DNEVNIK - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 94 (4557) TRST, torek 19. aprila 1960 Začetek Fanfanijevega odločilnega Danes: sestanek s Jutri: znova pred parlamentarci sodbo vodstva KD KD d/t h bodo parlamentarci in člani vodstva pristali na posredno podporo socialistov? Novi napadi na levi center - Jasno stališče KPI (Od našega dopisnika) „ Rim, io __ “Hatojjj K.' uuuri >,t; uu ramam sestal -> jjusiaiici m %l0i L K^. katerim bo pojasnil v glavnih obrisih h'stra 1° n?merava sestaviti, na sodelovanje ka- v ^ako vwi ra^una- in Pri tem povedati jasno, da ■ hiti te Potrebuje posredno podporo socialistov, *e hied « b?dP°re ne bodo odrekli. Spričo dejstva, da "oje „„p*aidarnRntar s POlitič; arci KD približno tretjina takih, ki 'bo zadržanje usmerjajo po stališču in pi- m°dniitT tega ? sestalitecten bo la ;^av0 Se bo « ^Ičevaf lakE . _ porabil vlade, parlamen- razniv* ““““J1 usmcfjaju JJU guuin,u m pi- » Cerk v glasi1 katoliške akcije in govorih raz- JVem svOjo sodbo o cent P°sbusu vlade le-Sel tra, V primeru po-/ Pan," 0d?°v°rP. vodstva, ? Sesta,sPrejel mandat f,° sledjo vlade, nakar bo- ^!de>Pokrfl?-OSa-ianja s so' X Ji,. m republiko jgje programa, ki t*. So k ldoiRa zaključe-f^odtm °.nca tega tedna. predstavil po j Po Jut anJa, sreči. a so vsaj ce bi vse j dneno s ;Jao Vsn' teds^ za Pfj**- K^.ZD V...! _ ir,i:,1 ‘11 onem se zače-, sedanjo Zadeva ni pre-'v°ban-e *r? dejansko za jJttnjk. najve:jega vozla f[j°r Pcua^ycins politike — u hlji, ‘rJ3 tudi ponoldan- X ««evnn?VežXa italijan-v' “Corriere de'-W tba j«-, ki se vsa ta icjalje J ‘:as-i Pa od leta »iis 50 Po'itf-Ca skoro vso ita' (,5*0Ee v , ‘ ouo dejavnost, je tu? •ociniiJ?' kako doseči pod- nit°v za prepotrebne 83spJdarskcm Pod ■“'-.u. S temi rt- it V??'*li do seaaj. / ^raai nV-7 ogovarjala. da C,?>«ialiBH •sneišs povezave >,bte „ai' m komunisti, n*1. •tj VefL1 v Parlamentu po-ij j ectno Za u, t,li Po8Spr'čo tev is, Pa»i„t,5*s. re£o !^ie Hajtj'--n komunisti, n«-. d’a vino za teke reforme ‘ co tega prisiljena tudi pri liberal-i,Pas‘0ha -rfhrme nimajo , hz 'j mieresa, ker S". Xi koristi :,)c r’di . 'tičnem področ- ‘eia CentDs*i /ut - iiaa" cent>.,T.“1,4,5 * -flo d ^5v!ja!eticnn® v:a'e' ki so j v i,. Pouličen kom-' nMstičn**-V^j& ■ n°hranitev ter ‘1eJovlri gospodar-j • • lalcn u; i ~ 1-- Je bil° ' Uk h s"' 5'’ L.* tairč0 Vladah opraviče-‘ti r„:‘rjevaniBTv, ,v ta Ku bujnoc va n jem, da je bi-'•» jra-vj K}}» sicer bi KD, ^v0 Po, ut; vrif* >va’ ocsn0 *\e 2 :*.v 'n ’akj so vsa %]fe8a _®ca vprašanja ita-V eSa J°Sp3darskega in "■ ^voja ostala v bi-a' kkrati pa je .Postajala s tem W, S|n.,t P*o»tt0c**'po*!na pa se ’e front , rev'^>.ie -°01j ^esitev’ >„ J Pereča b»'"vs ?v v« cntaln M*«, k. _m„ u j ?. knL t'0,!'danjih od-Kfbot s° vet Un,st'- in socia-nj bolj pnudar- ‘^č>i8.ovav:°nomn' p0' i H U7 ,a' ki 7 a 'UU| n0’ I •kSit) iavitj v mskuša Hru' lutsu,’ PačeD nte-naro imh 1 i>Snj!»»Mljubne ko. Oliv*! ažhen državam, z raz-' *S,Ur**iitvijo - na X ,{Pimi a . ■‘•Tli tn ' ®9 ,n« lami — in V KD imamo sicer tudi take voditelje, ki smatrajo, da se cerkvena oblast ne sme vmešavati v politiko in reševanje političnih vprašanj (to stoji tudi v statutu stranke); toda tudi taki voditelji se zavedajo, da bi njihove politične oblasti bilo koj konec, čim bi člani njihove stranke in vsi volivci, ki volijo njihove ljudi, poslušali svoje cerkvene poglavarje, in jim odrekli svoj glas, če bi jim cerkvena cblast tako svetovala ali celo ukazala. Zato imajo v vodst' u KD tudi toliko preglavic z rešitvijo sedanje vladne krize, ko je predsednik republike naložil Fanfaniju nalogo, naj poskusi sestaviti vlado levega centra, ki se more obdržati samo s posredno podporo socialistov. Za Cerkev so namreč sociaKsti neke vrste izobčenci, s katerimi katoličani ne bi smeli nikoli sodelovati. In to sedaj vztrajno ponavljajo najrazličnejša glasila katoliške akcije, škofi in, na nekoliko zavit način je to ponovil tudi papež Janez XXIII. v svojem velikonočnem govoru na Trgu sv. Petra v Rimu. To seveua ne drži. Ne drži v vrsti dežel, kjer katoličani sodelujejo s socialisti, in se nobenemu škofu ali kardinalu niti ne sanja, da bi zaradi tega prepovedal doatop v cerkev tistim katoličanom, ki sodelujejo s socialisti — kakor se je to primerilo v Italiji, kjer je škof iz Agrigenta prepovedal udeležbo pri velikonočnih slovesnostih demokrist-jansaim občinskim odbornikom! Ni držalo do sedaj niti v Italiji, kjer smo imeli vrsto vlad, v katerib so demokristjani sodelovali s socialdemokrati, ki so prav tako socialisti in brezverci! Ne drži tudi iz vrste drugih razlogov, ki jih ne bomo sedaj naštevali, ned katerimi je tudi ta, da se z glavo skozi zid ne da, in da moramo v družbi živeti čim bc.j pametno in strpno med seboj, ne glede na to, kaj o svetu in življenju nekdo misli ali veruip Očitno je torej, da tu ne v'f'n|'. 1 gre za vero, ki naj bi bila v zaveznike še nevarnosti zaradi nameravanega ((sodelovanja« s socialisti, ampak za nekaj drugega. Gre za gospodarski in socialni privilegij, do katerega je bila cerkev vedno zelo obzirna; tistim pa, ki od tega trpijo in stradajo, je vztrajno svetovala potrpljenje in . . . «božjo masti). Toda ta «oožja mast« u-tegne postati nevarno razstrelivo, če jo prepogosto uporabljamo, To ve zelo dobro tudi Fanfani, ki kljub ofenzivi cerkvenih krogov proti njegovemu poskusu vlade levega cen- p z -imeli skozi stališče socitlde. ‘ so svoje s odelo. Politike, ki jo je pomične 08« evjav oia.i- , *n u. _os’.h med bivši-fcNi ' >'! sPyut:ili'*erjevs |Nv se je za! te- tra (z zelo zelo skromnimi reformami), nadaljuje z napori za sestavo take vlade. Kaj taka vlada pomeni, oziroma kakšne so meje take vlade, so dovolj jasno povedali i socialisti i komunisti. Ce nameiavate res načeti pereča vprašanja dežele — tako pravijo socialisti in komunisti — morete računati z našimi glasovi. Povedali smo vam tudi, katera vprašanja smatramo za pereča, in ki jih je moč rešiti takoj. V uvodniku, ki ga prinaša nedeljska «Unita», pa Luigi Longo dodaja, da KPI poudarja, da levičarski značaj nove vlade ^ odvisen od parlamentarne formule, ampak predvsem od svoje programske vsebine, in da se pri njenem stališču do nove vlade ne bo ozirala na tako formulo, ampak na program in na konkretno uresničenje. Nato polemizira s Sa-ragatom, ki je dejal, da komu. | nisti zagovarjajo politiko «čim | cialističnim glasovom ne mo- slabše, tem bolje« in pravi da bi komunisti «prvi pozdravili tistega, ki bi prispeval k uresničenju ustave, deželnih avtonomij, nacionalizacije e-lektrične industrije, reforme šolstva, k ponovni vzpostavitvi delavskih in sindikalnih svoboščin v tovarnah in V deželi«, in zaključuje; «Ne bojimo se konkurence kadar gre za praktična uresničenja; nasprotne, želimo si, da bi tekmovali v tem, kdo bo delal bolje za socialni in politični napredek naše dežele«. Nič drugače ne govorijo socialisti. V teh mejah se torej postavlja vprašanje vlade levega centra; socialisti in komunisti so pripravljeni podpreti vsako vlado, ki namerava resno in odgovorno pristopiti k reševanju perečih in neodložljivih socialnih in gospodarskih vprašanj dežele Sedanja ofenziva proti so- re biti torej nič drugega kakor pretveza, da bi do teh nujnih socialnih reform ne prišlo. A. P. «»------- Nove demonstracije na Južni Koreji SEUL, 18. — V Puzanu na Južni Koreji so bile nove demonstracije proti nedavni izvolitvi Singman Rija za predsednika republike in proti policijskim nasiljem. Demonstranti so se spopadli s policijo. Enako demonstracijo je priredilo nad 500o študentov v Seulu. Študentje so zahtevali izpustitev aretiranih študentov v Masanu. Tudi tu je prišlo do spopadov med policijo in demonstranti. Policija je tudi streljala. V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva v Beogradu Titovo poročilo o notranjem razvoju FLRJ in zunanjepolitičnih vprašanjih Ozadje oboroževalne tekme - 0 nevralgičnih točkah v svetu uveljavljanja politike aktivne koeksistence Velik pomen (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — V navzočnosti 1.657 delegatov, zastopnikov okrog 40 socialističnih, delavskih in drugih naprednih strank in gibanj ter opazovalcev, najvišjih jugoslovanskih državnih in političnih osebnosti, diplomatskega zbora in okrog 60 tujih novinarjev, je danes v Domu sindikatov v Beogradu predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, maršal Tito, odprl V. kongres SZDLJ. Kongres, ki se je pričel s petjem Internacionale, so ^ito v svojem govoru pri- pozdravile delegacija beograjskih pionirjev in delovnih mladinskih brigad z avtoceste «Bratstvo in enotnost«. Ker sj delegati že pred kongresom dobili poročilo o delu zveznega od. bora (o katerem smo poročali v sobotni številki) in poročilo nadzornega odbora, so delegati sklenili, da se takoj preide na 3. točko dnevnega reda, na poročilo predsednika republike o ((Izgradnji socializma, vlogi in nalogah SZDLJ« Ob navdušenem ploskanje domačih in inozemskih delegatov, je Tito pričel svoje poročilo, ki je s kratkim odmorom trajalo nad tri ure. «11111 . Veličastna demonstracija proti izdelovanju jedrskega orožja Poziv britanski vladi, naj se enostransko odreče temu orožju - Koope-rativisiično gibanje proti uradni politiki laburistične stranke, ki podpira politiko vlade glede oboroževanja LONDCN, 18. — Na Trafalgar Square se je zbrala množica nad sto tisoč ljudi, ki je sodelovala na protestni demonstraciji proti jedrskemu orožju. Okoli 30.000 od teh ji sodelovalo pri protiatomskem pohodu, ki se je bil začel v petek pred centrom za jedrska raziskovanja v Aldermastonu. Udeleženci pohoda so korakali v šesterostopih in so sestavljali sprevod, dolg osem kilometrov. Zadnjih 12. kilometrov so šli skozi središče prestolnice. Vodil jih je anglikanski kanonik John Collins ob zvokih dveh godb. Na zborovanju je zbrani koo “^Vičneaa eibania o-množici govoril kanonik ! Collins. «Roteli bi, je izjavil med drugim kanonik, da bi Mac Miilan šel na konferenco najvišjih in da bi tam rekel, da ne glede na sklepe katerekoli aruge države ne bo Velika brita-mja imela več jedrskega o.ožja ali jedrskih oporišč in da ne bo vec sprejemala na svojem ozemlju zavezniških cec, ki bocio o premijene z jediskini orožjem, ali pa dovoljevala oporišča za te cete.s dobriia resolucijo, ki poziva Angiijo, na' se enostransKO odpove jeurskemu orožju, di-beralni Ust ((Guardian« je danes poudaril, da dobiva protijedrska Kampanja novo moč v zmedi, v Latero je vlaua zašla, kar se tiče obrambe. Toda zmeda vlada tudi v laburističnih vrstan. Včerajšnje glasovanje . ib delegatov kooperatiVisti.nega giDanja, ki predstavljajo približno 11 milijonov čianov, je prvi va- od sektor-|yaj obrambnega ministra VVatkin-sona in ministra za letalstvo Sandysa, toda v enakem položaju bi se lahko danes znašel minister za obrambo «vla-de v senci« George Brown Ne gre za napadanje osebnih napak nekega, ministra, pač pa celotne koncepcije britanske jedrske obrambne politike.« V spodnji zbornici pa namerava (..aitsived, ko se bo spet začelo zasedanje, napasti prav uosebne napake« tistih, ki odgovarjajo za o-brambno politiko v vladi. Zdi se, da ni se tako blizu .sprememba laburistične politike, i.ar se tiče obrambe. Gaits-kell bo moral nedvomno prej ali slej začeti dis.iusijo v stranki in iskati razviš.- 'n>». Toda med prihednjo debato v spodnji zDornici bo zagovarjal načelo, dr mora velita Britanija bit. neodvisna, kar se tiče posesti «ustraho- zen nastop enega uu j valnega« orožja, čeprav ne- jev iaounsticiiega gibanja kateri trdijo, da se je vlada proti uradni obrambni P°n' I temu praaticno že odpoveda-Govoril je zatem anglikan-1 tiki laburistične stranke. Kon-1 ja ysl jlsfj oo.javljajo s postu škof iz Southvvarka. ki je. ierenca tega kooperativistic- j udarkom, kar so izjavili v . i - n« mnrp snrp. 1 _________ • ■ i izjavil, da bi moral Mac Mil-ipe^a lan pb hvalevredni obsodbi rasne politike v Južni Afriki aati svetu Irugi zgied, e tem da bi e v imenu Angnje odpov raji bombi. Uspeh pohoda proti jedrskemu orožju je presegel vsa j J^eh svoje pričakovanja. On dneva zmage ni London videi tako mogočne manifestacije. Protijedrska kampanja je zabele- gibanja ne more spre. jemati političnih sklepov v imenu celotnega gibanja. Kakor je poudaril neki delegat, pa bo sprožila verigo podob-a.onisid | nih reakcij ki jih laburistična stranka ne bo mogui zreti. V prihoonjih mesecih boao številni va/ni sindikati letne konference in zadeva se bo nedvomno znova obravnavala. Ko je predložil resolucijo žila tudi važen političen u- na konferenci, _ j'1 bivši posla-speh; Včeraj, ko je dolga 'ko- nec Beswick izjavil v zvez* ameriških vojaških krogih v zvezi z izstrelkom «Blue Ltrea«; da se bo morala Velika Britanija odslej obračati na ZDA za svoje izstrelke ali pa navezati svoje vojaške načrte tesreje na načrte svojih zaveznikov v NATO. Mac Millan bo moral v spodnji zbornici odgovarjati na številne napade, ki pa ne prihajajo samo z laburistične strani. Stevuni konservativni poslanci nameravajo zahtevati pojasnila. Predvideva se iona demonstrantov korakala z raketnim UstreDom «Blue , d.. bo Mac Millan pozval bo proti Londonu, je konferenca Streak«; (tLahko kritiziramo ; spance, aaJ_. Počakajo, dokler se ne končajo razgovori s .................. ■■■■.............................. nun.................................... Hruščevom v zvezi z razo- 'i, 'C>‘ r i^jfr^nedriB ro j- r „ *nja, kl b iiXiePr,en?emoi s'tli "'iavu., pol‘tike vedno LhJ? ‘“'-Pb niso vpliva se po sovjet- Predsednik novozelandske vlade prišel na uraden obisk v Moskvo rožitvijo. Plebiscit v Gani Nocoj jim je Kasem priredil sprejem. AMAN, 18. -■ Predstavnik alžirske vlade v Amanu je izjavil, da se je 200 jordanskih državljanov vpisalo v prostovoljske enote za borbo proti' T rancozom v Alžiriji. AL2IR, 18. — Sinoči je pripadnik alžirskega osvobodilnega gibanja vrgel v neki kavarni v Sidi Bel Abesu bombo, ki je ranila 15 Francozov, vojakov in civilistov. Na področju Uustantine je prišlo do spopada t ,ed francoskimi oddelki in s«upino alžirskih borcev. Francosko poročilo zatrjuje, da je padlo 8 Al-žircev. Med Francozi je bilo 3 mrtvi in 3 ranjeni. Junija v Adis Abcbi vazen sesianei ainsoh vouiteljev KAino, 18. — V Ka.ru so napovedan «važen sestanek« air.SKUi voditel.ev, ki oo 14. junija v Auis Aoeoi. List «A-nram« pise, da bo ko.nerenca posvečena preučevanju vprašanj afr.