešna tudi po zaključku projekta leta 2013, saj predpostavlja sodelovanje med vinogradniki in lastniki kmetij. Ministrstvo si bo po svojih močeh prizadevalo tudi za zmanjšanje administrativnih ovir, ki so omejujoč dejavnik sodelovanja. Ravnatelj direktorata za prehrano in kakovost italijanskega ministrstva za kmetijstvo Giovanni Piero Sanna in odgovorni za vinogradništvo Luca Lauro sta pred srečanjem obiskala nekatere vinograde in se seznanila s težavami, s katerimi se soočajo vinogradniki. Udeležencem srečanja sta zagotovila, da na državni ravni dejansko obstaja želja, da bi se izboljšalo družbeni in gospodarski položaj tega prostora. V imenu italijanskega ministrstva sta zagotovila podporo proizvajalcem, s slovenskimi kolegi pa bodo sledili proceduralnemu postopku za imenovanje čezmejnega kontroliranega porekla, ki bi bilo dejansko prvi primerek v Evropski uniji. Za pospešitev sprejetja postopka, pa bi sedaj morali slovenski in italijanski proizvajalci pripraviti enoten tehnični pravilnik in seveda zgladiti obstoječe razlike v kmetijskih sektorjih. Sara Sternad Dopoldansko srečanje na kmetiji Sandija Škerka v Praprotu kroma ZGONIK - Neskončna zgodba protokola, ki ostaja mrtva črka Prosecco DOC: premik z mrtve točke? Zaradi krize zmanjšali sredstva za kmetijsko promocijo za 90 odstotkov - Predstavnik ministrstva Sanna je kljub vsemu optimist Pa še utrinek z zgoniškega zasedanja kroma ČRNA KRONIKA - Včeraj okrog 15. ure 74-letni slovenski državljan utonil ob barkovljanski obali Na arhivskem posnetku barkovljansko kopališče Topolini kroma Vroči in soparni dnevi nas vabijo, da si poiščemo ohladitev v morskih valovih. Morje pa je tudi ob naši obali spet zahtevalo smrtno žrtev. Tokrat je bilo kopanje usodno 74-letne-mu slovenskemu državljanu Jožefu Bolkarju, kije včeraj nekaj pred 15. uro plaval pred barkovljansko obalo. V višini prvega kopališča Topolino mu je nenadoma zmanjkalo moči. Nezavestno plavajoče truplo nesrečnega kopalca je opazil mimoidoči, ki je obvestil kopališke mojstre. Ti so prvi priskočili na pomoč in moškega prinesli na obalo. Pred prihodom rešilca so ga skušali oživljati, nato so nalogo prepustili osebju službe 118. Kopalcu ni bilo pomoči; reševalci včeraj niso znali povedati, ali gaje obšla nenadna slabost ali mu je odpovedalo srce. Žrtev je kot omenjeno Jožef Bolkar, rojen leta 1938. Živel naj bi v Ljubljani. Mestni redarji, ki redno skrbijo za varnost na barkovljanski rivieri, so na obali našli pokojnikov ležalnik in torbo ter o nesreči so obvestili slovenski konzulat. Zaradi reševalnih vozil so se včeraj popoldne v Barkovljah ustvarile dolge kolone vozil, (pd) Po kosilu na kmetiji Benjamina Zi-daricha v Praprotu, se je dogajanje pomaknilo v zgoniško vinoteko, kjer je bilo institucionalno srečanje s podpisniki protokola DOC Prosecco, predstavniki krajevnih ustanov - občin Trst, Zgonik in Devin-Na-brežina, Pokrajino Trst, Deželo FJK in Trgovinsko zbornico, da bi v pogovoru s predstavniki italijanskega ministrstva za kmetijstvo Sanno in Laurom preverili, kako ukrepati in kaj sploh pričakovati od protokola za priznanje zaščitene označbe porekla Prosecco DOC oz. uresničevanja kmetijskega razvojnega načrta tržaškega Krasa. Po dveh letih od podpisa ostaja namreč protokol še vedno mrtva črka. Predsednik Konzorcija vin Kras San-di Škerk je obnovil neskončno zgodbo protokola, s katerim naj bi se okoristili krajevni vinogradniki in ves kmetijski sektor. Spomnil je na dogovor meddeželnega priznanja Prosecco DOC, ki ga leta 2010 takratni minister za kmetijstvo Luca Zaia podpisal s predstavniki Dežele FJK, kmetijskih združenj iz naše dežele in predstavniki vinskega konzorcija Kras, po katerem imajo do uradnega naziva Prosecco pravico istoimenska peneča vina, ki jih pridelujejo v Venetu ter v Furlaniji-Julijski krajini, vključno s tržaško pokrajino. V zameno so naši kraški vinogradniki umaknili priziv na sodišču v Laciju. In, kaj se je od takrat spremenilo? »Vzadnjih dveh letih so v Venetu in Furlaniji posadili več tisoč hektarov glere in tako povečali proizvodnjo penine prosecco, na Krasu pa ni mogoče urediti niti hektarja vinogradov, zaradi neverjetnih ovir, predvsem birokratske oz. zakonske narave. Mrtva črka pa ostaja tudi Masterplan za razvoj kmetijstva na Krasu, saj dežela nima fondov za njegovo izvajanje. Prej ali slej pa bo prekipelo...«je potožil Škerk. Razočaranje je bilo razbrati tudi v besedah ostalih udeležencev srečanja. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Pao-letti je izrazil svoje spoštovanje do tega majhnega in s kamenjem posejanega ozemlja, ki proizvaja čudežne enogastronomske bisere. Seveda pa ni mogel mimo ovir, ki jih kmetovalcem in celotnemu razvoju Krasa postavljajo vinkulacije SIC in ZPS, in na koncu pozval k spoštovanju dogovora. Podobnega mnenja je bil podpredsednik tržaške pokrajine Igor Dolenc, ki je opozoril na potrebno obnavljanje zapuščenih »paštnov« kraškega brega in na okoljsko stabilizacijo in varnost. Deželni svetniki Igor Gabrovec, Piero Tononi in Igor Kocijančič so pojasnili, zakaj so vložili v deželni svet FJK zakon- ski predlog o »ovrednotenju nove medde-želne zaščitene vinske znamke Prosecco DOC« in predstavnike ministrstva pozvali, naj posežejo pri deželni upravi, saj ima naš prostor velik potencial, ki ga velja izkoriščati in vanj vlagati. Upoštevanje danih obljub je zahteval tudi predstavnik združenja Coldiretti Dimitrij Žbogar, medtem ko je devinsko-nabrežinska odbornica za kmetijstvo Marija Brecelj pojasnila, da bi morebitna zamisel o ureditvi vinogradov v Sloveniji oz. prenehanju delovanja oškodovala vso skupnost. Njen zgoniški kolega Rado Milič pa je opozoril na težave kmetovalcev z vinkulacijami v njihovi občini.Pred-sednik Kmečke zveze Franc Fabec je stanje ocenil kot kritično, saj so pričakovanja klavrno propadla, tudi tista, ki jih je ponujal masterplan. V imenu lastnikov kraškega brega se je oglasil gospod Rupel, ki je izpostavil številne ovire pri razvoju tega območja. Ko so podpisali protokol, je država na podlagi zakona499 razpolagala z bajnimi finančnimi viri za kmetijsko promocijo. Zaradi gospodarske krize pa je italijanska država ta sredstva za leto 2012 zmanjšala za kar 90 odstotkov, je povedal Sanna. Udeležencem srečanja ni hotel ničesar obljubiti, zagotovil pa jim je, da bo na ministrstvu predstavil podrobno poročilo o srečanju, v katerem bo omenil tudi projekt Agrotur in sodelovanje s slovenskim ministrstvom. »Morda bom izpadel kot optimist, vendar kljub vsemu mislim, da se bo sredstva le nekje našlo in da bodo obljube držali.« (sas) WWF: spoznavanje okolja in pridelkov Znanstveni odbor WWF prireja danes vodeno ekskurzijo po Krasu namenjeno spoznavanju naravoslovnih znamenitosti in kakovostnih kmetijskih proizvodov. Zbrali se bodo ob 8.30 pred društveno gostilno na Proseku in se podali na 2-urni sprehod po okolici Kontovela, ki ga bo vodil naravoslovec Livio Poldini. Ob 10.30 (za zamudnike bo zbirno mesto spet pri gostilni na Proseku) bo ogled novega vinograda Sandija Škerka, nato ob 11.30 obisk njegove kleti v Praprotu. Tam bo tudi razprava, v kateri bosta izhodišča ponudila Mauro Varotto z Univerze v Padovi in ravnatelj Miramar-skega rezervata Maurizio Spoto. Ob 14. uri bo v nekdanji štali kmetije Gabrovec predvajanje dokumentarnega filma Piccola Terra, dobitnika prve nagrade na Festivalu okoljskega filma v Turinu. / TRST Četrtek, 19. julija 2012 5 PROMETNICE - Sporni načrt vzbuja velike pomisleke Zahodni Kras proti hitri železnici Napetosti v Demokratski stranki Tajnik DS Russo: Gre le za tehnično oceno načrta - Prihodnji teden občinska sveta v Nabrežini in Zgoniku Zahodnokraški rajonski svet se je soglasno opredelil proti načrtu za hitro železnico od Ronk do Trsta. Negativno stališče je predlagal predsednik Roberto Cat-taruzza (Zveza levice-SKP), potem ko je podpredsednik Jurij Zerjal iz Demokratske stranke (DS) predlagal nekajdnevno preložitev sklepa. Z utemeljitvijo, da ni dovolj časa za poglobljeno oceno tega vprašanja. Večina je bila proti preložitvi, na kar so svetniki (vključno z demokrati) volili proti načrtu za novo železnico. Prihodnji teden se bosta o tem opredelila občinska sveta v Nabrežini in Zgoniku, medtem ko tržaški še ni bil sklican. Fliš bi težko prenesel predor pod Krasom Na zahodnem Krasu so dejansko ponovili nasprotovalno stališče železnici, ki so ga izrazili že ob prvi obravnavi načrta. Geološko gledano jih najbolj skrbi načrtovani tunel, ki bi se od Nabrežine »spustil« v Trst pod Križem, Prosekom in Kontovelom. Gre za pretežno flišasto območje, ki bo gotovo ustvarilo načrtovalcem kar nekaj zelo resnih težav. Predsednik Cattaruzza in rajonski svetniki pogrešajo, da Dežela in družba RFI (Rete ferroviaria italiana) nista pojasnili finančne plati načrta in njegove realne prednosti. Govori se o hitri progi in istočasno o železnici z veliko tovorno zmogljivostjo. Glede slednje bi bilo najbolj smotrno in finančno sprejemljivo, da bi posodobili sedanjo premalo izkoriščeno progo Nabrežina (stara po-staja)-Opčine-Sežana in Nabrežina Bi-vio-Trst. To stališče zagovarjata tudi župana Zgonika in Devina-Nabrežine, Mirko Sardoč in Vladimir Kukanja. Takšna je tudi usmeritev naravovarstve-nikov, za posodobitev obstoječe železnice sta se na soočenju z WWF pred časom opredelila tudi aktualni deželni odbornik Riccardo Riccardi in nekdanji župan Trsta Roberto Dipiazza. Različna gledanja v levi sredini in tudi v DS Stališče tržaškega občinskega odbora v podporo hitri železnici, čeprav s celo vrsto pripomb in vinkulacij, je predmet različnih gledanj v levi sredini in tudi v največji levosredinski stranki. Marsikomu se zdi čudno zadržanje tržaškega odbornika Umberta Laurenija (SEL), ki je sklep v podporo hitri železnici for- Križana Božo Sedmak in Claudio Stergonšek sta se svojčas zoperstavila vrtalnemu stroju, ki je brez dovoljenja lastnikov zemljišča »preverjal« traso nove železnice kroma malno podpisal, v odboru pa se je nato vzdržal. Kaj to v resnici pomeni? Najbolj »živahno« je v teh urah v Demokratski stranki, kjer je marsikdo presenečen nad stališčem levosredinske mestne uprave župana Roberta Cosoli-nija. To presenečenje je bilo otipljivo tudi na sredini skupščini v Nabrežini, čeprav nihče od tamkajšnjih občinskih upraviteljev ni javno kritiziral tržaškega župana. »Občine so samostojne enote in odločajo samostojno,« je stvar previdno ocenil vidni zastopnik devinsko-nabre-žinske uprave. Manj diplomatski je bil deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je zadržanje Občine Trst ocenil za nerazumljivo. Pokrajinski tajnik DS Francesco Russo meni, da se tej stvari namenja preveliko pozornost, »saj gre le za tehnično mnenje ne o načrtu za novo železnico, pač pa o okoljevarstvenem postopku zanjo.« Različna stališča zastopnikov stranke v občinskih upravah se tajniku ne zdijo nič posebnega, temveč so izraz različnih občutljivosti na teritorju, pravi. Po Russovem mnenju je treba razumeti Cosolinijevo stališče, saj gre za življenjsko železniško povezavo s tržaškim pristaniščem. »V tem primeru ne za hitro železnico, temveč za železnico z večjo tovorno zmogljivostjo,« pravi Russo, ki je vsekakor za torek sklical sejo strankinega vodstva prav na temo hitre železnice in z njo povezanih polemik. S.T. DUS zavrnilo priziv Salusa proti občini Trst Tržaška občina sporoča, da je Deželno upravno sodišče z razsodbo štev. 289/2012 zavrnilo priziv Tržaške poliklinike Salus zoper občinski razpis za triletno dodelitev službe za zdravstveni nadzor na delovnih mestih. Zasebna klinika se je očitno čutila oškodovana in je zato v prizivu navedla vrsto meritornih in formalnih ugovorov zoper vsebino občinskega razpisa, ki pa jih je DUS drugega za drugim zavrnilo in dalo prav občinski upravi. Občina se namerava za navedeno zdravstveno službo v prvi vrsti posluževati internih resurzov, med katerimi so tudi poklicne figura z ustreznim znanjem in izkušnjami. Razsodbe se veseli podžupanja Fabiana Martini, ki je v sporočilu za tisk podčrtala, da potrjuje pravilnost izbir in strokovnost občinskih uradov in pravne službe. »Vijolični« zbirajo podpise za zajamčen dohodek Neformalna zveza ti. vijoličnega ljudstva je včeraj pred sedežem Etične banke tudi v Trstu predstavila kampanjo za zbiranje podpisov v podporo ljudskega zakonskega osnutka za uvedbo minimalnega zajamčenega dohodka. Ta, so pojasnili, bi bil učinkovit branik pred delodajalskim izsiljevanjem, podcenjenim delom in zaposlovanjem na črno ter drugimi načini nepri-znavanja strokovnosti in delovnih izkušenj zaposlenih. Italija, še dodajajo, je skupaj z Grčijo med redkimi državami v Evropski uniji, ki nima nobene tovrstne oblike socialnega varstva in s tem krši tudi 34. člen listine o temeljnih pravicah državljanov EU. Več informacij o kampanji na spletu: www.viola.fvg.it. Dr. Rinaldo Argentieri nov namestnik prefekta Na tržaški prefekturi se je te dni umestil nov namestnik prefekta, dr. Rinaldo Argentieri. Star je 53 let, bil je vodja kabineta prefekture v Brescii, nato urada za priseljence v Milanu, po letu 2066 pa namestnik prefekta najprej v Sondriu in nato v Pavii. Koncert Intercampus na Gradu sv. Justa ali na Opčinah Na Gradu sv. Justa bo drevi ob 21. uri koncert mladinskega orkestra Intercampus, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. V primeru slabega vremena bo koncert v Prosvetnem domu na Opčinah. Odločitev bo padla vsekakor danes popoldne. Kraj koncerta bomo objavili na spletni strani Primorskega dnevnika www.primorski.eu po 16. uri, sicer bo mogoče zanj izvedeti tudi na spletni strani Zskd. Jahta na Velikem trgu Na Velikem trgu bodo drevi predstavili javnosti nov model luksuzne jahte, in sicer 22-metrsko plovilo MCY 70, ki ga proizvaja družba Monte Carlo Yachts, ki je v lasti skupine Bene-teau iz Tržiča. Zaradi tega bo danes od 23. ure do 00.30 tudi prepovedan promet na nabrežju med Trgom Tommaseo in Ul. Mercato Vecchio. Koncert pianistke Pine Napolitano Na sedežu kulturnega združenja Friedrich Schiller (Ul. Coroneo št. 15) bo drevi ob 21. uri koncert pianistke Pine Napolitano, ki bo izvajala Schon-bergove in Brahmsove skladbe. Koncert je v okviru 6. potujočega glasbenega festivala, ki ga prireja glasbeno združenje Odradek v sodelovanju z združenjem F. Schiller. Vstop je prost. Trieste loves jazz Na Verdijevem trgu bo danes ob 21. uri koncert ameriške skupine California Guitar Trio, ki se ji bo ob tej priložnosti pridružil violinist Luca Ciarla. Koncert je v okviru programa tržaške občinske uprave Triestestate 2012, z njim pa se bo začel niz koncertov Trieste loves jazz. V primeru slabega vremena bo koncert v Glasbenem domu (Ul. Capitelli št. 3). Vstop je prost. Ravno tako ob 21. uri pa bo v ljudskem vrtu v Ul. Orlandini na Pončani koncert tržaškega pevca Rikija Malve. OPČINE - Fotograf Danilo De Marco potretira tudi tukajšnje bivše borce »Ponosni, da so bili slovenski partizani« Pobuda v sodelovanju z Vsedržavnim združenjem partizanov Italije ANPI - Že več kot tisoč portretov iz cele Evrope Furlan Danilo De Marco sodi med najbolj znane in mednarodno uveljavljene italijanske fotografe. S svojim fotoaparatom je prepotoval ves svet, najbolj znani pa so njegovi portreti evropskih partizanov in odpornikov na sploh, ki so bili svoj-čas na ogled v Vili Manin, sedaj pa tudi v Fojdi v zahodni Benečiji (naslov razstave Pot pajkovih gnezd). De Marco je doslej fotografiral okoli tisoč nekdanjih partizank in partizanov. Mnogi portretiranci (projekt še ni sklenjen, čeprav se počasi bliža koncu) so doma iz naših krajev in so v glavnem Slovenke in Slovenci. De Marco se pri tem naslanja na sodelovanje in pomoč pokrajinskega vodstva Vsedržavne zveze partizanov Ita-lije-ANPI, ki kontaktira svoje člane in nekdanje partizane ter jih napoti na srečanja z De Marcom. Fotograf je že obiskal dolinsko občino, včeraj pa je bil v Prosvetnem domu na Opčinah, Fotograf Danilo De Marco med včerajšnjim delom v Prosvetnem domu na Opčinah kroma kjer mu je pri zahtevnem delu pomagala pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. De Marco si za fotografiranje vzame veliko časa. Pritisk na gumb je zadnje dejanje, prej prideta priprava »scenografije« in predvsem razgovor s portretirancem, ki lahko traja nekaj minut, lahko pa tudi pol ure in več. »Nekdanji borci se radi fotografirajo, radi pa tudi govorijo o svojem življenju. Žal se zaradi naravnih zakonitosti čas izteka, zato je treba prisluhniti njihovim pričevanjem,« pravi De Marco. Nekdanji partizani slovenske narodnosti dosledno postavljajo v ospredje, da so Slovenci, da so se borili kot slovenski partizani in da so ponosno nosili titovko, s katero jih fotograf večkrat portretira. Na razstavi v Fojdi, ki doživlja velik uspeh, sta med drugim na ogled veliki fotografiji Prosečana Alojza (Gigija) Kapuna in Kontovelčana Li-via Albija-Zeljeta. 6 Sobota, 21. julija 2012 TRST / POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Asja Gregori (družboslovna smer liceja A. M. Slomška) Študij, odbojka, društvo, klavir: recept je v organizaciji dela Slovenske šole boljše od italijanskih - Maturitetni referat o nasilju nad ženskami Tudi na Humanističnem in družbeno-ekonomskem li-ceju Antona Martina Slomška se po letošnjem državnem izpitu ponašajo z odličnjakinjo. To je Asja Gregori iz Križa, maturantka družboslovne (po novem družbeno-ekonomske) smeri, ki sicer ni ciljala na najvišjo oceno 100/100, ko pa je izvedela za rezultate pisnih nalog, je videla, da lahko začne ciljati nanjo (drugače je vseh pet let višješolskega študija imela visoko srednjo oceno), na koncu pa se je rezultata zelo veselila, čeprav nekaj presenečenja je vseeno bilo, saj do konca ni pričakovala stotice. Pri pisanju maturitetnega referata je izbrala temo nasilja nad ženskami, ker gre za aktualno temo: »Poleg tega smo o tem v šoli večkrat govorili, zlasti pri družbenih vedah. Temo sem hotela poglobiti, tudi zato, ker sem o tem prebrala več knjig in me zelo zanima.