21. številka. Ljubljana, četrtek 27. jamiarija. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejetnan M avstro-ogerske dežele za celo leto 1U gl., za pol leta H #1. . za četit leta 4 ffL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld., 7a četrt leta .'i ^ld. .*>0 kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesce, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje d e ž e 1 e toliko ver, kolikor pošti ina i/naša.       Za gospode  učitelje  na ljudskih  šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 jrld. i>0 kr., po pošti prejt-inan za četrt leta '» gold. — Za  oznanila  se plačuje od četiristopnr petit-vrste »"> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali \ečkral tiska. Dopisi naj se izvole t ranki rat i. — Rokopisi se ne vračajo.  — Uredništvo |e v Ljubljani v Franc Knlmauovej liiši gledališka stolha". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne st\ari, je v rNarodncj  tiskarni" v Ko manovej hiši.
Govor slovenskega državnega poslanca viteza Schneida
v seji državnega zbora dne 18. januarja t. ). (Po stenografskeni zapisniku.)
Visoka zbornica! Pod vtisom one graje ter v mnogem oziru dobrih razlogov, ki jih je ravno naštel spoštovani gospod predgovornik, teško mi je govoriti za predlogo, katere korist je z novo nje prenaredbo jako zmanjšala se. Kljubu temu nameravam jaz priporočati vam, da sprejmete predležeči načrt postave, ter prositi vas, da vas ne motijo ni zavlačevani ugovori ni navidezni uzroki j mistične sofistike ali narodnega gospodarstva.
Da izprevidi ljudstvo in da izprevidijo, kakor mislim, vse stranke te visoke zbornice, kako treba, da se oderuštvu s postavami nasproti stopa, to je važna prikazen našega družabnega življenja.
In ta prikazen je vesela, kajti ona kaže zmagovalni boj naravne pravice zoper pozitivni zakon.
Gospoda! Navalov zoper oderuštvo nij prodrlo pravoslovstvo, nego uničil jih je gospodarstveni liberalizem. Pravna vednost je bila tačas, ne oziraje se na Iiizvjeve velike misli, preubožna glede mislij in razlogov, da bi se mogla uspešno protiviti, bila je morebiti tudi, kakor je čas zahteval, preveč poslužna ter preveč podkupljena in preslepljena od navidezne svobode, da bi se hotela protiviti. Tačas se je moglo nekaj druzega opazit'.
Komaj so liberalne idejo storile en korak naprej po razširjenji državljanskih pravic in z odstranjenjem malosrčnih policajskih zakonov, pa so se takoj oglasili taki, ki bi idealne pri-
dobitve praktično porabili, taki ljudje, kut ori imejoči tenke čuti povsod in takoj zapazijo, kje bi se dalo gmotno kaj pridobiti. Prepametni in preiskušeni, da bi ne izpoznali, kako se morajo svobodni zakoni obrniti, da koristijo samo na jedno stran, kakor n. pr. obrtniški zakon, mislili so oni praktični politiki, dfl je zdaj prišel čas, da se zažene klic, naj se postave zoper oderuhe odpravijo. Te vrsto bo-rilcev za svobodo tačas ljudstvo še nij poznalo, zaupalo jim je ter je bilo tako lehko vzbuditi v ljudstvu napačno misel o nasledkih odprav-ljenja teh zakonov.
Gospoda! Če pogledate literaturo tedanjega časa — jaz namreč mislim začasno, ne stalno globoko vednostno literaturo — čudili se boste, kako gladko, kako jednoglasno in preračunjeno je vse bilo, da se je gojila v ljudstvu misel, ka nij nobene Škode, Če se zakoni zoper oderuhe odpravijo; čudili se boste o nečistej zvezi ropaželjnih, k? so se tačas zbrali, da so se svojo neskončno marljivostjo in besedami ljudstvo preslepili. Frazo, kakor „nepotrebno jerobstvo", „zoperpostavno omejenje osobna svobode", „škodljivo uklepa-nje gospodarstvenih močij", »neopravičena sila v denarnem prometu", „skrčevanje lastniške pravice", „prevezavanje podjetniškega duha", to so bili pravi stavki za poulične politike. A dobro so uplivali; kajti za duhove, katere se je hotelo ujeti, bila je velika zanjka ravno prav. Ljudstvo, plemenito in dobro, kakeršno je, hodeč po svojem idealnem potu, dovolilo je zavoljo svobode, v katere imenu se je pregovoriti dalo, v odpravljenje postave, ki se je ustvarila ter izvrševala samo njemu v obrambo.
Tako so padli zakoni zoper oderuhe.
Gospoda! Od tačas je minila doba, napo
jena s potoki solza, s tisoč uničenih eksistenc ter z gospodarstvenim propadom celih dežel, doba, ki nij manj škodovala s tom, kar je uničila, kot tudi s tem. kor so se v navadnem življenji povzdignili oni zloglasni ljudje, ki so obogateli. Mi stojimo denes res na bojišči oderuštva ter vemo, kaj pomen j a njegova zmaga.
Oderuštvo je moralo pozornost državo nase potegniti v dveh straneh. Prvič z ozirom na njegovo privatno pravno nrav in potlej, kakor je naglasil uže gospod predgovornik, z ozirom na njegov socijalni učinek.