^ke celine, odnosov rneu razn.mi urz**vami ter sredstvom in metodam za razvijanje teh odnosov. Na konferenci bodo razpravljali tudi o politični, diplomatski in gospodarski podpori državam, ki so nedavno dosegle neodvisnost, in deželam, Ki se borijo za svojo neodvisnoat. To bo druga konferenca neodvisnih a.riških držav po konferenci v Akri, ki je bila aprila 1958. Združene arabsko repuoliko bo na konferenci zastopal pomočnik zunanjega ministra Kabri. BONN, 18. — Predstavnik zahodnonemške vlade je zanikal, da namerava zvezna republika dovoliti Izraelu 500 milijonov dolarjev. kazal osnovne rezultate dosedanjega razvoja Jugoslavije na področju krepitve materialne podlage družbe, na področju gospodarstva, izgradnje komunalnega sistema in razvoja socialističnih družbenih organizacij v nadaljnji izgradnji socializma. Zatem je govoril o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih in na koncu svojega obširnega poročila podal osnovne smernice novega petletnega načrta in nadaljnjega gospodarskega razvoja Jugoslavije. V zunanjepolitičnem delu je Tito ugotovil, da čeprav so zadnja leta devoluirali pogledi mnogih državnikov na rešitev mednarodnih vprašanj in kljub temu, da napredne in miroljubne sile v svetu nenehoma rastejo, ni razlogov za prevelik optimizem, kajti še vedno so številni pristaši hladne vojne in vojnih pustolovščin. Tito je pripomnil, da je kratkovidnost nekaterih zahodnih državnikov omogočila ustanovitev fašističnih revansističnih sil, ki so prizadejale toliko gorja človeštvu in izrazil svoje presenečenje, da danes nekateri krogi na Zahodu odobravajo in smatrajo za normalno stvar podobne provokacije kot so pogajanja nemških militaristov s Francovo vlado o vzpostavitvi nemških vojnih oporišč v Španiji. »Kaže, je dejal Tito, da preživeli napadalci še niso izvlekli nobenega nauka iz resnosti njihovega poraza v dveh svetovnih vojnah in da se napad in revanšistični duh več ne izplača«. • Sile, ki so sposobne zagotoviti mir, stalno rastejo«, je nadaljeval Tito. •Oslanjajo se na idejno, in moralno osnovo, na družbene spremembe, ki so nastale v svetu, na nenehno večanje socializma in drugih naprednih činiteljev, na hitro razpadarije kolonialnega sistema. Toda kljub temu se ne smemo predajati iluzijam. V svetu so namreč še vedno številne nevralgične točke na Bližnjem, Srednjem in Daljnem Vzhodu, v južnoameriških državah, v Afriki in drugod, pa tudi v Evropi položaj še ni jasen. Tu si stojita na-siroti dve ogromni armadi, oboroženi z najmodernejšimi sredstvi tudi ne zaradi nerešenih vprašanj, temveč iz -drugih razlogov. Na eni strani so socialistične države, ki si žele ohraniti svoj položaj in zagotoviti mir in socialistični razvoj, na drugi kapitalistične ki kljub zakonitosti neizogibnega zgodovinskega razvoja hočejo ohraniti in ovekovečiti svoj sistem«. Tito je poudaril, da vodilni ljudje večine kapitalističnih držav še vedn i verjamejo, da hočejo socialistične države s silo razrušiti njihov sistem in ne verjamejo v možnost mirne koeksistence med socializmom in kapitalizmom, zato ker se zavedajo, da bi se zaradi močnega vsestranskega razvoja socialističnega sistema v mirni koeksistenci hitro krepile v kapitalističnih državah tiste sile, ki streme po sodobnih družbenih odnosih, v katerih je neizogiben razpad kapitalizma kot družbena sistema. Zato mislijo nekateri vodilni krosi kapitalističnih držav, da je z vojaško silo mogoče ne le preprečiti propadanje kapitalističnega sistema, temveč onemogočiti nadaljnji vojno, če že ne uničiti, vsaj za delj časa oslabiti in zavreti nadaljnji razvoj socialističnih držav. To je ozadje oboroževalne tekme in hladne vojne. ki periodično jenjava in se zopet zaostruje. V zvezi z ostalimi nevralgičnimi točkami je Tito izrazil mišljenje, da tu ne gre samo za notranja dvostranska in regionalna nasprotja, temveč za odkrito, oziroma zakulisano vmešavanje kolonialističnih sil, ki skušajo vrniti oziroma obdržati svoje pozicije. Tako se na Bližnjem Vzhodu umetno vnaša razdor med arabske države, podpira spor med Izraelom in arabskimi državami. Vprašanje palestinskih beguncev in posledice napada na Egipt še vedno niso odstranjene. Da bi določene velike silo imele moralno pravico nekomu očitati krivdo za sedanji položaj na Bližnjem Vzhodu, bi se morale najprej zavzeti, da se popravijo krivice, da se spoštujejo in izvedejo sklepi Združenih narodov glede Palestine in da se pravično reši vprašanje arabskih beguncev. • Ce bi se to storilo in če bi se odstranile posledice napada na Egipt, tedaj bi se našel modus vivendi in bi prišlo do normalizacije odnosov med a-rabskimi državami in Izraelom«, je poudaril Tito. Za položaj v nekaterih južnoameriških državah, posebno na Kubi, v Venezueli in Dominikanski republiki, je Tito obtožil reakcionarne, kapitalistične in monopolistične kroge, ki se vmešavajo v notranje zadeve omenjenih držav. Potem ko je obsodil množično ubijanje ljudi v Južnoafriški uniji, je Tito ugotovil, da se v Alžiriji vodi že več let krvava vojna in da po zadnjih izjavah de Gaulla ni videti hitre rešitve alžirskega vprašanja. Na mejah Vietnama, Laosa, Tailanda, Kambodže se še Vedno pojavljajo spopadi. «Vse to ne nudi niti malo optimistične slike, je dejal Tito, posebno če se upošteva, da važna vprašanja, kot so razorožitev, vprašanje Nemčije, vprašanje prepovedi jedrskega in. hladnega orožja in druga čakajo na rešitev«. Tito je poudaril, da rešitev teh mednarodnih vprašanj zahteva, da nekateri odgovorni krogi temeljito spremenijo svoje poglede na mednarodne odnose. Po besedah Tita je da-nes naloga, da se ustvarijo takšni mednarodni odnosi, da posamezniki, oziroma skupine ne bi mogle odločati o vojni in miru. • Ne sme se dovoliti, da se norci, podobni Hitlerju, oziroma podobne skupine, igrajo z usodo človeštva«, je poudaril Tito ob ploskanju delegatov. Med pozitivne znake popuščanja napetosti v svetu je Tito omenil sestanek Eisenho-werja in Hruščeva in njuni izjavi, da je mednarodno vprašanje migeče rešiti na miren način, zatem predlog Hruščeva o razorožitvi in dalje zmanjšanje oboroženih sil v SZ. Po Titovem mnenju bi bilo izvajanje predloga Hruščeva o razorožitvi velikega pomena ne samo za stabilizacijo miru v svetu, temveč velike-ka materialnega pomena, kajti ogromna sredstv«, okrog 120 milijard dolarjev, ki se letno uporabljajo za oborožitev, bi se uporabila v kulturne, za razvoj nerazvitih področij; poleg tega bi se lahko okrog 20 milijonov ljudi, ki so pod orožjem in okrog 80 milijonov ljudi, ki delajo v proizvodnji o-rožja. vključili v proizvodnjo za ljudske potrebe, dviga življenjske ravni več sto milijonov ljudi, ki živijo danes v siromaštvu. Potem ko je poudaril, da je nesmisel trditi, da bi razorožitev povzročila gospodarsko krizo, ki je plod samo kapitalističnega družbenega sistema, je Tito poudaril velik pomen uveljavljanja politike aktivne koeksistence, katere pogoj je, da se na miren način rešijo vsa sporna vprašanja in da se izključi vsako vmešavanje v notranje zadeve drugih, zatem pomen razpadanja kolonialnega sistema, ustanovitev novih neodvisnih držav, ki večinoma streme po naprednem uveljavljanju in razvoju. (Nadaljevanje na 5. strani) m t ........ incidenti in spopadi ¥ turškem parlamentu Obtožbe proti ljudski republikanski stranki Ustanovljena preiskovalna komisija - Opozicija ne priznava njene pristojnosti ANKARA, 18. — Turška velika narodna skupščina je u-stanovila parlamentarno komisijo, ki ima nalogo izvesti preiskavo o »prevratnem in nezakonitem« delovanju opozicijske ljudske republikanske stranke, ki ji predseduje bivši predsednik republike I-neonn, in dela tiska, ki podpira to delovanje. Ustanovitev komisije sta zahtevala predsednik in podpredsednik parlamentarne skupine vladne demokratske stranke. Zatrjevala sta, da hoče opozicija ustvaril; anarhi jo v državi ter da skuša dokazati, da sedanja oblast ni zakonita. Demokratska stranka očita opoziciji, da hoče kompromitirati vojsko v politiki ter škodovati dobrim tursko . ameriškim odnosom. Ismet Ineonn je protestiral proti sklepu skupščine. Izjavil je, da je ustanovitev komisija v nasprotju z ustavo, in da on ne priznava pustojno- razvoj socializma in z novo sti komisije. Opozicija je za- 'S polili, tudi ., .jv;* ^.r^i 'slianJei s°delovanje | dokS_ cenlnst.'c. v*l**no r^8a uPravU»' fhSli^®:fiat n' ,ae 2e ne iz-^i» **« ra»i j"* *s ka' Al 5eda^-re(Ia W Hi,'a> ob;,a,ivladna kriza, ^ tor1 le , Pa. kakršnih pon, ZI,|jenJu čna stranki IN SSSjihkniT »Male, am Mitj6 'farX ki se i »l a bi n T i n« i .dejavnosti X X helenska na. K ln>*£>v°sredno ka-KWkir‘*ko selVV(,J;l’ t:la' Ki vAkai,iVSa zadeva V Moskvi so ga sprejeli z veliko naklonjenostjo ■ Hrušiev bo julija ali avgusta obiskal Avstrijo ■ V prihodnjih mesecih bodo Moskvo obiskali številni državni voditelji pn RiV« kada‘ ir K' * hjSec * v,ero,zpovedi, A ?« ' »'"Itne avto-K* 1* sJake ?• Za člane \v0ri!,kaj _ s,ranke ni VM>Jn?:rav'. hoče in 'V 6dVs,.|, e stranke, u°ma tudi pravico veta glede izdajanja zakonov, oblast za razpustitev parlamenta in nadzorstvo nad vojsko in civilno upravo. «» _ Danes se bo razgovarjal z Diefenbakerjem - Višek generalovega potovanja pa bo razgovor z Eisenhoiverjem 24. t. m. v Cettysburgu l prihofšnjih ttdnih pr.čakujejo I državama je dobia, toda v SZ ne nove dežele dobile 'mod-viso-st. Razen tega se pri tem upošteva dejstvo, da se bo Nash 1. maja udelcž‘1 v Londonu k nference minis rskih predsednikov Commonvvealtha. OTTAWA, 18. — General de Gaulle je prišel danes z letalom v kanadsko prestolnico Ottawo, od koder bo začel se-demnajstčmevno potovanje po Kanadii, ZDA, Gvijani in An-tilskih otokih. Spremlja ga tudi njegova soproga. Se prev nj‘m je prišel danes z letalom v Ottawo zunanji minister de Murville Na letališču sta ga sprejela kanadski generalni guverner George Vanier in predsednik vlade Diefenbaker. Generalov pbhod so pozdravili z 21 to- povskimi streli. Z letališča sta de Gaulle in njegova soproga odšla v guvernerjevo palačo, kjer ao iima rili o načrtih za arabsko pod- pritedili večerjo in pozneje - "■- sprejem, katerega se je udele- žilo okoli 500 liudi. poro aližrskemu osvobodilnemu gibanju 2e piej so se alžirski vedite'}! 'razgnvari-a i z jra^k m zunanjim ministrom -Javadom. potoval po Kanadi in ZDA, ob povratku pa bo obiskal še fran. cosko Gvijano in francoske An-tilske otoke. Jutri zjutraj se bo de Gaulle razgovarjal eno uro s predsednikom kanadske vlade Diefenbakerjem Med de Gaullovim obiskom v Kanadi in ZDA so na programu številni slovesni sprejemi, kosila in ceremonije, petnajst govorov v Kanadi in sedemnajst v ZDA. Višek programa pa bo v srečanju med de Gaullom in Eisenhoverjem v nedeljo 24. aprila na Eisen-howerjem posestvu v Got-tysburgu. S tem razgovorom se bodo in ZDA velik politični pomen, čeprav ne pričakujejo kdove kakšnih rezultatov. Značilno pa je. da je de Gaulle odklonil obisk v palači OZN, kjer naj bi imel tudi govor. To pa verejtno iz protesta, ker se pred OZN razpravlja o Alžiriji, Zato se tajnik OZN Ham-marskjoeld verjetno ne bo udeležil nobenega uradnega sprejema ali banketa v ZDA. Morda se bo z de Gaullom sestal ie privatno. «»------- ŽENEVA, 18. — Voditelj a-meriške delegacije na jedrski konferenci v Ženevi Wads-wo;‘h je odpotoval danes skozi Pariz v VVashington. Tu se bo razgovarjal y državnem Vtiji ravni pred konferenco najvišjih, ki se bo začela 16. Ofaivii ie prva postaja 18,000 'maja V Parizu, km dolgega potovanja med Jcft-1 V Parizu pripisuiejo de Gaul-terim bo francoski predsednik I lovemu potovanju ,v Kanado končala posvetovanja na naj- departmaju o dosedanjem de- lu konference v 2enevi, ki je bila za nekaj časa prekinjena Pred odhodom iz Ženeve ni. hote! Wads\vorth .komentirati pogajanj na konferenci. pustila dvorano v znak protesta še pred glasovanjem. Komisija 15 članov (ki so vsi demokrati) je že objavila dve sporočili. V prvem javlja, da je za tri mesece prekinila vse kongrese in druga zborovanja stranke, zato da zajamči nepristranost preiskave. V drugem sporočilu javlja, da je prepovedano objavljanje «s kakršnim koli sredstvom ali v kakršni koli obliki vseh informacij, izjav, sporočil, mnenj, dokumentov, fotografij in člankov (z izjemo zapisnikov skupščine) o vzrokih preiskave, kakor tudi o pristojnosti, oblasti in delovanju komisije ter o debati v veliki narodni skupščini o tej zadevi«. Preden je po današnji debati v skupščini opozicija zapustila dvorano, je prišlo do živahnih incidentov in tudi do spopadov. Poslancu ljudske stranke Hasanu Erdoga-nu so prepovedali vstop v dvorano za prihodnjih 12 sej, ker je vrgel neki predmet v glavo svojemu nasprotniku demokratskemu poslancu Sa-hinu, ki je baje potegnil iz žepa samokres. Sahin, pa je to zanikal. «#------ Dolgotrajna stavka japonskih rudarjev TOKIO, 18. — Pred rudnikom premoga v Miike je policija danes napadla veliko skupino stavkajočih rudarjev, ki so skušali nastopiti proti skupini stavkokazov, ki so zjutraj prišli na delo pod moč-no zaščito policije. Stavko je proglasiia japonska zveza sindikata rudarjev. Med spopadi je bilo ranjenih okoli 64 policijskih agentov in okoli 60 rudarjev. Sindikalni spor v o-menjenem rudniku traja že sedem mesecev in je povzročil že več incidentov. Včeraj so stavkajoči rudarji zavrnili vladni načrt za poravnavo spora. «»------ Devet mrtvih pri letalski nesreči STEPHENVILLE, 18. — Blizu Stčphenvilla je strmoglavilo ameriško prevozno letalo kmaju po vzletu z letališča Harmon. Devet ljudi, ki so bili v letalu, je zgubilo življenje. L Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 14,7, najnižja 9,9, ob 19, uri 11,8 stopinje. Zračni tlak 1008.1 stanoviten, veter 30 km, sunki do 49 km, severovzhodnik. Vlage 56 odst., nebo oblačno, morje razgibano, temp. _________morja 10,3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 19- >PrllJ Leon . Sonce vzide ob 5.14 *n.,z?i0,Luna 18.56. Dolžina dneva 1J«. vzide ob 1.49 