« V referatu je orisala zgodovino tega pojava in odnosa do žensk, predstavila pa je tudi varne hiše in nevladne organizacije ter projekte, ki pomagajo žrtvam nasilja. Zakaj je pred petimi leti Asja izbrala družboslovno smer liceja Slomšek? »Všeč so mi tako jeziki kot družboslovni predmeti, zato sem bila na začetku v dvomu, nisem vedela, ali naj izberem jezikovno ali družboslovno smer, na koncu pa me je slednja bolj prepričala. Poleg tega, da mi je dala zelo dobro znanje angleščine, sem spoznala tudi plati družbe, zanimalo me je tudi pravo, ekonomija, multimedijsko izražanje. Tako sem videla, da je za moje želje in potrebe bolj primeren družboslovni licej. Zdaj se te izbire ne kesam, če bi šla nazaj, bi izbiro ponovila in sem z njo zelo zadovoljna,« pravi kri- Osebna izkaznica ška odličnjakinja, ki svoje pozitivno mnenje razširi tudi na slovenske šole v Italiji na splošno: zdijo se ji dobre, saj, kot pravi, »so razredi manjši, profesorji imajo možnost, da se bolj posvetijo posameznim dijakom in torej se v razredih lahko ustvari družinsko vzdušje, med seboj se vsi poznamo. Od tega sem veliko odnesla. Če bi bila npr. v kaki italijanski šoli, kjer so razredi po trideset dijakov, mislim, da bi odnesla malo manj in bi bilo vse skupaj »bolj tako.« Tudi odnosi med nami in profesorji so bili vedno prijateljski, razumeli smo se, veliko so nam dali,« pravi. Skrivnost uspeha Asje Gregori je verjetno tudi v njenih učnih navadah: »Vse delam sproti, ker tako več ostane v spominu. S tem, da vse delaš sproti in si organiziraš čas, ti uspe, da to usklajuješ tudi z drugimi dejavnostmi. Sama igram tudi odbojko pri ŠD Kontovel (zdaj je to skupna ekipa Zalet) in sem odbornica pri kriškem kulturnem društvu Vesna. To ti vzame tudi veliko časa, ampak če si znaš orga- Zodiakalno znamenje: kozorog Najljubša jed in pijača: pizza in sprite Knjiga na nočni omarici: v zadnjih mesecih so bile to knjige, ki so prišle v poštev za maturo (Rebula, Pahor ...), zdaj pa imam Norwegian Wood Harukija Mu-rakamija, Eleganco ježa Muriel Barbery in The Diamond as Big as the Riz Francisa Scotta Fitzgeralda. Najljubši film: jih je več, če lahko izberem, se odločim za Breakfast at Tiffany's. Najljubša gledališka predstava: zelo mi je ostal v spominu balet Labodje jezero, ki sem si ga ogledala, ko sem bila še otrok. Najljubša TV oddaja: ob nedeljah gledam vedno Che tempo che fa, drugače sledim dnevnikom, televizije gledam bolj malo. Naj osebnost: Barack Obama Življenjsko geslo: Carpe diem. nizirati svoj čas, lahko delaš vse,« pravi Asja, ki je na dan posvetila študiju dve uri in pol oz. tri ure, poleg tega študira angleščino (najprej na British School, zdaj pa zasebno), svojčas je igrala tudi klavir. Kriška stotica je po maturantskem izletu imela v načrtu tudi potovanje v Grčijo v družbi prijateljev, potem pa namerava na študij novinarstva v Ljubljani, čeprav ni še gotova, ali se bo odpravila tja ali pa na študij jezikov. (iž) DEVIN - Delavnica v okviru Festivala Kras Imenitna šola za godalce Na koncertih je 40 učencev pokazalo velik napredek pod vodstvom izkušenih pedagogov Včeraj danes Okrog štirideset mladih godalcev iz Italije in Slovenije se je odzvalo na pobudo, ki jo je prof. Jagoda Kjuder zasnovala ter uresničila v okviru mednarodnega festivala kitare Kras: v prelepi stavbi, kjer Zavod združenega sveta gostuje Visoko mednarodno komorno šolo, so cel teden zvenele violine, violončeli in klavir, podnevi na lekcijah in študiju, skoraj vsak večer pa na nastopih, ki so pokazali dosežke učencev in sposobnost njihovih pedagogov. Devinski glasbeni teden so 13. julija otvorili trije pedagogi-violinist Vasilij Meljnikov, čelist Vasja Legiša in pianistka Beatrice Zonta, v soboto pa je nastopil odlični slovensko-ruski trio, ki ga sestavljajo violinistka in pianistka Elizabeta in Ksenija Rodionova ter čelist Teodor Bratina. V ponedeljek 16. julija je prof. Armin Sešek predstavil nekaj svojih učencev, ki so oblikovali kratek program, pokazali pa imenitnost šole, ki tako v Škof-ji Loki kot na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani kar serijsko proizvaja odlične violiniste. Učenci prof.Meljnikova na ljubljanski Akademiji za glasbo so v torek dokazali, da jih spopad s transcendentno tehniko sploh ne straši, od Paganinija do Wieniaw-skega so nasuli vrsto virtuoznih komadov, v sredo in četrtek pa so z dolgim programom nastopili vsi udeleženci tečajev, ki so pokazali svoj napredek pod vodstvom sijajnih pedagogov. Le-te smo vprašali, kakšna razlika je v poučevanju svojih ali tujih učencev: prof.Meljnikov je povedal, da je delo z nepoznanimi učenci nedvomno težje, je pa tudi spodbudno; mentor mora v čim krajšem času ugotoviti pozitivne in negativne točke, pripraviti neke vrste diagnozo ter izbrati najboljšo terapijo, predvsem pa mora poiskati v učencu občutek za glasbo, ljubezen, ki mora voditi umetniško izobrazbo na kateremkoli nivoju. Prof. Sešek je dejal, da so pri njegovih tečajih dobrodošli vsi, tudi začetniki: pomemben je človeški stik, ki ga mora pedagog znati navezati z učencem, istočasno pa se mora osredotočiti na nevralgične točke, predvsem na čim bolj sproščeno igro, da delo steče kar se da uspešno. Oba pedagoga sta skupno imela kar štiriintrideset učencev, nekoliko manj obremenjen je bil čelist Vasja Legiša, ki je poleg svojega glasbila poučeval tudi komorno igro. »Z učenci sem veliko delal na osnovnih prijemih, od drže dalje: vtis imam, da v naših krajih primanjkuje prava čeli-stična šola, kot bi bile pedagoške smernice manj razvite, vsekakor pa neenotne..." je dejal mojster, ki poučuje v Nemčiji in si je bogate izkušnje pridobil z velikimi čelisti kot Franco Rossi, Miša Majski, Boris Pergamenščikov in David Geringas. Z izkušnjo sta bila zadovoljna tudi oba korepetitorja, izredno obremenjena Beatrice Zonta, ki je spremljala vse violiniste, in Hilarij Lavrenčič, ki je skrbel za čeliste, spremljal pa je tudi svojega sina, talentiranega violinista Aleša: »Na tečajih je vladalo zelo prijetno vzdušje in všeč mi je bilo tudi veselje ob skupinski igri,« je dejal do-berdobski mojster, Beatrice Zonta pa je svoje vtise strnila v štirih pridevnikih: »Zanimiva, utrudljiva, a spodbudna in pestra izkušnja!«. Jagoda Kjuder, ki je žlahtno pobudo organizirala in brezhibno izpeljala, ni skrivala svojega zadoščenja: »Vse je steklo brez vsakršnega zapleta, okolje je bilo edinstveno z gradom in morjem, ki ga je žal malokdo užival, kajti delo je bilo res intenzivno«. Pedagoginja snuje nove načrte, ki bi imenitne mentorje bolj pogosto pripeljali v naše kraje, seveda je bil z uspehom tečajev zadovoljen tudi ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki se je zahvalil vsem, ki so z resnim , strokovnim in zavzetim delom prispevali k uspehu. Zaključni koncert, ki je v lepo, a dokaj pretoplo dvorano privabil pol-noštevilno občinstvo, se je po ognjeviti zadnji točki-Sarasatejevi Navarri-, ki sta jo oblikovala Vasilij Meljnikov in njegova učenka Mojca Jerman zaključil s podelitvijo diplom vsem udeležencem, katerih veselje je bilo razbrati iz sproščeno nasmejanih obrazov. Katja Kralj Danes, SOBOTA, 21. julija 2012 DANILO Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 8.09 in zatone ob 21.36 Jutri, NEDELJA, 22. julija 2012 MAJDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj C, zračni tlak 1010 mb pada, vlaga 70-odstotna, veter 5 km na uro, jugo-vzhodnik, nebo jasno do rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C. [12 Lekarne PRISTANIŠČE - Okrogla miza Monassi: Računsko sodišče je registriralo sklep odbora CIPE za denar za logistično ploščad Računsko sodišče je včeraj popoldne registriralo sklep Medmini-strskega odbora za gospodarsko načrtovanje Cipe, ki predvideva državno financiranje za gradnjo logistične ploščadi v tržaškem pristanišču. To predstavlja nedvomno dodaten pomemben korak na poti do ponovnega razvoja tržaškega pristanišča, ki čaka na logistično platformo že več kot dvanajst let. Vest o sklepu računskega sodišča je posredovala predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi včeraj popoldne na okrogli mizi, ki je bila namenjena razpravi o prihodnosti starega pristanišča. Srečanja so se poleg Monassijeve udeležili nekateri predstavniki javnih uprav in institucij, med katerimi so bili deželna odbornica Sandra Savino, pokrajinska odborni-ca Mariella De Francesco, tržaški župan Roberto Cosolini in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Ob njih so bili tudi pred- stavniki družb, ki sta si zagotovili skoraj stoletno koncesijo za upravljanje starega pristanišča, in sicer Greensi-sam ter Portocitta. Posveta se je udeležil tudi Vittorio Sgarbi, okroglo mizo pa je zaključil tržaški prefekt Ales-sandro Giacchetti. Na srečanju je vsekakor prišlo do izraza, da ima Monassijeva en pogled na staro pristanišče, lokalni upravitelji in predstavniki koncesijskih družb drugega. Monassijeva je namreč povedala, da je zahtevala od ministra za gospodarski razvoj Corrada Passere ukrepe, ki bodo prispevali k razvoju in nudili davčne in finančne olajšave za podjetja v prostocarinskih conah. Govorniki pa so v glavnem poudarili, da se morajo v starem pristanišču razvijati različne dejavnosti. Še posebej Cosolini je glede tega poudaril, da bi lahko v ta namen tudi spremenili ali celo premaknili (tudi delno) prosto-carinsko cono. A.G. U Kino &6RANA PR05EKU ! Danes ^ GLASBA V ŽIVO z ansamblom OAS I Kalamari specialitete na žaru Do sobote, 21. julija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Biancaneve e il cacciatore«. ARISTON - 17.00 »Quasi amici«; 18.45 »Young Adult«; Poletna Arena: 21.15 »Quasi amici«. CINECITY - 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 17.45, 20.30 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guar-diano della foresta«; 16.30, 17.25, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 20.10, 22.05 »Freerunner - Corri o muori«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leg-genda del cacciatore di vampiri 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Marina Abramovic - The artist is present«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Marilyn«; 18.15, 21.50 »Detachment -Il distacco«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.45, 19.50, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.20 »Lorax - Il guardiano della foresta«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.00, 13.10, 14.00, 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sinhro.)«; 10.30, 12.40, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 11.10, 19.40, 20.30, 22.30, 23.20 »Neverjetni Spider Man 3D«; 12.20, 14.30, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 »Mrha«; 13.00, 15.40, 21.00, 23.40 »Rock za vse čase«; 18.15 »Poslednja postaja«; 12.00, 16.05, 18.30, 20.40, 23.00 »Ledena doba 4«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Mission Impossible 4 - Protocollo fantasma«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Il cam-mino per Santiago«; Dvorana 4: 16.30, 18.00, 20.00, 22.15 »Il dittatore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.00 »Biancaneve e il cacciato-re«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Il cacciatore di vampiri 3D (dig.)«; Dvorana 3: 18.30, 21.30 »The Amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Una cena tra amici«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »The Amazing Spider-Man«. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 21. julija 2012 7 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni "pri danes, 21. in jutri, 22. julija Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ansambla Delovali bodo dobro založeni kioski Eksotični kiosk za mlade Danes naša Nevenka okrogli rojstni dan slavi. Vse najboljše ji kličemo pevke in vsi pri Stu ledi Čestitke Danes praznuje gospa NEVENKA KOZINA iz Domja 60. rojstni dan. Vse najboljše, mnogo veselja, zdravja in sreče ji želimo Vida in vsi sorodniki, ki jo imamo radi. Te dni je NORMA iz Mavhinj praznovala 70. rojstni dan. Prijateljici ji želita, da bi bila vedno tako nasmejana, prijazna in družabna. H Šolske vesti NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.0012.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da bo šola zaprta ob vseh sobotah v juliju in avgustu. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah ter v ponedeljek, 13. ter torek, 14. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH (Nanoški trg 2, tel. 040211119) sporoča, da bo tajništvo v četrtek, 16. in v petek, 17. avgusta, zaprto. M Izleti OPZ FRIDERIK BARAGA vabi na romarski izlet danes, 21. julija, na Sv. Vi-šarje, kjer bomo sodelovali pri sv. maši in Kranjsko Goro: kosilo, ogled muzeja v Liznjekovi domačiji in rojstne hiše Josipa Vandota (avtor priljubljenih zgodb o Kekcu), izvira Save, skakalnice Planica itd. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira od 14. do 19. avgusta izlet po Romuniji in Srbiji. Ogledali si bomo mnogo zanimivosti: Oradea, Cluj Napoca, rudnik soli Turda, Targu Mures, pravljično Transilvanijo s trdnjavskimi cerkvami in Zveza slovenskih kulturnih društev, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb vabita na koncerte mMSMMft wii® tm&s&m/ipm (dir. Nejc Sukljan) Danes, 21.7.2012, ob 21. uri, na Gradu sv. Justa v Trstu v okviru pobude Občine Trst »Trieste estate«, V primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Informacije na tel. št. +386 40 611 607 ali www.zskd.org. gradove, bivališče grofa Drakule, mesto Sighisoara, grad Bran, Brasov, grad Peleš, Bukarešto, romunski parlament, elektrarno Djerdap, narodni park Djerdap, Beograd, itd. Informacije: Dušan (+386)70407923 ali du-san.pavlica@siol.net. IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. HH Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. št.: 040229199. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Tel. 040-220605. GROZDANA IN EDO sta odprla osmico v Repnu. Tel. št.: 040-327472. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja, Medja vas 10. Tel. 040-208987. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Tel. št.: 349-7158715. Ü3 Obvestila SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Trstu zaprt ob ponedeljkih in petkih. AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je še nekaj prostih mest v poletnih centrih jasli, vrtec in osnovna šola ter v projektu »Šolski zvonec že zvoni«. Info urad@dijaski.it ali tel. št.: 040-573141. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: danes, 21. julija, ansambel »Oasi«, v nedeljo, 22. julija, ansambel »Old Stars«, v soboto, 28. julija, ansambel »Old Stars«, v nedeljo, 29. julija, ansambel »Souvenir«, v soboto, 4. avgusta, ansambel »360 Experience«, v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbene-ga Društva Prosek na Balancu. www.primorski.eu/bubnicmagajna/ MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM prireja danes, 21. julija, na vaškem trgu v Repnu 5. izvedbo tekmovanja s samokolnicami »Karjola Challenge«. Vpisovanje od 14. ure dalje, sledilo bo lepotno in hitrostno tekmovanje ob 16. uri ter ekstra tekmovanje za vse obiskovalce. V večernih urah nas bo zabaval ansambel Kraški Muzikanti; založeni kioski z jedačo in pijačo. Toplo vabljeni vsi veseljaki in ljubitelji »karjol«! MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja poletni center »Music, sport & fun«za otroke od 6. do 14. leta, od 23. do 27. julija. Za informacije pokliči tel. št.: 328-5761251. OPZ FRIDERIK BARAGA sporoča, da bo na Kontovelu oratorij: od 23. do 28. julija in od 30. julija do 4. avgusta. Vabljeni otroci iz osnovne šole in dijaki iz nižje srednje šole. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/B (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586. OBČINA ZGONIK sporoča, da bo na občini v Zgoniku v četrtek, 26. julija, ob 10.30 uri v prvem sklicanju potekala izredna seja občinskega sveta za razpravo na javnem zasedanju o predhodnem načrtu nove železniške proge za visoke hitrosti Benetke - Trst. GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. ZVEZA LEVICE - TRST vabi na praznik v ljudski dom »Canciani« v Pod-lonjerju (Ul. Masaccio, 24, avtobus št. 35 in 35/): v petek, 27. julija, ob 21. koncert skupin Myspace Invaders in Black Pope; v soboto 28. julija, ob 19.30 pred show dj set by Alice Murder, ob 21. koncert skupin Shock Rocket in Gravelead. Oba dneva odprtje kioskov ob 18. uri. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali in-fo@cheerdancemillenium.com. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabreži-na). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE Odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8.00). Odhod udeležencev iz gorišče občine je iz parkirišča v bližini kro-žišča v Rožni dolini ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pri- specSutete VSAK VEČER GLASBA V ŽIVO! Danes igra priznani ansambel dejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev. Za katerekoli informacije smo Vam na voljo na tel. št. 040-635626. 