Privatno pravno pokazuje se oderuštvo tudi v takih oblikah, ki se smelo norčujejo celo iz onih zakonov, ki so bili ravno zoper oderuštvo narejeni. Nevarnost za pravico leži pri njem o tem, da lehko sprejme vsako obliko obligacij ter kaže pri raznih tožbah zdaj prave, zdaj samo navidezne pogodbe. Oderuštvu jo najljubša menjica, zato, ker je ta resultanta dogovorov, ki jih dalje pred sodnijo nij treba več zagovarjati. Nevarnost za pravico leži pa tudi v tesnem sorodstvu oderuštva z zločinom goljufije ter izneverjenja in iztiskanja, ki mu daje oblast, da privatno sam sč silo dolg izterja.
Nevarnost za pravico leži končno pri oderuštvu v tem, ker nema pred očmi navadno samo tega, da sili na izvršenje pogodbe, nego da namerava počasi gospodarsko uničiti druzega. V ta namen mu služi prememba obligacijske razmere v objektivnem oziru in zarota, da ima soudeležence, menjico v osobi upnika v subjektivnem oziru. Opazujte razne slučaje oderuštva, pa boste videli največ tu navedenih ne dosti opisanih prikazni j.
Drug razlog, zavoljo katerega se mora izdati zakon zoper oderuhe, je socijalni učinek oderuštva.
Zverinjak v amerikanskom gozdu.
(Po Fr. Gerstiickerju.) (Dalje.*)
A šimpanz, jedna najmočnejših opic, nikakor nij hotel radovoljno odnehati, kajti še mej skokom mačke obrnil se je ua pol k njemu, ter jej pokazal i svoje ne manj močne zobe. Katamuntu se je pa posrečilo, da se je zagrizel v goltanec svojemu protivniku, na katerem je obvisel, naj seje opica branila in borila kolikor je htela. Obe živali padeti na tla. Šimpanz legnil je na sovražnika, ter mu grizel uho in kožo na glavi. A mačka nij popustila in kakor je opazila, da ponehava moč ubo-zemu „gozdnemu možu", napadla ga je nenade-jano iz nova, tako, da je se svojimi kot britev
*) Glej št. 17 „Slov. Naroda«.
ostrimi zobmi zgrabila celi goltanec svojej osodi prepuščenega šimpanza.
„Dosti — dosti!" kriči Ned za svojega bonlca, „dosti, zver, — to nij pošten boj, proč zdaj, — ne boš izpustila?" in s palico sune mačko mej rebra. Krvoločno divja zver pak nij htela izpustiti, — ali opica popuščavala je bolj in bolj, in ko je koncem katamunt moral odnehati, ker so ga od vseh stranij podili in drezali, popustil je svojega protivnika mrtvega na bojišči s pregriznenim goltancem.
Klasična je bila zmotnjava, ki je zdaj nastala; jedni so se veselili in kričali, drugi kleli in razbijali. Nekaj se jih je takoj poslalo po žganje, da se bode zgubljena stava na mestu izpila, drugi pa so plesali in skakali po malem prostoru, kakor zblazneli. Ned je izmej vseh najbolj kričal, in še le ko je vse prevpil, da je za jeden trenotek nastala tihota, grozil se je,  da zahteva pravico za gozdnega
moža, katerega je zverska mačka zavratno napala in umorila. Katamunta morajo soditi, katerega on obdolžuje grdega hladnokrvnega, nameravanega umora.
Z vriskanjem se mu je odgovorilo in iz začetka se zopet nij druzega čulo, nego klici: „Izvolite sodnike, — sodnika, — umor — vešala itd.," a potem skoči Bob na prazen kovčeg katamuntov, zahtevajoč od zbranih, naj izvolijo sodnike, da se potem prične obravnava.
Mahom je izstopilo dvanajst mož, od katerih je pa zopet nekaj odvrgel Bil, ki se je postavil za katamuntovega zagovornika. Vri-skaje je vse zopet to odobrilo. Naposled se je število dopolnilo in Ned je hotel baš svojo zatožbo pričeti, kar je nastal zunaj divji hrup in Francoz, ki je bil uže pozabil prejšnji udarec, silil je z golim nožem v roki in divje besno v cirkus. Najbližnji mu dade prostor; ko je pa še naprej skočil, nastavili so mu nekateri noge — in Francoz je zopet ležal na
Gospoda! Žrtve oderuštva najdete v vseh slojevih človeške družbe. Lehkomiseljnost, zadrega v trenotku in ako si človek v stiski ne ve in ne zna pomagati, iz tega se rodi oderuštvo. Glavno svoje polje pa ima v produktivnih spodnjih vrstah človeštva. Mali obrtnik, delavec in kmet, na te se oderuštvo spravlja; tu vidimo oderuha prav pri delu.