in zatone Jutri, SREDA, 20. apri» Božidar - Tržaški pasivno Odmevi vladne krize v Trstu demokristjanski čakajo na razplet voditelji položaja Danes bo v krožku «Internazionale» skupščina tržaških socialistov Ob 19. uri danes zvečer se bodo zbrali člani tržaške federacije PSI, da proučijo nov politični položaj v zvezi s Fanfanijevim poskusom sestave nove sredinsko-levičarske vlade. Zborovanje se bo vršilo v dvorani športnega kluba «Internazionale» v Ul. Zonta 2. Govorila bosta federalni tajnik Medani in socialistični senator Giusto Tolloy. Razumljivo je, da vlada za to zborovanje precejšnje zanimanje v vseh političnih krogih, posebno še zato, ker gre za politično stranko, ki je danes v ospredju tako rekoč vsega političnega delovanja in nihanja v državi. V kolikor nam je znano, se bodo zborovanja udeležile vse vodilne ali kakor koli drugače pomembne osebe iz vrst tržaških socialistov. Ni izključeno, da se bo na osnovi Medanije-vega in Tolloyevega poročila razvila živahna diskusija. Res je sicer, da je sedaj o-paziti v življenju tržaških političnih strank precejšnje mrtvilo. Saj ni niti opaziti kakega večjega zanimanja za celotni politični razvoj v državi. To pa si lahko razlagamo z dejstvom, da vsaj kar se tiče Krščanske demokracije, njeni voditelji čakajo, kot o-bičajno, da se položaj razvoz-lja in razčisti, ne da bi oni prispevali kakorkoli k njegovi rešitvi. Tako smo bili priča zelo previdnim komentarjem tržaških voditeljev KD, ki se nikakor niso hoteli prenagliti s svojimi ocenami. To obnašanje potrjuje domnevo, da tržaški demokristjani določajo svoje stališče šele takrat, kadar postane povsem jasno, kdo bo zmagal na državnem političnem področju. Predstavniki današnje tri-strankarske koalicije v občinski upravi sedaj zopet ponavljajo, da je politika, ki bi jo Fanfani hotel uvesti z novo vlado, v Trstu pravzaprav že stvarnost. Ta trditev pa ne drži. Tržaška tristrankarska koalicija v občinski upravi ne elementa sredinsko-levičarske politike, temveč predstavlja, četudi v okrnjeni obliki, štiri-strankarsko koalicijo, katere pobornik je v Italiji Scelba. S tem seveda nočemo presojati dejanske vrednosti te uprave za Trst, temveč jo samo ka-rakteriziramo na osnovi političnih sil in dosedanjega delovanja treh strank, ki so sedaj pri nas na oblasti. Ce gledamo torej na stvar s tega stališča, potem lahko razumemo kolikšnega pomena bi bila za Trst radikalna preusmeritev državne politike. Izvajanje neke zares sredinsko-levičarske politike bi imelo kot posledico pritegnitev h konkretnemu sodelovanju pri reševanju raznih problemov znatne socialistične sile. To bi bilo razvidno predvsem v dejstvu, da bi morda prenehala politika pasivnega pričakovanja čudotvornih vladnih ukrepov, ki jih doslej ni bilo od nikoder in bi tržaške politične sile postale aktiven faktor na področju vsedržavne politike. 500 prošenj za natečaj vozačev in sprevodnikov Pred kratkim je mestno podjetje Acegat razpisalo natečaj za zaposlitev 20 vozačev in 20 sprevodnikov. Za ta mesta se je v določenem roku prijavilo kar 500 prosilcev, in sicer največ za službo sprevodnikov, to je kar 322, medtem ko se jih je prijavilo za vozače 178. To je seveda razumljivo, ker služba sprevodnikov pač ne zahteva nobene specializacije. Od 322 prosilcev za sprevodniško službo jih ima 121 vse predpisane pogoje, položaj enajstih je dvomljiv, 190 pa jih nima ni- vsebuje pravzaprav nobenega I t‘ predpisane šolske izobrazbe itiiniiimifininiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiHiiiiiiiiiiiiiiiimttiiiiiimiiiiiiiiittiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiia Vedno slabši položaj v pravoslavni občini Pop Lastavica odpotoval Dobro bi bilo imenovati komisarsko upravo V nedeljo zvečer je iz Trsta odpotoval bivši pop srbske pravoslavne cerkve v Trstu, Stevan Lastavica, in sicer v Milan, od koder bo nadaljeval pot v Kanado, kjer bo nastopil novo službeno mesto. Na tržaški postaji je pop Lastavica nekaterim novinarjem izjavil, da je moral zapustiti Trst proti svoji volji, in sicer zaradi žalostnega in hudega poiožaja v cerkveni občini, ki ga je povzročila u-prava sedanjega predsednika, ki je vzbudil toliko upravičenega nezadovoljstva in kritik. Pop Lastavica je v tej zvezi tuui naglasil, da mu je bilo celo onemogočeno opravljati cerkvene dolžnosti, da ni imel osebne svobode in da je bil tudi izvajan pritisk na njegovo duhovniško vest. Pred odhodom v Kanado je hotel pop Lastavica s privoljenjem novega popa Malcuko-va maševati, a mu je Vurde-Ija to preprečil, tako da je potem maševal Malcukov s polurno zamudo. Pop Lastavica je tik pred odhodom vlaka še izrazil u-panje, da bodo pristojne oblasti storile primerne ukrepe, da bi srbska pravoslavna občina spet zaživela v normalnem in legalnem življenju. Pop Lastavica je odpotoval, Dragoljub Vurdelja pa je o-»tal in sedaj pripravlja novo PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI ML TELEFON 93-808 IN H-888 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica 8. Pelliro l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za veak mm v širini enega »tolpca: trgovski 80, fintnčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna «0 lir, — Vnaprej: četrtletna 1300 lkr polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ; AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ut. 3-1., tel. 21-926, tekoči račun pri Komunalni banki Jt Ljubljani 600-70/3 375 1 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst akcijo. Sestavil je spomenico, v kateri baje navaja, da je njegova borba namenjena o-nim, ki bi hoteli spremeniti srbsko pravoslavno občino v «komunistični sovjeta. Med temi naj bi bila tudi oba popa, namreč Lastavica in Malcukov. Iz drugih virov pa smo zvedeli, da je Vurdelji uspelo zbrati na tej spomenici kakih 39 podpisov mož in žena, tudi takih, ki niso pravoslavne vere, oziroma Srbi. Po načinu, kako so bili ti podpisi nabrani (mnogo članov ni hotelo podpisati pod nobenim pogojem), se lahko sklepa, da se Vurdelja zaveda resnosti položaja, da mu je namreč prišla voda do grla. Spomenico naj bi baje še nocoj neki tržaški odvetnik esebno nesel v Rim, in sicer na ministrstvo za notranje zadeve. Baje je bil pred dnevi v Rimu tudi neki uradnik tržaške prefekture, ki se z Vur-deljo dobro pozna in ki baje ščiti njegove interese. To so zadnje vesti o položaju v srbski pravoslavni občini. Menimo, da je Vurdelja šel predaleč, da bi se še lahke umaknil, in sedaj počenja vse, da bi si ohranil položaj. Mi nismo nikoli rekli, da naj se položaj v pravoslavni občini reši tako ali drugače. Moramo poudariti, da bi morale poseči v zadevo oblasti, katerih naloga bi morala biti ta, da ugotovijo, če so vse obtožbe, ki se slišijo na račun sedanjega predsednika, točne ali ne. Zato bi bilo najbolje, da se imenuje začasna komisarska uprava, ki naj pregleda sedanje delovanje ter vodi občino do takrat, ko bo podano jamstvo, da bodo volitve novega odbora in predsednika potekale v normalnih pogojih. niti starosti. Za vozače pa pride gotovo v poštev 65 prošenj, ker je 8 dvomljivih primerov, 101 prosilec pa nima predpisanih rekvizitov. Čeprav je potekel rok, prihajajo na ravnateljstvo nove prošnje. O sprejemu prosilcev v službo bo odločala upravna komisija podjetja. Kot smo že poročali, je za vozače predpisana starost od 23 do 27 let, najnižja šolska izobrazba pa izpit nižje srednje ali strokovne šole. Vozači morajo tudi imeti patent tretje stopnje Diesel. Za sprevod-.nike pa velja starost od 21 do 22 let in enaka šolska izobrazba. Minister Rumor na obisku v FLRJ V nedeljo popoldne je odpotoval na kratek obisk v Jugoslavijo minister za kmetijstvo Rumor. Lani pa je bil na obisku v Italiji jugoslovanski minister za kmetijstvo Slavko Komar. «»------- Danes bo seja občinskega sveta Danes ob 19. uri bo seja tržaškega olčinskega sveta. Na njej bodo med drugim nadaljevali razpravljanje o poročilu podžupana prof. Cum-bata, ki je orisal stališče dveh skupin svetovalcev, članov občinske zdravstvene komisije, do rešitve vprašanja klinike za dojenčke. Začeti bi se morala tudi razprava o poročilu odbornika inž. Visintina o A-cegatovem načrtu za postopno ukinitev tramvajskih prog, ki jih bodo nadomestili s filo-busnimi. Muhasto vreme preprečilo množične izlete v naravo Z burjo in brez sonca letošnji velikonočni Kljub slabemu vremenu je bilo v mestu mnogo tujih turi-stov, ki so sicer pričakovali ob morju sonce in toplo vreme Vse prej kot pomladansko vreme je karakteriziralo letošnje velikonočne praznike. Toliko pričakovani izleti v naravo — v zgornjo tržaško okolico ali k morju — so odpadli in mesto oba praznična dneva ni imelo onega običajnega pečata mrtvila, ki je tako značilen za take praznike. Ljudje so ostali na splošno v mestu in to se je občutilo zlasti v raznih javnih lokalih ter kino dvoranah, ki so bile oba dneva, zlasti pa včeraj, skoraj ob vseh predstavah polne. Kljub nič kaj ugodnemu vremenu in močni burji pa je v naše mesto prišlo vseeno še precej tujih in domačih turistov, ki so zasedli dobršen del razpoložljivega prostora iiuiiiiiiiitiMiišiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiuiiitimimiiiHiitniiiittiiiiiiiiiiiiiiiii) Objavljen obširen načrt delovanja ministrstva za državne udeležbe V načrtu je Trst samo dvakrat omenjen, in sicer kjer je govora o preureditvi ILVA in ladjedelske industrije - izvedba tega načrta bi negativno vplivala na naše mesto Minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi je v okviru predložitve programa mrtvorojene Tambronijeve vlade predložil parlamentu 16o strani dolg načrt delovanja ministrstva za državne udeležbe. Tambronijeva vlada ni obstala, vendar pa to še ne pomeni, da je z njo odstranjen z dnevnega reda tudi program ministrstva. Ta program se očitno ni delal nekaj dni, temveč je sad naporov in stališč raznih podjetij IRI in istočasno predstavlja tudi nekako stično točko med državnim in privatnim kapitalom. Program ministrstva zasluži posebno pažnjo, saj odraža stališče KD do tega vprašanja in je kaj malo verjetno, da bi se z novo vlado, ki naj bi bila levo usmerjena, bistveno izpremenil. Zelo verjetno bo ta program ostal osnova za delovanje tudi Fanfanijeve vlade, če se ji bo seveda posrečilo premagati nasprotna stališča desnih krogov. Za Trst pa je program ministrstva za državne udeležbe dokaj negativen. Naše mesto je v njem namreč omenjeno samo dvakrat. Prvič, ko je govora o kovinski industriji, program omenja, da bodo v Trstu preuredili ILVA v podjetje za proizvodnjo zlitin iz železa in jekla in po možnosti v delavnico za izdelke iz litega železa (cevi in podobno). Drugič pa je govora o preureditvi ladjedeini-šae industrije, ki vzdržuje ladje in je med investicijami naveden tudi Tržaški Arzenal z eno milijardo 760 milijoni lir. Končno navaja načrt tudi ladjedelnico GRDA v Tržiču, za katero so predvidene štiri’ milijarde lir za dokončno modernizacijo. Načrt torej za Trst ne predvideva nič novega in pomeni v bistvu samo potrditev znanega stališča ministrstva za državne udelezDe, ki ga je minister osebno potrdil, ko je bil prete'klo jesen v Trstu. Za sedaj torej ni govora o modernizaciji ladjedelnice Sv. Marka, o preureditvi tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Roka. Iz načrta tudi izhaja, da so se odpovedali vsem nameram, da bi preuredili ILVA v moderno železarsko podjetje s poinim ciklusom proizvodnje. Končno tudi upošteva gradnjo novega ladjevja za državne pomorske zveze in govori o obnovi konvencij med državo in državnimi pomorskimi družbami. Glede obnove konvencij ponavlja že znano stališče, ki je prišlo do izraza z že pripravljenim zakonskim osnutkom, ki pa je za državne pomorske družbe ga Repna štev. 21. Na nekem ovinku pa je z nasprotne strani privozil z avtom 1100 z evidenčno teblico MI 225403. Cvetko Skarabot iz Gorice. Ulica Alfieri 12, ki je verjetno na ovinku zavil preveč na levo. Vozili sta treščili eno v drugo in motorista je vrglo nekaj metrov s ceste. Milič si je zlomil levo stegnenico in desno piščal ter se ranil in pobil po obrazu. Z rešilnim avtom so ga kmalu nato odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 do 50 dni. vračala iz Opatije proti Trstu. Na cesti med Podgradom in Obrovom, Kjer je nekaj ostrih ovinkov, se je ženski pripetila nesreča. Pri vsem je imela precej sreče, za kar se mora zahvaiiti močnemu vozilu. Dober kilometer od Podgrada, kjer je dvojni ovinek, je ženska obvladala prvi _ ovinek, a malo Je manjkalo, negativen in jih še bolj pod- da ne bi zletela s ceste na reja interesom privatnih pomorskih družb. Med novimi gradnjami pa ni opaziti ladij, ki bi ustrezale potrebam tržaškega in drugih jadranskih pristanišč in lahko tore., rrl novo zgrajenega ladjevja kaj malo pričakujemo, pa čeprav je znano, da Trst petnajst let po vojni, razpolaga s komaj polovico tonaže državnih družb, kot jih je imel pred vojno. V tem, okviru je v načrtu nekako mimogrede naveden tudi nevaren odstavek, češ da bodo z novimi ladjami in ukinitvijo nekaterih defi-citnih prog omogočili umaknitev iz prometa 33 ladij s preko 220 tisoč tonami. O ukinitvi nekaterih državnih pomorskih prog je bilo že mnogo govora in je take poskuse do sedaj preprečil parlament. Vsi vladni zakonski osnutki pa so da sedaj predvidevali, da bo o ustanovitvi ali o ukinitvi neke proge odločala vlada sama. V takem primeru pa bi bilo neko državno pomorsko progo malo lažje ukiniti. Omenjeni stavek priča, da vladni krogi nedvomno vztrajajo na svojem prvotnem stališču in da bodo skušali še nadalje ukiniti nekatere redne proge, ki so uradno «najbolj deficitne», stvarno pa gre za tiste proge, ki bi jih privatni brodarji najraje prevzeli v svoje roke. — «»------- Prometna nesreča pri Briščikih Okrog 18. ure se je včeraj z vespo peljal po cesti iz Briščikov v Mali Repen 34-letni Josip Milič iz Male- (iiiiiiiiitMiiMiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiMniiiimiiiniiniimiimiiMMiiiHimiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiii Med Podgradom in Obrovom Dunajčanka ni obvladala ovinka in je sfrčala i avtom v dolino Avtomobil je obtičal kakih deset metrov pod cesto zelo poškodovan, ženska