0 Prireditve DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CI-VI LISTI prireja od danes, 21. julija, do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.0020.00. KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA INTERCAMPUS na Gradu sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo danes, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost). V primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v Prosvetnem domu na Opčinah, informacije na tel. št. +386 40 611607 ali www.zskd.org. V nedeljo, 22. julija, bo koncert ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru slabega vremena ob isti uri v Taverni v Kopru). OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža prireja v sredo, 25. julija, ob 21.00 pri vodnjaku v Zgoni-ku - Frušovca koncert skupine »An-drejka Možina Quintet« (v primeru slabega vremena v prostorih kmetije Žigon); v ponedeljek, 30. julija, ob 21.00 v Vinoteki v Zgoniku koncert iz niza Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev; nastopila bosta soprana Ste-fania Antoniazzi in Elisabetta Corde-nons, spremljava Sonia Ballarin -klavir, na sporedu W.A.Mozart (v primeru slabega vremena v prostorih Kd Rdeča zvezda v Saležu). SŠKD TIMAVA vabi člane in prijatelje na prijeten večer v družbi humoristk Rite in Helene (Tatjana Turko in Valentina Štrajn). S šaljivimi in komičnimi prizori se bosta predstavili v sredo, 25. julija, ob 20.30 na prizorišču pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole -avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 335-6553150; 040-200123; 040299795. S Poslovni oglasi H Mali oglasi DAJEM V NAJEM od septembra dalje, opremljeno stanovanje v bližini Mon-tebella. Pokličite v večernih urah tel. št.: 347-7442294. DAJEM V NAJEM stanovanje na Op-činah: pritličje, dve sobi, dnevna so- ba, kuhinja s teraso, kopalnica, shramba, boks v kleti, z osebnim ogrevanjem in parkiriščem. Tel. št.: 040214309 ali pa 333-2130947. DAJEM V NAJEM stanovanje v Bo-ljuncu, 3. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, terasa, 2 spalni sobi, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 3356036609. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 340-2762765. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dve simpatični tigrasti mucki (samec in samica). Tel. št.: 040-213701. ODDAM NA OPČINAH (center) prostor s parkiriščem in skladiščem. Informacije na tel. št.: 040-211043. PRODAM več lesenih miz in stolic primernih za osmico ali podobno. Cena po dogovoru. Tel. št.: 3396312893. PRODAM KNJIGE za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini, trgovski zavod Ž. Zois v Trstu in licej F. Prešeren v Trstu, klasična smer. Tel. št.: 040208002. PRODAM KNJIGE za 3. razred elektronskega oddelka zavoda J. Štefan. Tel. št.: 040-4528575. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin Nabrežina. Tel. 334-6824002. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka bolnih oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3478601614. Prispevki V spomin na Silvia Veroneseja darujeta Alenka in Davorin z družinama 100,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V spomin na Silvia Veroneseja daruje Lilijana Kravanja 30,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. V spomin na dragega Joškota Morelja darujejo Liburnijci 350,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega svaka in strica Eliodora Gregorija darujejo Adriana, David in Miriam 100,00 evrov za Šolske sestre pri Sv. Ivanu (Trst). V spomin na Lauro Zerial por. Kofol darujeta Milojka in Sonja 25,00 evrov za SKD F. Prešeren. Ob 9. obletnici smrti Edija Ote darujeta žena Milojka in hči Sonja 40,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na strica Ninota Rosso darujeta Rado in Liliana 100,00 evrov za SKD Barkovlje. Za potresence v Emiliji darujeta sekciji VZPI-ANPI Boljunec 100,00 evrov in Dolina-Mačkolje-Prebeneg 100,00 t Violetta Ellero por. Ciuk Obveščamo, da bo pogreb z žaro v ponedeljek, 23. julija, ob 10.00 v boljunski cerkvi. Sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 21.7.2007 21.7.2012 Boris Laurica Vedno v naših srcih. Svojci 8 Sobota, 21. julija 2012 KULTURA LJUBLJANA FESTIVAL - Izjemen plesni večer v Križankah Bejart Ballet z odličnimi starimi in novimi deli Skupina predstavila tudi Sinkopo in slovito Posvetitev pomladi Samo on in nihče drug. Tako naj bi Maurice Bejart izbral svojega naslednika, Gila Romana, in svojemu nekdanjemu vrhunskemu interpretu prepustil svojo plesno dediščino. Skupino in koreografije. Pet let po smrti velikega koreografa je s plesno predstavo v ljubljanskih Križankah Gil Roman ponovno dokazal, da je bila Bejartova odločitev več kot osnovana. Ne samo, da skupina Bejart Ballet Lausanne ostaja na najvišji kakovostni ravni - sodi med redke ansamble, ki se lahko pohvalijo z brezhibno izvedbo -, novi umetniški vodja se tudi vse bolj uspešno vpisuje med sodobne koreografe. Za tokratni nastop v okviru Ljubljana Festival, kamor se ta izredni plesni ansambel zelo pogosto vrača, so izbrali vznemirljiv program. Po začetni Cantati 51, Bejartovi koreografiji na glasbo Johanna Sebastiana Bacha, so prikazali novejšo stvaritev, Sinkopo sedanjega umetniškega vodje, večer pa zaključili z delom, ki je v veliki meri pripomoglo, da se je Bejart zapisal med najbolj prepoznavne plesne ustvarjalce njegove generacije, s Prebujenjem pomladi na glasbo Stravinskega. V svoji dolgi karieri je legendarni koreograf ustvaril zelo različne balete. Kot je sam dejal na srečanju v Trstu februarja 1998 na predstavitvi baleta Mu- tations X, ki ga je poklonil Versaceju, je v kovčku njegovih stvaritev veliko dobrih del, nekaj slabih in peščica odličnih. Danes uprizarjajo predvsem slednje. Navdih je rad črpal iz glasbe in to najrazličnejše. Tako je ustvaril balete na izbrano glasbo velikih klasikov, kot so Bach, Beethoven, Mahler in seveda tudi Ravel, kot na tako imenovano lahko glasbo. Odličen je na primer balet The show must go on, navdihnjen s skladbami skupine Queen (tudi ta balet je že bil v ljubljanskih Križankah). V tokratni izbor je prišel eleganten poklon nesmrtni Bachovi glasbi s Kan-tato 51. V koreografiji, ki so jo krstno izvedli marca 1966, Bejart uporablja tudi nekatere elemente klasičnega baleta, prečiščena plesna zasnova pa izraža tudi religioznost glasbene osnove. Veliko živahnejša je Romanova koreografija Sinkopa (Syncope), ki jo sooblikuje glasba Citypercussion. O svojem delu, ki ga je skupina prvič izvedla 18. decembra 2010 v Lozani, je dejal, da se »sprehaja« med spomini in domišljijo oziroma postavlja vprašanje, kje so in če so meje. Svoje plesno razmišljanje pa je sicer zelo strog Gil Roman izpeljal igrivo, ironično v nekakšni igri med spoloma, ki jo vodijo ženske, medtem ko moški sanjarijo ... Plesni stil je sodobnejši, s čimer Roman potrjuje ugotovitev, da ni samo Prepričljiv utrinek iz nastopa skupine Bejart Ballet Lousanne ljubljana festival »zvesti čuvaj« Be-jartove zapuščine, temveč jo nadaljuje in razvija. Festivalsko občinstvo je bilo nad koreografijo navdušeno, tudi ker je bilo za odločno večino edina novost. Za zaključek impresivna Posvetitev pomladi (Pomladno obredje) z orkestrom Slovenske filharmonije in Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Luisa Gorelika. Gre za zelo znano delo Igorja Stravinskega, ki je v to glasbo prelil velik energijski naboj in ji vtisnil močan pečat prastarega poganskega doživljanja. Na to glasbo je Maurice Bejart leta 1959 ustvaril novo koreografijo, »izvirno« je izvajala slovita baletna skupina Sergeja Djagi-leva. Za koreografa je ta balet hvalnica združitvi moškega in ženskega, združbi neba in zemlje ter plesu življenja ali smrti. V gledalcu ta nenehni boj s končno združitvijo, izražen v energičnem in hkrati nežnem plesu, dovršeno podanem na odlično glasbo, zapusti močan vtis. Tudi ljubljansko občinstvo je ob zaključku četrtkovega nastopa svoje vtise preneslo v navdušeno ploskanje, ki se ni hotelo poleči. Sicer pa je takšen plesni, »večni« spopad med prvinskostjo in čustvi, med »temnimi in svetlimi« življenjskimi silnicami za gledalca enkratno doživetje. (bip) MITTELFEST - V Pordenonu predstava slavnega režiserja V Božanski komediji nekaj kreativnih Nekrošiusovih prebliskov TOMIZZEV DUH A la balcanica Milan Rakovac Ča dalje gre uvi demo-nacional treno, žvižgajoč na nas v njem, in na vse nas v tunelu stupidizirane kulture, se mi zdi da inteligent&rezoner&izobraže-nec, ne poje več »non mi arrendo«, temveč veselo dviže v nebo roke v novo-komponovanemu balkanskem kolu: na eni srbijanski filozofski fakulteti (!!!) v testu za vpis so vprašali kandidate - če tur-bofolk pevka Jelena Karleuša v pesmi omenja Sodomo in Gomoro, ali Jeruzalem in Nazaret... Qua diventa tutto tur-bofolk, cio mio! A mi, come mi (se diria a Pola), propio me piasi andar contraman, con-tracorrente, contrabando e contraban-diere; secondo mi, xe 'sta tradission re-pubblicana della Serenissima nelle vene. I još več naš slavinski dišpet. Smo bili siromahi, ma gospodari, bi reka Be-po Bratulič! I tako gledan živiti i pisati. A teško je biti balkanski pisac, jer hrvatski, slovenski, srbijanski i svi drugi knji-ževnici danas su tvorci i čuvari nacionalnih mitologija, a ne, na žalost, tvorci kulture i nacije. U jenen još su Uzvi-šeni - svi skupa proti partizani i ko-muništi: zatiraju najbolje nacionalne tradicije, une antifašistične, i tako de-laju na propasti samega srca i duše nacionalnih, narodnih, demokratskih ko-rijena svojih brižnih narodi! Naši didi, totalni narodnjaki, su morali najprija suoju dicu naputiti u naše narodnjačke stvari, u doba fašizma, a to je bilo puro preživlienje u suojen jeziku i kulturi. Bi pobrali u večer mla-detinu u našu hižu, pak ponjave na uok-na da squadristi z Badierne ne vide, pak ala njin štiti Pučki prijatelj i Danicu i govoriti narodne pisme i Gregorčiča i Nazora i Kačiča... Na ta zdrav subverzivni, skeptični model (pur ki smo morali šti-ti za lektiru službene pisce, (vržmo Še-nou i Prešerna, i Šolohova, Manna i Aragona... ) - su cierti kurajni maještri nas putili i kroz škuole, unuke naših di-di, kad je došla Slobuoda i Jugoslavija. Brzo smo kapili da Vlada - vlada, i da te sili učiti uno ča njuoj paše. I pak si spod banka štija Črnju i Balotu, Kosovela i Rebulu, Malapartea i Steinbecka i Bulgakova i Babelja i Grassa... Piše Darja Kocbek za Mladino: »Kulture, ki ne propadejo, izklesajo prostor za zaščito tistih, ki postavljajo pod vprašaj in izpodbijajo nacionalne mite. Umetnike, pisatelje, pesnike, aktiviste, novinarje, filozofe, plesalce, glasbenike, igralce, režiserje in odpadnike je treba tolerirati, da kultura ne zaide v katastrofo. Člani tega intelektualnega in umetniškega razreda, ki večinoma niso dobrodošli v poneumljajočih dvora- nah akademij, kjer prevladuje povprečnost, so preroki. Elite, ki imajo v rokah oblast, jih omalovažujejo in označujejo kot prevratnike, ker ne obožujejo sa-močaščenja, piše publicist in Pulitzer-jev nagrajenec Chris Hedges na portalu Truthdig... To so ljudje, ki nas silijo, da se soočamo z domnevami, s tistimi zadevami, ki vodijo do propada, če se jih ne lotimo razjasniti. Elite na oblasti razgaljajo kot votle in koruptivne, opozarjajo na neumnost sistema, ki temelji na ideologiji neskončne rasti, izkoriščanju in konstantnem širjenju... Človeške družbe prezrejo neprijetna dejstva, ki so ovira za samočašče-nje, naivno zaupajo v premočrtni napredek in zagotovljeno prevlado. To je tisto, kar je nacionalizem - laži, piše Hedges. In če narod izgubi zmožnost za razmišljanje in izražanje, če učinkovito utiša disidente, če meša dejstva in fik-cijo, umre,... če na univerzah velja prepričanje, da sta liberalistična ekonomista Milton Friedman in Friedrich Hayek za študente bolj pomembna kot Virginia Woolf ali Anton Čehov, postanemo barbari, svari Hedges. S tem si zagotavljamo lastno izumrtje....« Pisac koji drži do sebe mora, zato, stalno napadati na - glupost, jedinu sve-mirsku pojavu (by Krleža), mora biti kri-tičan bez milosti, napose kritičan prema samome sebi i svome narodu, osobito Najboljim Sinovima Naroda, koji, kad nam sjednu na hrbat, misle da su onom antičkome, božanskom empireju. TO je smisao KULTURE, zbaciti jahača s pleča, za njim dolazi drugi, i njega čemo zbaciti. I tako, samo tako čemo, vbogi osli, tako imenovani Narod, El Pueblo, malo pomalo doči do zbiljske demokracije, a to je Oblast Naroda: Ura je! Perche nell' Europa 'desso xe tutto a la balcanica; kuga z Balkana, munjeni i ladrunski nacionalizmi, jur su infetali sve čisto! Cussi che 'l novo fascismo eu-robalcanico domina anche nell'area culturale. I propio zato se moramo zbirati skupa, mi ča još nismo pogubili skrupule i skupnost i čovičnost: Liberal-populi-zam je groteskna varijanta naci-fašizma, i uno ča moramo je tornati nazda Krležu - kako ča su u Beogradu načinili o njemu strip (fumetto), Cankara, Voran-ca, Trubara, Kosovela, braču Polič, S.S.Kranjčeviča, Matoša, Vlačiča, Gun-duliča; svu najjaču kritičnu ideju južno-slavensku, i dati joj novi zamah. Isto tako, moramo i sami bolje naoštriti pera, i ne slušati zavodničke harmonije libe-ral-nacionalne goljufije, jer ona znači smrt naroda! V četrtek je Mittelfest igral v istem večeru nekatere od svojih najboljših kart in je zaradi sočasnosti dogodkov postavil občinstvo pred nujno izbiro: kdor je ostal v Čedadu, je lahko prisluhnil pravoslavnim spevom v izvedbi zbora moskovskega Pa-triarhata in monologu o umoru Johna Len-nona v izvedbi filmskega igralca Michele-ja Riondina, kdor se je odločil za porde-nonsko prizorišče, pa si je ogledal štiriur-no Božansko komedijo v režiji priznanega Ejmuntasa Nekrošiusa, ki že drugič gostuje v okviru tega festivala in je bil tudi prisoten v dvorani gledališča Verdi. Litovski režiser najraje črpa navdih iz literarnih predlog z veličastnim predznakom; nastale so tako odrske postavitve Goethejevega Fausta, Tolstojeve Ane Karenine, Idiota Fjodra Dostojevskega (ki je gostovala pred dvema letoma na Mittelfe-stu), tokrat pa Dantejeva Božanska komedija, ki je bila med omenjenimi verjetno največji dramaturški in uprizoritveni izziv. Nekrošius se je (hote?) spotaknil ob razdrobljenost priredbe obširne snovi; tekst je izbor verzov s postopno, vedno radikalnejšo selekcijo ključnih prehodov od pekla do rajskih vrat, v katerem je dodatno ojačil fragmentirano naravo zaporedja različnih sporočil in podob s svojo značilno stilistično težnjo k ustvarjanju gestualno in simbolično natrpanih situacij. Pekel se na primer spremeni v galerijo oseb in kratkih vtisov, ki ostajajo na površju in med katerimi je težko najti dovolj koherentno povezavo. Poleg ponavljajočih se gibov in zvokov se rdeča nit predstave vije okrog osnovne poante Dantejeve mojstrovine, oz. idealnega prekoračenja meje med življenjem in smrtjo, kar se v predstavi izraža z motivom dopisovanja z onostranstva preko pisem (ki jih grešniki zaupajo poštnim nabiralnikom brez podlage), razglednic, z branjem knjige Božanska komedija, ki je stalno na odru in jo režiser na koncu, simbolično postavi kot vezni člen med zemljo in nebesi, razdaljo, ki se je ne da zapolniti. Kot v pesnitvi se tudi v predstavi vse povezujeta dva »vodiča«, Vergil in ljubljena Beatrice, ki nima kril angela, temveč svobodnega galeba. Ona pospremi Danteja skozi sen v nadnaravno epopejo, ki se odvija v senci metafizične sfere na sceni in ob prepletanju pretežno romantične glasbene kulise na posnetkih, igranje klavirja v živo na odru pa spremlja »koreografsko« podane besede (v litovščini z italijanskimi nadna-pisi) kot v neskončnem recitalu. Čeprav se vzpon v Nebesa obarva s postopno bolj liričnimi notami, je predstavo zaznamovala bolj radikalna režiserjeva odpoved poetičnosti besedila. Protagonista sta glavna nosilca tega koncepta z načinom podajanja teksta, ki se nikakor ne zgleduje po ekspresivnem pripovedovanju v italijanskem stilu. Odčaran pogled ojačijo še občasne didaskalije z obrazložitvijo alegorij, a tudi z biografskimi drobci iz življenja avtorja, kot je srečanja njegove žene z večno in nemogočo pesnikovo ljubeznijo Beatrice. V Nekrošiusovi predstavi je pekel kraj, kjer se lahko tudi smeješ in se nekateri prizori »vrtijo« v slogu nemega filma, kjer verniki pojejo Let it be in nežna Pia de Tolo-mei histerično zaupa spomin na svoje ime vetru, ki jo premetava. Režiser ne prizanese niti Paolu in Francesci; predstavlja ju kot šolarčka, ki nenehno podčrtujeta besede usodne knjige in prosita slavna Danteja in Vergila za avtogram. Simbolični gibi Nekrošiusovega gledališča napolnjujejo dogajanje kot dolga vrsta zlogov, ki ne doseže dovolj prodorne in povezane oblike izražanja. Predstava prepriča bolj zaradi posameznih, kreativnih umetniških prebliskov: Beatrice, ki kot porcelanasta podobica igra na violino ob vznemirljivi spremljavi velikega bobna, ljudje v brezizhodnem limbu, ki udarjajo z glavo v zid, večstoletno nasledovanje na skorumpiranem papeškem prestolu s skladanjem stolov in blazin, končno aktualno kritična nota v političnem spevu o propadu Italije, kjer se vsi skrivajo za papirnatimi maskami. Rossana Paliaga Vikend na Mittelfestu Vremenske napovedi niso naklonjene sklepnemu delu letošnjega Mittelfesta, zato se bodo v primeru dežja predvideni dogodki odvijali na spremenjenih lokacijah. Eden najbolj pričakovanih viškov festivala, to je današnji nastop plesalke Eleonore Abbagnato in drugih prvakov evropskih baletnih ansamblov, ki bodo protagonisti slavnih ruskih baletov Sergeja Djagileva s klasičnimi koreografijami Petita in Lifarija ter sodobnejšimi prijemi, bo na v videm-skem gledališču Giovanni da Udine. Pred gala večerom mednarodno priznanih plesalcev se bo sobotni program pričel v znamenju zadnjega glasbenega poklona Beatlesom s češkim jazz glasbenikom Milanom Svobodo, ki bo oživel vzdušje praške pomladi, ki jo je spremljala ravno glasba liverpoolskega benda. Češko narodno gledališče pa bo predstavilo svojo interpretacijo sodobnega teksta Davida Harrowerja o nasilju nad mladoletniki Blackbird. Nedeljski spored se bo pričel dopoldne z Bachovimi moteti, zaključil pa z romantičnim programom sklepnega koncerta Mariborskega mednarodnega orkestra 2012. (ROP) / DNEVNE NOVICE Sobota, 21. julija 2012 9 ITALIJA - Milanska borza v rdečih številkah Monti: finančna kriza tudi posledica politične negotovosti Naraščajoče težave v Španiji pogojujejo celotno območje evra FRANKFURT - Evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile s padci indeksov, predvsem zaradi skrbi povezanih s širjenjem dolžniške krize evro območja. Nedolgo potem, ko so finančni ministri območja evra potrdili paket pomoči za reševanje španskih bank, je namreč španska regija Valencia zaprosila vlado za pomoč. Evro je v trgovanju padel na dvoletno dno. Finančni ministri držav v območju evra so na telefonski konferenci pričakovano potrdili program do 100 milijard evrov pomoči za španske banke. Najprej bo iz začasnega reševalnega sklada Španiji na voljo 30 milijard evrov, ki jih bo lahko porabila v primeru nujnih in nepričakovanih finančnih potreb. Španska vlada je sicer nekoliko omilila napoved padca bruto domačega proizvoda. Špansko gospodarstvo se letos ne bo skrčilo za 1,7 odstotka, temveč za 1,5 odstotka, recesija pa bo vztrajala še celo prihodnje leto. Brezposelnost naj bi letos dosegla 24,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več od prejšnje napovedi Madrida. Povečujejo se tudi finančni pritiski na Španijo. Španski osrednji borzni indeks Ibex je zaradi tega izgubil 4,2 odstotka. Podobno je izgubila tudi milanska borza, kar upravičeno skrbi predsednika italijanske vlade Maria Montija. Skrbijo ga sicer ne toliko dogajanja na borzi, ki se lahko Predsednik italijanske vlade Mario Monti je upravičeno zaskrbljen ansa kmalu popravijo, kot pa stanje italijanskega gospodarstva, ki je po Montijevem mnenju tudi posledica naraščajoče politične negotovosti v državi. Pariški indeks CAC 40 je izgubil 2,14 odstotka in trgovanje sklenil pri 3193,89 točke. V Frankfurtu je indeks DAX zdrsnil za 1,90 odstotka na 6630,02 točke, londonski indeks FTSE 100 pa je trgovanje sklenil 1,09 odstotka pod izhodiščem pri 5651,77 toč-ke.Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je izgubil 2,66 odstotka in se oblikoval pri 2238,13 točke. Kljub dobrim poslovnim rezultatom ameriških družb Google in Microsoft pa se tudi indeksi na newyorški borzi Wall Street gibljejo v rdečih številkah. Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 0,80 odstotka in se giblje okrog 12.839 točk, tehnološki indeks pa se je znižal za 1,03 odstotka na 2935 točk. Širjenje krize v Španiji pa je znižalo cene črnega zlata. Cena teksaške lahke nafte z dobavo v avgustu se je znižala za 1,34 dolarja na 91,638 dolarja za 159-litrski sod, severnomorska nafta brent z dobavo v septembru pa se je pocenila za 1,12 dolarja na 106,68 dolarja. Včeraj je na dvoletno dno padel evro, popoldne pa je bilo treba za en evro treba odšteti 1,2144 dolarja. Na borzi v Frankfurtu je trenutno vreden 1,2165 dolarja, kar je 0,87 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,2200 dolarja, medtem ko je bil v četrtek pri 1,2287 dolarja. (STA) DENVER - Med premiero najnovejšega filma o Batmanu 24-letnik streljal na publiko v kinodvorani Dvanajst mrtvih in štirideset ranjenih DENVER - V kinodvorani v kraju Aurora blizu Denverja v ZDA je med premiero najnovejšega filma o Batmanu prišlo do streljanja, pri čemer je bilo ubitih 12 ljudi, 40 jih je bilo ranjenih. Policija je po napadu prijela osumljenca, ki je po doslej znanih podatkih deloval sam in ni povezan s katero od terorističnih organizacij. Nasilje je v dvorani izbruhnilo okoli 00.30 po krajevnem času, ko je na oder dvorane med nočno premiero filma o Batma-nu z naslovom Vzpon Viteza teme stopil zamaskiran oborožen neznanec. Po navedbah prič je ob tem izpustil neke vrste plinsko bombo, čemur sta sledila zvok uhajanja plina in dimna zavesa, oborože-nec pa je začel streljati po dvorani. Pri tem je ustrelil 12 ljudi, 40 jih je bilo ranjenih. Policija je sprva sporočila, da je v napadu umrlo 14 ljudi, kasneje so število smrtnih žrtev znižali na 12. Mediji so sprva poročali o dveh napadalcih, a je policija nato sporočila, da ni dokazov, da sta v napadu sodelovala dva človeka. Policija je osumljenca za streljanje po incidentu prijela za dvorano. Po poročanju ameriške medijske hiše ABC gre za 24-letnega krajana Aurore Jamesa Holmesa. Po podatkih ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) osumljenec ni povezan s katero od terorističnih organizacij. Napadalec je imel po navedbah prič v času napada pri sebi tri kose orožja ter je nosil neprebojen jopič in plinsko masko. Policija pa je sporočila, da so ob aretaciji pri njem našli puško, pištolo in plinsko masko, medtem ko naj bi bil tretji kos orožja, pištola, še v kinodvorani. Osumljenec se ob aretaciji ni upiral. Osumljenec je ob aretaciji omenil, da so v njegovem stanovanju »morda eksplozivne snovi«. Policija je med preiskavo ugotovila, da je v njegovem stanovanju nameščeno »prefinje-no eksplozivno telo«. Tam so našli še vrsto vnetljivih in eksplozivnih snovi. Ameriški predsednik Barack Obama je v odzivu na tragedijo dejal, da je pretresen in žalosten. »Michelle in jaz sva pretresena in žalostna zaradi grozljivega in tragičnega streljanja v Koloradu,« je v sporočilu za javnost navedel ameriški predsednik. Ob tem je zagotovil, da bo njegova administracija storila vse, da v teh hudih časih pomaga ljudem v Aurori. Storili bodo tudi vse, da bo tisti, ki je odgovoren za napad, odgovarjal roki pravice. Obama je kasneje odpovedal predvideni govor v okviru predvolilne kampanje in svoj govor raje posvetil tragediji. »Tako nasilje, tako zlo je brezčutno,« je poudaril. V New Yorku pa so po napadu po- ostrili varnostne ukrepe. »Čeprav ne vemo, zakaj nekdo drugemu vzame življenje, vemo, zakaj je vredno živeti,« je v nagovoru množici na Floridi dejal Obama. Po napadu v ZDA so v Parizu odpovedali za včeraj popoldne napovedano premiero filma Vzpon Viteza teme, ki naj bi bila na znamenitih Elizejskih poljanah. Newyorška policija pa je sporočila, da so po napadu poostrili varnostne ukrepe v ki-nodvoranah, kjer predvajajo najnovejši film o Batmanu. Prizorišče včerajšnjega streljanja je le dobrih 30 kilometrov oddaljeno od srednje šole Columbine, kjer sta leta 1999 dva dijaka ustrelila 13 ljudi in jih 24 ranila, nato pa storila samomor. (STA) Na fotografiji zgoraj ubijalec James Holmes, desno prizorišče atentata ansa NEW YORK - Asad pripravljen zapustiti oblast »na civiliziran način« Varnostni svet ZN potrdil podaljšanje 300-članske misije opazovalcev v Siriji NEW YORK/DAMASK - Varnostni svet ZN je včeraj, potem ko mu to v četrtek ni uspelo, vendarle potrdil 30-dnevno podaljšanje 300-članske misije opazovalcev v Siriji, ki bi ji mandat potekel včeraj. V Siriji se je po črnem četrtku, ki je bil najbolj krvav dan od začetka vstaje marca lani, nadaljevalo nasilje in terjalo nove žrtve. VS ZN je včeraj soglasno potrdil predlog britanske resolucije o podaljšanju misije neobo-roženih opazovalcev Unsmis za »dokončnih« 30 dni, razen če bodo vladne sile umaknile težko orožje in se bodo razmere dovolj izboljšale za varno nadaljevanje dela misije. Glede tega bo v 15 dneh VS ZN poročal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, posledično pa bodo članice pripravljene razmisliti o novem podaljšanju. Mandat Unsmisu so sicer podaljšali tudi z upoštevanjem predlogov Bana, ki je opazovalce umaknil v Damask, ker je njihovo delo postalo prenevarno. Resolucijo so pozdravili vsi veleposlaniki stalnih članic VS ZN, čeprav si njeno besedilo razlagajo različno. Za Rusijo to pomeni nadaljevanje dela misije, za ZDA pa začetek organiziranega umika. Veleposlanica ZDA pri ZN Susan Rice je ob tem napovedala, da se bodo ZDA poslej manj osredotočale na delo z VS ZN, ki je v slepi ulici, in bolj na delo z opozicijo ter več kot 100 državami prijateljicami Sirije. Članice VS ZN so imele pred včerajšnjim glasovanjem pred seboj dva predloga resolucije za podaljšanje mandata dela Unsmis. Poleg britanskega tudi pakistanskega, ki je predvideval podaljšanje misije za 45 dni brez pogojevanja novih podaljšanj. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je v četrtek trdil, da podpira pakistanski predlog, vendar pa je bilo na koncu podaljšanje misije za Rusijo pomembnejše. Čurkin je včeraj dejal, da bi lahko bilo podaljšanje mandata sprejeto že v četrtek, če nekatere države ne bi vztrajale pri nesprejemljivih elementih. Rusija in Kitajska sta vložili veto na četrtkov predlog resolucije Velike Britanije, Francije, ZDA, Nemčije in Portugalske, ker se je ta sklicevala na sedmo poglavje ustanovne listine ZN, ki omogoča tudi uporabo sile. Pritoževali sta se tudi nad njeno pristranskostjo proti vladi v Damasku. V Siriji se je dogajanju na diplomatskem parketu navkljub nadaljevalo nasilje. Po vsej državi naj bi bilo po navedbah aktivistov včeraj ubitih skoraj 100 ljudi, potem ko je država v četrtek doživela najbolj krvav dan od začetka vstaje marca lani. V četrtek naj bi bilo namreč ubitih več kot 300 ljudi. Od začetka nemirov je bilo v Siriji ubitih že več kot 17.000 ljudi. V zadnjih dneh spopadi med sirskimi vladnimi silami in uporniki sicer potekajo zlasti na območju Damaska, o bojih pa poročajo tudi iz Homsa, Ale-pa, Idliba in Hame. Strani sta včeraj odprli še novo fronto, in sicer na področju religije. Opozicija je namreč včeraj razglasila za prvi dan svetega meseca ramadan, medtem ko je sirska vlada za njegov začetek določila današnji dan. Za posledicami poškodb pa je včeraj umrl vodja sirske nacionalne varnosti, general Hišam Ihtiar, ki je bil ranjen v sredini eksploziji v sirski prestolnici Damask. Ihtiar je bil skupaj z notranjim ministrom Mohamedom al Šaro ranjen v eksploziji bombe, v kateri so bili tako ubiti obrambni minister Daud Radžiha, svak sirskega predsednika Bašarja al Asada, Asef Šavkat in vodja kriznega centra za zatrtje proti-režimskih uporov, general Hasan Turk-mani. Ruski veleposlanik v Franciji Aleksander Orlov je medtem za radio Radio France International izjavil, da je sirski predsednik Bašar al Asad pripravljen prepustiti oblast, a samo na »civiliziran način«. Kot je dodal Orlov, je al Asad sprejel načrt za prenos oblasti, ki so ga svetovne sile dorekle v Ženevi, in imenoval predstavnike za pogovore z opozicijo. (STA) 30.000 beguncev v zadnjih dveh dneh ŽENEVA - V Libanon je samo v zadnjih 48 urah pribežalo do 30.000 sirskih beguncev. »Na tisoče Sircev se je včeraj zateklo v Libanon. Po različnih poročilih je v zadnjih 48 urah v to državo pribežalo od 25000 do 30.000 ljudi,« je v Ženevi dejala tiskovna predstavnica Visokega komi-sariata ZN za begunce (UNHCR) Melissa Fleming. Dodala je, da številni še naprej prihajajo tudi v Jordanijo, Turčijo, poleg Libanona pa se vse več Sircev zateka tudi v Irak. Nasilje v Siriji je nov vrhunec doseglo v četrtek, ko je umrlo več kot 300 ljudi, kar so že označili za najbolj krvav dan, odkar so se pred 16 meseci začeli upori proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Ob tem je visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres izrazil zaskrbljenost nad položajem sirskih beguncev in civilistov, ki jih ujelo nasilje v Damasku, vključno s številčno iraško populacijo. Ob tem so pri UNHCR poudarili, da nimajo natančne številke razseljenih oseb v Siriji, vendar ocenjujejo, da je moralo od začetka protirežimskih protestov v Siriji svoje domove zapustiti milijon ljudi. Desetine milijonov plača direktorice yahoo NEW YORK - Nova glavna izvršna direktorica spletnega podjetja Yahoo Melissa Mayer bo za opravljanje svojega dela v prihodnjih letih prejela več kot 59 milijonov dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. En milijon bo vredna njena plača, 30 milijonov dolarjev pa bo dobila v enkratnem znesku, če bo pri Ya-hooju ostala pet let. Ob omenjenih zneskih bo Mayerjeva upravičena še do dveh milijonov dolarjev nagrade in 12 milijonov v obliki delnic in delniških opcij. S 14 milijoni dolarjev ji bo Yahoo poplačal del denarja, ki ga je izgubila z odhodom od Googla. Po navedbah tiskovne predstavnice Yahooja Dane Lengkeek bo letos Mayerjeva v žep pospravila največ 5,4 milijona dolarjev. Predhodnik Mayerjeve pri Yahooju Scott Thompson je imel sklenjen 27 milijonov dolarjev vreden plačni paket. Mayerje- vi je moralo podjetje ponuditi več dodatnih možnosti zaslužka, da bi jo zvabili od internetnega velikana Google, kjer je delala zadnjih 13 let. Mayerjeva je že šesta glavna izvršna direktorica Yahooja v petih letih. Prej je bila 20. uslužbenka Goo-gla po vrsti in nekaj časa tudi boljša polovica soustanovitelja in danes glavnega izvršnega direktorja Larry-ja Pagea. Delala je kot podpredsednica za nove proizvode. L ZLATO (999,99 %%) za kg 41.857,66 € +87,15 SOD NAFTE (159 litrov) 91,56 $ +0,13 ■ EVRO 1.2200 $ -0,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. julija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 20.7. 19.7. ameriški dolar 1,2200 1,2287 japonski jen 95,86 96,51 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,570 25,331 danska krona 7,4394 7,4387 britanski funt 0,77835 0,78300 madžarski forint 285,97 284,05 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6959 poljski zlot 4,1626 4,1584 romunski lev 4,5995 4,5750 švedska krona 8,4540 8,5045 švicarski frank 1,2009 1,2010 norveška krona 7,4230 7,4755 hrvaška kuna 7,5060 7,5150 ruski rubel 39,0160 39,3100 turška lira 2,2075 2,2129 avstralski dolar 1,1739 1,1775 braziljski real 2,4636 2,4806 kanadski dolar 1,2323 7,8317 kitajski juan 7,7775 7,8317 indijska rupija 67,5330 67,6340 južnoafriški rand 10,0778 10,0178 1 0 Sobota, 21. julija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Degradirani osrednji mestni trg Travnik se lomi Po njem se valjajo težki kamni, ki so se odlomili od kamnitih robnikov - Večkrat zakrpano . . . cesto namerava občinska uprava na novo tlakovati z bolj zanesljivimi porfirnimi kockami Mo*®r'st ostaja v komi, i J J r Mladi motorist Angelo Siega, 1 Do včeraj se še ni našel nihče, ki bi več kilogramske kamne odstranil s trga; lomijo se pod težo vozil foto ide Angelo Slega, ki se je v četrtek hudo poškodoval v prometni nesreči v goriškem predmestju, ostaja v komi. Njegovo zdravstveno stanje je stabilno. 23-letni Siega se je s svojim motorjem (na fotografiji) zaletel v avtomobil med vožnjo po Majnicah v smeri Gorice. Do nesreče je prišlo na križišču pred rampo, ki povezuje Majnice in lo-čniški most: z vso silo je trčil v avtomobil 62-letnega Novogoričana, ki se je peljal v isto smer, ko je le-ta po desnem ovinku zaradi gostega prometa upočasnil vožnjo. Reševalci so takoj ugotovili, da je mladenič v kritičnem stanju, zato so poskrbeli, da so ga s helikopterjem odpeljali v Videm, kjer so ga na oddelku za oživljanje sprejeli s pridržano prognozo. V prid vozlišču pri San Polu Železniško vozlišče v tržiški četrti San Polo je treba ločiti od načrta visokohi-trostne železnice, v kolikor za razliko od splošnega načrta je ureditev železniškega prometa skozi to vozlišče nujno potrebna v vidiku pospeševanja železniških prevozov in nima uničevalnega učinka, ki ga visokohitrostni železnici pripisujejo njeni nasprotniki. Izločitev vozlišča iz splošnega načrta je v trži-škem občinskem svetu zahtevala Komunistična prenova z resolucijo, ki jo je leva sredina - z nekaterimi odstopi iz vrst DS in SEL - izglasovala. Na tej osnovi bo morala županja Silvia Altran zahtevati od dežele FJK specifični načrt za prekvalifikacijo železniškega vozlišča in proge pri San Polu. Travnik se lomi. Da se njegova obnova ni rodila pod srečno zvezdo, je znano. Ni zato naključje, da ga mestna uprava tudi po zaključku del ni »krstila« s slovesnostjo in z njim ravna kot s siroto ali z nezaželenim otrokom. Je nikogaršnja zemlja. Drugače si ne moremo razložiti, kako se lahko po šestih dneh še vedno po trgu valjajo več kilogramski kamni, ki so se ob dogajanju izpred enega tedna odlomili od kamnitih robnikov. Do včeraj se še ni našla usmiljena roka, ki bi jih odstranila; našel se je samo nekdo, ki jih je premaknil s cestišča, zato da se ne bi vanje zaleteli udeleženci v prometu in povzročili škodo na vozilu. Kaj pa če se vanje na novi lokaciji zapiči kolo? Razpadajoči videz Travnika je še bolj nerazumljiv spričo napovedi mestne uprave, da želi iz njega narediti središče družabnega dogajanja. Na Travniku je marsikaj nerazumljivega. Kako si razlagamo, da je osrednji mestni trg tako degradiran, čeprav je minilo le poldrugo leto od odhoda delavcev. Nič ne velja tisočletna izkušnja pri tlakovanju trgov in cest? Nihče ni načrtovalcev poučil, da kamniti robniki, s katerimi so uokvirili Travnik, ne prenesejo teže vozil? Pošteno se je uštel, kdor je računal na to, da bo prepoved parkiranja odvračala prestopnike. Ko bi temu bilo tako, ne bi naknadno namestili kamnitih odrivačev, ki preprečujejo, da se avtomobili podijo po pešcem in kolesarjem namenjeni ploščadi. Na mestu je tudi, da podvomimo v kakovost uporabljenega kamna in opravljenega dela. Perverzen je sistem, ki javne uprave obvezuje, da gradbena dela zaupajo podjetjem, ki ponudijo najvišji popust na izklicni ceni. Tudi visoki popust ima svojo »ceno«. O tem zgovorno priča neprestano krpanje ceste, ki teče vzdolž trga, pred travniško cerkvijo. Redno se tam pojavljajo delavci občinske cestne službe, ker se ploščice rade odlepljajo od svoje podlage. Ugotovili so, da je bila namestitev podolgovatih in nagubanih ploščic napaka. Župan napoveduje, da bo cesta na novo tlakovana, morda z bolj zanesljivimi porfirni-mi kockami. O izbiri materiala bo odločala tehnična komisija, ki naj bi jo že snovali v občinskih uradih. »Kdaj?