A jaz vas vprašam, gospoda, ali je dobro in državno umno, da se ravno one vrste človeške družbe, katerim žalibog do denes nij so dali dosti političnih pravic, ali katere se je zljubilo jerobovati, 5e so hotele rabiti svoje politične pravice, vprašam vas, gospoda, je-li to dobro in državniško modro, če se te vrste človeške družbe prepuste ropanju takih indivi-duvov, kateri so pozabili Roga in domovino? (Klici: res je.) Za one, ki ne vidijo svojih po litićnih pravic ali ki se ne sinejo udeleževati zakonodaje in ki še svojih političnih pravic ne sinejo izvrševati svobodno, za te bi morali tudi v zasobnem oziru posebno skrbeti ter jim tudi tukaj, če se smem tako izraziti, pokazati očetovsko oblast.
Politično jemati polnoletnost, privatno pravno pa nevarnosti izdajati, to nij svobod-nostno, gospoda. Tu se moram strinjati se svarilom načelnika najvišjega sodišča glede skrčenja zmožnosti za izdajanje inenjie, ki se mi vidi boljše poroštvo za pravilnost potrebe nego izjava nepooblaščenih članov na kacem shodu pravnikov.
Gospoda! Če seštejete prikazni ter učinek, katere je prozvalo odpravljenje zakonov zoper oderuhe v Avstro-Ogerske j, opazili boste naslednje: Prvič nij kredit cenejši, kakor se je prorokovalo; potem se je pokazalo, da takozvana pomoč z oderuikimi obrestmi je odstranjevala samo inoment.anno manjše zlo, na čegai mesto je neizogibno stopilo večje in gotovo zlo.
Oderuštvo in oderuški posel se je strašno pomnožil ter omogočil, da so obogateli najslabši državljani, propadla pa so ob jednem neštevilna produktivna gospodarstva. (Kes je! na desnej.)
V množili krajih države je odločno zmanjšalo se število davkovskih objektov mej tem, ko se z oderuštvom pridobljeni denar davku skoraj popolnem odteguje. (Prav res! na de snej.) Oderuška zloraba zakonov je demorali-zovala, ker samo s tem, da se je vklonilo pravo pod obliko, onim terjatvam nij moglo odrekati lastniške obrambe, katerim terjatvam
pa v resnici nij naslov lastnina, ampak pritisk. (Dobro! na desnej.) Gospoda! Naravna pravica morala je dati svojo resnico, da je navidezna pravica postala v svojej najdebelejšej preširnosti suverenna.
Ali kakor imajo svoje meje vsa ekstremna časovna mnenja in vsa prenagljenja svobode ter res liberalne naredbe, pri čemer se vse ljudstvo prebudi iz zaslepljenosti, tako je tudi po dvanajst let trajaj oče j svobodi kapitala vendar odbila dvanajsta ura tudi oderuštvu. Neh-čem preiskavati denes, ali bode predležeči zakon, posebno v svojej zdanjej sestavi trdno stal ob svojem časi na vse strani pred kritiko, katero bode izrekla vednost ter vspeh tega zakona. Zdaj gre pred vsem za to, da se ustavi strašno uničevanje, ki sega okolo po gospodarstvih ter moti v ljudstvu pravni čut. Tudi jaz pogrešam z obžalovanjem v odseko-vem načrtu onega etičnega momenta, ki je blažil prejšnji načrt, namreč, da bi sodnik ne pomagal pri privatno pravnem izvrševanji brezvestnih in nenravnih terjatev.
To slabi dobrost, ki se ima podeljevati s tem zakonom ljudstvu od oderuštva zatiranemu ter olajšuje, da se bode izognilo njegovim kazenskim določbam.
Ali ker je dvomljivo, je-li da bi se zakon sklenil, ako bi se zdaj ugovarjalo in bi potem nesramno Izsesavanje ljudstva trajalo še dalje časa, zato mi je zagovarjati tudi ta načrt zakona ki, akopram nema onih natančnih in globoko vreznih določeb, katere bi konec storile navadnemu oderuštvu, bode vendar nekoliko pomagal zoper oderuhe.
Prosim tedaj zavolj pravice, resnice in človekoljubnosti, naj visoka zbornica preide v specijalno debato tega zakona. (Dobro! Dobro ! na desnej.)
Politični razgled.
V L j ub I j a u i 2G. januarja.
Najvažneje v notranjej politiki je odgovor grofa Taaffeja na Slolien\var<ovo interpelacijo o zboljšanji razmer kmetskega stanii. Mi smo ta odgovor uže v poslednjem listu v telegramu z Dunaja priobčili. Jutri ga prinesemo v celoti.
Dunajske novine so te dni pripovedovale, da <laliu»tiii«lti namestnik baron Rodič misli ostavko dati in v penzijo iti. — Dalmatinski „Narodni List" vse te glasove kot neresnične preklicujp.
V iivtttfiiigltciu državnem zboru se vrši debata o vladnoj   predlogi 0 davku na povži-
tek. O tej zadevi je dne 24. t. m. govoril baron Sennyey ter razvijal svoj program, ki hoče dobro upravo in ščedljivost. On je zoper uvedenje davka na to, kar človek povžije ali potrosi, ter je očital vladi, da samo dela dolgove in nalaga davke, namesto da bi gledala na to, kako bi se stroški znižati dali. Državna imovina se kar proč mečlje. Govor njegov je naredil močan vtis na zbornico, posebno, ker Sennyeya smatrajo za prihodnjega minister-skega predsednika in je on se svojim govorom to mnenje potrdil. Na prihodnje volitve na Oger-skem  bode Sennyeyov govor gotovo uplival.