pa je laže ranjena Kot številni turisti, ki so levi strani. Verjetno se je bili te dni v Opatiji, se je zavedla nevarnosti in je moč-včeraj popoldne tudi 46-let- no krenila na desno; pri tem na Maria Dobler z Dunaja pa je zavozila preveč na de- v tržaških hotelih. Je pač tako, da je treba vnaprej planiran izlet napraviti, pa naj bo vreme tako ali tako. Zlasti še, če ima izletnik na razpolago svoj avto, ki mu omogoča hitro premikanje. Govorili smo z nekaterimi avstrijskimi turisti, ki so prišli v naše mesto z Dunaja, in ti so nam povedali, da jim ni žal, ker so se odpravili na tako dolgo pot. Pričakovali so sicer lepo vreme, češ ob morju umora» biti sonce in toplo, a so naleteli na burjo, ki je niso vajeni. Rekli pa so, da je tudi to bilo zanje nekaj novega, čeprav bi raje videli sonce in občutili toploto. Nekateri turisti so se odpravili na pot s šotori, prepričani, da jih bodo lahko razpeli kje na naši obali. Prišli so do morja, a prenočevali so v hotelih, kajti mraz in burja nista svetovala postavitev šotorov. Toda najbolj trmoglavi se niso ustrašili niti burje in tako smo lahko že v soboto popoldne videli v sesljanskem «campingu» prve šotore, ki so jih postavili ti strmoglavili turisti. Tujcev je bilo na splošno dovolj, tako da so hotelirji in lastniki javnih obratov še kar zadovoljni. Prepričani so bili, da bo še slabše in zato so bili z letošnjim prometom v slabem vremenu prav zadovoljni. Tudi mnogo Tržačanov, zlasti motoriziranih, se je slabemu vremenu nakljub odpravilo na daljše in krajše izlete. Ze v soboto popoldne je bilo videti na obmorski cesti dolge kolone avtomobilov, ki so brzeli proti Gradiški in se tu cepili bodisi proti Benetkam bodisi proti Vidmu in naprej do Trbiža. Na strehah mnogih avtomobilov je bilo videti smučke, ki so nesporno kazale, da so njih lastniki namenjeni na sneg. In res je bilo mnogo Tržačanov na Višarjah. kjer je še dosti snega, da ne govorimo o raznih krajih v Dolomitih, kjer je bilo videti vseh vrst avtomobilskih evi- denčnih tablic. Oba praznična dneva sta prinesla nekaj življenja tudi v tržaško okolico. Ljudje so prišli v glavnem na kosilo ali večerjo, kajti za sprehod v gozdiče in po travnikih je bi lo premrzlo. Zato so marsikatere družine presedele ves popoldne ob gostilniških mizah in se zabavale s pripovedovanjem smešnic ter igranjem kart. Na vseh obmejnih blokih so od sobote do včeraj zabeležili precejšen promet, največ v soboto in včeraj, medtem ko je bilo v nedeljo razmeroma zelo malo prometa. Številni Tržačani so praznična dneva preživeli v istrskih obalnih mestecih, pa tudi na sežanskem Krasu in v okolici Nove Gorice so imeli domači gostilničai ji precej dela. Včeraj je šlo čez blok pri Frnetičih 6.000 oseb, pri Škofijah pa 12.000 oseb. Popoldne Je bila odprta tudi jama pri Briščikih, ki jo je obiskalo nad 1.000 ljudi. Prihodnjo nedeljo in ponedeljek bosta spet dva praznična dneva. Upajmo, da bo vreme kaj boljše, tako da si bodo lahko tudi nemotorizirani Tržačani privoščili izlet v naravo, ki je prav sedaj, ko je vse v cvetju, najlepša. «»------- Motorist povozil otroka Včeraj proti večeru je 8-letna Olivia Ceroici, ki stanuje s svojimi starši v begunskem taborišču v Padricah, prečkala cesto pred taboriščem, ko je privozil mimo z motorjem 24-letni Leoneida Ria od Spodnje Magdalene 794. Motorist se je hotel izogniti deklici, a mu ni popolnoma uspelo in jo je obrs-nil z vozilom. Olivia si je pri padcu zlomila levo nogo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala od 3Q do 40 dni. ■■iiiiiimiiimmilliiiiiiliilliiiiimiiiiiiiiiiiniinmiiitiimimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiinniiiiiiiiiiMiiiiuiimiiiiiiiiiitiiMiiiimiiimii Pri Miljah huda prometna nesreča Z avtom je zavozil s ceste Štirje potniki hudo ranjeni Najhuje sta bila ranjena šofer in njegova žena, ki so ju sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo V nedeljo zvečer se je zgodila na cesti med Čamporami in Miljami huda prometna nesreča. Bilo je okrog 23. ure, ko so se z avtom peljali po omenjeni cesti proti Miljam 40-letni Giovanni Scheriani iz Milj, njegova 40-letna žena Bruna ter zakonca Giuseppe in Anna Cerut iz Sindisa pri Miljah. Avto je šofiral Scheriani. Dobrih 200 m od Cam-por, kjer je oster ovinek na desno, je šofer zavozil kar naravnost. Avto je zletel s ce- ' f "*** «f.. Z nVulcanio* je včeraj odpotovalo iz Trsta 200 ezulov Iti so se izselili v Kanado. Najela jih je družba «Dorainion and Canada Sugar Beet Corapagny», kjer bodo zaposlili v celoti ——- goo ezulov, vajenih polskega dela ■ sno, prav na ovinku nad malo kraško dolinico. Podrla je tri debele obcestne kamne, sfrčala nekaj metrov po zraku, treščila 3-4 m globoko na pobočje, se prekucnila in obtičala v dolinici dobrih 10 m od ceste. Avto znamke Mercedes je bil na vse strani zverižen; sprednji odbijač pa je zletel nekaj metrov vstran. Najprej je nesrečo zapazil neki domačin, ki se je peljal mimo s kolesom, nato pa neki avtomobilist, ki se je vračal iz Opatije. Na kraj nesreče so kmalu nato prihiteli miličniki iz Podgrada in zdravnik. Ob prvem pogledu na razbiti avto v dolinici so se zbali, da so smrtne žrtve; ko pa so se približali avtomobilu, so v njem zagledali sicer nekoliko prestrašeno, a ne hudo poškodovano žensko. Hoteli so jo odpeljati v bolnišnico, toda ženska nikakor ni hotela iz avtomobila in je le zaprosila, naj telefonirajo v Trst agentu nekega avstrijskega potovalnega urada Alfredu Gruberju. Tako so tudi storili in poldrugo uro pozneje je bil Gruber že na kraju nesreče. Do bloka na Pesku se je pripeljal s taksijem, nato pa ga je odpeljal do Podgrada zastopnik slovenskega potovalnega urada, ki je potem oba pripeljal do obmejnega bloka na Pesku. Medtem so poklicali rešilni avto iz Trsta, s katerim so odpeljali žensko v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek, ker se jc pobila po prsnem košu in si verjetno nalomila rebra. Pravijo, da se bo morala zdraviti od 5 do 25 dni, ste, podrl obcestni kamen in mlado drevo ter treščil v hišo, ki je pod cesto. Tu je porušil dva prezida in obtičal. Kmalu nato je privozil mimo neki avtomobilist, ki je takoj poklical rešilni avto in obvestil policijo. Ko so nekaj minut pozneje prihiteli iz Milj uslužbenci RK, jih je prizor Nevesta je slekla poročno obleko in si nadela značilni pajac jamarjev z belo pobarvano jekleno čelado. Med ceremonijo so drugi jamarji i-grali na violino in harmoniko Haendelove in Gounodove skladbe. Ko sta prišla mlada zakonca iz jame, ju je pričakovala na prostem velika presunil, čeprav so že nava-1 množica prijateljev, znancev jeni na take stvari. Šofer in njegova žena sta bila še vklenjena v razbitem avtomobilu, Mož je bil potisnjen med volanom in sedežem, žena pa je slonela nezavestna na zadnjem sedežu. Scheriani se je tožil in klical na pomoč, toda uslužbenci RK, katerim’ je pomagal tudi šofer avtobusa za Campore, ki je tedaj privozil mimo, so se trudili dobrih dvajset minut, da so ju lahko rešili iz avtomobila. Giuseppe Cerut in njegova žena sta se takoj rešila iz avtomobila, žena pa je za nekaj minut zaradi poškodb in živčnega pretresa padla v nezavest. Ponesrečence so odpeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so jih sprejeli na kirurški oddelek. Najhujše poškodbe ima šofer, ki se je močno udaril v grodnico in ima notranje poškodbe, njegovo stanje je zelo resno in so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Njegova žena si je zlomila tilnik in se ranila po čelu. Tudi njo so sprejeli s pridržano prognozo. Anna Cerut si je verjetno zlomila hrbtenico in pravijo, da se bo morala zdraviti 40 dni, njen mož pa se je pobil in ranil po obrazu ter si zlomil rebra. Zdraviti se bo moral tri tedne. «»------- Izvirna poroka Včeraj sta se dva Tržičana oziroma Tržičan in Tržičanka poročila na zelo izviren način. Duhovnik ju je namreč vpregel v zakonski jarem kar 40 metrov pod zemljo v jami, ki se odpira na koti 203 pri Jamljah. Oba sta namreč navdušena jamarja in se rada spuščata v globine. 2enin je Boris Franceschini, star 31 let, varilec v ladjedelnicah CRDA v Tržiču, nevesta pa 19-letna Renata Ossana. Za priči pa sta bila jamarja Giuseppe Chesini in Giovanni Spangar. Podzemeljski ceremoniji so prisostvovali tudi predstavniki oblasti, med katerimi je bil tržiški podžupan prof. La Rosa. V jamo so se morali spustiti vsi po lestvi iz vrvi. Ceremonijo so snemali tudi operaterji radiotelevizije in podjetij, ki izdelujejo filmske dnevnike. Svetili so s svetilkami in baklami, vmes pa so pobliskovali na stalaktitih in stalagmitih snopi svetlobe žarometov kinematografskih in televizijskih operaterjev. in radovednežev. IZ PULJA Desetletni deček izginil na morju Iz F ulja poročaja, da je izginil na morju desetletni de-čeK Lucijan Kliman iz Pero-ja. Polastil se je namreč skrivaj ribiškega čoina in ker ni znal ravnati z njim, ga je toi odnesel na odprto morje. Vse iskanje enot vojne mornarice in vojaškega letala je bilo doslej zaman Nesrečo je treba pripisati predvsem neodločnosti Klima-novega tovariša Franca Ce-renšaa, starega 13 let, ki se je skupno z njim polastil čolna, nato pa se ni vkrcal nanj. Cerensek se je bal, da ga ne bodo ribiči kaznovali in si ni upal nikogar obvestiti, ko je tok gnal čoln na odprto morje. Dvakrat je tekel v Peroj, da bi poklical na pomoč ljudi, toda v zadnjem trenutku mu je upadel pogum. Ko se je čoln še komaj videl na obzorju, ga je opazil neki kmet, ki je poklical na pomoč vaščane. Ker pa se je že nočilo, je odplul na morje samo ribič Rudi Krt, ki pa se je kmaiu vrnil, češ da je morje preveč razburkano in nevarno. Sele zatem so obestili dečkove straše, ti pa so se obrnili po pomoč na pomorske oblasti. Ker pa se je medtem znočilo, je postalo iskanje zelo težko. Požar na pobočju hriba «Zlata krona* Na pobočju hriba sZlata krona« nad Dolino se je v nedeljo okrog poldne vnela suha trava. Požar je zajel približno 20.000 kvadratnih metrov površine. Gasilci so imeli precej dela, da so pogasili požar, zaradi vetra. Blizu Trstenika se je v nedeljo okrog poldne vnela suha trava in požar je zajel približno 1.000 kv. metrov površine. Gasilcem so pomagali tudi agenti komisariata javne varnosti iz Barkovelj. Proti večeru se je vnela suha trava na Sv. Primožu med Opčinami in Prosekom, kjer je požar zajel 70.000 kv. metrov površine in uničil precejšnje število mladih sadik za pogozdovanje; zaradi tega je škoda precejšnja. Sobotni konctrt v «Verdiju» Uspeh Accarda in Carla Francija Zanimanje občinstva na koncertu v soboto zvečer, ki je bil zelo dobro obiskan, je bilo osredotočeno predvsem na 19-letnega violinista Salvato-ra Accarda. Neznanka za tržaško občinstvo pa je bil tudi mlad dirigent Carlo Franci. Za Accarda, ki je bil še skoraj deček_ ko smo ga pred dvema letoma prvič videli v Trstu, je mogoče ugotoviti njegov znaten napredek. Igral je Lolojevo Špansko simfonijo. Delo, ki spada v drugo polovico prejšnjega stoletja, je občinstvu zelo ugajalo, zlasti zaradi Accardove igre. Violinist je dokazal, da mu že sedaj ne dela več težav igra z lokom in ne igra leve roke. Iz instrumenta zna izvabiti lep zvok, tako da je po vsem tem mogoče v njem videti še velikega violinista. Dirigent Carlo Franci pa je pokazal svojo pripravljenost zlasti v Brahmsovi IV. simfoniji, s katero se je koncert zaključil. Z orkestrom mu je uspelo podati to delo v zelo lepi obliki. Začel se pa je koncert z delom Bitka angleškega avtorja iz 16. stoletja Byrda v transkripciji samega Francija. Po njegovi zaslugi je delo lepo in prijetno učinkovalo. OI-EOAtl^i- Slovcnsko gledali^ v Trstu ob 20j0 JUTRI 20. t. m. v kino dvorani v ^ v nedeljo 24. t. rn,T«jB v Avditoriju v Trs v ponedeljek 25. hm. ob l«'35 NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6: Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 I Z L E T I SINDIKAT SLOVENSKE SOLE IZ TRSTA IN SINDIKAT SLOVENSKIH SOLNIKOV IZ GORICE vabita šolnike in prijatelje na enodnevni izlet, ki bo 25. aprila t. 1. Izlet bo z avtobusom ter si bomo ogledali naslednje kraje: vrh Slavnik (1927 m), Koper z ogledom tovarne motornih koles ter Portorož. UDELEŽENCI MORAJO IMETI V REDU PROPUSTNI-CO ALI POTNI LIST. Odhod bo iz Trsta, toda za udeležence, ki bivajo na vasi, ako predhodno naročijo, bo ustavil avtobus v naslednjih krajih; Stivan, Devin, Sesljan, Nabrežina, Sv. Križ, Prosek, Opčine, Trebče, Padriče, Bazovica. Vpisovanje na sedežu sindikata v Ul. Fabio Filzi 8 vsak dan od 18. do 19. ure do vključno 22. aprila, kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila. ODBOR SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU V soboto 23. t. m. ob 21. uri na Opčinah, v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v Križu bo gostovala dramska skupina DPD iz Izole z veseloigro: -•BABILONSKI STOLP. Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred začetkom predstav pri blagajni dvorane. ^ A/na/.aaaaaaaaa/ V.VVAVV.VA^.-AVAV ŠOLA GLASBENE MATICE Jutri 20. aprila 1960 ob 20.30 v mali dvorani Ul. R. Manna 29/11 interni nastop godalnega oddelka Sodelujejo: komorni godalni orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra, gojenci violinskega oddelka. Kot solist nastopi z orkestrom Nedoh Danijela. eijeK zo. -----na KontovelU DNEVNIK ANE EUj Zaradi dolžine preds‘aVetoče» zarjamo občinstvo začetek. Vljudno vabimo ob**' liških vasi, katere n‘®J{ella» mernih dvoran, da, AV(jiiorU‘ nedeljo 24. t. ni. v .., predstavo h D n e v n vsoj Franka, katera {Jpr»v* navdušila občinstva _ dsU Slovenskega Sleda'!ptniiB V* na razpolago prosv (t n r.„.i nire nn zn na razpolago prosv c«* štvom vstopnice P° . ,'e b»® ni; točen čas pf®d v(r i«1 pravočasno sporočili-jo vsi okoliški m#*- tobusne zveze v P.