« smo včeraj vprašali župana. »Ko bo dokončana grajska vzpe-njača,« je bil njegov odgovor. Seveda, grajska vzpenjača, a to je že druga zgodba. (ide) GORICA - Na zatožni klopi mladina pod vplivom alkohola Ofenziva proti vandalom Gostince ter upravitelje trgovin in marketov bodo opozorili, naj preverjajo starost kupcev alkoholnih pijač, lastnike javnih lokalov pa, naj ne izročajo steklenic Prevrnjeni stebrič na Travniku bumbaca V Gorici je vse več primerov vandal-skih izgredov, hrupa in neomikanega obnašanja, zlasti v večernem in nočnem času. Krivci naj bi bili predvsem mladi pod vplivom alkohola. Tako so včeraj ocenili na prefekturi, kjer je zasedal pokrajinski odbor za red in javno varnost; ob prefektinji Augusti Marii Marrosu in županu Ettoreju Romoliju so se zasedanja udeležili še visoki predstavniki policije, karabinjerjev in finančne straže. Po eni strani so ugotavljali, da se je zmanjšalo število kaznivih dejanj, ki povzročajo največ socialnega alarma, po drugi strani pa, da je narasla zaskrbljenost zaradi vandalov in hrupa. Na prefekturi so zato sklenili, da bodo okrepili nadzor nad mladimi, ki bi pregloboko pogledali v kozarec oz. steklenico, ter nad ob- jestneži ali neolikanci, ki bi lomastili po ulicah in trgih. V ta namen bodo lastnike javnih lokalov ter upravitelje trgovin in marke-tov opozorili, naj ne prodajajo alkoholnih pijač mladim pod 16. letom starostim kakor zapoveduje 689. člen kazenskega zakonika; obvezno morajo zato preverjati osebne dokumente. Za gostince in upravitelje lokalov bo veljalo tudi priporočilo, naj ob nakupu ne izročajo steklenic, ki jih nato razbite najdeva-mo po ulicah in trgih. O tem, da so se vandalski izpadi pomnožili, govori kronika zadnjega meseca. Neznanec se je znesel nad umetniškim stolom, ki sredi Travnika vabi obiskovalca, naj se zagleda na »rano« v grajskem griču zaradi gradnje vzpenjače. Policiji znan moški je nato Travnik pomazal z napisom »Naš Tito«. Bronastemu kipu Carla Michelstaedterja v Ra-štelu je neznanec odtrgal klobuk, ki so ga našli v Ulici Crispi. V obnovljenem Drevoredu DAnnunzio so ravno tako neznane osebe poškodovale nekaj zabojev za odpadke. Štirje mladeniči so preskočili ograjo stadiona na Rojcah, s štirikolesnikom, ki so ga tam našli, pa so se podili po zelenicah in progi ter se nazadnje zaleteli v ograjo in jo poškodvali. Zadnja žrtev bolj ali manj treznih vandalov je bil kamniti stebrič pred palačo prefekture: mladenič - po vsej verjetnosti ni bil sam - je sedel na verigo in z vztrajnim guganjem povzročil, da se je stebrič prevrnil, veriga pa se je pretrgala. Stebrič je nekaj dni ležal na boku, danes pa ima na sebi trajne znake padca. (ide) GORICA - Sodni postopek zaradi smrti Carmineja Vitaleja Priče pritrjujejo obrambi, razsodba bo znana jeseni Pred goriškim sodnikom za predhodno obravnavo se je v četrtek nadaljevalo zaslišanje prič v sodnem postopku zaradi smrti 56-letnega prostovoljca civilne zaščite Carmineja Vitaleja. Umrl je aprila 2009v tragičnem padcu s strehe hale ob sedežu civilne zaščite v Ulici San Michele v Štandrežu. Bil je pri priči mrtev. Na zatožni klopi sedita koordinator prostovoljcev civilne zaščite Giacomo Preite in poveljnik mestnih redarjev Marco Muz-zatti, ki je tedaj bil odgovoren za občinsko sekcijo civilne zaščite. Sodnik je zaslišal osem prič, od tega šest prostovoljcev, ki so bili na sedežu civilne nesreče na dan, ko se je nesreča pri- petila, ter še uslužbenca občine in dežele FJK, ki se ukvarjata s civilno zaščito. Pričevanja prostovoljcev so v glavnem potrdila dosedanje ugotovitve: Vitale naj bi se na lastno pest povzpel na streho hale, ki ni bila podvržena vzdrževalnim delom, zato ni bilo razloga, da bi se tam zadrževal; dela so potekala na sedežu civilne zaščite, ki stoji ob hali. Usodna naj bi mu torej bila napačna ocenitev potreb. Po četrtkovi obravnavi se bo postopek nadaljeval 26. julija, ko bosta zaslišani še dve priči: uslužbenec občine in prostovoljec civilne zaščite. Sodnik za predhodno obravnavo je od namestnika državnega tožilca zahteval dodatno preiskovanje, na podlagi katerega bo razsodil. Izid zahtevanega preiskovanja bo znan čez slaba dva meseca; sodnikova odločitev je zato napovedana za 18. september. Odločiti se mora o tem, če bodo sodili Muzzattiju, in se izreči o zahtevi po skrajšanem postopku Preitejevega odvetnika Alberta Tarlaa. Za tožilca je k tragični nesreči prispevalo nespoštovanje pravil o varnosti v delovnem okolju. Za obrambo pa nikomur ne gre naložiti odgovornosti za Vitalejevo smrt: na delu so bili prostovoljci (niso bili zaposleni delavci), nesrečni Vitale pa se je na lastno odločitev povzpel na streho hale. Dosedanje priče so trditve obrambe potrdile. (ide) Na kraju tragične nesreče bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. julija 2012 1 1 GORICA-NOVA GORICA - Združevalna moč Trga Evrope - Transalpine Magnifico bo oživil dobro prakso Koncertov na meji Igor Komel: Koncerte je pokopala desnica - Pavla Jarc: Na trgu obeh mest je težko organizirati prireditev Trg Evrope oziroma Transalpina, simbol somestja obeh Goric in njuna naj-stičnejša skupna urbana točka, se je v preteklosti večkrat skušalo uveljaviti tudi kot stičišče prebivalcev obeh mest. Bile so razne, predvsem kulturno obarvane pobude - tiste, ki niso bile zastavljene zgolj za ozek krog občinstva, so se celo uspele obdržati nekaj let zapored, a so, žal, tudi te po določenem času zamrle. Posamezni dogodki se na kamnitem Vecchietovem mozaiku sicer še vedno odvijajo, a to je zdaleč premalo, da bi lahko govorili o tem, da je trg - mesti se doslej nista uspeli dogovoriti niti glede skupnega imena -postal novo središče obeh mest, na kar se je upalo ob njegovem nastanku leta 2004, ko je Slovenija prav tam z osrednjo državno prireditvijo simbolno vstopila v Evropsko unijo. Kljub temu še se najdejo ljudje, ki verjamejo v združevalno moč trga. Tako bo 30. avgusta na njem glasbeni dogodek, ki bo marsikomu priklical v spomin odmevne Koncerte na meji. Sredi trga bodo ponovno namestili oder, protagonist na njem pa bo popularni slovenski pevec Magnifico. Mednarodni festival umetnosti Ar-hipelag, prihod betlehemske luči miru, skupni prižig novoletnih lučk, skupna krvodajalska akcija Gorice in Nove Gorice in pa Koncert na meji, to je le nekaj dogodkov, ki so se v preteklih letih zvrstili na Trgu Evrope in ki so tam doživeli več kot eno izvedbo. Trije od petih naštetih so že zamrli. Med tistimi, ki je privabljal nekaj-tisočglavo množico, je bil ravno Koncert na meji v organizaciji kulturnih domov iz Gorice in Nove Gorice. Prvič so ga izvedli leta 2004, ko je nastopil Goran Bregovic, po šestih ponovitvah, na katerih so se zvrstili Elisa in Tinkara, Mercadonegro, Alice, Zoran Predin, Oliver Dragojevic, Martina Feri, Lara Zigante, I Nomadi in Avtomobili pa je zadnjič zazvenel leta 2009 z nastopom latino pevke Benicie Cardenas. »Festival Koncert na meji je zamrl zato, ker goriška občina s prihodom desne sredine na oblast ni več pokazala interesa do te manifestacije. Župan Ettore Romoli je takrat dejal, da koncertov na "Brancatijevem" trgu ne bo delal. Finančna sredstva sicer so: tako v Gorici kot v Novi Gorici se vrsti še in še koncertov,« je razloge za zaton pojasnil idejni oče Koncertov na meji Igor Komel, direktor Kulturnega doma Gorica. Kot dodaja direktorica novogoriškega Kulturnega doma, Pavla Jarc, obstajajo tudi t.i. tehnični razlogi, zakaj organizacija kakšne prireditve, še zlasti koncerta na Trgu Evrope, ni mačji kašelj. »Če se tam želi profesionalno izpeljati kulturni dogodek, koncert, je treba pripeljati oder, elektriko, izdelati je treba elaborat, poskrbeti za zaporo ceste, čiščenje, dovoz WC-jev ... Že samo za to gre mimogrede 10.000 evrov. Če bi tam že bila vzpostavljena infrastruktura za kulturne dogodke, bi bilo vse drugače. To je po mojem prepričanju pomemben vidik, zakaj na tistem mestu ni več kulturnega dogajanja, kot ga je sicer,« opozarja Jarčeva. Transalpina - Trg Evrope bo 30. avgusta po dolgem času znova gostil znano Magnifico bo pred goriško-novogoriško publiko nastopil 30. avgusta (levo); Goran Bregovic je bil gost prvega Koncerta na meji meseca maja 2004 (desno) foto b. prinčič glasbeno ime: v delu zabavnega programa, ki bo sledil uradnemu odprtju mladinskega evropskega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah v Solkanu, bo nastopil Magnifico. Trg so organizatorji za uradno odprtje prvenstva izbrali zato, ker bo deloma potekalo tudi v pevmskem športnem parku in se jim zato zdi skupna točka obeh mest pravi simbol za začetek prvenstva. Katja Munih DOBERDOB - Pred publiko Bodeča neža in solista Bisernobele in rožnate Nastop deklet v nenavadni kombinaciji z basistom Goranom Ruzzierjem ter pianistom in organistom Elio Macrijem Koncert v doberdobski cerkvi je bil za dekliško vokalno skupino Bodeča neža »generalka« za nastop na mednarodnem zborovskem tekmovanju v katalonskem Cantonigrosu bumbaca Doberdobsko cerkev so v torek do zadnjega kotička napolnili ljubitelji glasbe ter zborovskega in liričnega petja ne samo iz Doberdoba, ampak tudi iz širše goriške in tržaške pokrajine. Zanimivo prepletanje solističnega in zborovskega petja ob spremljavi orgel in klavirja je namreč tudi sredi največje poletne vročine privabilo na Kras pisano in heterogeno publiko. Nastopajoči - dekliška vokalna skupina Bodeča neža, basist Goran Ruzzier ter pianist in organist Elia Macri -so tako vsem prisotnim pričarali biserno bele in rožnate pesmi: »Rožnate, ki imajo pridih mladostniške vznesenosti in nežnobo-dečih sanj, ter bisernobele, ki znajo v človeku vzbuditi duhovno spokojnost in ga odeti v svileno tančico čarobnega doživljanja«, so pojasnila dekleta zbranim ljudem. Koncert sta organizirala Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela, v okviru katerega deluje dekliški sestav, ter župnija sv. Martina iz Doberdoba kot gostitelj. Večer je postregel z nekoliko nenavadno kombinacijo vokalnosti in spevnosti Bodeče neže ter izrazitosti in izpovednosti solopevca, basista Gorana Ruzzierja. Nekaj pesmi je bilo iz- GORICA - Amidei Večerna romanja ljubiteljev filma Odločitev, da smo se na prvi večer filmskega festivala Sergio Amidei odpravili na prizorišče peš, je bila posrečena, saj se je Gorica izkazala za živo mesto, Gori-čani pa za aktivne prebivalce. Večkrat namreč Gorici očitamo, da je »mrtva«, kulturni in kakovostni dogodki, kot so mednarodna nagrada za najboljši filmski scenarij in druge pobude, pa nedvomno znajo oživiti mesto in njegove prebivalce. Tako je Drevored XX. septembra v četrtek zvečer bil nabito poln z »divje« parkiranimi avtomobili, kolesi in motornimi kolesi ter seveda ljudmi. Prisostvovali smo pravemu romanju ljubiteljev filma s stolicami v rokah, ki so jih na prizorišče prinesli kar od doma. Odločitev se jim je obrestovala, saj so bili petnajst minut pred začetkom dogajanja vsi stoli zasedeni, kot so bila zasedena tudi mesta ob drevesih, saj je marsikdo izkoristil deblo kot naslonjač. Če dodamo prijetno večerno temperaturo, očarljivo kuliso parka in palače Coronini Cronberg ter prepevanje čričkov, so bili pogoji za ogled filma edinstveni. Tudi zaradi tega je bil festival Amidei deležen priznanj publike in gostov. To je potrdila scenaristka Maruska Al-bertazzi, ki je v četrtek predstavila film Carla Verdoneja »Posti in piedi in paradiso«: »Zelo rada sem prišla v Gorico, saj mi je Carlo Verdone povedal, da na to mesto in ta festival hrani čudovite spomine.« Gostja se je nato osredotočila na vsebino filma: »Želeli smo uprizoriti resnično sliko današnje družbe, tako da smo težke teme predstavili z duhovitostjo in ironijo. Zavedamo se, da je v času krize zelo težko prikazati probleme ljudi skozi komedijo, mislim pa, da nam filmi lahko vlivajo upanje, da bodo stvari šle na bolje,« je dodala Ma-ruska Albertazzi in opozorila še na težke čase, ki jih doživljata tudi film in filmska kultura. Ta njena misel nas je spomnila na večkrat prazne dvorane Kinemaxa na Travniku. Na mestu je vprašanje, zakaj njegove kakovostne dvorane med tednom samevajo, ko pa so se Goričani na festivalu Amidei izkazali za velike ljubitelje filma in bodo ves potek prireditve do zadnjega kotička polnili prireditveni prostor ob dvorcu Coronini. Včeraj je festival stopil v živo s celodnevnim programom, ravno tako bo danes na prizoriščih travniške mediateke in Kine-maxa. Večerni dogodek bo ob 21. uri v parku dvorca Coronini projekcija filma »I primi della lista«, ki ga bo prišel predstavit režiser Roan Johnson. Pred tem bodo vrteli kratki film »Nonna si deve asciugare« avtorja Alfreda Covellija, prejemnika nagrade Collio Cinema 2009, opolnoči pa bo v Ki-nemaxu sledil še film »La vera leggenda di Tony Vilar« Giuseppeja Gagliardija, ki ga bodo prikazali v sekciji Spazio Off, posvečeni hibridnim in eksperimentalnim filmom. (av) »I primi della lista« vedenih tudi skupno. Ob tem je pevkam in pevcu prijetno glasbeno podlago na klavirju in orglah vseskozi nudil pianist in organist Elia Macri. Izvajalci so predstavili raznolik program, ki je obsegal sakralne in posvetne skladbe iz slovenske in evropske zakladnice. Predstavili so skladatelje iz različnih zgodovinskih obdobij, od renesančnega mojstra Giovannija Pierluigija da Pale-strina in romantičnega tenkočutnega Gabriela Faureja, do sodobnih skladateljev, kot so Milos Koszcar ter evropsko priznana slovenska ustvarjalca Lojze Lebič in Ambrož Čopi. Večer se je sklenil z dvema dodatkoma, ki sta programu dodala še končni rožnati in biserno beli pramen. Pobudo za koncert je dala Bodeča neža: v Doberdobu je namreč predstavila program, ki ga v teh dneh izvaja na mednarodnem zborovskem tekmovanju v katalonskem Cantonigrosu (v bližini Barcelone). Dekleta so se nanj prijavila v sklopu projekta z naslovom »Svežina dekliške vokalnosti« ob podpori republiškega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. (ač) GRADEŽ - Kakovost morja in storitev Modra zastava za »otok rekordov« Na gradeški plaži bonaventura Gradež si je spet zaslužil modro zastavo. Zanj je to že 23. tovrstno priznanje za kakovost morja in storitev za letoviš-čarje ter 22. po vrsti, kar je po svoje rekord. Modra zastava, ki ga obmorskim kopališkim krajem dodeljuje fundacija za okolj-sko vzgojo FEE, bo danes izročena županu Edoardu Maricchiu; ceremonija bo ob 10.30 pred glavnim vhodom plaže GIT. »Gradež je resnično otok rekordov: ponašamo se s 120 leti turizma in 23 modrimi zastavami. Le redki v svetu se lahko primerjajo z nami,« pravi župan in navaja, da Gradež premore 125 tisoč kv. metrov con za pešce, preko 13 kilometrov kolesarskih stez in nešteto vsakovrstnih dogodkov. 336 Petek, 20. julija 2012_GORIŠKI PROSTOR Š / Ledinsko ime in pripis Pozorni bralec našega dnevnika Vanja Sossou nas je opozoril na napako v zapisovanju ledinskega imena v včerajšnjem članku z naslovom »Nedostojni videz spomenika«: »Navezujem se - tako Sossou - na opredeljevanje območja "na kraju nekdanjega pokopališča štirih generalov" na Oslavju. Območje so med vojaško zasedbo Goriške preimenovali v "Quota 172" (to je čisto tehničen termin, ki ga je uporabljala vojska). Kasneje so območju prilepili še različico "dei quattro generali", ker so bili tam začasno pokopani najvišji italijanski častniki Papa, Trombi, Cattalochino in Tan-credi-Cartella. Temu je seveda sledila še postavitev primernega obeležja, ki se ga danes loteva robidovje. Pravilna ladinska imena za to območje pa bi lahko bila sledeča: Pušca, Stara braj-da, Polje, Dolinica.« Napaka se je pojavila tudi v pripisu k fotografiji članka, ki je ilustriral članek o Poti miru: pomnik nam je pustila druga svetovna vojna, ne pa prva, kot je napačno zapisano. Drevi gradeški pust Pust se danes vrača v Gradež. Poletnega sprevoda - prvič so ga organizirali lani - se bo tokrat udeležilo kakih deset vozov in skupin iz dežele FJK, a tudi iz Veneta in Slovenije. Start bo ob 21. uri s Trga Lavoro na otoku Schiusa, od koder se bodo udeleženci napotili po gradeških ulicah do Trga Biagio Marin, kjer bo praznovanje trajalo do nočnih ur. Film z glasbo v živo V okviru festivala Sergio Amidei bo danes ob 16.30 v dvorani goriškega Ki-nemaxa poseben dogodek: film »Te-stimoni silenziosi« avtorja Yevgenija Bauerja bo v živo spremljal glasbenik Luigi Vitale; vstop bo prost. Varianta na ogled Občina Sovodnje obvešča, da je bila s sklepom občinskega sveta 4. julija sprejeta varianta št. 11 splošnega občinskega prostorskega načrta. Vsi dokumenti variante so vloženi v občinskem tehničnem uradu (za javnost je odprt ob ponedeljkih in petkih med 12. in 13. uro, ob sredah med 16. uro in 17.30) in občanom na voljo za obdobje 30 dni. Med tem časom (do 16. avgusta) lahko vsakdo predstavi svoje pripombe ali ugovore. Danes GO Art Market Danes bo med novogoriško občinsko stavbo in restavracijo Vrtnica drugi zaporedni GO Art Market. Med 9. in 13. uro si bo mogoče ogledati in kupiti izvirne unikatne izdelke slovenskih ustvarjalcev, od nakita do torbic in okrasnih predmetov. (km) Obletnica briške čete Pri lovski koči na Sabotinu bo jutri ob 17. uri spominska slovesnost ob 70-Ie-tnici ustanovitve prve briške čete; govornik bo Rino Velikonja. Planinsko društvo Brda bo organiziraIo pohod, ki se bo začel ob 14. uri v Podsaboti-nu, pri turistični kmetiji Štanfel. (km) O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 ŠJARANCAN - Otok Cona Število obiskovalcev lani krepko poskočilo Veselijo se jih gostinci in turistični operaterji s širšega območja »Otok Cona je ena izmed kvalitet dežele FJK, kraj, ki ga moramo razviti in ovrednotiti tako v turističnem kakor v didaktičnem in znanstvenem pogledu.