Vlltallj«* flržitv«'.
Srbttliej skupščini je vojni minister Lešjanin predložil načrt zakona o reorganizaciji srbske armade. Skupščina pa je sklenila, da ima vsak poslanec pravico staviti interpelacije.
Poroča se, da je grška vlada ukazala svojim zastopnikom pri evropskih vJastih, da tam povedo, da je turški predlog o poslaniškej konferenci z ozirom na Grško še slabši, kakor pa je bil predlog o mirovnem sodišči. Tedaj je zopet dvomljivo, ali se zbere v Carigradu konferenca za rešenje grško-turškega vprašanja, ali ne.
Vprašanje zarad Kuldže, ki dela razpor inej jo in Kitajsko, bode se vendar re-
silo po mirnem potu. Kitajska vlada je odobrila dogovore mej rusko vlado in kitajskim zastopnikom markizom Tzengom. Ruska vrne huje Kitajskej celo Kuldžo razen majhenega dela severno-zapadno od Ha. Kitajska plača pa Rusiji nad pet milijonov rubljev.
V auglcškcj spodnjej zbornici je For-ster utemeljeval načrt zakona, predloženega zbornici, ki pooblaščuje podkralja irskega, da vsac.ega o katerem misli, da je kriv veleizdaje ali druzih zločinov, sme vreči v uječo. Zakon bi veljal do 30. septembra t. 1. glede veleizdaje za vso Irsko, glede agrarnih zločinov pa samo v določenih krajih. Več irskih in radikalnih poslancev je govorilo zoper ta zakon.
Jutri, četrtek, skliče baje Garibnldi v imeni „Italije Iredente" v lliinu meeting ali tabor. Uže 14 dni.) se piše po novinali. da bodo na tem meetingu irredentovci demonstro-vali v prvej vrsti zoper Avstrijo. Tržaški lalioni so Garibaldija prosili, da ne pozabi Trsta in da v njih imeni reklamuje Trst za Italijo. Baje da se bode na tem irredentov-skem meetingu govorilo tudi o tem, kako se bode dal napad na Trst izvršiti. V tesnej zvezi s to stvarjo pa je zopet to, kako Nemci in nemška vlada mislijo o Trstu. In tu se naglasa, da je Trst na nemškej zemlji ter piše Bisuiarkov list „N. Allg. Ztg.", da kdor bi se dotaknil mesta ob Adiiji, ne bi trčil samo z Avstrijo skupaj. Tukaj se vidi, da Bismark nij še popustil programa: „deutsch bis z ur Adria", in da od laških irredentovcev se je Avstriji meni bati, nego ravno od svojega nemškega »zaveznika0.
tleh. Razorožili so ga in zvezali, brez pomoči je bil v oblasti svojih mučiteljev. Mirnejši so zaman mirili meneči, da se je uže dosti nereda dogodilo. A prinesli so zdaj whiskcy in ta je vdušil vsako pametno besedo; vse mirne ugovore so zmagali klici: „Mir v sod-niji, — ven Z onimi, ki mir kalijo," in „o yes, o yes,a kakor navadno beriči kličejo. Francoza tirali so iz ograje in oddali ga njegovim pomagačem, ki ga zdaj nijso več iz rok izpustili, boječi se, da[ se mu še kaj hujšega pripeti. Na to se je pričela najbolj blazna sodska obravnava, kolikor se jih je še kedaj pod ljubim nebom vršilo.
Katamunt bil je obdolžen umora. Njegov zagovornik je sicer ugovarjal, kaj se je vse storilo, da so ga razdražili — vse zastonj. V desetih trenotkih se je seja okončala in mačka obsodila na vešala, dokler se ne bode dejalo „mrtva — mrtva — mrtva!" A vprašanje je nastalo, kako to razsodbo izvršiti, in to je bilo ravno teško.
Mej tem se je zmračilo; nanosili so suhega vejevja in užgali je, da so prostor razsvetlili, na katerem pa žalibog nij stalo uobedno drevo, da bi se razsodba takoj na mestu izvršila. No, daleč jim nij trebalo iskati, kajti jedva dvajset korakov proč stalo je mnogo krasnih hrastov. Tja so se takoj napotili in vlekli kovčeg z mačko, katera je BrpitO sem in tja skakala. Še bolj težavno je pa bilo zanjko zavo/.ljnti zveri okolo vratu in to iz kovčega dobiti. Z majhenhni lesenimi vilicami so koncem živali dejali vrv okolo vratu. Zdaj pa je bilo še treba konec vrvi skozi vratica dobiti, da bi se moglo potem zver ven potegniti. Dolgo se jim to nij posrečilo; naposled je pa vendar Bob skozi previdno odprta vrata zagrabil konec vrvi, katero je ovil okolo hrastove veje, kovčeg pa so z vraticami navzgor obrnili in kvišku vzdignili. Ko je bila vrv uže dosti trdno privezana izpustili so kovčeg. Zver se je s tem na pol skozi odprtino na vratu ven potegnila, a se svojimi
kremplji še jeden časek držala v zraku precej teško kletko. A bila je vendar pretežka, morala jo je izpustiti,  ter je nekoliko časa na vrvi pod vejo obvisela, divje se premetavajoč mej vikanjem in tuljenjem surove druhali. Zdaj je pa se svojim parkljem vjela nad seboj napeto vrv, dvigne se in skoči na vejo.   Nekateri so uže hoteli iti droga iskat, da bi z njim zver doli sunili. A žival, toliko uže oplašena, vlekla je besno in obupno toliko časa za vrv   da jo , je še tesneje zadrgnila, sem in tja samo sebe vlekla, ter je naposled, ko si je goltanec popolnem zavozljala v zanjki, mrtva pala z veje, ; na tej obvisela in  se brezuporno s« m in tja , gugala.