®purah s®. in zgodnjih večerni« “k# preastavo programu* SLOVUS®>:, VERDI slIf V petek 5. koncev ga filharmonicneg t h pod vodstvom dl ® otedu#« berta Alberta. N* Beethovnova glaS, Ligrio ™ bo nastopil pianist P°ntI' TEATRO Drevi ob 21- urljn P1^ predstave «Kocke Alfreda Balduccija. K I f* O Fenice 16.00 «U in C‘ Marcello Mastroia-m dia Cardinale. ,e SJU) Exceisior 15-30t.chnicoWr( Lo-technirama, tecnn> , n ny Quiun in YoM $ vedano mladolet j,c'er» j, FUodrammatico lj>-“ navig110 volta un piccoio Levvis. T ena n m Grattacielo 16.00 < Alabarda 16.00 «11®? GssS" nemascope, Vittor jrerre je«, D Gray in A. jn Capitol 16.00 «J°vanna Van Heflyn, ^doletS10^ Prepovedano n}liVInPiil’hH 3 CristaUo 16.30 nicolor, Sofia vin in Maunce Garibaldi 16.30 nemascope, tecn" , jr* Blyth, Hovvard J* La m as. , a n*. . Im pero 15.30 «L,cP „ ge( £jj(' Gregory Pečk in l0[th Italia 16.00 «11 f.„ann. D' . mascope, V. Gas> in A. M. Ferrer°ea0SKi »j Massimo 16.00 * technlCV ^ cinemascope ■« gelš1 . Marais in Sabin gij vič v Trstu. zeA * Moderno 16.00 «KJe‘ J. Gary Cooper, ^ P Julie London. ^ «V5 Vittorio Veneto 16; tedf it* kleta tako 'swrl“ . David Niven ■“ d' Laine. , ttf a Astra 16.00 «NeK.%-oe. Z če«, Marilyn voJjV Ideale 16.00 «yelkkordi. V' nemascope. a. * v ip man, S. Mang?jiz'nanec,iiys1^ Marconi 16.00 «Ne ni A { jem življenju«. dra Oj, « Jeff Chandler, “f.jjob«5 ClfJ San Marco l6-0® fu-rij.a*na ^ «Kaz'm, indijška a« mascope. V. Mf,ture’ brey, A. Newl)• eifijs^oafU* Savona 15.30 ««, sri«, Paul Nevvma m Rosh. c,mo e u Odeon 16.00 «Sam°^0va|<- ljubezen«, Kun Čha-ndler. r mali oOC‘^tllV) BRUSINI CARLG. Tf!p r Usti 20, tel. frtr\ltit frlA) gospodinjske fiaT, p„(ltL te - hladilnike g, P g |I(J TIC In druge pH*1, tudi v 74 obroki"- jjgo Je, kovinsko pmspev AjJflCO' DIJAŠKO predvaja danes 19. t. m. z začetkom 0,) Totalscope barvni film: & JiiM Burlaki na 'IMI.li.tlJI1 'k 30 CHARLES UHMEL ntK BATTACLIA - OtRT FROtbE • NERlO BERNARDI - . IN6MAR ZtISBERO 3AC0UES CA«!^ (I battellieri del oaM« Kljub zelo žolčni debati... Se dražje cigarete 111 «niti en penny» &mory pa je vendarle prodrl, pa cQpravso ga napadali tudi njegovi -Sredi aPrila kov v "a ^nSleškem dogod-,, * »aterim h-;*.,....,.: j.s... W s'wnm l>ritanski držav-"*a> s tolikšnim zanima-Atia««.- debata o novem "lem a&VIlPm ------------------ iiuvciu f0 ,r»diCii?reraČUnU’ ki ga že JI Ilnancni miniclm ze Nloti V J1 Ilnančni minister 8 SDril Parlama"tu v začet-JUa*,./' letošnja debata o ‘•vnem — kilj . Proračunu pa je .“redno živa, rekli bi ta Biso ŽlVa ri ’ da odkar ali «nasvetu» prisluhnila celo V h ■ * pomnimo tu o njen)11-*1151*6™ Parlamen- r,Wvij3] Se n'kcd' talc0 *ivo •»a m v i k0t letos- Kako W hriu , ta diskusija, nam vi »0v„ . sledeč primer, Pr. torej ai rn’k konservativcev, ®e skunn°V 's4;e Parlamentar-Siat tinf1”6’ kateri pripada ktabjto "°ni minister, Gerald Svoi«6 Proračunski pred-,8r°raču min'stra imenoval ■Ultra konservativnega mi-# tore^ 10 naraščanje iz-*ise v pozitivnem 1 nato s:"' •> is Je sledilo njegovo »ral« r~. Sa je bilanca • kajti višek 340 mi- °v iz leta 1958 se 45 »itn.. m let“ znižal milHavJ"*** ie,,Ll znizai na !,tJdi J!.nov fu«tov. Da bi Ca* n°Ve??nega uvoza in ifl inv«fr4aŠčanja Prekomor-^anjki;S ne prišlo do **' irtia8'*' 46 P°zval orga-l rokah '° ,ZUnanjo trgovino tu i« 1a| Povečajo izvoz. (jjjl bdo se vse mirno, ^“ Je . 6ti*' i.'Val števi,° razlagal in na-i*1114’ Se «ek n°vega prora-i* “datlr- ra?tožii», zakai bo- Svl** 40 milij ^Un^T,1504 v Prejšnjem ‘it i ' ,iu so se .''»Uje j,a!.Ca>>’ ker gre za po- se začeli na- v%'lzdatk i "“e t0v na račun po- S za^0ŽUve- Ko pa je j' fusledg6' P°jasnjevati svo-j.,8ospori. naorte v zvezi rskim naoredkom J. _ nupi cU*»Ulil >«rorna , t konservativci bii0 ' I "1 . ^ttiory zadovoljni. Ni %li • davi- u ° * začel g0-* .^r a kih. Finančni mi- JhMi\7Ly je strokovno is i..« ~ v«1"''® idavcni Politiki, toda Catii. , Dajo večjih spre- davč9'0 skromno P°‘ one mere.« In te- 1,14 začeli k'°Pelv dolnjega —hi- s ■ Predin/ pa ostri iz-»Uireč n 2en,e spremembe '%* PoVeea8Šajo Prvenstve-i 4 m ccaniP n ^‘Itobak^6 Cen 0'Sare- s V' ,v davčnirnatn0 P°PU' fit > davčn!Kj! ter na povi- dru?® lestvice y °blji)hiiStrani Pa je A- za pro- dajatvah na %,! ^°uiin s — 'u ?9vka r'6 sPIedl0Žil uki' btj^tudaj ?a kinematografe. k e Amory postal »ik * vSek C®ntr,ranega na-Hi ^ke ? . • Predstav- že *• «Tob i* bPt°dajnB naci°nalne unije k /»Vil. „m trgovine tobaka '‘Udi Sedaj 'iia.c,na Industrija Svfl4vknv. to0 npr.!!^!!! ‘kd,/ nas Povečanje 'Mu*.tavUilf Zato Preseneča » Ci/tlje h, ZVeze britanske *» dioram ie rekel: «Obža-■»V,0 let0 k°’ da Lo minilo i»,e tek. . “rez \sttehnični.rez kakršne koli l*Vs, i» a reforme, ki jo N* to j tako dolgo za-\ti.avUikov , reakcija britanska opozicija, vendar so britanski laburisti finančnega ministra prijeli z druge strani. Svojo kritiko so upirali predvsem na razliko med predvolilnimi in volilnimi obljubami britanskih konservativcev in njih dejansko politiko, ki se je v svojih negativnih posledicah odražala predvsem v «zapostavljanju upokojencev«, v «izogibanju vlade, da bi izvedla ostrejše ukrepe proti pretirano velikim profitom« in še v nekaterih drugih primerih, v katerih se je odražal namen «povečevanja razlike med najbogatejšimi in najsiromašnej-šimi državljani«. Načelnik laburistične opozicije Gaitskell, ki je kot prvi opozicionalec sprožil napad na finančnega ministra, je poudaril razliko med laburistično opozicijo in navidezno opozicijo konservativcev. Laburisti, je rekel Gaitskell, so proti Amoryjevemu predlogu, toda iz drugega razloga kot «upor-ni» konservativci. Prvič so proti zato, ker minister Arno-ry, kljub svojim trditvam, «koliko je britansko blagostanje napredovalo« ne izpolnjuje obljub, ki so jih konservativci dajali pred volitvami, ko so trdili, da bodo davčne dajatve omilili. Drugič pa so laburisti proti budžetskemu predlogu zaradi dejstva, da konservativna vlada noče «u-pokojencem dati niti enega pennyja več«, vtem ko so ((profiti narastli mnogo več, kot so se v istem času dvignile mezde delavcev«. Drugi dan debate o proračunu je ’ nastopil glavni govornik laburistične opozicije Wilson, ki je nekak finančni minister laburistične «vlade v senci«. Laburistični poslanec Wilson, katerega duhoviti govor je od časa do časa izzval pravi vihar smeha ne le med laburističnimi poslanci, pač pa tudi med samimi konservativci, je Amoryjeve predloge v zvezi z davčno politiko pozdravil, vendar je rekel, aa se bodo ti »dotaknili le površine problema«. Zato je od vlade zahteval energično akcijo, ki naj bi preprečila ((vedno večjo neenakost med želo bogatimi in ostalim delom državljanov«. Po besedah Wil-sona preseneča dejstvo, da se čedalje pogosteje iz vladnih skladov, iz javnih sredstev, fi. r.ansirajo zasebne industrije, hkrati pa morajo krajevni sveti, lokalne oblasti, ki želijo graditi stanovanjske hiše, jemati sredstva na posodo in to pod izredno slabimi pogoji, po izredno visokih obrestnih merah. Za kak drug parlament bi se zdelo smešno, v britanskem parlamentu pa je možno tudi to; Finančni minister »vlade v senci«, že omenjeni laburistični poslanec Wilšon, je napadel finančnega ministra in vlado tudi na račun ((reprezentativnega razmetavanja«. Pozval je namreč vlado na ostre ukrepe proti prevelikemu reprezentativnemu trošenju velikih poslovnih ljudi, ki jih davčna mera ne predvi-deva. Wilson je rekel; «Vsak Labodji Foto Magajna J pp m ;,4 Zagrebški spomladanski velesejem 1960 Letošnji spomladanski zagrebški velesejem, ki bo od 31. aprila do 14. maja, bo posvečen družini in gospodinjstvu. Iz tujih držav so doslej prijavila udeležbo na njem podjetja iz Italije, Francije, Anglije, Vzhodne Nemčije, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske, Madžarske, Grčije in Švice ter podjetja iz Indije in Združenih držav Amerike. Kakor domači, tako bodo tudi tuji razstavljavci na velesejmu prikazali blago namenjeno široki potrošnji in prilagojeno jugoslovanskim potrebam. Velesejem bo največja prireditev te vrste v Zagrebu. Razstavni prostor bo obsegal 100.000 kvadratnih metrov, kar pomeni, da so površino velesejma povečali za .5(0 odstotkov. V paviljonih, ki so namenjeni za ((Razstavo družina in gospodinjstvo 1960», razni strokovnjaki in predstavniki družbenih organizacij hitijo pripravljati vse, kar je za razstavo potrebno. Dve dragoceni zdravstveni publikaciji: Naravne osnove ljubezni Knjiga o zdravju in bolezni V času, ko ugotavljamo, kako vse premalo poljudnoznanstvenih del prihaja na naš knjižni trg, obenem pa kako teh knjig, zlasti s področja medicine pogrešamo na naših knjižnih policah, bosta dve izdaji založbe OBZORJA toliko bolj dobrodošli. Gre namreč za knjigo o naravnih osnovah ljubezni in za priročnik o zdravju in boleznih, knjigi, ki sla zdaj prišli na slovenski knjižni trg. Knjiga, ki sta jo napisala DR. ERICH SCHINDEL in DR. ANTON ROT in ki nosi naslov NARAVNE OSNOVE LJUBEZNI, je delo, ki bo spričo res velikega pomanjkanja tovrstne literature še posebno dobrodošlo staršem, vzgojiteljem pa tudi sami mladini. Vprašanje spolne vzgoje in poučitve naše mladine je danes še posebno pereče, saj je mladina odhajala v svet s pomanjkljivim znanjem, večkrat napačno poučena iz nepravega vira, spolzkih opazk in knjig, ki so škodljivo vplivale na duševni razvoj mladih ljudi. Pri vsem tem so do nedavnega še vzgojitelji smatrali vsa vprašanja spolnosti kot nekaj takega, o čemer se ne sme pisati niti govoriti. Zato ni čuda, da so vsa ta vprašanja predstavljala neko skrivnost, vsekakor pa nekaj takega, kar je treba zatajiti. Seveda je bilo to vse prej škodljivo kakor koristno. Danes je tudi v tem pogledu drugače in prodrlo je stališče, da. je treba mladino o pravem času poučiti o teh vprašanjih, saj gre tu za naravne pojave, predvsem pa za dejstvo, da bo mogoče samo na ta način privesti mladmo k pravemu spoznanju, obenem pa v njej vzbuditi čut odgovornosti, ki je pri spolnem življenju tako potreben. Zal smo imeli doslej v slovenščini prav malo takih knjig. O čem govori knjiga povedo že naslovi posameznih poglavij. Prvi del je posvečen spolnosti in spolnemu življenju, drugi nosi naslov «biologija razploditve», tretji Pa govori o ljubezenskem iz-življenju in človeški družbi. Avtorja razpravljata v posameznih poglavjih o spolnem nagonu, dobi zorenja, o spolni vzgoji, spolnem življenju, motnjah v njem, o nosečnosti, nje preprečevanju, boleznih itd. O bioloških vprašanjih razpravljata avtorja v drugem delu, posebej pa še o vplivu druž- i im ......................................................................................................................................................................................................................... tiiiiiiiiiiiniiiiiHiiflmiiiiniiitimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prve lastovice so že priletele z juga Bled pred novo turistično Prvi. gostje že na pohodu - Za julij in avgust oddana vsa mesta - Novi turistični objekti • Novo najdišče staroslovanskih grobov sezono Pred poldrugim mesecem je Blejsko jezero pokrivala se skorja ledu in srebrnobeli kristali ivja so se čez in čez poigravali z blagimi sončnimi žarki, ki so iz dneva v dan postajali močnejši in jih topili v bleščeče kapljice vode. Danes se na jezeru zopet poigravajo drobni mehurčki; na njegovih rahlih valovčkih se zopet zibljejo čolni, a krog in krog priroda buhti v svežem spomladanskem zelenju in .cvetju. Prve lastavice so že priletele iz daljnega juga in kot je običaj — za njimi prihajajo že tudi prvi najavljeni gosti iz bližnjih in daljnih krajev. Cez nekaj dni se obeta celo prihod prvih ameriških turistov. Tako se na Bledu ob cvetočih češnjah in jablanah razcveta tudi nova turistična sezona. ča nekaj dni kasneje. Bliža se čas, ko ta sploh ne bo prenehala, saj ima Bled izredne pogoje tudi za razvoj zimskega turizma, ki se postopoma že uveljavlja. Sicer pa Blejčani svojo «na videz« mrtvo sezono za sedaj izkoriščajo za nove priprave, izboljšave in nova presenečenja številnih turistov, od katerih so že premnogi postali stalni prijatelji in obiskovalci Bleda. Tudi za letošnjo sezono so pripravili nekaj takšnih presenečenj, a nekaj jih še pripravljajo. (Nadaljevanje na 5. strani) Ze prvi vtisi kažejo, da bo letos sila ugodna, bogata in tudi darežljiva? Čeprav Bled danes premore že blizu 2500 ležišč, so za julij in avgust mesec vsa mesta že oddana. Novi in novi gosti se najavljajo za junij in september, a izkušnje prejšnjih let kažejo, da bo z majem Bled živ, poln in pester, kar tudi resnično zasluži. Doživeti na Bledu pomlad je za človeka pravo prerojenje, ki se mu nihče ne bi odrekel. Turistična sezona na Bledu se prav zato vsako leto začne nekaj dni popreje in kon- Med največja dela sodi vsekakor obnova znamenitega blejskega gradu, ki bo do začetka letošnje glavne turistične sezone v glavnem končana. Z obnovo omenjenega gradu, ki ga je 1. 1946 po čudnem naključju uničil požar, bo Bled izredno mnogo pridobil, saj bo ta v razkošju lepot blejskega kotička najpomembnejši objekt, ki ga je prirodi dodala domača človeška roka. To gostje tudi vedo, saj ni človeka, ki bi se le malce pomudil na Bledu, a da ne bi hkrati zaželel, da se povzpne na strmo odrezano in vrtoglavo pečino, vrh katere so trdno vzrasli mogočni grajski objekti. Ta grad je danes radikalno preurejen v turistični objekt, na čigar vsakem detalju je čutiti skrbno, ustvarjalno in darežljivo roko arhitekta. V njegovem '»kr ■- Vse e .--------- Ž« ,la brit-, Ujaa Pa je bila 0 «dra kadilcev, »t c’8arptdgo kadijo«. Bri- ® SO fi H m r o r> rliro So namreč dva- CV^kot francoske” ali čl.1!.!”11 Ja znano, da 4ržavulf?akemu britan- * čel-,- J znano, aa lne “ene tobač-1*1» - 1 avto«. ra4un davkov. *f t?a to "matov Za ciga- X110 •Ca01feni nad tem-V ‘«ŽU- vse svoie av- =ih- »en--. — svoje av- '°t tl^I'ih „rati>> na račun Mi*" '*Haj5'davčni Politiki« %'4e a* p:asti Ve- 4 ,'»v i-je' od ir=an ... Je ((neznatna tiitov/ ln'inrnd kadilcev do S s. »h ,.„.dUstrijcev. Zato i,’"> e«. ‘jeev. zato iv; *;Vb rn'1°sti 'za *mi- SojSi pafi0s'anci iz zad-^ n>1i P?. amenta na so Amoryju z'.