« Te besede je ob četrtkovem obisku naravnega rezervata izrekel predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Otok Cona je tretji največji deželni rezervat in zaščiteno območje za dvema parkoma furlanskih Dolomitov in Julijskih Predalp. Ustanovljen je bil na podlagi deželnega zakona št. 42 iz leta 1996 in odigrava danes pomembno vlogo za širši teritorij, na katerem se gostinci in turistični operaterji veselijo njegovih obiskovalcev. Zgovorne so številke: v letu 2010 so beležili 13.300 ljudi, ki so si rezervat ogledali s kupljeno vstopnico, v lanskem letu pa je njihovo število krepko poskočilo: našteli so jih 18.912. Okrog 30 odstotkov obiskovalcev prihaja iz tujine, 20 odstotkov pa iz ostalih dežel Italije. Za dejavnosti v parku skrbi konzorcij Mosaico, ki lahko računa na približno sto prostovoljcev, okrog dvajset oseb pa je zaposlenih, štirje za nedoločen čas. Renzo Tondo z deželnim svetnikom Francom Brusso v naravnem rezervatu [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče V STAREM SREDIŠČU GRADEŽA (Campiello della Scala) bo v ponedeljek, 23. julija, ob 21.15 gledališča predstava delno v gradeškem narečju z naslovom »Pescauri« podnaslov »Al diario de gno mare« Antonia Boema, v izvedbi gledališke skupine Grado Teatro. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: nagrada »Sergio Amidei«. Dvorana 3: 17.45 »The Amazing Spider-man«; 20.30 »The Amazing Spider-man« (digital 3D). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il cac- ciatore di vampiri« (digital 3D). Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »The Amazing Spider-man« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Una cena tra amici«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »The Amazing Spider-Man«. Koncerti FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE ADRIA iz Gorice bo nastopil v sredo, 25. julija, ob 20.45 v stolnici v Gorici. Na programu koncerta skladbe W.A. Mozarta; vstop prost. 1. OVERJAM INTERNATIONAL REGGAE FESTIVAL bo potekal na prireditvenem prostoru ob nekdanjem mejnem prehodu v Vrtojbi med 26. in 28. julijem; nastopile bodo skupine Sizzla & Firehouse Crew, Jah Mason, Train To Roots, Zion Train, The Aut-hentics, Makako Jump, Zaa, Siti Hlapci in Resistence In Dub. Obiskovalci festivala bodo imeli na voljo brezplačno kampiranje v neposredni bližini prizorišča, tisti, ki si želijo prave postelje, pa bodo lahko prenočili v Dijaškem domu v Novi Gorici. Informacije o predprodaji vstopnic na presales@overjamfestival.com. NOTE V MESTU 2012: v parku palače De Grazia v Ul. Oberdan 15 v Gorici bo v sredo, 22. avgusta, ob 20.30 koncert dua s trobento in harfo; vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v palači De Grazia. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramarski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUJ obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072. KRUJ obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072. KRUJ obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. I!3 Obvestila 2. KOŠARKARSKI TURNIR »GORI-ZIAMICI« bo potekal danes, 21. julija, od 14. ure dalje v telovadnici v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v juliju zaprta. OVERNIGHJ - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Seslja-nu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORJNE PALAČE PALABRUMAJJI na Roj-cah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gori-zia.it/palabrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. SVEJ SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Gorici zaprt ob ponedeljkih in petkih. USJANOVIJEV MAŽOREJSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). V FRANČIŠKANSKEM SAMOSJANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo od 22. julija do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku. Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA IN ODBOR ZA SPODBUJANJE ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA prirejata 3. nagradni natečaj »Magicamente Impren-ditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Informacije in obrazec za vložitev prošnje na www.go.cam-com.gov.it v okencu »news« ali v uradu goriške trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.cam-com.it, tel. 0481-384202/261) do 27. julija. Podelili bodo štiri nagrade: 1. nagrada 2500 evrov, 2. 2000 evrov, 3. 1500 evrov in 4. 1000 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici ima nov naslov elektronske pošte: go-rica@knjiznica.it. Do 31. avgusta bo knjižnica odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, zaprta bo zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE. Odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8. uri). Odhod udeležencev iz goriške občine je s parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini (v Sloveniji) ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev; informacije po tel. 040635626. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. 0 Prireditve AŠKD KREMENJAK JAMLJE prireja 16. zamejski festival »Diaton 2012«: danes, 21. julija, med 9. in 18. uro plesne delavnice za plesalce in plesalke različnih starosti, ob 18.30 nastopi, ob 19. uri ples z ansamblom Trio Mix; v nedeljo, 22. julija, ob 10. uri vpisovanje otrok na ex tempore, med 14. uro in 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko (frajtonarco) na festival »Diaton 2012«, ob 16. uri začetek nastopov harmonikarjev, sledili bosta podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala ter nagrajevanje otroškega ex temporeja; za zaključek ples z ansamblom Trio Mix. Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico. OBČINA TRŽIČ IN ONDE MEDITERRANEE prirejata plesne večere z glasbo v živo z naslovom »Balla la vita!« v Ul. Valentinis v Tržiču (Area Verde) ob sobotah ob 21. uri: 21. julija 360 gradi Experience; 28. julija Orchestra 90; 4. avgusta Davide e Samantha trio; 11. avgusta DJRemy & latin live percussions; 18. avgusta Western Airlines Country Band; 25. avgusta Fantasy Orchestra; vstop prost. PRAZNIK OBČINE ŠEMPEJER-VRJOJBA: danes, 21. julija, od 8. do 17. ure tradicionalni mednarodni moški balinarski turnir 12. ekip. »PERCORSI DI-VERSI« v centru Mare Pensante v parku Basaglia, Ul. Vitto-rio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 23. julija, ob 18. uri srečanje z Robertom Marinom Masinijem in Cri-stino Micelli, glasbena spremljava Giancarla Lombardija; v sredo, 25. julija, predstavitev zaključnega dela gledališke delavnice z Donatom Acamporo; vstop prost. POLEJJE V JRŽIČU: kino na Trgu Falcone e Borsellino, ob 21.30: v ponedeljek, 23. julija, »Hugo Cabret«; vstop prost. Ob slabem vremenu bodo film predvajali en dan kasneje. POLEJNA SREČANJA V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke: v občinskem avditoriju prirejajo glasbena srečanje v organizaciji združenja Il Giardino Musicale za otroke med 3. in 6. letom starosti od 23. do 27. julija; brezplačna udeležba s prijavo pri občinski knjižnici; informacije po tel. 0481477205, 347-7731937, biblioronc-hi@yahoo.it, www.facebook.it/bi-blioronchi. KINO V RONKAH v parku Excelsior (Ul. Roma), ob 21.15: v torek, 24. julija, »Midnight in Paris« in v četrtek, 26. julija, »Scialla!«. VINILVEČERI 2012 na Kromberškem gradu ob 21. uri: v torek, 24. julija, glasbeno predavanje Dragana Buliča »50 let Rolling Stonesov in 70 letnica Paul McCartneya«; v času predavanja bodo naprodaj vinilne plošče in raritete. »KAPLJICE KULJURE« bodo potekale v Ljudskem vrtu v Gorici od 30. julija do 3. avgusta med 21. in 22. uro: posamezniki, skupine, društva in krožki lahko nastopijo s plesom, petjem, recitacijami, predstavitvami knjig, folkloro, filmsko umetnostjo, filozofijo, kulinariko, itd.; informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481531495 ali 327-0340677 in na gori-ca@zskd.org. Pogrebi DANES V JRŽIČU: 13.00, Andrea Fadi iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče v Ronkah. DANES V ŠKOCJANU: 10.00, Maria Cortello (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 21.7.1997 21.7.2012 Jožko Pahor V spominu vedno z nami, tvoji najdražji Tržič, 21. julija 2012 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2012 13 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Terenski prispevek - Ek-sperimentirajmo s prof. Strelkom! 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 7.05 Rubrika: Road Italy 8.00 9.00 Dnevnik 8.20 Nan.: La piccola moschea nella pra-teria 9.05 Aktualno: Dialogo 9.10 Nan.: La casa del guardaboschi 9.55 Dnevnik L.I.S. 10.05 Nan.: Un ciclone in convento 10.55 Dok.: Overland 13 - 25 anni sulle vie della seta 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici), pon. 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Aktualno: Dreams Road 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Nan.: Homicide Hills - Un commissario in campa-gna 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. In-segno) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Variete: Techetechete 21.20 Film: Due partite (dram., It., '09, r. E. Monteleo-ne, i. I. Ferrari, M. Buy) 23.10 Dnevnik -kratke vesti 23.15 Variete: Speciale per me, Souvenir (pon.) V^ Rai Due V" Rai Tre 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 3 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 14.05 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Suor Therese 17.00 Nan.: Lie to me 17.55 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.10 Nan.: The Mentalist 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: Il diario di Bindi 9.25 Nad.: The Latest Buzz 9.50 Nan.: The Elephant Princess 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Nan.: Benvenuti a „The Captain" 11.30 Film: La nave dei sogni - Mari del Sud (rom., Nem., '03, r. M. Steinke) 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika: Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Nemčije (Hockenheim), kvalifikacije 15.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.15 Nan.: Squa-dra speciale Stoccarda 17.00 Nan.: Chaos 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Aktualno: In buona salute 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Rete di bugie (triler, Kanada, '09, r. T. Dubois, i. M. Delfino, A. Walker) 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.30 Dnevnik in Rubrike 23.50 Film: Keith (dram., ZDA, 'CS, r. T. Kessler, i. J. McCarteny, Elisabeth Harnois) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Superpartes 9.35 Nan.: The Circle of Life 10.55 Film: Picco-li intriganti (kom., ZDA, '11, r. A. Castaneda in M. Ortiz, i. H. Frantz) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Il mammo 14.10 Nan.: Non smettere di sognare 16.10 Nan.: Anni 6018.30 Igra: La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Nogomet: Milan - Inter - Juventus (Trofeo Tim), prenos tekme 23.30 Nan.: Av-vocati a New York 0.30 Dnevnik in vreme V Italia 1 7.10 Rubrika: Magazzini Einstein 8.00 Aktualno: Istituzioni 8.50 Nan.: Wind at My Back 9.35 Film: Stasera mi butto (kom., It., '67, r. E. M. Fizzarotti) 11.10 Nan.: Agente Pepper 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr Il Set-timanale 12.45 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nan.: 14° Distretto 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.40 Rubrika: Tg3 Pixel 14.45 18.55 Vremenska napoved 14.50 Kolesarstvo: Tour de France, prenos 19. etape, Bonneval - Chartres 15.15 Dnevnik L.I.S. 17.35 Kolesarstvo: Tour Replay 18.10 Nan.: Le sorelle McLeod 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob the Bestial 20.15 Nan.: Un caso per due 7.00 Nan.: Mowgli, il libro della giungla 7.40 Risanke 11.00 Film: Stuart Little 3 (anim., ZDA, '05, r. A. Paden) 12.15 Rubrika: Gif-foni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nad.: Shit my dad says 14.10 Film: Life (kom., ZDA, '99, r. T. Demme, i. E. Murphy, M. Lawrence) 16.20 Film: La leggenda del tesoro scomparso (pust., ZDA, '06, r. R. Little, i. R. Kelly) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: The Last Song (dram., ZDA, '10, r. J.A. Robinson, i. M. Cyrus, L. Hemsworth) 21.10 Film: Material Girls (kom., ZDA, '06, r. M. Coolid-ge, i. H. Duff) 23.10 Film: Top Model per caso (kom., ZDA, '01 r. M.S. Waters, i. Monica Potter) La l 21.05 Film: Agente 007 - La spia che mi ama-va (voh., V.B., '77, r. L. Gilbert, i. R. Moore, B. Bach) 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Dok.: Storie maledette u Rete 4 6.50 Dnevnik 7.10 Mediashopping 8.05 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 10.00 Reportaža: That's Italia 11.05 The show must go short 11.20 15.00 Motociklizem: WSBK Češke - Superpole, kvalifikacije 12.30 Rubrika: L'erba del vicino 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: La regina di spade 16.10 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Cash Taxi 21.10 Rubrika: Impero 23.20 Film: Dagobert (dram., Fr./It., '84, r. D. Risi, i. Coluche) ^ Tele 4 It., '53, r. M. Mattoli, i. Toto) 13.05 Aktualno: Archeologie 13.30 Dnevnik 13.55 Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 15.35 SMS - Solo Musica e Spettacolo 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Videomotori 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Il ruggito del topo (kom., ZDA, '59, r. J. Arnold, i. P. Sellers) 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.20 El dialeto triestin 0.40 Dok.: Alpi e Dolomiti del Veneto (t Slovenija 1 6.10 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 7.25 Raz.-pou. odd.: Radovedni Taček 7.40 Poučna odd.: Iz popotne torbe 8.05 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 8.50 Kraljična na zrnu graha (predstava) 9.15 Krtek (risanka) 9.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.25 Kratki dok. film.: Moj svetilnik (pon.) 10.40 Nan.: Pustolovščine (pon.) 11.15 Film: Kino Kekec - Deklica in lisica (druž., Fr., '07, r. L. Jacquet), pon. 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.20 Alpe-Donava-Jadran 14.50 O živalih in ljudeh 15.15 Na vrtu 15.50 Dok. serija: Ljudje podeželja (pon.) 16.05 Dok. odd.: Čez Sibirijo - Od Benetk do Hirošime 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Kulturni vrhovi - Grad nad Slovenj Gradcem (pon.) 17.45 Nan.: Komisar Rex 18.35 Ozare 18.40 Olivija (risanka) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Poletna noč - 50 let slovenske popevke, 2.del 21.15 Film: Poslednja postaja (rom., Nem., '09, r. M. Hoffman, i. H. Mirren) 23.10 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.30 Poletna scena 0.05 Nad.: Oglaševalci (pon.) (t Slovenija 2 8.30 Skozi čas (pon.) 8.55 Poletna scena (pon.) 9.30 Polnočni klub: (Poletna) branja (pon.) 10.40 Posebna ponudba (pon.) 11.05 Slovenci v Italiji: Brez meje (pon.) 12.10 EP v nogometu: Italija - Irska (pon.) 13.55 Motociklizem: Formula 1, VN Nemčije (Hockenheim), kvalifikacije (pon.) 15.05 Kolesarstvo: Dirka Po Franciji - 19. etapa, Bon-neval - Chartres, prenos 17.40 EP v nogometu: Anglija - Ukrajina (pon.) 20.30 Košarka: EP do 20 let, prenos iz Ljubljane 22.55 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 22.45 Brane Rončel izza odra (pon.) (t* Slovenija 3 6.00 TVD Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv Dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Film: Rebus 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Effe's Inferno 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Sveta voda Uročka 18.35 Vreme 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Arhivski posnetki športnih prenosov Tv Primorka 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žogarija v Celovcu 17.00 Odmevi iz Krpanove dežele 17.30 Monitor 18.00 Starši -Vez med otroki in šolo 19.00 Pravljica 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Lung 21.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.45 Glasbeni večer, sledi Tv Prodajno okno in videostrani pop Pop TV 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Dolomiti Doc 7.55 9.00, 12.40 Dok.: Borgo Italia 11.15 Film: Un turco napoletano (kom., 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane in otr. serije 10.50 Nan.: Castle 11.40 Nan.: Razočarane gospodinje 12.35 Film: Sestrin varuh (dram., ZDA, '09, r. N. Cassavetes, i. C. Diaz, A. Breslin) 14.20 Dvoboj kuharskih mojstrov (resnič. serija) 15.15 Petrovi stilski na- sveti (resn. serija) 16.10 Film: Voznikovo priznanje (dram., ZDA, '07, r. J.K. Harrison, i. D. Cain) 17.55 Minuta do zmage 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Sobotni filmski hit: Spider-man 2 (akc., ZDA, '04, r. S. Raimi, i. T. Maguire, K. Dunst) 22.20 Film: L.A. zaupno (krim., ZDA, '97, i. Kevin Spacey, R. Crowe) A Kanal A 7.40 Tv prodaja 8.10 Nad.: Dobrodošli v resničnost 9.10 Nan.: Moja super sestra 9.35 Dok. film: Cirque du Soleil: Kooza (VB) 11.15 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.05 Hum. nan.: Domače kraljestvo 12.35 Nan.: Sto vprašanj 13.00 Najbolj nori športi 13.30 Faktor strahu Južna Afrika 15.10 Film: Iz oči v oči (akc., ZDA, '96, r. E. Dic-kerson, i. D. Wayans, A. Sandler) 16.45 Film: Zathura - Vesoljska avantura (akc., ZDA, '05, i. J. Hutcherson) 18.35 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.10 Adrenalina 20.00 Družinski film: Komandos iz predmestja (akc., ZDA, '91, r. B. Kennedy, i. H. Hogan) 21.35 Film: Trumanov show (kom., ZDA, '98, r. P. Weir, i. J. Carrey, E. Harris) 23.30 Nan.: Kriva pota RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Glasbene muze; 10.00 Poročila; 10.15 Prva izmena: Indija, dežela tisočerih presenečenj; 11.00 Studio D - Odprto za srečanja; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Janez Povše - Slovenka iz Slovenije, režija Sergej Verč, 4. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 London Calling; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Pic-nic Elet-tronique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kultu-romat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta (pon.); 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Val in 40; 18.30 Knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: Sopranistka Leontyne Price; 18.00 Izbrana proza: Vladimir Kavčič - Temne noči; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 0 Sobota, 21. julija 2012 APrimorski r dnevnik DRAGIC S ŠTEVILKO 1 PHOENIX - Slovenski košarkarski repre-zentant Goran Dragic se je v velikem slogu vrnil v Phoenix Suns. Pri zasedbi iz Arizone, kjer je Ljubljančan leta 2008 tudi začel svojo kariero v severnoameriški poklicni ligi NBA, bo v štirih letih zaslužil 30 milijonov dolarjev, na včerajšnji novinarski konferenci pa je predstavil tudi dres s številko 1. «V Phoenix se je vrnil povsem drugačen Dragic. Zdaj sem povsem drugačen košarkar in drugačna oseba od tiste, ki je v Phoenixu naredila prve korake v ligi NBA,» je dejal Dragic. PREZELJ 8., ISINBAJEVA SLABO MONTE CARLO - Kranjčan Rožle Prezelj je na atletske diamantne lige v Monte Carlu v skoku v višino zasedel osmo mesto (2,22 m). Že uvodoma je ameriška prva štafeta na 4 X 100 m s 37,61 sekunde dosegla izid sezone na svetu (Italijani so bili 5., čas 38,76), kar je pozneje na 1500 m uspelo še Kenijcu Asbelu Kipropu (3:28,88), Američan Aries Merritt pa ga je na 110 m ovire izenačil (12,93). Največje presenečenje je bilo v skoku s palico, saj Rusinja Jelena Isinbajeva, svetovna rekorderka in branilka olimpijskega naslova, končala brez izida na zadnjem mestu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu SCHUMACHERJEVA NESREČA NA TRENINGU _ HOCKENHEIM -Venezuelec Jt —1___ffltft-U ■" ■ J ! Pastor Maldonado (Williams-Renault) je bil najhitrejši na drugem prostem treningu pred jutrišnjo dirko v formuli 1 zaVN Nemčije v Hockenheimu. Britanec Jenson Button (McLaren-Mercedes), ki je bil najhitrejši prvem treningu, je na drugem zabeležil osmi čas. Nemec Michael Schumacher (na sliki ANSA) je imel tik pred koncem drugega treninga nesrečo, vendar je sedemkratni svetovni prvak prizorišče zapustil nepoškodovan. KOLESARSTVO - Dirka Po Franciji Nadnaravni Cavendish LIMOGES - Britanec Mark Cavendish (Sky) je zmagovalec 18. etape kolesarske dirke po Franciji. V dolgem ciljnem šprintu je imel svetovni prvak več moči in izkušenj kot Avstralec Matthew Harley Goss in Slovak Peter Sagan, odlično sedmo mesto pa je osvojil slovenski specialist za šprinte Borut Božič (Astana). Jani Braj-kovič je bil 34., Kristijan Koren pa 89. Majico vodilnega v skupni razvrstitvi je dve etapi pred koncem - današnjim kronometrom in jutrišnjo parado po Parizu - zadržal Britanec Bradley Wiggins (Sky), Jani Brajko-vič (Astana) pa je ostal na devetem mestu. Odločitev o zmagovalcu na 222 kilometrov dolgi etapi (srednja hitrost je bila kar 45 km/h) je padla šele v zadnjih kilometrih. Ekipa Sky z vodilnim kolesarjem je svoje specialiste za zaključke pripravila odlično izhodišče za napad v zadnjih metrih. Prav Bradley Wiggins je pripravil glavnino, da se je podala v lov za ubežniki, ki so dolgo časa vozili v ospredju in bili ujeti prav v zaključku. Zadnje dva od šestnajstih ubežnikov, Irec Nicolas Roche in Španec Luis Leon Sanchez, sta v zaključku le opazovala, kako je Mark Cavendish strahovito pospešil ritem in se prepričljivo odpeljal mimo ter slavil svojo drugo zmago letos na Touru in 22. v karieri. Cavendish je v cilju naprej objel klubskega kolega Wigginsa - po eni strani zaradi etapne zmage, po drugi pa ker je ekipa uspešno ubranila rumeno majico, nato pa je v mikrofone povedal: «Letos je bilo na Touru zelo malo pravih sprintov, zato sem toliko bolj zadovoljen, da smo izkoristili priložnost. Brez pomoči ekipe ne bi uspel.» Ura resnice za ekipo Sky in Bradley-ja Wigginsa, ki je na dobri poti, da postane prvi Britanec z zmago na najprestižnejši kolesarski dirki na svetu, bo današnji kro-nometer. Na 53 kilometrski pretežno ravninski progi bo Wiggins branil dve minuti in pet sekund prednosti pred drugou-vrščenim rojakom in klubskim kolegom Christopherjem Froomom in 2:41 pred Italijanom Vincenzom Nibalijem. 18. etapa, Blagnac - Brive-la-Gaillarde (222,5 km): 1. Mark Cavendish (VBr/Sky) 4:54:12; 2. Matthew Harley Goss (Avs/GreenEdge); 3. Peter Sagan (Slk/Liquigas); 4. Luis-Leon Sanchez (Špa/Rabobank); 5. Nicolas Roche (Irs/Ag2r); 6. Tyler Farrar (ZDA/Garmin); 7. Borut Božič (Slo/Astana) vsi isti čas; 34. Jani Brajkovič (Slo/Astana) + 0:04; 89. Kristijan Koren (Slo/Liquigas) 1:54. Skupno: 1. Bradley Wiggins (VBr/Sky) 83:22:18; 2. Christopher Froo-me (VBr/Sky) + 2:05; 3. Vincenzo Nibali (Ita/Liquigas) 2:41; 4. Jurgen van den Broeck (Bel/Lotto) 5:53; 5. Tejay van Garderen (ZDA/BMC) 8:30; 9. Jani Brajkovič (Slo/Astana) 11:00; 98. Kristijan Koren (Slo/Liquigas) 2:44:54; 131. Borut Božič (Slo/Astana) 3:11:41. 75 Mark Cavendish je dosegel drugo zmago na letošnjem Touru ansa (približno) km/h je bila hitrost Marka Ca-vendisha na včerajšnjem ciljnem sprintu. Španski kolesar Leon Sanchez je pred ciljem z gesto pokazal, da je britanski kolesar z otoka Man dejansko nepremagljiv. ©Schleck pozitiven tudi na B testu Luksemburški kolesar Frank Schleck je bil tudi na protidopinškem B vzorcu pozitiven. Svetovna kolesarska zveza UCI je 17. julija sporočila, da je bil Schleck (ki je kolesaril vse do 13. etape in je bil 12. na lestvici) pozitiven na diuretik Xi-pamid. Luksemburžan še vedno trdi, da je nedolžen in da so ga zastrupili. Zamenjava vlog pri tržaškem kiubu Pallacanestro TS TRST - Dario Bocchini ne bo več »general manager« tržaškega košarkarskega kluba. Nove okrepitve bosta odslej iskala trener Eugenio Dalmasson in pooblaščeni upravitelj Fulvio Degrassi. Bocchini sicer ne zapušča kluba in bo odslej opravljal druge funkcije. Poraz mladih Slovencev LJUBLJANA - Slovenija je v četrtfinalu, po šestih zaporednih zmagah v predtekmova-nju, evropskega prvenstva mladih izgubila proti Franciji s 54:77. Slovenija bo danes ob 20.45 igrala z Nemčijo za razvrstitev od petega do osmega mesta. Cassanu denarna kazen MILAN - Zaradi žaljivega stavka do homoseksualcev bo moral italijanski repre-zentant Antonio Cassano seči v žep. Disciplinska komisija evropske nogometne zveze UEFA mu je namreč naprtila 15 tisoč evrov kazni. Italija boljša od Srbije Na prijateljskem srečanju pred olimpijskimi igrami so odbojkarji Italije s 3:0 (23, 24, 23) premagali Srbijo. Največ točk sta zbrala Zaytsev in Savani (11). NOGOMET - Žreb Evropska liga: Inter v Split ali pa v Rigo NYON - V tretjem predkrogu nogometne evropske lige bo Inter igral proti zmagovalcu dvoboja Hajduk - Skonto Riga. Splitčani so na prvi tekmi zmagali z 2:0. Povratna tekma bo prihodnji teden v Lat-viji. Ljubljanska Olimpija bo, če bi ji na povratni tekmi uspelo premagati Tromsoe, skoraj zanesljivo igrala proti Metalurgu iz Donjecka, ki je na prvi tekmi s 7:0 premagal Čelik iz Nikšica. Medtem pa Muro v primeru uspeha proti sofijskemu CSKA-ju čaka Arsenal iz Kijeva. Prve tekme 3. predkroga bodo 2. avgusta. V 3. predkrogu lige prvakov se bo slovenski prvak Maribor v primeru končnega zmagoslavja nad sarajevskim Že-ljezničarjem pomeril z zmagovalcem luk-semburško-avstrijskega obračuna Dudelange - Salzburg (1:0 na prvi tekmi). Verdenik poklical na Japonsko Ljubijankica SAITAMA - Zlatan Ljubijankic, slovenski nogometni reprezentant, se je iz belgijskega Genta preselil na Japonsko. Odslej bo igral za ekipo Omija Ardijak iz Saitame, kjer je od junija letos trener nekdanji slovenski selektor Zdenko Verdenik. V njem je med letoma 2008 in 2009 že igral drugi slovenski nogometaš Klemen Lavrič. Tenis: Hercogova v polfinali na Švedskem BASTAD - Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog nadaljuje z odličnimi nastopi na turnirju v Bastadu na Švedskem z nagradnim skladom 220.000 dolarjev. Po zmagi nad Bolgarko Svetlanovo Pironkovo s 3:6, 7:5 in 6:4 se je uvrstila v pol-finalu in le še dve zmagi jo ločita od ubranitve naslova, njenega edinega v karieri.21-let-na Mariborčanka je s tretjo zaporedno zmago, med katerimi je ena tudi proti drugi nosilki Nemki Julii Goerges, dokazala, da se po težavah s poškodbo, ki so jo na lestvici WTA pahnile za 40 mest nižje, vrača v zmagovalne tirnice. Po skoraj dveh urah in pol igre je strla odpor 62. igralke na svetu, ob tem, da je bil dvoboj prekinjen zaradi dežja, ko je bila Hercogova le dve točki oddaljena od zmage. Hercogova se bo v polfinalu srečala z zmagovalko dvoboja med Nemko Mono Barthel in Švedinjo Sofio Arvidsson. NAŠ POGOVOR - Paolo Rossi predstavil svojo knjigo o »mundialu« Ali se še spominjate, kaj ste počenjali 11. julija 1982? »Kaj ste počenjali 11. julija 1982?« To je vprašanje, ki je bilo povod za pisanje knjige »1982 il mio mitico mondia-le«, ki jo je včeraj v starem pristanišču predstavil Paolo Rossi. Sloviti »Pablito«, ki je na tistem nepozabnem »mundialu« dosegel šest golov in postal najboljši strelec prvenstva, je v srcih vseh nekoliko starejših nogometnih navdušencev. In prav spontani aplavz s strani številnega prisotnega občinstva, ob njegovem vstopu v dvorano, je pomenljiv dokaz o tem, kaj še zdaj Paolo Rossi pomeni za italijanske ljubitelje nogometa. Takratni nogomet je bil nedvomno bolj »ljudski«. O tem je prepričan sam »Pablito«, ki mora še 30 let po tistem svetovnem prvenstvu prebirati in odgovarjati številnim pismom, ki jih prejema iz celega sveta. Takoj ko sem ga prosil za intervju in omenil, da gre za Primorski dnevnik, je v smehu pristavil: »Ko sem z avtom vozil proti Trstu in je radio nenadoma preskočil z Radia 105 na neko slovensko oddajo sem takoj razumel, da sem le dospel!« Rossi se seveda spominja vsake podrobnosti tistega meseca v Španiji, najbolj pa mu je ostala v spominu morda nepričakovana fotografija, saj ne gre za enega od šestih golov: Po tekmi sem bil tako izčrpan, da mi ni uspelo teči okoli igrišča skupaj s soigralci in sem se vrgel na tla zraven reklamnega panoja. Dvignil sem glavo in videl nešteto vihrajočih se italijanskih zastav. Takrat sem razumel, da ni šlo le za športno zmago. V tistem trenutku je dvignila glavo celotna Italija. Med tistim prvenstvom smo počasi začeli verjeti v naše sposobnosti, zame pa je bil izredno pomemben, najbrž odločilen, Enzo Bearzot. Z mano je bil kot oče. Ščitil me je, branil, verjel vame tudi takrat, ko sem bil v vrtincu polemik. Prišel sem na prvenstvo po komaj pre- stani dveletni kazni in v vsem tem obdobju me je Bearzot klical in mi stalno ponavljal, 'ti mirno treniraj, saj hranim mesto zate! Na prvih tekmah je vztrajal in me vključeval v začetno postavo, čeprav sem bil daleč od prave forme. Očitno je v meni videl še igralca iz Argentine '78. Proti Peruju me je zamenjal po prvem polčasu, kar bi lahko bila velika psihološka zaušnica, a takoj po tekmi me je objel in mi rekel: 'Ne skrbi, na naslednji tekmi boš znova v začetni postavi! Ko smo začeli SP sem bil res fizično nepripravljen, a bili smo prava skupina. Spominjam se, kako so se iz mene norčevali. Ko smo sestavljali ekipe na treningih sem bil, čisto slučajno, vedno zadnji izbran igralec, češ da me nihče noče. Cau-sio je enkrat zatrdil 'Kdo pa bo danes imel strašilo v ekipi?!. A vse to je krepilo skupino in Bearzot je bil s tega vidika pravi mojster. (Da je bil odnos med njim in Bearzotom nekaj več kot zgolj odnos tre-ner-igralec priča tudi dejstvo, da je predstavitvi knjige prisostvovala tudi Bear-zotova vdova Luisa in takoj potem, ko jo je pozdravil, je imel Rossi solzne oči, op.p.) Na svetovnem prvenstvu ste si tu- di prvi izmislili tiskovni molk. Res je. Želeli smo se braniti pred nekaterimi namigi medijev. Ne toliko zaradi športne kritike, saj smo se zavedali, da smo prvenstvo začeli slabo, a na nekatera druga natolcevanja. Govoril je le Zoff, kar je bilo približno enako popolnemu molku, saj vemo, kako zgovoren je Zoff... Ampak v resnici so se kontakti z mediji in navijači nadaljevali, a ne na uradni ravni. Spominjam se, da so mene in Cabrinija obtoževali, da sva homoseksualca, saj sva bila praktično stalno skupaj zaprta v sobi. Bi Balotelli sodil v tisto reprezentanco? Jaz Balotellija ne bom ocenil s tehničnega vidika, saj gre za zelo dobrega nogometaša. A sprašujem se, kako bi s človeškega vidika lahko sodil v tisto reprezentanco. Ali bi dozorel kot človek, drugače Bearzot sploh ga ne bi vpokli-cal. Bearzot je vedno gledal na obe plati: zanj je bil dober igralec le tisti, ki je lahko tudi s človeškega vidika kaj prispeval ekipi. Nogomet se je zelo spremenil. Ni več nič človeškega v njem. Ibrahimovic je v šestih letih spremenil pet ekip in očitno se sploh ne čustveno naveže na društva, v katerih igra. Jaz sem del srca pustil v vsakem mestu, kjer sem igral. Mi smo bili stalno med ljudmi, govorili smo z vsako osebo, ki nas je ustavila. Nekaj misli je Rossi namenil tudi Triestini: »Želel sem zvedeti, pri čem smo, a kot so mi povedali sploh ne veste, v kateri ligi boste igrali. Res tragično, a plemenita zgodovina v modernem nogometu sploh nič ne pomeni. Boniperti je vedno trdil, da nogometni klub mora imeti tri poglavitne sestavine: organizirano društvo, igralce in navijače. Ko manjka ena od treh sestavin, potem klub ne mora biti popoln.« (I.F.) ŠPORT Sobota, 21. julija 2012 15 -6 dni do odprtja olimpijskih iger v Londonu in ft »DREAM TEAM« V FORMI LONDON - Ameriška košarkarska reprezentanca, ki bo na bližnjem olimpijskem turnirju v Londonu eden glavnih favoritov za zlato, je v pripravljalni tekmi gladko premagala gostitelje iger. Britanci so v Manchestru morali priznati premoč tekmecem z druge strani Atlantika kar z 78:118. Košarkarji ZDA niso pokazali milosti in so si že sredi zadnje četrtine nabrali 40 točk prednosti. Blestela sta predvsem Carmelo Anthony in Deron Williams s po 19 točkami, LeBron James (na sliki ANSA) pa jih je dodal 15, Američani pa so ob koncu tekme večino akcij končevali z zabijanji. /P\ GASOL NAMESTO NADALA MADRID - Namesto teniškega igralca Rafaela Nadala bo špansko zastavo na otvoritvi olimpijskih iger v Londonu nosil košarkar Pau Gasol. Tako je odločil španski olimpijski komite, potem ko je Nadal, ki je bil predviden za zastavonošo, zaradi poškodbe kolena odpovedal udeležbo na igrah. Španski olimpijski komite je najprej hotel čast nameniti jadralcema Ikerju Martinez in Xabiju Fer-nandezu, ki imata najdaljši olimpijski staž v španski delegaciji, vendar sta slednja to možnost zavrnila, saj jima bi pot iz jadralskega središča v London in ostale obveznosti vzele preveč časa. Tako je odločitev padla na starejšega od bratov Gasol, ki si kruh služi v ligi NBA in ki je med najbolj zaslužnimi, da je Španija v zadnjem desetletju svetovna košarkarska velesila. ' >U A i - a . iSU OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU 2012 - Francoz proti Jamajčanom in Američanom Kdo se boji belega moža? VARNOST Stroški za poldrugo milijardo € LONDON - Teroristični napad na ZDA, 11. septembra 2011, je za vedno zaznamoval olimpijske igre in strašansko povečal strošek iger za zagotavljanje varnosti. Znana je bila sprememba varnostnega sistema po palestinskem napadu na izraelske športnike leta 1972 v Munchnu, nihče ni niti pomislil, da bi se v poln olimpijski stadion lahko zaletelo tudi letalo. In prav London predstavlja doslej največja varnostna naloga Velike Britanije v vsej svoji zgodovini. Stroge kontrole bodo letos deležni tudi obiskovalci iger, saj bodo te za vstope na tekmovališča podobne, kot to velja za vstop na letalo. Samo na glavnem olimpijskem stadionu bodo prireditelji iger namestili 400 detektorjev kovine in rentgenskih aparatov. To bo močno podražilo stroške, prvič v zgodovini naj bi presegli 1,5 milijarde evrov, saj si prireditelji želijo, da bi vstop vseeno potekal brez večjih zapletov in da noben od navijačev na vstop na tekmovališča ne bi čakal več kot 20 minut. Za igre bo skupaj skrbelo kar 40.000 policistov, vojakov in varnostnikov. Strah pred napadom v multi-nacionalnem mestu vseeno obstaja. Londonska policija je že večkrat poudarila, da se ne boji napada organizirane skupine ljudi, ampak nevidnega posameznika, ki bi nepričakovano «udaril» v množici. Pri tem ne gre le za teroriste, britanska policija meni, da je najbolj nevaren «kakšen osamljen volk», kot je bil to denimo Norvežan Anders Behring Breivik. «Pes, ki ga ne vidiš, bi bil lahko tisti, ki te bo ugriznil,» je za medije dejal Jonathan Evans, generalni direktor tajne službe MI5, ki je 3800 svojim sodelavcem med igrami prepovedal dopust. A cene varnosti iger so rasle vseskozi po napadih na ZDA in vse varnostne službe so se ukvarjale s podobnimi vprašanji. Na zimskih igral v Salt Lake Cityju, prvih po napadih, so stroški za zagotavljanje varnosti presegli 300 milijonov dolarjev. V Salt Lake Cityju so bile prvič pripravljene tudi specialne enote, načrtovana je bila obramba pred kemičnim in biološkim orožjem, narejeni so bili scenariji za reševanje talcev. To se na igrah kasneje v Atenah, Torinu, Pekingu in Vancouvru ni spremenilo. Le strošek je stalno naraščal. PARIZ - Francoz Christophe Le-maitre si želi na olimpijskih igrah v Londonu mešati štrene jamajškim in ameriškim sprinterjem v boju za odlič-ja. Dvaindvajsetletni dvakratni evropski prvak na 100 metrov ter leta 2010 tudi prvak stare celine na 200-metrski razdalji se še ni odločil, ali bo tekmoval v obeh sprinterskih disciplinah ali se bo osredotočil le na 200-metrsko razdaljo. Na diamantni ligi v Londonu je Lemaitre minuli teden kljub deževnemu in hladnemu vremenu na 200 m tekel tretji najhitrejši čas letos. V tej sezoni sta bila od Francoza hitrejša le Ja-majčana Usain Bolt in Yohan Blake. »Mislim, da bom tekel le na 200 m. Bržkone bom 100-metrsko razdaljo izpustil. Razen, če bo prišlo do sprememba načrta in me bo Pierrot (Car-raz, trener Lemaitra) prijavil tudi na pol krajšo razdaljo. Morda bom na naslednjih igrah v Riu leta 2016 nastopil v obeh disciplinah,« razmišlja francoski atletski zvezdnik. Lemaitre, ki je leta 2010 postal prvi beli sprinter, ki je podrl simbolično 10-sekundno mejo, in katerega najboljši čas je 9,92 sekunde, se v London odpravlja brez pritiska in vloge favorita. A četudi bi bil pod pritiskom, sam pravi, da je v Helsinkih dokazal, da se zna z njim odločno spopasti. »Finale evropskega prvenstva na 100 m je dokazal, da sem kljub pritisku prvega favorita ter napačnim startom znal ohraniti mirno kri, se zbrati in kot prvi prečkati ciljno črto,« je poudaril Lemaitre, ki na savojski univerzi študira elektrotehniko in računalništvo. Pravi, da ne bo izgubljal spanca zaradi izzivov, pred katere je postavljen, saj ponavadi spi po deset ur na noč: »Lahko zaspim kjerkoli. Nekoč sem zaspal celo na travi atletskega stadiona v Aix-les-Bains.