Z divjim hrupom pozdravila je druhal ta ; surovi čin, potem pa je šla vriskaj e proč, i do pozne noči nadaljevajoč svoje pijanče-■ vanje.
(Konec prih.)
l)o|>iM.
Iz 14ro|»€» 25. jan. [Izv. dop.] Iz naše čitalnice stanovanja visi črna zastava, nekaj nenavadnega za Kropo. Oznanuje ta zastava prežalostno vest, da je umrl čitalnični zvesti ud gosp. Fr. Pir e, posestnik, trgovec z želez-nino in sodrug fužinarstva zgornje in zdolenje Krope, še le 39 let star. Sklenil je odbor čitalnice mu sijajno poslednjo čast izkazati, in ga spremiti k večnemu počitku z zastavo; zapeli mu bodo čitalnični pevci, katere je on tiko rad poslušal, žalostinko „Blagor mu", in „Nad zvezdami", položi mu venec na gomilo čitalnica, ravno tako njegovi zvesti prijatelj J. E. Z. svojemu nepozabljivemu prijatelju v blag spomin. —
Iz Ijn/a 20. jan. [Izv. dopis.] Odbor Ložke mestne županije je sklenil meseca malega travna 1. 1879, da bi se sejmi za živino prestavili iz spodnjega predmestja v gornje, akoravno imajo tudi mnogo druzega blaga. Tako je sedaj ob sejmih velika gnječa z ljudmi ter z blagom, v dolenjem predmestji je pa velik prostor, pa vendar n j niti živine niti druzega blaga, katero bi se prodajalo. Zakaj nij ostalo v starem redu, kateri se je črez trideset let izdrževal v lepem redu.
Po vršitvi občinskega sklepa dne 4 vel. travna 1879 se silo prestavljen iz dolenjega predmestja v zgornje so se ljudje zel6 jezili in govorili zoper občinski zbor slane in neprijetne besede. Vložili smo prošnjo pri slavnem županstvu v Ložu, da bi se to prodrugačilo, predočili smo tudi veliko uzrokov. Pristavili smo tudi, da če imajo taisti možje količkaj previdnosti, bi morali svoj sklep preklicati, ko da bi pa toliko obrekljivih besedi slišali.
Dalje smo vložili še tožbo po našem c. kr. bekžniku na deželni odbor, kjer smo tudi veliko uzrokov našteli. Tudi, da hočemo z večino ljudij našim nasprotnikom pokazati, da je njih sklep neveljaven. Čeravno je uže toliko d nij preteklo, kar smo tožbo vložili, vendar nij duha ni sluha od nje. Želimo, da bi slavni deželni odbor v tej zadevi ali odbil ali nam pomagal, da bi mogli potem našo prošnjo po slovenskih časopisih razglasiti.
Iz Li'Nliovca pri Krškem 24. jan. I Izv. dop.] Ko je bil dejan prejšnji tukajšnji nadučitelj v pokoj, nadejali smo se, da pride na tukajšnjo važno trirazredno šolo, ki je menda v največjej fari na Dolenjskem, kakov dober učitelj in možak ob enem. Poslali so pa nam znanega — Žvokeljna, ki je po vseh službah, kjer je še bil uganjal vsako vrstne burke, kakor se nikakor ne vjemajo z dostojnostjo učiteljskega stanu. Bil je v poslednjem Času pri Vei-teneeku v Litiji, pa še ta nij maral za tega nemškutarskega kriči« a ter ga še on degradiral na slabo enorazred-nico. Pri merodajnih neinškutarjih v Krškem in v Ljubljani bil je pa Se tako v milosti, da je dobil velevažno mesto nadučiteljsko pri nas. Komaj je bil pol leta tu, je uže začel uganjati take reči, da je prišel v preiskavo k sodniji, katera ga je bila tudi na nekaj tednov zapora obsodila.
Tej nepiiliki se je hotel Žvokelj izogniti menda, in jo je popihal v šolskih počitnicah v — Bosno, kjer so mu bili dali — kakor je bilo v ,,Sloveuskem Narodu" brati, učiteljsko službo. Od nas jo je bil pa pobegnil „bei Nacht und Nebel", torej je bil ušel brez vsega dopusta v novo Avstrijo boljše sreče (ali pameti) iskat. No, to bi bilo vse dobro, zoper to ne bi imeli ničesar ugovarjati. Čez
4 mesece se pa priklati nazaj, pride v Lesko-vec in hoče tukaj svojo prejšnjo službo zopet nastopiti. To pa nij storil na svojo roko. B i 1 je pri našem gos p. glavarju Schon w e 11 r u i n t a mu je dal pravico, da sme službo nastopiti. Alije to postavno in korektno, naj izvolijo kom-petentnejše gospodske razsoditi.