-' i! avčne lestvice A ■n -‘e«, » . ~ ono, kar p bij, ko , “atku omenili, Je biv« n ______________ S ^^k81atni„ ’mislu y žab»ro govornik Ge- V* v lzj»vil -- ■ f Tk 0t»si A . hotoi ostavko, b*?1, kultohserl3iv4* fi“ančni ^^rbevlrlaVvne vlade V O01*! ve,-, h, »9 t b»de’ raztneta- ijSj kolego1 svojega seda <š d ‘tošji V 1, il4' da Je «vlada k a preveč tro- V‘ A ^dst.tr0Šiti mn°-c*ti l ‘ega 8 * v I)OKO- ttS-Pa je u* doPuk'ajo». C 1V‘Si finančni ha- Sedanjega ko-:(XP ahir, , ,dr*avne iz- H8hij ’ ker večjo dozo H a{asnimVlcer ne 00 v zam> ki se • d* j eto». ® temu pozivu Torek, 1». aprila 1960 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba In koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod in... «Zena In dom«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Sclascla; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Radijska univerza, Janko Košir: «Plemenitev domačih živali«; 18.10 Bach: Bcandenburškt koncert St. 1 v F-duru; 18.35 Iz jug. folklorne zakladnice; 19.00 Ivan Theuersohuh: «o duševni In telesni utrujenosti mladine«; 19.20 Skladbe De Fal-le In Granadosa; 20.00 Šport 20.30 Motivi Iz filmov in revij; 21.00 Ilustrirano predavanje — Javornik: »Mornar Mac, kraljica morskih razbojnikov«, nato Južnoameriški ritmi; 22.00 Eovard Traven: »Samolzpcvedi režiserja Hitchcocka«; 22.15 Skladbe slovenskih avtorjev; 22.45 Melodije v Somraku; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji, Prenos RL; 22.15 Ritmi s Sul-livanom ob klavirju; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.30 Živi glasovi; 11.35 Folklorna glas. ba; 12.10 Današnje popevke; 12.25 Glasbeni album; 13.30 O-perna glasba; 16.00 «Brzec Se-ver-Jug», pripravili Burldan, Jacamuzzi in Pollone; 16.45 L. Paul in njegova kitara; 17.00 Angleščina; 17.40 V današnjih dneh; 18.00 Vittorlo S. Prit-ohetti, »Sestre Bronte«; 19.00 Oddaja za delavce; 19 30 Kinematografske novosti; 20.00 Pesmi vseh morij; 20.35 Šport; 21.00 Trcdejanka J. Greena »Senca«. //. program Trst 12.10 »Tretja stran«; 14.15 «E-no uro v diskoteki«; 15.15 Nekaj strani iz «J1 Paradlso dl Saba« Nore Baldi; 15.25 Carlo Paochiori In njegov orkester. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 P. Konjovlč «Koštana» ln A. Obradovič »Komitski plesi«; 12.00 Glasba po željah; 1340 Kmetijski nasveti; 13.45 Odlomki iz oper; 14.30 Sola ln življenje; 14.50 Glasbena medigra; 15,10 Zabavna glasba; 15.20 flr-vatske narodne pesmi; 15.40 Prenos RL; 19.00 Melodije za vsakogar; 16.30 »Tretja stran«; 16 45 Glasba Iz filmov; 17.30 Malt koncert: Baranovlč In Su-lek; 18.00 Prenos RL; 1900 Po-j6 The Fontane Sisters; 19.30 9.00 Jutranje vesti; 10.00 N. Besozzi: «Gospod izpred tolikih let«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 Pesmi in Angelini; 13.45 *Severnlca» — moda; 15.00 Juke-box z milanskega velesejma; 16.00 Miniaturni koncert; 16.20 Fantazija motivov; 17.00 Pregled opernih prireditev; 17.30 «11 buttafuorl«; 18.15 Pie-Site z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 ((Hranilnik« z M. Bongiornom; 21.45 Romantična JUla; 22.00 Tekmovanje italijanskih jazz-anszmblov M. Kozine In P. Stvica; 8.30 Dunajski valčki; 8.55 Radijska šola: Spomladanski izlet; 9.25 Z. CigHč: Prva simfonija; 10.10 Izberite melodijo tedna; 11.00 Med Savco in Dravco; 11.20 Iz nemških in francoskih oper; 12.00 Zabavni ansambel Lar-cange; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Violinist Slavko Zim-'šek; 12.45 Oktet bratov Pirnat; 13.30 Mariborski' instrumentalni ansambel; 13.50 Pesmi iz Polinezije; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Baritonske operne arije; 15.40 Matevž Hace: Komisarjevi zapiski; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.20 Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester; 17.50 Kitarist Lau-rindo Almeida; 18.00 Boža Ko-stič: Aretacija; 18.20 Za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 O mednarodnih vprašanjih; 20.00 Zbor RTV Ljubljana p. v. M. Sko-berneta; 20.30 Radijska igra — Oskar Davičo: ZrenJanin; 21.04 Lipovšek; Prva suita za godalni orkester; 21.25 Zabavne melodije; 22.15 Iz komorno-glasbe-ne literature; 23,10 Ljubljanski jazz ansambel; 23.35 Ameriške popevke. Ital. televizija III. program 17.00 Baletna giasba; 18.00 R. De Felice: «Evropska zamisel«; 18.30 Pregled; 1845 Mozartove skladbe; 19.15 Ob stoletnici Edoarda Scarfoglie; 19 45 Gospodarski pregled; 20.00 Vsa-kovečernl koncert; 21.30 Neokia-sičnl prevodi; 22.00 R. Schumann; 23.10 Za radio prevedena dela. 13.30 TV šola; 17.00 TV za mladino: «Telesport» in »Praporščak«; 18.30 TV dnevnik; 18.45 TV pošta; 19.00 Simfonični koncert p. v. F. Mannina; 19.50 Mozaik v Ravenni; 20 30 TV dnevnik; 21.00 «Zgodba Eli-zabethe Blackvvell«; 22.15 Sou-venir, glasbeni program; 23 15 Cinelandla; 23 43 TV dnevnik. Jug. televizija Slovenija 8.05 Samospevi j. Ravnika, Beograd: Dopoldne ali po- poldne prenos zasedanja V. kongresa SZDLJ; 20.00 TV dnevnik; 20.20 Moliere «Učene žene« — komedija. najvišjem delu je urejen arheološki muzej, v katerem lahko vidite čudovito pohištveno opremo iz 17. stoletja, ko je blejski grad dobil približno sedanjo podobo. Posebno zanimiv je tudi arheološki oddelek tega muzeja, saj Bled s svojo okolico predstavlja najpomembnejše najdišče staroslovanskih grobov. Pred nekaj Jeti, že po zadnji svetovni vojni, so prav na podnožju skalnatega hriba, na katerem se nahaja .Jjlsjski grad, našli veliko staroslovansko grobišče z okrog 300 o-kostji. Tako je možno v samem muzeju videti tudi čudovito lepo ohranjeno okostje staroslovanske žene. Prav te dni pa so delavci, ki grade novo cesto do gradu, pri gradnji novega parkirnega prostora za motorna vozila pod komaj četrt metra debelo plastjo humusa naleteli na sedem človeških okostij. O tem je bil obveščen Okrajni zavod za spomeniško varstvo v Kranju in takoj zatem so že začela izkopavanja pod nadzorstvom arheologa Andreja Valiča iz Mestnega muzeja v Kranju. Po njegovi izjavi gre za odkritje novega doslej neznanega staroslovanskega grobišča, ki se nahaja na jasi le nekaj deset korakov pod glavnim vhodom v grad. Doslej so odkrili že okrog 20 okostij, ki so položena lepo po vrsti, po dva eden vrh drugega in z glavami obrnjena točno proti sončnemu vzhodu. Na glavah ženskih okostij so našli uhane in razne okrasne predmete, ob nogah moških železne nože, a sem in tja še druge predmete iz keramike. Po mnenju arheologa izvirajo ta okostja iz X. stoletja in čeprav jih je pokrivala izredno tanka plast humusa so izredno dobro o-hranjena. Izkopavanja se nadaljujejo, ker sled vodi k novim grobovom. Po natančnejših raziskavah na ljubljanskem antropološkem inštitutu bodo posamezni okostnjaki prav tako lahko uvrščeni med bogastvo najdb, ki jih čuva omenjeni muzej. S tem bo Bled znova prispeval k odkritjem in najstarejše dobe starih Slovanov na slovenskem področju, a same najdbe bodo tudi za širši krog turistov dragocene in zanimive. Sicer pa bo blejski grad itak postal eno n„jlepših torišč blejskih gostov. Prekrasen pogled, ki se s kamenitih in stopničasto razporejenih glavnih in stranskih teras nudi gostom doli na jezero in na vso okolico Bleda, je arhitektu dal novih ustvarjalnih moči, da je na delu teh teras razvrstil ob samem obzidju kamnite mize, kjer bodo jutrišnji turisti ob steklenici osvežujoče pijače in o-kusnem prigrizku nemoteno užili in se navzeli tistih lepot, ki jih je doslej zna! izreči le največji slovenski pesnik France Prešeren. To bo del moderne restavracije, ki v turističnem pogledu prav gotova predstavlja največjo pridobitev Bleda. Dokaj pomembna za Bled bo tudi nova moderna kavarna, ki bo v gornjih prostorih «Kazine» in bo v sezoni povezana z že obstoječo ((Kazinsko teraso«. S te kavarne in terase se bo gostom nudil čudovit pogled na jezero z otokom in na grad, ki bo ponoči še nadalje lepo osvetljen z žarometi. Ce temu dodamo še adaptacijska dela znanega grajskega kopališča, ki so letos vsaj delno napredovala ter še vrsto drugih del na sanaciji jezerske vode in podobno, potem lahko trdimo, da blejska občina kakor tudi vsi ostali činitelji na njenem področju z največjo vnemo in prizadevnostjo skrbe za razvoj tega izredno pomembnega letovišča v osrčju Gorenjske in s tem skrbno nadaljujejo tradicije svojih očetov, dedov in pradedov. Prirojena gostoljubnost, da bi se sleherni gost čutil v njihovi sredini čim bolj srečnega, jim daje mnogo misliti tudi o raznih kulturnih prireditvah, ki bodo letos tako rekoč na tekočem traku. Številne vrhunske kulturne prireditve, predvsem koncerte bo z Bleda prenašala celo radiotelevizija. K temu gre pripomniti, da bo v letošnji sezoni konec meseca septembra na Bledu tudi prvi festival jugoslovanske jazz-glasbe, ki bo v bodoče — kakor vse kaže — postal tradicionalna prireditev letovišča Bled. Tako bo Bled postal hkrati tudi nov center sodobne in moderne zabavne glasbe. MILOŠ MACAROL Zgodnji sprehajalec ob Blejskem jezeru iiiiiKiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po atomskih bombah v Sahari Francozi pripravljajo lastni umetni satelit benih sil na ljubezensko Izživljanje. Skratka, knjiga govori o najvažnejših in bistvenih funkcijah ter problemih človeške ljubezni. Pri tem avtorja svarita pred prezgodnjim spolnim življenjem, opozarjata na posledice, ki izvirajo iz nepravilnega pojmovanja spolnosti ter se zavzemata za kontracepcijo, za enakopravnost obeh spolov ter pravilne odnose med ljudmi, ki so temelj za srečno življenje. Ker takih knjig ni nikoli preveč, v slovenščini pa jih skoraj ni, je izdajo tolika bolj pozdraviti. * # * Isto lahko ugotovimo tudi za knjioo, ki jo je napisal dr. KARL KIRCH in ki je v slovenščini izšla pod naslovom KNJIGA O ZDRAV. JU IN BOLEZNI. Ta knjiga razpravlja o vzrokih, bistvu in zdravljenju bolezni ter daje ng tisoč vprašanj tisoč odgovorov. Avtor je obširna snov o boleznih in njih zdravljenju razdelil na petnajst poglavij, v katerih razpravlja najprej o vsakdanjih boleznih, potem o boleznih dojenčkov in otrok, nato o kosteh, mišicah, srcu, obtočilih. Posebno poglavje je posvečeno boleznim dihal, spet posčbno ustom, želodcu in prebavilom, spet samostojno poglavje živcem. Avtor razpravlja tudi o spolnem življenju, o staranju, o naravnih zdravilih in daje nasvete za prvo pomoč. Knjiga torej govori o vsem, kar je v zvezi z našim telesom in zdravjem. Pri tem avtor prt svo-. jem pisanju razlaga najprej ustroj posameznih organov, prikaže nato najrazličnejše bolezni teh organov in daje končno napotke za zdravljenje. Njegovo razpravljanje je vseskozi preprosto, lahko umljivo in tudi napotki so predvsem naravni. Pri tem poudarja avtor vsestransko zmernost v življenju, uporabo naravnih zdravil in življenje po naravnih zakonih kot osnovo za zdrav razvoj človeka. Knjiga je opremljena tudi s številnimi slikami. Zaradi svoje poljudnosti in priročnosti bo dobrodošel priročnik vsem, ki se o našem življenju, predvsem pa o zdravju in boleznih žele poučiti in najti tudi ustrezna napotila. Namenjena je najširšemu krogu naših ljudi in bo zato koristna prav vsem, ki žele priti do spoznanj o teh vprašanjih. Sl. Ru. HOROSKOP ZA DANES_ Izstrelili naj bi ga poleti 1962■ Tehtalbo 30 kg-Nosilna raketa je še v študiju PARIZ, aprila — Francija boluje na kompleksu manjvrednosti. To izhaja iz celotne njene politične aktivnosti. Znebiti se ga hoče s korani, ki so predolg, za njene noge, posledice tega pa mora seveda nositi v prvi vrsti njeno ljudstvo v obliki gospodarskega vijaka za kritje ogromnih denarnih sredstev, ki jih ti njeni koraki zahtevajo. Tako je njena brezupna kolonialna borba v Severni Afri-. ki odraz njenih teženj, da bi na mednarodni politični tehtnici imela telo kolonialne velesile, eksploziji njenih dveh atomskih bomb v Sahari pa odraz težpje pritlikavca, da bi v očeh ZDA in SZ zrasel za nekaj sežnjev in pridobil na ugledu. In po tem vzorcu se sedaj pripravljajo v Franciji tudi na izstrelitev prvega francoskega umetnega satelita. Le malo komu v svetu in tudi v Francij sami je znano, da obstaja v Franciji »Vesoljski odbor«, ki v veliki taj. nosti pripravlja umetni satelit. Po nekaterih vesteh ki jih je bilo mogoče zbrati, naj bi bil ta satelit izstreljen poleti 1. 1962. Raketa ki naj bi ga ponesla v njegovo krožno pot, naj bi bila že priprav- ljena. Dolga je baje 15 m, ima 4 stopnje in lahko doseže višino 300 km. Zgradil jo je Nacionalni urad za astronavtska proučevanja n raziskovanja «ONERA», ki je državni organizem, ki sodeluje » privatnimi industrijami in zaposluje v obratih Chatillon-sur-Bagneux nad 1000 delavcev. Toda čeprav je baje pri preizkušanju dala dobre rezultate, ta raketa ne more ponesti umetni satelit v vse-mirje. Zaradi tega so francoski znanstveniki sklenili pripraviti drugo, ki bi bila v osnovi raketa ((Veronica«, dopolnjena s tremi zgornjimi stopnjami rakete ONERA Raketa «Veron'c-a» je bila zgrajena še pred 12 leti v laboratoriju za balistične vede v Vernonu. Dolga je 7,30 m s premerom 75 cm, tehta 1.340 kg pri startu in 365 kg pri zadnji stopnji. Francozi upajo, da bodo s to sestavljeno raketo lahko dosegli višino 350 km, ki zadostuje za vključitev satelita v krožno pot okrog Zemlje. Satelit sam bo v obliki elipse in bo tehtal 30 kg. Vseboval bo od 5 do 6 kg instrumentov za merjenje temperature, pritiska, gostote zraka v velikih višinah ter za ugotav-. Ijanje kozmičnih izžarevanj, prof. Leprince Ringuet pa no pripravil instrumente za merjenje radioaktivnosti. Krožna pot francoskega satelita bo ‘v perigeju oddaljena od Zemlje 250 do 350 km, v apogeju pa 1500 km. Nosilna raketa bo startala navpično, postopno pa se bo s pomočjo avtomatične vodilne naprave v drugi stopnji nagnila za 90 stopinj. Naprave za izstrelitev bodo zgradili v Colomb Bechar rja 111 dp Levautu. Tako se bo 1. 1962 začelo za Francijo leto 0 kozmične dobe. Francoskim znanstvenikom se sedaj zelo mudi, ker nameravajo baje tudi Angleži izstreliti svoj satelit že konec prihodnjega leta v Woo-meranu v Avstraliji in nočejo preveč zaostati za njimi. Angleški satelit, ki se bo imenoval »International I.» in ki bo težak 70 kg, bodo izstrelili s kombinirano raketo «Blue Streak« (Modri trak) in «Black Knight« (Crni jezdec). Vendar pa se Francozi zaradi zamude že sedaj tolažijo češ da bodo pri angleškem satelitu samo instrumenti angleški, vse ostalo pa ameriško, francoski satelit pa bo stoodstotno francoski. ROGER MAY OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Odlično se boste počutili in tem razpoloženju vam bo lahko opraviti delo, ki ga sicer niste mogli dokončati. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Otresli se boste naloge, ki je sicer vaša, ki pa vam ne prija preveč. Večer boste preživeli v prijetnem razpoloženju. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Slabe volje boste in to neupravičeno. Zato pa to ne-razpoloženje držite zase. da bi se ne osmešili. Glavobol. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Poklicali vas bodo, da bi posredovali v zelo zapleteni zadevi. Skušajte biti nepristranski, kar bo tudi vam koristilo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Zvabite k sodelovanju čim več sposobnih ljudi, kajti sicer vam bo pri delu huda predla. Preveč napornih nalog ste si nakopali. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.); S taktično potezo boste odslovili tiste, ki se vam ponujajo z ne preveč čistimi računi in nameni. Zadovoljen večer. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.): Vsakomur lahko spodleti, zato se ne zaganjajte preveč proti tistemu, ki je nehote napravil napako na vaš račun. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.): Koristi boste imeli od dela, toda zasluga bo bolj drugih kot vaša. Zato bodite do skrajnosti vljudni do sodelavcev. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Posvetite dan samo sebi in svojcem. Ne boste razpoloženi za napornejše delo niti za naloge, ki terjajo odločnosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Vaši načrti niso slabi, toda terjali bi precej finančnih sredstev in vprašanje je, če bi se obnesli. Moralno na višini. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): V dopoldanskih urah se nikakor ne boste znašli. Pazite, da ne bodo na vas vplivale zainteresirane osebe. Več uravnovešenosti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Zdi se, da se boste zapletli v delo ali posel, ki vam ne leži. Bodite previdni, posebno ee bi šlo za posel večjega obsega. Prejeli smo ""j SODOBNA POTA. Glasilo Zve. ze Svobo-d in prosvetnih društev Slovenije. Leto V. St 1. 1960. NOVA POT. Glasilo Ciril-Me-todijskega društva katoliških duhovnikov LRS. Letnik XII. Št. 1-2. Ljubljana, februar 1960. JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik V., številka 7. Ljubljana 15, aprila 1960. MLADIKA. Leto IV Štev 4 April 1960. Trst. ' * It Gorlško-beneški dnevnik Široke možnosti za sodelovanje med furlanskimi in jugoslovanskimi podjetji Sredstva za uvoz so se povečala za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim letom - Razširitev uvozne blagovne liste Z uvedbo videmskega sporazuma o blagovni izmenjavi med italijanskim in jugoslovanskim obmejnim področjem se promet iz leta v leto veča. V videmski pokrajini se letos na moč pripravljajo, da bi bili kos naraščajočemu jugoslovanskemu povpraševanju po uvozu cele vrste izdelkov široke potrošnje, po katerih je v zadnjem času tudi na jugoslovanskem tržišču vedno večje povpraševanje. Sredstva za nakup uvoženega blaga so letos za 3Q odst. večja, kot so znašala v preteklem letu. K temu naj dodamo še to, da je blagovna lista sedaj neprimerno večja kot lanska, kar sprejemajo furlanski tr- govci z velikim zadovoljstvom. Videmska trgovinska zbornica je sestavila podrobno bla. govno listo, da bi videmski trgovci spoznali, kakšne so potrebe jugoslovanskega tržišča in da bi dobavni rok čimbolj skrajšali. Na tem seznamu je med drugim naslednje blago: najrazličnejše tekstilno blago dobre kakovosti z modernimi vzorci, gospodinjski pripomoč. ki, v prvi vrsti plinski štedilniki, ki imajo prednost pred električnimi zaradi tega, ker imajo na razpolago vedno več. je količine vstekleničenega butana in ker se je tarifa e-lektrike zvišala. V poštev pridejo dalje kolesa, igrače, nakit, usnjena galanterija, radijski aparati, televizorji, hi- gienski izdelki, športno orodje, glasbila, pisarniške potrebščine itd. Da bi pri uvozu ne bilo nepotrebnega zastoja so odpravili nekatere upravne formalnosti. IZ STANDREZA Z motocikla je padel Z motornega vozila je v nedeljo padel in se tako potolkel po obrazu, da so ga morali z avtomobilom Zelenega križa prepeljati v civilno bolnišnico, 27-letni mizar Pavel Drozgič iz Standreža, Ul. Li-venza. V bolnišnici so mu rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v osmih dneh. Uspel izlet SPD k Štekarjevim v Brda Podatki o zaposlenih in brezposelnih na tržaškem področju Število zaposlenih se 3 leta ni bistveno nič izpremenilo Kot vsako leto je Slovensko planinsko društvo tudi letos organiziralo velikonočni izlet k Štekarjevim v Brda. Velika skupina ljubiteljev narave, predvsem Podgorcev, ki so morda najbolj zvesti pripadniki SPD, je odrinila skozi Grojno k Štekarjevim. Velika večina se jih je pripeljala z avtomobili, kajti vreme ni kazalo nič dobrega. Pri gostoljubnih domačinih so posedli okoli velike mize pod o-krilom, kjer so nekaj prigriznili, vmes pa pridno zalivali z dobro kapljico iz domače kleti. Medtem je bilo na vrsti sekanje pirhov, dirke in podobne družabne igre. Na svoj račun so prišli tudi otroci, ki se kar niso mogli odtrgati od gugalnice. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. IIIIIIIIIIIIIIIMIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllItHIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllUHlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIII Nekaj besed o nočni razsvetljavi v Gorici Ponoči nam razsvetljuje pot okoli 2.000 javnih žarnic Povečanje investicij v zadnjih 4 letih - Lani za okoli 25 milijonov lir novih napeljav - Prednost fosforescentnim žarnicam Vas je že kdaj zalotila noč ta kakšnem okoliškem gori-kem hribu, pri Kekcu, na irimer? Gledali ste v doli-10 in skušali ugotoviti fizio-lomijo mesta, ki ga poznate cot lastni žep. Pa ste bili :ar nekam V zadregi. Naen-crat niste vedeli kje je ta tli oni predel. Polagoma ste e pričeli orientirati. Po dol-;i vrsti zaporednih žarnic ste igotovili Korzo, potem križ-le in vzporedne ceste, do-rler se niste približali svoji Biči in vsaj približno dogna-i svoje bivališče Gorica, kakor vsako mesto, ti ga ponoči gledate s ptičje lerspektive, ima svojevrsten :ar. Nobenega ropota, nič di-■endaja, od časa do časa o-jazite premikajoče se žaromete avtomobila ali motoci-c 1 a, samo žarečih pik, teh ia ni ne konca ne kraja. Jgibate število žarnic, ki orli jo, kot da se ugašajo in irigašajo, pa jih pričnete šte- ti: deset, dvajset; slutite, da bo šlo število v desettisoče.... Pa ni tako. Tudi mi smo bili prepričani, da gre v desettisoče število teh žarečih pik, ki so, ko smo v mestu, neobhodno potrebne. Radovednost nas je spravila v mestno elektrarno, kjer so nam rade volje postregli z zanimivimi podatki o vsem, kar spada pri mestnih podjetjih v pod-razdelek: javna razsvetljava. Izvedeli smo, da smo imeli 1947. leta 1042 javnih žarnic, ki so dajale 936.000 lumen. Takrat so nam svetile samo navadne žarnic". Do letos so se stvari na tem področju na moč spremenile; sveti nam že 2.000 javnih žarnic, od katerih jih je 800 navadnih, 1200 pa fosforescentnih in imajo 5 milijonov lumen. Investicije za nove napeljave v zadnjih desetih letih nam daje naslednjo razpredelnico; 19*8. leta 861.000 lir 1954. leta 1.353.000 lir 1949. leta 595.000 lir 1955. leta 2.745.000 lir 1950. leta 1.427.000 lir 1956. leta 9.998.000 lir 1951. leta 928.000 lir 1957. leta 9.318.000 lir 1952. leta 2.728.000 lir 1958. leta 9.119.000 lir 1953. leta 443.000 lir 1959. leta 25.000.000 lir cca. Največ denarja smo vlaga-v okrepitev ii moderniza-io javne razsvetljave v zad-ih 4 letih. Fosebno velik ok smo napravili v prete-em letu, saj smo vložili v ive javne napeljave doma-prav toliko kot vsa po-).jna leta. Pri novih napeljavah upo-ibljajo samo fosforescentne irnice, ki porabijo veliko an.i elektrike kot navadne, ije.io pa večjo svetlobo, estna elektrarna teži za m, da se čimveč.je število irnic ugaša opolnoči, kajti r tej uri je po mestu zelo ajhen promet. Za primerjavo naj navede-o. da smo potrošili 1947. le-: 258.000 kwh, lanskega leta r komaj 740.000 kwh. Pove-inje potrošnje energije je primeri s povečanjem šte-ila žarnic do preteklega le-i razmeroma nizko prav zaidi majhne porabe elektrike isforeseentnih žarnic. Ob tej priliki naj navedemo ■ bližnje načrte, ki jih ima stanova v mestu. V Ul. Car-i bodo namestili 28 fosfore-•entnih žarnic s 3.000 lu-len. Dokončujejo napeljavo Ul. Blaserna. Cravos in Scuola Agraria, te je vzdolž ceste, ki povezuje prehod Rdeča hiša v Tržaško cesto. Ob tej cesti bodo položili kable v zemljo, ker AN AS ne dovoljuje ob državnih cestah zunanje napeljave. Okrepili bodo razsvetljavo še na pevmskem mostu. Krava ji je zlomila hrbtenico Mesec dni se bo morala I zdraviti v goriški civilni bol-I nišnici 57-letna Luigia Fabri-I zi, por. Bon iz Rutarjev pri Dolenjah. Zena je na veliko noč zjutraj krmila živino, ko jo je neka krava vrgla na tla z rogovi. Domači, ki so ženi takoj pomagali, so poklicali rešilni avtomobil, ki jo je prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da si je žena zlomila hrbtenico. Javne svetilke v Ul. Cadorna Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 10. do 16. aprila rodilo 20 otrok, umrlo je 9 oseb. oklicev je bilo 8, poroki pa sta bili dve. ROJSTVA: Caterina Daido-ne, Mariza Scocco, Klavdij Devetak, Emanuela Zanutel, Franco Cucovaz, Micheu Pe-cora, Marco Miniussi, R-ccar-do Sfiligoj, Luciana Komianc, Sergio Favretto, Federico Pepe, Franco Varisco, Emanuela Perabči, Elena Cecconi, Gior-gio Devetak Breno Pasini, Ranieri Casco, Mauro Roman-zin, Marina Vecchiet, Chiara Calderini. SMRTI: 86-letni upokojenec Matija Bregant; 48-letna gospodinja Marcella Vendramini por. Berzaeola: 83-letna babica Giustina Federici vd. Tiengo; 67-letni upoko’enec Mario Podgriviz; 2 in pol meseca star Gianfranco Furlan; 67-letna Concetta Moncenigo por. Lazzari; 68-letni Suge-nio Segalla; 66-letna Marija Ana Bitežnik vd. Bratuž, 47 letni Alojz Orel. POROKE? brivec Benito De Giorgi in Ada Perusin; uradnik Aldo Zorzin in uradnica Giuseppina Scaglia. OKLICI: agent javne var- nosti Angelo Lettieri in Car-mela Bisanti; financar Salva- ! tore Cammuso m Elisabetta Boroni; specializiran zidarski delavec Umberto Klein de Hermannsfeld in Dalila Inno-cenza de Bassa Montonsori; osnovnošolski učitelj Walter Borlin’ in profesorica dr. Vanda Milocco; kmetovalec Sergio Vidoz in tkalka Violetta Venier; sodnik dr. Mario Aleo in Federica Ballig: agent javne varnosti Mario Grinovero in Ines Lutman; postrežnik Marij Golob in postrežnica Geltruda Valentič. Kino v Gorici CORSO. 16.00: «Lepa nevesta«, A. Gardner, D. Bogarde, mla. dini vstop prepovedan. VERDI. 17.15: ((Svet ponoči«, cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15 «Divja Arktika«, dokumentar v barvah«. CENTRALE. 17.00: «David in Golija«, Ivo Pajer, E R. Drago in O. Welles, cifiemascope v barvah. Vse zunanje scene so snemali v Jugoslaviji. I. Pajer je Jugoslovan. IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIHIHIIItlllKHIllllHIIIlIHnillllllll MIIIIIMIIIMIMIHIIMMIIHIH lltllU Prvenstvo diletantov Neodločen rez med Farro in Belo-modri so se dobro izkazali, držala pa se jih je smola etlobni stebri« v Drevoredu XX. septembra, kakršne vidi na naši sliki se niso obnesli, ker so molili vozače. Zamenjali so jih a svetilkami, ki imajo obliko tulipana Tudi tokratno srečanje bi si lahko Sovodenjci zmagali. Kajti bili so podjetni in borbeni, toda manjka jim realizacijska sposobnost, pa tudi sreča jim ni bila preveč naklonjena. Že takoj v začetku so šli v napad in v 10. minuti je imel Kovic lepo priliko za gol, toda streljal je mimo vrat. V 20. minuti so prešli domačini v vodstvo. Simsig je izvedel strel iz kota jn poslal žogo s pomočjo vetra naravnost v levi kot. Toda belo-modri ne obupajo in v 25. minuti Visintin I. strelja močno, toda zadene drog, v 30. minuti pa izenači za So-vodenjce. Tako se konča prvi po’:as z rezultatom 1:1. V drugem polčasu se domačini vržejo v naoad in v 5. minuti preidejo v vodstvo. To- da 3 minute kasneje Petejan izenači in v 15. minuti Sovodenjci preidejo v vodstvo z lepim golom Devetaka. Domačini izvedejo spet nekaj lepih napadalnih akcij, toda ne pridejo do konkretnih rezulta-tov. Ko se že vsi prisotni veselijo zmage, domačini izenačijo eno minuto pred koncem igre. Sovodenjci so se na vsak način dobro izkazali in bi tU' di lahko zmagali, kajti imeli so precej lepih priložnosti za gol, toda so imeli res smolo. Sovodnje: Šuligoj; Hmeljak, Devetak; Tomšič, Podgornik. Ferfolja; Plesničar, Visintin, Petejan, Visintinl. Kovic. Farra: Sirch; Simsig, Lenar di; Caltarin, Virgubn, Vecchiet; Po;ana, Simsig, Sirch, Lenardi, Medeot. Povečalo se je število zaposlenih v industriji in drugih proizvodnih panogah, znižalo pa v javnih službah - Vedno manj pomorščakov, odraz krize tržaškega pomorstva VPRAŠANJA IN ODGOVOH Mednarodna zelena karta avte Po zadnjih uradnih statist.