« Francoski sprinter Christophe Lemaitre (letnik 1990) je na EP v teku na 100 m zmagal s časom 10,09, v štafeti 4 X 100 pa je osvojil tretje mesto (38,46) ansa Lemaitre, ki je sicer navdušen nogometaš in zvest navijač Olympiqua iz Marseilla - za osvojitev le champion-nata leta 2010 je dejal, da je skoraj tako navdušen nad tem dejstvom kot takrat, ko je sam osvajal evropske naslove -, se je z atletiko začel ukvarjati šele pri 15 letih. Odkril ga je iskalec talentov in trener Jean-Pierre Nehr, ko je tekmoval na šolskem tekmovanju na 50 m. »Nikoli še nisem videl začetnika pri njegovi starosti, ki bi tekel tako hitro,« je priznal Nehr. Nekaj časa je treniral z Nehrom, nato pa se je preselil k Pierrotu Carra-zu, s katerim vadi še danes. Enainse-demdesetletnik je dejal, da je bilo treba v Lemaitra vložiti ogromno dela, vendar pa je vztrajal z njim, saj je prepoznal nadarjenega atleta: »Bil je nekoliko neroden, trd kot deska in njegova koordinacija ni bila preveč dobra. A brez dvoma je bil nadarjen. A najpomembneje je bilo, da je imel miselnost zmagovalca.« Njegovo delo je prve sadove obrodilo na mladinskem EP v Novem Sadu, ko je osvojil zlato v sprintu. Še ena stvar je, ki Lemaitru pred olimpijskim nastopom vzbuja zaupanje: ve, da se jamajški in ameriški sprin-terji težko privajajo na mrzle in deževne vremenske razmere, ki jih sam zelo dobro pozna. »Sam sem vajen trenirati tudi v takšnih razmerah. Treniram tako v zimi kot spomladi, ko je še zelo mraz. To bi bila lahko zame ena od prednosti napram jamajškim in ameriškim atletom, ko pridejo na staro celino.« Karkoli se bo zgodilo z vremenom, ali bo deževalo ali ne, Lemaitre ostaja eden od francoskih upov za odličje na 200-metrski razdalji. Če bi mu uspelo, bi postal prvi po letu 1960, ko je na olimpijskih igrah v Rimu Ab-doulaye Seye osvojil bron. Bogati ameriški kolesarji NEW YORK - Ameriški kolesarji bodo imeli na olimpijskih igrah v Londonu še dodaten motiv za dobre nastope. Njihove športne zveze so namreč s programom, ki so ga poimenovali London 100K Challenge, predvidele bogate nagrade, za zlato medaljo bodo tako športniki na kolesih lahko dobili do 100.000 dolarjev nagrad. Za srebro bodo dobili do 75.000 dolarjev, za bron pa 50.000. Slovenec bo sodil vaterpolo LJUBLJANA - Slovenski vaterpolisti tudi v zlatem obdobju, ko je Slovenija doma priredila EP (2003), niso bili blizu uvrstitvi na olimpijski turnir. Reprezentanca je na današnji dan bistveno šibkejša, Vaterpolska zveza Slovenije pa kljub temu ne bo brez svojega predstavnika na igrah, saj je bil sodnik Boris Margeta že četrtič zapored povabljen na igre. «Tako kot športniki se v štirih letih tudi mi sodniki zelo prizadevamo, da zberemo kar najboljše ocene na sojenjih. Na koncu se zberejo vse ocene v obdobju štirih let in na tako pomembno tekmovanje se nato delegira tiste najboljše in hvala bogu sem med njimi tudi jaz,« je povedal 40-letni Margeta, ki je v mladosti vaterpolo igral za kranjski Triglav. Francoz že pozitiven PARIZ - Francoski atlet Nordine Gezzar bo tik pred olimpijskimi igrami bržčas ostal brez nastopa v Londonu. Francoska atletska zveza ga je začasno suspendirala zaradi uporabe eritropoetina. Gezzar je na nedavnem evropskem prvenstvu v Helsinkih osvojil četrto mesto v teku na 3000 metrov z zaprekami. NOGOMET - Kupoprodajna borza v 2. AL Nova igralca za Primorje Ekipa proseškega društva bo v novi sezoni računala na dva igralca Ponziane UMETNOSTNO KOTALKANJE - DP Poletovki utrujeni, ampak zadovoljni JADRANJE - Svetovno prvenstvo v razredu optimist Tropske nevihte nagajajo jadralcem V Dominikanski republiki vreme še naprej nagaja jadralcem v razredu optimist. Včeraj so na svetovnem prvenstvu, na katerem nastopata tudi Tržaška Slovenca Jana Germani (JK Jadro) in Nicolas Starc (SVBG), opravili le en plov. Na sporedu pa so bili trije. »Jutra so jasna in brezvetrna. Okrog poldne pa se z vzhoda (Atlantika) pooblači, veter dvigne jakost in pride do tropske nevihte. Danes (včeraj op. ur.) se je to pripetilo, ko so bili jadralci na vodi. Veter je presegel 30 vozlov,« je stanje na vzhodnem delu karibskega otoka Hispaniola (na zahodu otoka je Haiti) opisala Janina mama Jessica Canziani. Germanijeva, ki brani barve slovenske reprezentance, je jadrala v plavi skupini. Uvodoma je bila v prvi deseterici, nato pa je zaradi spremembe vetra končala plov na 24. mestu. Skupno je po treh regatah 35. Nicolas Starc, ki tekmuje za italijansko izbrano vrsto, pa je včeraj končal regato na 50. mestu, skupno pa je 212. na lestvici. Pri proseškem Primorju, ki bo peto sezono igralo v 2. amaterski ligi, so najeli dva igralca, ki naj bi bila v novi sezoni med nosilci igre. Rdeče-rumene sta okrepila napadalec Matteo Muiesan in zvezni igralec Boštjan Božič (letnik 1986). Oba sta v zadnji sezoni igrala pri tržaški Ponziani v promocijski ligi. Predsednik proseškega društva Roberto Zuppin je obenem dejal, da bo tudi v prihodnji sezoni igral pri Primorju Matej Peroša. Medtem ko bosta dvojčka Aljo-ša in Jan Čok tudi v prihodnji sezoni igrala pri sežanskem Taboru. Primorje bo priprave na novo sezono začelo 20. avgusta. KRAS REPEN 2012/13 21 rdeče-belih za D-ligo Pri Krasu imajo pripravljen spisek igralcev, ki bo 30. julija začel priprave v Rep-nu. Potrjeni trener Sergej Alejnikov bo računal vsaj na 21 nogometašev. Potrjeni igralci: Artur Alejnikov (1991, sredina), Nicola Barbetti (89, obramba), Rok Božič (85, sredina), Ulpiano Ca-palbo (90, sredina), Lorenzo Colavetta (89, obramba), Damiano Micheli (87, obramba), Alberto Favero (82, sredina), Radenko Kne-ževič (79, napad), Gabriele La Pasquala (94, sredina), Davide Pizzini (86, napad), Luca Carli (93, obramba). Novi prihodi: Matteo Casarsa (93, obramba, v lanski sezoni Gemonese), Matteo Beltrame (94, obramba, Virtus Corno), Andy Tari (93, sredina, Zaule), Christian Zucchiatti (92, sredina, Caporiacco), Eros Pavan (92, napad, ISM Gradisca), Stefano Pastrello (84, sredina, Real Vicenza), Francesco Simonin (93, obramba, Udinese primavera), Jacopo Giorgiutti (94, vratar, Rea-nese), Luca Budicin (94, vratar, Treviso mladinci), Andrea Osso Armelino (94, sredina, Manzanese). 8 «I £ Metka Kuk Sinoči je padel zastor nad državnim prvenstvom v umetnostnem kotalkanju v starostni kategoriji kadetinj. V Roccarasu sta v finalu, med 32 najboljših na Apeninskem polotoku, nastopili tudi pole-tovki Metka Kuk in Katarina Jazbec, ki sta včeraj zaključili nastope v prostem programu. »Na vrsti je bil še daljši program, v katerem pa je Metki in Katarini zmanjkalo bencina. Očitno so preveč energije porabile v polfinalu. Poznalo se je, da sta bili fizično, predvsem pa psihološko izčrpani,« je sinoči povedal njun trener Mojmir Kokorovec, ki je takole še ocenil nastop posameznic: »Metka Kuk (skupno 23.) se je sicer odrezala solidno in je vajo dobro izpeljala do konca. V ključnih trenutkih pa ji ni uspelo zadržati zbranosti. Težave je imela predvsem pri Katarina Jazbec piruetah. Katarina Jazbec pa je bila manj zbrana in bolj utrujena. Naredila je precej napak, tako da se je morala zadovoljiti z 31. mestom. Nivo je bil vsekakor dober in skoraj vse tekmovalke so bile enakovredne. Razlike so bile minimalne,« je utemeljil Kokorovec, ki je bil vsekakor zadovoljen z nastopom obeh pole-tovk na državnem prvenstvu: »Izpolnili smo cilj, ki je bil uvrstitev v finale, med 32 najboljših v Italiji. V prihodnje pa bomo skušali izboljšati te uvrstitve.« V Roccarasu je nastopila tudi kotalkarica goriške Vipave Katja Pahor, ki pa se ni uspela prebiti v finale. Zmago je slavila Mic-hela Cima. Prihodnji teden bosta na državnem prvenstvu v Roccarasu nastopili še tržaški Slovenki Martina Pecchiar in Francesca Roncelli. 1 6 Sobota, 21. julija 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 990 58 TOLMEČ O 17/24 TRBIŽ O 13/17 ■A VIDEM O * 18/26 O PORDENON 19/25 ¿3* TRB 13/ & ČEDAD O 19/25 21/26 O GRADEC 16/16 CELOVEC O 15/16 O 12/13 KRANJSKA G. oc TRŽIČ 15/18 o KRANJ o 13/15 S. GRADEC CELJE 15/20 O MARIBOR o 15/18 PTUJ O M. SOBOTA 016/20 19/23 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 16/21 N. MESTO 15/24 GORKA O ,„„, POSTOJNA O O 14/21 --- 0 ^ PORTOR^ „ - ^ - ČRNOMELJ 23/29 r—— UMAG „„.,,■..., REKA 20/27 UMAG OPATIJA . ZAGREB 17/27 O PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES Pretežno oblačno z nevihtami in močnimi padavinami, najprej v gorah, nato pa v Ravninah, popoldne pa še na obali. Dopoldne bo zapihal veter iz severa in severovzhoda, v popoldanskih urah pa bo na obali zapihala močna Burja. V večernih urah se bo nekoliko razjasnilo, najprej v Karniji, nato pa še drugje. Hladneje bo. Od severa se bo postopno pooblačilo tudi drugod po državi. Padavine bodo najprej v zahodni Sloveniji, postopno pa tudi drugod. Na Primorskem bodo nevihte. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem pa proti večeru zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem do okoli 20, najvišje dnevne od 16 do 25, na Primorskem do 29 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C '„„ATENE M 1010_ Izrazita atlantska fronta se bliža Alpam: jutri bo dospela v našo deželo in povzročila območje nizkega pritiska nad-Severnim Jadranom, ki bo prineslo zahodne tokove, vlažne v višjih slojih, , 17/26 w 14/23 tVl O 6/13 KRANJSKA G. O KRANJ o 9/15 S. GRADEC CELJE 12/19 O MARIBOR o 12/19 M. SOBOTA 013/21 PTUJ ¡¿/^""^^ o LJUBLJANA 11/20 POSTOJNA O 11/18 KOČEVJE N. MESTO 14/20 ČRNOMELJ ZAGREB 15/23 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povsod bo spremenljivo oblačno, ponekod se bo začasno razjasnilo. Možne so krajevne plohe, v gorah pa nevihte, predvsem popoldne. Pihala bo Burja, močna na obali in zmerna v Ravninah. V noči bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. Jutri bo po deloma jasnem jutru spremenljivo oblačno, nastale bodo krajevne plohe. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. ISLAM - Sveti mesec eden od njegovih petih stebrov Za ves muslimanski svet se je včeraj začel ramadan KAIRO - V večini držav na Bližnjem vzhodu so verske oblasti včerajšnji dan razglasile za začetek svetega meseca ramadan. Tamkajšnji verniki, kot tudi nekateri muslimani drugod po svetu, se tako začenjajo postiti. V Siriji medtem tudi glede ramadana vlada nesoglasje. Vlada je za prvi dan ramadana razglasila soboto, medtem ko opozicija pravi, da je to bil petek.Politična razhajanja med državami z večinsko su-nitskim ali večinsko šiitskim prebivalstvom so pogosto botrovala različni razglasitvi začetka ramadana, ki ga določajo glede na to, kdaj je videti mlaj. To razhajanje je letos najbolj očitno v Siriji, kjer je režim določil, da se bo sveti mesec začel v soboto - v nasprotju z opozicijskim Sirskim nacionalnim svetom, ki je sporočil, da se začne danes. Opozicijski svet je na družbenem omrežju Facebook ob ramadanu pozval k enotnosti in sodelovanju Sircev v boju proti režimu Bašarja al Asada, poročajo tuje tiskovne agencije. Novi egiptovski predsednik Mohamed Mur- si je medtem v četrtek sporočil, da bo ob ramadanu pomilostil 572 civilistov, ki so jih obsodila vojaška sodišča, kar je ena glavnih zahtev egiptovskih borcev za demokracijo. Pomilostitev se bo sicer nanašala le na peščico od sicer več tisoč civilistov, ki so jim sodila in jih obsodila vojaška sodišča, potem ko je oblast po padcu Hosnija Mubaraka februarja lani prevzel vrhovni vojaški svet. Po trditvah aktivistov so vojaška sodišča sodila več kot 11.000 ljudem, več kot 2100 pa naj bi jih bilo še vedno za zapahi. To je drugi ramadan, odkar se je v regiji začela arabska pomlad, s katero so množice zahtevale odhod dolgoletnih voditeljev z oblasti. Sicer se je včeraj začelo postiti tudi kakih 30 milijonov Indonezijcev, ki pripadajo drugi največji muslimanski skupnosti v državi, medtem ko jih bo večina preostalih, to je okoli 190 milijonov, post začela danes, kar je za uradni začetek ramadana razglasila tudi vlada. Postiti so se med drugim začeli tudi milijoni muslimanov v sicer večinsko budistični Tajski. A sveti mesec se je na Sveti mesec ramadan ni samo čas posta, temveč tudi razmišljanja in branja korana, kar velja za vse generacije ansa jugu te države, kjer se muslimani borijo za avtonomijo, začel s krvavim dogodkom. V kraju Sungai Kolok je namreč zjutraj razneslo avtomobil bombo, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih. V Indiji, Pakistanu, Maleziji in Bangladešu bodo ramadan začeli danes ali jutri. Ramadan je deveti mesec muslimanskega koledarja, v katerem verniki izpolnjujejo dolžnost posta. Muslimanski koledar se ravna po luninih menah, zato se začetek svetega meseca v primerjavi z gregorijanskim koledarjem vsako leto premika. V času posta se muslimani od zore do sončnega zahoda odrekajo hrani in pijači, pa tudi vsem strastem ter grdim mislim in besedam. To je čas, ko se posvečajo razmišljanju o življenju in preizkušajo svojo pripravljenost odreči se lagodnosti življenja. Ramadan je eden od petih stebrov islama, med katerimi so tudi izpovedovanje vere v Alaha in njegovega preroka Mohameda, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine revnim in bolnim ter romanje v Meko vsaj enkrat v življenju. (STA) TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI V javnost so prišli izidi revizije ljudskega štetja. »Dolgo je trajalo, predno je prišla vlada na dan z izidom revizije ljudskega štetja v Trstu in Gorici. Potemtakem je torej v Trstu in okolici z vojaštvom vred štelo dne 31. decembra 1911 domače prebivalstvo 190.941 duš, ki so se delile po »občevalnem« jeziku v 11.876 Nemcev, 118.957 Italijanov, 56.926 Slovencev, 2403 Srbo-Hrvatov, 565 Čehov, 157 Poljakov, 33 Malorusov, 11 Romunov in 13 Madjarov. Torej 56.926 Slovencev! Če prištejemo še pripadnike drugih slovanskih narodnosti, šteje slovansko prebivalstvo mesta Trsta in okolice 60.084 duš, torej 31 odstotkov vsega domačega prebivalstva; Slovenci sami pa tvorimo 29 odstotkov. Vsakomur, ki pozna tržaške razmere, zlasti pa tistim, ki so z zanimanjem zasledovali vladno revizijo ljudskega štetja, je znano, da je tedaj, ko se je vršila revizija, ostalo pri takozvanih revizijskih uradih še cele kupe naznanilnic, katerih ni bilo mogoče revidirati, ker se tozadevna povabila niso mogla dostaviti strankam, ki so v času od magistratovega ljudskega štetja pa do revizije spremenile svoje bivališče, iz česar vsega se daja sklepati z vso gotovostjo, da bi bilo pravilno izvedeno ljudsko štetje ugotovilo v trstu še znatno večje število slovenskega prebivalstva. Koliko pa nas je naštel mestni magistrat po svoji famozni »reviziji«? Bilo nas je z vojaštvom vred 37.063 Slovencev, 1422 Hrvatov in Srbov, 142.113 Italijanov, 9689 Nemcev, 663 drugih narodnosti. Po volji magistratne gospode v Trstu naj bi bilo vsega skupaj 39.134 Slovanov, torej slabih 21 odstotkov, dočim bi pa Slovenci sami tvorili komaj dobrih 19 odstotkov. Število slovenskega tržaškega prebivalstva se je potemtakem pomnožilo na podlagi vladne revizije za celih 19.863 duš, slovansko prebivalstvo pa za 20.950. Niso sicer niti to še prave številke, vendar pa pomenjajo vsaj precejšnje ubla-ženje one vnebokričeče krivice, ki so jo storili razni sleparski magistratni revizorji ob priliki svoje »revizije« slovenskemu in slovanskemu prebivalstvu tržaškega mesta in okolice.« TA TEDEN A PHIMDHSKI DHEYHIK T 1,11 ,1 III JLIL . II lllfl IIIUIUII ■ 11.11 lil JIIJ..I PRED 50 LETI V hotelu Ples v Devinu je potekala nagraditev vinogradnikov, ki so sodelovali na prvi razstavi domačih vin devinsko-nabrežinske občine: »Slavnostni ceri-moniji so prisostvovali poleg vinogradnikov tudi nekateri člani ocenjevalne komisije, ravnatelj odseka za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komi-sariatu prof. Zatta, odbornik za kmetijstvo pri pokrajinski upravi dr. Corberi, načelnik kmetijskega nadzorništva dr. Perco in številni drugi povabljenci. Vse je pozdravil župan devinsko-nabrežinske občine Albin Škrk, ki se je še posebej zahvalil darovalcem raznih nagrad, ki so na ta način pripomogli, da je razstava domačih vin tako dobro uspela. Poudaril je, da so si organizatorji na prvi razstavi nabrali mnogo izkušenj, ki bodo nedvomno mnogo koristile pri organizaciji prihodnje. Izrazil je tudi prepričanje, da bo na drugi vinski razstavi sodelovalo več vinogradnikov, saj je že letošnja razstava vzbudila med njimi mnogo zanimanja. Župan je nadalje poudaril, da je posebna komisija obiskala številne kleti devinsko-nabrežinske občine in pokušala razna vina. Izbrali so deset belih in deset črnih vin, tako da je že sodelovanje na razstavi priznanje in nagrada sodelujočim vinogradnikom. Komisija, ki ji je predsedoval znani enolog dr. Verbi, je ocenjevala vina v največji tajnosti, tako da ni bilo glede tega nobene diskriminacije. Končno se je župan zahvalil vsem vinogradnikom za sodelovanje na razstavi in jim čestital za uspeh. Sledila je nagraditev, med belimi vini je dobil prvo nagrado Alojz Lu-pinc iz Praprot, ki je prejel zlato medaljo in deset tisoč lir, drugo nagrado si je zaslužil Just Terčon iz Slivna, medtem ko je bil tretjiuvrščena Amalija Ma-rušič ravno tako iz Slivna. Med črnimi vini je dobil prvo nagrado Rado Kosmina iz Šempolaja, na drugo mesto se je ponovno uvrstil Just Terčon, na tretje pa Franc Legiša iz Šem-polaja. Nagraditev je potekala v prijetnem razpoloženju k čemur je nedvomno pripomoglo vino nagrajenih vinogradnikov.«