Iz Borovnice 25. jan. [Izv. dopis.] Da smo pri uašej veselici dne 23. jan. t. 1. imeli lepo petje, gre v prvej vrsti hvala pevskemu zboru sosednjih nam dolenjih Logat-čanov, kateri so nas v umogobrojnem številu s svojim pohodom počastili. Slava jim! Posebna hvala gre tudi njihovemu pevovodji g. R., kateri je pokazal, da se z neutrudljivim delovanjem mnogo doseže, pa tudi, da slovenski narod ne le petje rad posluša, temuč ima tudi moči jednake čute pri drugih vzbujati.   Slava tudi njemu!
Možkim zborom uvrstevali so se mešani zbori „domačih grlic". Burni „živio klici" odobravali so posamezne točke, tako, da se je morala vsaka ponavljati. Gotovo očividen dokaz, kako priljubljeni so vsakemu nc^ni ženski glasovi, a ob jednem tudi želja, da še večkrat nastopijo!
Da pri vsem tem govorov nij manjkalo, je skoraj brezdvomno. Omenivši govora predsednika „bralnega društva" g. Borštnika, pozdravljajo dobro nam došle goste, bil je posebno jedrovit oni g. Resmana z Rakeka. Gromoviti „živio- in slava-klici" nijso skoro pojenjali. G. Resman pa je tudi zvest sin majke Slave in baš to mu je pridobilo srca naših seljakov uže v prejšnjih časih.
Po končanem programu pa se je zasuknila brzonoga mladina ter plesala do ranega jutra.
Razšli smo se z veselo nadejo, da nam naše „bralno društvo" kmalu zopet priredi tako zabaven večer! Hvala tudi gostilničarju, vrlemu g. Koširju, kateri je blagovoljno nam prepustil v to svrho svoje prostore.
Iz Trie«*** 24. jan. [Izv. dop.] Tukaj se za gotovo poroča, da bo tukajšnji peš-polk baron Litzelhofen št. 47 meseca aprila t. 1. v Ljubljano prestavljen. Ako se to uresniči, bila bi to velika radost, kajti skoraj bo 5 let, odkar se ti vrli Štajerci tukaj žalostijo. — L, 1SS2 obhaja ta polk dvestoletnico svojega obstanka. Junaštvo tega večinom iz Slovencev sestavljenega polka je dovolj znano posebno pod imenoma Kinskv in Hartung.
Domače stvari.
— (Gospe Levčeve pogreb) minuli vtorek popoludne je bil zelo krasen. Udeležilo se ga je obilo odličnega občinstva, mej katerim smo videli celo g. deželnega predsednika \Vinklerja. Čitalniški pevski zbor je pred hišo in na gomili zapel pokojnici dve prekrasni ža-lostinki.
— (Instalacija.) G. Rozman, novo imenovani župnik mestne tare pri sv. Jakobu v Ljubljani, bode v  nedeljo G. februarja slovesno instaliran v svojo faro. Št. Jakobski far mani delajo uže velike priprave za to slovesnost.
— (Nesrečen padec.) Vtorek popoludne je kavalenjski stotnik v reservi g. F. Čopič šel po gledaliških ulicah, kar se mu izpodrsno in pade tako nesrečno, da si zlomi nogo v stegnu in sta ga morala dva bližnja trgovca, ki sta videla moževo nesrečo ter sta mu prihitela takoj na pomoč, domov odnesti.
— (Iz spodnjega Koroškega) se v dopisu v dunajskem „Vat." izreka opravičena želja, naj se izprazneni škofovski stol v
Celovci tako izpolni, da prihodnji višji dušni pastir ne bode potreboval tolmača, da se bode mog» 1 s svojimi dvojezičnimi dijecezani (s Slovenci in Nemci) razumeti.
— (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi dne 29. t. m. besedo zvečer ob 8Va uri v svojih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Staročeska. Pevski zbor. 2. Pri zibelji. Muzikalični kvintet od Brauna Pi/.zi-cato polka.  Muzikalični kvintet od Bchersa.
4. Sred   vasi.   Pevski zbor   od   dr. ]\ I pa vicu.
5. Srčni glasovi. Solo na geslih s spmnlje-vanjem na glasoviru od Stiivensanda. (I G-dur. Muzikalični kvintet od J. Ilavdna. 7. Kam V Pevski zbor od J. Kocijančiča. H. Slomškova koračnica od J. Handla. Koncem ples.
— (Z Dunaja) se tukajšjemu listu piše, daje dvorni svetovalec pri najvišjej sodniji nekdanji kranjski poslanec in še pri zadnjih volitvah naš protikandidat v Novem mestu gosp. Franc Kromer nevarno zbolel. Kri mu vre proti možganom, in mu je glava tako oslabela, da se sem ter tja hudo meša.
— (Ledu poprodale so letos), kakor se nam piše iz Prestranka 25. t. m.: Vasi Slavina, Kore. (irobišče, Matenja vas in Rakidnik so poslale iz naše železniške postaje 477 vagonov za Dreherja v Trst, 15 vagonov za Bbsvvirtha v Nabrežino in 44 vagonov za Mohorčiča v Sežano. Vagon ima po 10 bačev ali 10.000 Klg. in se je prodajal po 9 gold. in 9 gld. 50 kr.
— (Zmrznil.) Iz Cerknice se nam piše dne 25. t. m.: Zmrznil je Miha Cvetko iz Mar-tmjaka h št. 2!» (poleg Cerknice) doma, v noči dne 24. t. m. nad vasjo Bloška polica.
— (Nesreča.) Iz Idrije se nam piše 25. t. m.: Včeraj je neki voznik vozil drva iz mesta v Jožefovo jamo. Ker je cesta strma, popustili so konji in voz je pričel nazaj drčati ter je šlo vse skupaj črez cesto, voz, dva konja in jeden hlapec 200 metrov globoko do vode. Tam se voz še le ustavi. Hlapcu in jodnomu konju se nij nič zgodilo a drugi konj se je ubil. —
— (Nesrečna drvarja.) Vtorek (dne 18. t. m.) proti poludnevi se je zgodila v Ga-bi rji pri Gorjah na Gorenjskem velika nesreča Drvarji so drva gonili navzdol, in neka bukev zadela je Bedenika iz Gorjan in Kovačevega fanta tako nesrečno na glavo, da sta bila na prvi hip mrtva. Prvi zapusti vdovo s štirimi malimi otroci.
Razne vesti.
* (Tatvina.) V hranilnici v Toplicah so prišli na sled volikej tatvini. 1/. blagajnice je zmanjkalo -17.7-12 gld.   Tal je b l neki
uiniši kontrolor v tej hranilnici.
* (Darovi za Szegedin.) Iz raznih krajo Avstro Ogerske seje bilo darovalo une-srečenim v Szegedinu 1,687.927 gold. 90 kr., iz druzih evropskih držav pa 1,099 588 gl. 71 kr. Vseh darov je z obrestimi vred 2,912*645 gl. 4Va kr.
* (V m i n i s te rs k o j kuhi nji. ) V Rimu sta se nedavno dva kuharja pomorskega ministra Actona stepla v kuhinji. Z dolgimi nožmi sta ljuto suvala jeden druzega in nij se ju moglo ločiti. Neštevilnokiat ranjena sta bila prenesena potem v bolnico.
i izliti« a opruviiišlvu. Vsoiu onim čestitim gg. novim naročnikom našega listu, kateri bi radi vse liste od novega leta ali od tistega dne naprej, ko se jim je list ustavil, do naroćihiega dne, javljamo, dii jim ne moremo već ustreči, ker .so nam uže vso številke pošle.
Umrli no v IJultlj&tui:
21. januarja: A vrelija baronica Rastem, zasob-nlca 40 let, v kri/.evniških ulicah št. 2 za otrpnenjoin možjan.
22. januarja: Josip Miholić, sobni slikar, 35 let, na kongresnem trgu št. 14, za jetiko.
23. januarja: Jerica Leveč, profesorjeva soproga 32 let, v novih ulicah št. ft, za porodno mrzlico.
24. januarja: Franc Baumgartner, 44 let, prisilni delavec, za črevesnim katarom.
Dunajska borza 2G. januarija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .   .   72 gld. 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   73    „   60 „
Zlata renta.........88    „   15 „
1860 drž. posojilo.....130    „   60 „
Akcije narodne banko.....8iJ2    „ „
Kreditno akcije                            282    „   10 „
London..........118    „70 „
Srebro..........—    „   — „
Napol...........9    „   38 «/a „
C. kr. cekini.....:   .   .    5    „   53 „
Državno marko.......58    „   10 „
Tržne ceno
v LJubljani 26. januarija t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr. — rež 6 gld, 61 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 20 kr.; — proso" 4 gld. 87 kr.;
— koruza 6 gld. — kr.; — krompir 100 kilograino, 2 gld. 70 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; maali kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 72 kr.; — špeh triurni — gld. 54 kr.; špoh povojen — gld. 62 kr.;
— jajce po 2V> kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 50 kr.; — svinjsko meso 44 kx,\       sena 100 kilogramov 2 gld. 60 kr.
— s.ame 1 gld. 62 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Tulci.
25. januarja:
Evropa:   Kadarz, Schlever, Erber iz Gradca.
Tri sioim: Lonsar iz Trsta. — Zehnrefcb, \Vandre, Kelner iz Dunaja. — Pollick iz Gradca. — S. h.iiler iz Dunaja.
Pri ?f»II'.' Itoppcl, Feil, Sabathil, Wawrzin-sky iz Dunaja.
Svojo najiskrenejšo zahvalo
izrekam gospodoma Oroslavu Dolencu in Josipu Dolencu za človekoljubno njiju prijazno pomoč, katero sta mi izkazala o priliki moje včerajšnje nesreče.
V Ljubljani, dne 26. januarja 1881. l<Vlik« V,<-|»itf <m*!i. (31)       c. kr. kavalerijski stotnik v reservi.
Lepo posestvo
je na prodaj z prosto roko na Igu (Hrundorf) Posestvo ima malin z B tečaji in 7 >i o pum J, žago,
zraven pa .'IS oralov njiv, Hcnožet in varvanega goz«la9 vse v najboljšem stanu. Stanova išča in kmetijska poslopja, 5 poMlopij, so vsa v najboljšem stanu. Vode M Žago in malin je ne|)renehoma cele leto zadosti. Plačilni pogoji so prav ugodni. Natau-onejo se izve na Igu. (9—6)
Javljamo prežalostno vest, da je denes ob 10. uri, previden se sv. zakramenti za umirajoče, po kratkej bolezni, v .'59. letu svoje Btarosti, umrl gospod
FRANC PIRC,
posestnik in t'u ž i nar,
ranjki se vHem znancem in prijateljem priporoča v blag spomin.
V Kropi, dne 24. januarja 1881.
(39-2)
Žalujoči ostali.
Zah aLi.
Rodbina IVIortl se javno zahvaljuje vsem onim, ki so njenemu dolgoletnemu hišnemu tovarišu ranjeemu '42)
Matevžu Koželju,
koncipijentu, storili kako ljubav ter ga spremili do groba. V C olji, dne 26. januara 18M.
CYet zoper trganje, po dr. Maliču,
je odločno najboljšo zdravilo zoper proliu ter revma-fJzCUL p<» n«lilt, lx.l <■<■ i m- v križi ter živ-
iiU. oteklino, <iii-|Mitlf utle in kite, reviniiti(!iu> boleeine v zobeh in glavi: malo časa če sc, rabi, pa mine popolnem trganje.
Zahval smo oobili uže celo množico. — 1 steklenica
50 kr. — Pravega prodaje msiuo ^638—11)
lekarna ,,pri samorogu" J. pl. Trnkoczyja
na mestnem trgu v Ljubljani.
A stari, izskušeni, pravi, obči ty
S zdravilni i« vodni prilep (plašter) x
M zoper M
glavobol, rane, opeklino in ozeblino, gj
Ta prilep je privilegiran od Nj. rimsk. kat. veličanstva. Mod V^f in učinek tegaprilepa jo posebno ugoden pr globokih in raztrganih ranah vslea uboda ali udara, pri hudih uleaih, neodpravljivih bezgavkah, pri skeleČih Izpuatkih, pri Črvu, vnetih in oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otiakah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in jednakih bolečinah. Ta prilep pravi ima samo
lekarna Pran "Wilh,elm.a v Neuenkirehenu pri Dunaji. anajR~~ Jedna škatljica stane lo kr. u. r.  Monj, nego dve škatljici se no pošiljati in staneti s kolekom in pošiljatvijo 1 g1«i. a. v. Imajo pa tudi: V IJ ubijani: Peter l.uNsnik.
V(Jraricu J. Pur g 1 e it n e «•, lekar; VVend. Trnkoczv, lekar. V Zagrebu Sigm. Mitlbach. (21—2)
Gumi-bonbon,
boljši, nego vsak dru#, kolikor se ga okolo prodaja,
rabi Z najboljšim vspehom
zoper kašelj, hripavost in katarno stanje organov, s katerimi se sope.
V škatljicah po lO Kr.
prodaje (490-14)
GABRIEL PICCOLI.
lekar ,,k angelu",
na dunajskej cesti v Ljubljani.
T g m t? 1 j i t a po m o 6
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja bo večjim delom na Čiščenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljonja. Najbolje to sredstvo je
dr. Roža
življenski balzam.
Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahte vam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, kri v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., jo gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se jo v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo.
1 velika skletiifa t i»ol skleniee -so fc»%
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse'kraje proti poštnemu povzetju svote.
Vaše blagorodje!
10 let sem bolehal za boleznijo v želodci, ki mi je prouzročila zlatenico. Zdravniki so dejali, da sem bolan na vranici, a pomagali mi nijso.
Nijsem mogel ni spati ni jesti, s kratka, jako sem bil slab. A
nasvetovani življenski balzam dr. Kozo mi je odstranil vso bolezen; zdaj
sem zopet zdrav in močan kot. mladenič.
o   ■        j  /mi j   ti   i      \ *• fcemoera.
Sukorad. (Mlada lioslava.)
1W~ S-s7-a,r,je2ajeI
Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. ICozov življenski balzaui iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življenskoga balzama.
F»r»ivi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k
črnemu orlu" v Pragi, Eeke der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: VilJ. Mayr, lekar; G. Piccoli, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczv, lekar. V Novem mestu: Dom. Rlzzoli, lekar. V K a m o n i k u: Jos. Močnik, lekar. V G o r i c i: Ch B. Pontoni, G. Criatofolettl, lekarja. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskoga balzama.
Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če poBtajojo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, onuasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanoga črva na prBtih; zoper obustavljanje, oteklino, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če so noge pote in zoper kurja oćesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčeB; zoper stare rane in tako, ki se gnojč; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenjo, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, ulo izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. I   škatlica* /»« 2.5 in  l * kr.
Balzam za uho.
Skušeno in po uinozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-nica 1 gld. av. velj. (361—17)
Izdatelj in urednik Maksu A r m i c.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarn ew.