č-nih podatkih se je bistveno znižalo uradno ugotovljeno število brezposelnih, medtem ko se po drugi strani ni v taki meri povečalo število zaposlenih. Brezposelnih je bilo ob zaključku 1956. leta 19.907 in je njih število padlo 1957. leta na 17.062, 1958. leta na 16.308, 1959. leta na 14.867. V letošnjih prvih dveh mesecih, za katere so že zbrani statistični podatki, se je število brezposelnih nadalje zniževalo in je doseglo v januarju 14.312 in v februarju 13.916. Ti podatki bi bili sami po sebi pozitivni, vendar pa je treba upoštevati, da se istočasno število zaposlenih ni bistveno spremenilo, saj je bilo skupno 1956. leta zaposlenih 87.947 oseb, 1957. leta 89.479, 1958. leta 89.693 in lani 89 tisoč 539, Tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta se to število ni bistveno spremenilo in je doseglo število zaposlenih januarja 89.126 in februarja 89.849. V istem razdobju se je število prebivalstva nekoliko znižalo, saj je bilo na celotnem tržaškem področju 1956. leta 310.293 prebivalcev, medtem ko so jih zabeležili decembra lanskega leta 308.844, januarja letošnjega leta 308 tisoč 814 in februarja 308.630. Iz teh podatkov je razvidno, da občutnega znižanja števila uradno zabeleženih brezposelnih ne moremo pripisati na račun povečane zaposlitve, ki je ostala v bistvu neizpremenjena, temveč da gre za izseljevanje tržaških prebivalcev. Absolutno ta pojav ni tako obsežen in se je 1958. leta izselilo 478 oseb več kot se jih je priselilo, lani pa 499 oseb. Občuten pa je, če upoštevamo, da se iz Trsta izseljuje predvsem mlada, nekvalificirana delovna sila. Znano je namreč, da večina diplomatov srednjih in drugih strokovnih šol, mladih inženir, jev in drugih kvalificiranih ljudi niti ne išče v Trstu prvo zaposlitev, temveč se običajno obrne v Lombardijo a-li druga severna področja I-talije, kjer je laže najti primerno delo. Ni pa še vedno izginil pojav, da številni i-ščejo zaposlitev izven Italije, pa čeprav ne gre več za masovno izseljevanje, kot smo mu bili priče, ko se je na tisoče Tržačanov izselilo v Avstralijo. V bistvu je ta pojav zelo negativen, saj Trst izgublja mlajšo kvalificirano silo, medtem ko se vedno bolj veča ‘število starejšega prebivalstva, je vedno več upokojencev, ki imajo nedvomno pravico do pravične pokojnine, ki pa so svoje najboljše moči že porabili in za procvit mesta ne morejo več mnogo prispevati. Vendar pa govori statistika tudi, da se je nekoliko izboljšala struktura zaposlitve slenih preko 30 tisoč oseb in nišču in papirnice ob Tima- se je njih število 1956. znižalo na 24.649 oseb, lani pa je znašalo še 23.661 oseb in doseglo februarja letošnjega leta 23.880 oseb. Največ je državnih uradnikov, ki jih je bilo 29. februarja letošnjega leta 8.219, tem po številu slede uradniki lokalnih ustanov (občinske in pokrajinska uprava), ki jih je bilo 6.556, med katerimi po številu prednjačijo uradi tržaške občine. Civilnih policistov je bilo še vedno 3.106 in bivših uslužbencev ZVU 834. Poleg tega upoštevajo uradni podatki še; 854 finančnih stražnikov, 219 pripadnikov upravne policije, 163 gasilcev, 30 odstranjevalcev bomb in min, 49 pripadnikov oboroženih sil, 1.243 pripadnikov raznih ustanov. Od 1954. leta pa do lani se je za dobrih pet tisoč delavcev povečalo število zaposlenih v industriji, saj je bilo v tej gospodarski panogi zaposlenih 31. decembra 1954. leta 31.315 oseb, medtem ko je bilo ob zaključku lanskega leta 36.063 oseb. To povečanje gre predvsem na račun nekaterih večjih industrijskih podjetij, ki so med tem razdobjem pričela obratovati v ža-veljskem industrijskem prista- vu. To število‘bi moralo biti mnogo višje, če bi bila istočasno rešena pereča vprašanja tržaških ladjedelnic in ške-denjske livarne, saj se je v vseh teh državnih ključnih industrijskih podjetjih število zaposlenih delavcev občutno znižalo in to v zadnjih letih za 1.500 do 2.000 delavcev. Ugodni so tudi podatki o okrepitvi obrtniških podjetij, ki so zaposlila v celoti v letu 1954 4.315 delavcev (u-poštevani so samo delavci, ki ko prejemali redno plačo in torej niso gospodarji niti njih družinski člani), lani pa 6 tisoč 355. V trgovini so zaposlili 1954. leta 13.726 oseb in lani 16.834 oseb. Bistveno se je le malo izpremenilo število oseb zaposlenih v kreditnih ustanovah, ki jih je bilo 1954. leta 2.371 in lani 2.600. Občutno pa se je znižalo število zaposlenih v pomorstvu (pomorske družbe in agencije ter vkrcani mornarji), ki jih je bilo 1954. leta 4.535 in lani komaj 3.917. To znižanje števila zaposlenih odraža krizo tržaškega pomorstva, saj se le zelo počasi veča število rednih pomorskih prog ter o-staja skoro neizpremenjena to-naža ladjevja vpisanega v tržaški pomorski register. VPRAŠANJE — Zavarovan sem pri nekem tržaškem zavarovalnem zavodu, s katerim sem sklenil avtojamstve-I no zavarovanje. Ker veikral potujem v inozemstvo, sem si oskrbel tudi mednarodno zeleno karto, ki pa ni veljavna za Jugoslavijo in sem moral zavarovanje za to državo skleniti posebej. Sedaj sem pa slišal, da velja mednarodna zelena karta avtojamstva tudi za Jugoslavijo in bi vas prosil, da mi odgovorite, če je to res. Ob tej priložnosti bi tudi prosil, da mi pojasnite, kaj je pravzaprav mednarodna zelena karta in kako je do nje prišlo. ODGOVOR — Najprej vam bomo odgovorili na vaše zadnje vprašanje. Mednarodna ze. lena karta je dobila svoje i-me po barvi papirja, na katerem je tiskana. Le ta omogoča avtomobilistom prehod čez mejo v države, v katerih je zavarovanje avtojamstva (civilna odgovornost iz posesti in uporabe motornega vozila) obvezno. Ce avtomobilist nima mednarodne zelene karte, mora v takih primerih, preden prestopi mejo, skleniti posebno zavarovalno (po navadi kratkoročno) pogodbo in izpolniti tudi razne druge formalnosti. Mednarodna zelena karta pa se šteje za polnoveljavno po zakonskih določbah tistih držav, katere Želi avtomobilist ali motociklist obiskati. Razen tega ima mednarod-na zelena karta polno velja- .................................... Delo občinske prometne komisije Izboljšanje na Elizejske poljane in k Sv. zvez Vidu Delna preusmeritev avtobusne proge 30 in filobusne proge 15 Občinska komisija za mestni promet je na eni izmed svojih sej proučila preureditev prometnih zvez s Sv. Vidom, pri čemer prideta v poštev filobusna proga št. 15 in avtobusna proga št. 30. Pred kratkim pa se je ta komisija ukvarjala s predlogom zasebnih prevoznih podjetij za uvedbo avtobusne proge med glavno postajo in gradom sv. Justa. Končno je na vrsti tudi razpravljanje o uvedbi zasebne avtobusne proge v novo naselje San Sergio na področju industrijskega pristanišča pri Zavljah. Kar se tiče avtobusne proge k sv. Justu, niso še nič odločili, ker je treba prej proučiti, ali ne bi biie Acegatove proge glede tega oškodovane. Tudi izročitev bodoče proge v naselje San Sergio v zasebne roke ne bi bila upravičena, saj bi lahko Acegat podaljšal do tja filobusno progo. Nujna pa je preureditev prog k Sv. Vidu, saj prebivalci Elizejskih poljan že dol go zahtevajo podaljšanje avtobusne proge št. 30 do križišča s Sprehajališčem sv. Andreja; medtem ko je nesmi- Tako je bilo še 1954. leta . selno, da potekata filobusni istih ulicah, ko bi ju lahko razcepili, tako da bi razpolagal s filobusom tudi zahodni del Sv. Vida. Glede avtobusne proge št. 30 je treba poudariti, da je še ne morejo podaljšati do konca Elizejskih poljan pri Lloydovem stolpu, ker one mogoča to železniški nadvoz na koncu Uiice sv. Marka, kjer je otežkočeno zlasti obračanje težjih vozil in bo treba počakati prenovitvena železniška dela na tem odseku. Vsekakor pa bodo v kratkem podaljšali progo za kakih 300 m do križišča Ul. Schiappa-relli in Ul. Elizejskih poljan, pri čemer bodo dodali še eno vozilo. Kar se tiče te proge, jo bodo delno premestili tudi v njenem starem delu. Od glavne postaje do Ulice Montfort pojde avtobus po stan .meri; tu pa se bo obrnil v Ulici III. Armata in Combi te, se vrnil na dosedanjo progo v Ulici Colautti. Načrt za filobusno progo št. 15 pa predvideva, da bo ostala nespremenjena od Trga San Giovanni do Trga Ascanio Ca-nal. Tu pa se bo odcepila v Ulice Navali, Bazzoni, Catra- v vseh javnih službah zapo- | progi št. 15 in 16 lep kos po | ro, d"n Minzoni, Muzio in De |||,„|(|||||,111111111111111,lili,lllllIllllHHllll(lll*(I(I(illll*t(M((IMimilMIHI,111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(11111111111(1111,Ulil Turizem v repentaborski občini Botanični vrt pri Velikem Repnu bi priklical pozornost turistov Ureditev vrta bi imela tudi velik vzgojni pomen, zlasti sedaj, ko naša nekoč bogata kraška flora vse boij propada Naš zadnji članek o neizkoriščenih turističnih možnostih repentaborske občine smo zaključili z mislijo, da bi v okolici Velikega Repna uredili botanični vrt s kraško floro in morda tudi majhen živalski vrt. Strokovnjak, ki si je ogledal prostor, je bil tega mnenja: Zemljišče, ki smo ga predlagali za ureditev botaničnega vrta, je kot nalašč u-stvarjeno za uresničitev te pobude. Tu je položno pobočje poraslo s starodavnimi hrasti, zraven je voda (kal), tla so primerna za gojitev vsega kraškega cvetja. V ta namen se da izkoristiti vse lege, saj je na razpolago senca, polsenca in sonce. Kraj je v zavetju, lahko dostopen in slikovit. Narava ga je obdarila z vsemi lastnostmi, ki so idealne za ureditev takega vrta. Ureditev botaničnega vrta v tržaški okolici narekujeta dva razloga: materialni razlog, to je nekaj novega, kar bi v občino privabilo še več izletnikov in turistov, ter vzgojni razlog, da bi namreč meščani spoznali našo edinstveno kraško floro, ki prav zaradi ne-; znanja in pomanjkanja ljubezni do narave vse bolj propada. Dokaz temu je dejstvo, da so dolinice, ki so še pred nekaj leti dehtele v pomladanskem cvetju, danes prazne in gole. V Trstu sicer obstaja lep n dobro urejen botanični vrt, ščanov ga je do danes obiska- l in turistična ustanova. V ne- lo? Takih ljudi, ki bi šli nalašč zato, da si ogledajo vrt, je zelo malo, predvsem zaradi tega, ker ob delavnikih ni časa, ob prazničnih dneh pa silijo v okolico. Kaj lepšega torej, kot nuditi meščanu, ki je prišel na izlet v okolico, lepo urejen botanični vrt, v katerem bo spoznal naše cvetje in kjer bi zvedel, kaj lahko trga in kaj ne sme. In če bi se na tem prostoru, pod krošnjami košatih hrastov, skoraj kot v naravi sprehajale srne, ali pa stopicali fazani v družbi jerebic, če bi v velikem ograjenem prostoru lahko ljudje opazovali naše ptice pevke in roparice, kdo ne bi vsaj enkrat v letu prišel na tak prostor, kjer bi spoznal vso našo floro in favno — pa čeprav le v miniaturi. Kal pod pobočjem hriba bi izvrstno služil za razploditev lokvanja, ki bi ga prinesli iz Doberdobskega jezera . .. Vse to so seveda le misli, ki pa bi se dale z malenkostnimi stroški uresničiti. Zemljišče je občinsko in občina bi pobudo prav gotovo podprla. Za ureditev vrta bi bilo potrebno le nekaj delavcev, ki bi postavili ograje in poskrbeli za saditev rastlin in tu bi lahko spet priskočila na pomoč občina oziroma Selad. Nedvomno bi pobudo podprli tudi Odbor za zašči- | toda vprašamo se, koliko me- | to kraške flore, Luvska zveza kaj letih bi se lahko zamisel uresničila in ob sodelovanju vseh omenjenih ustanov bi lahko repentaborska občina pridobila na svojem turistične i pomenu. Amicis, od tod do Sv. Andreja pa bo potekala po dosedanji smeri. Nova proga bo nekoliko krajša od dosedanje. V ta namen bodo morali namestiti okrog 800 metrov dvojnih žičnih napeljav in opraviti nekatera razširjevalna dela v Ulici Minzoni. Proga št. 16 pa ostane nespremenjena, tako da ne bodo oškodovani prebival ci Ulice Besenghi. Ostane samo še vprašanje prebivalcev tistih ulic, ki' se j:h bo po novem avtobus št. 30 izognil. Ravno te ulice pa bodo razpolagale z novim delom filobusne proge št. 15, čeprav bo morda za kake sta novalce nekoliko bolj oddaljena. Toda delna preusmerite z proge št. 30 je nujna tudi zato, ker ne morejo voziti po teh ulicah večji avtobusi zaradi česar so sedaj natrpani. Po preusmeritvi proge v druge ulice bo lahko Acegat uporabljal na njej večje avtobuse in s tem vsaj delno odpravil nevšečnost prerivanja. vo tudi v državah, kl*^. ob, jamstveno zavarovanje vezno’ rta j* Mednarodna zelenai k bila vpeljana na po ilt metne komisije Pr> u ‘ n ciji združenih narodov. ^ služi avtomobilistom ^ zestvu kot dokaz, da hovo vozilo zavarovan ^ tojamstvo. Mednaro n' ^ na karta pa je tudl JLovalik lo za inozemsko za co biroja, da lahko n ^ zavarovatelja, k' Je *z ^idr narodno zeleno kar o ^ izplača morebitno do na osnovi civilne nosti inozemskega a VtoBlO' be sta iz posesti in up°rtaKo p» tornega vozila. PraV.„„,roV»1' oblašča inozemsko za ^ ^ zavoro*1 vse nico, da ta _ ukrene trebno za zaščito m 0(jve'-' avtomobilista (najam ^ nika, da pismeno 1 ^ itd.), če se pokaže, nje- škodninski zahtevek mu neutemeljen. ^ Funkcijo biroja 0P*a JfW- združenja zavarova ^ w mobilov ali pa Pose .. izacija. postavljena organ.— j. Biroji posameznih ^ dajajo mednarodne z ^ te Le ti organizirajl bj, :ozeins" imajo rojev, s katerimi i“*“J' ni dogovor o upora ^jr* rodne zelene karte. jjsilik jo škode na račun m ^0\tr avtomobilistov °ziro„_V3rotr Z motorjem v pešca Po Ul. Baiamonti se je v nedeljo zvečer peljal z motorjem proti Sv. Andreju 44-let-ni Antonio Prodan iz Ul. Doda 7, na zadnjem sedežu pa je sedel 49-letni ignazio ištur-man iz Ul. Ospedale Militare 25. Ko je Prodan dospei do hišne številke 10, je zapazil pred. seboj pešca, ki je stopil s pločnika in hotel prečkati cesto. Da ga ne bi povozil, je Prodan takoj pritisnil na zavore in ostro krenil na desno Preprečil je hujšo nesrečo, toda pri tem je obrsnil pešca in zletel skupno s Sturma- nom na tla. Prodan se je ranil v levi uheli. opraskal in pobil po čelu, uesni roki in levi nogi. V bolnišnici so mu nudili prvo zdravniško pomoč, rato je lahko odšel domov, zdraviti pa se bo moral dva tedna. Sturman se je tudi ranil v levi uhelj in pobil po prsnem košu. Obdržali so ga na opazovalnem oddelku in se bo moral zdraviti deset dni. Pešec — 72-letni Nazario Ma-russi iz Ul. Baiamonti 10 pa se je pobil in ranil po čelu in opraskal po levi roki. Tudi njega so sprejeli na opazovalni oddelek in se bo zdravil 10 rini. Sarodavni hrasti nad nkaloimi pri Velikem Repnu, kjer Je idealen prostor za ureditev botaničnega vrta s kraško floro čijo v svoji držaV' prnskr”1” telja, ki naj bo » ^ avtomobilistu v P_° 'jj, likvidira in izplača s ^ .. jflOZ' Za dajanje pomo« iz skim avtomobihstoin -{ pč mačem zavarovatelju ^ goj, da obstoji .sP°rtiroje#> " domačim in tujim zele®1 uporabi mednarodne jjjr karte. Ti sporazumi P1 _ . lri t _ ,re* pajo po vzorcu, 6 ja Or pisala prometna kom ganizacije ZN in j C - nrav*certi urejajo medsebojne P dolžnosti biroja. .; tega sporazuma “ Ki t.cAJi “ oziroma zavarovate*J, jn Ir določi biro, daje zeflS*e kvidira škodo za 1 ^ tf ga avtomobilista na ^r čin, kakor to si°r'- treba ga zavarovanca. —ggis^f skati odobritve in^ taKo ^ zavarovatelja. Znesek B0« °snV kvidirane škode na te. vilne odgovornosti .^jaja ga avtomobilista mači biro oziro111 u>{1 /a _ maci d no ka ^ zavarovatelj. Inozf_^ je ^ rovalnica, pri zaten gV.ai‘ avtomobil-^ ref# zemski van, pa je uu'";.J0dnin1'' dira izplačano ods vPr» ko je najbolje re- (jgi * , r,H5lrnHnin domfe bam, ki so bi.eg, po tujih avtomobi a) „ . . odg0 iavii9 Sedaj pa se oi\»'> drugo vprašanje. tii> je preko DržaV"^0Z) Plavalnega zavoda (U> la član Sveta biroJ ^0» um*' eil of Bureaux)> pr.. m tako ima ta . ze1 lil lUKO K"« izdajanja mednaro ^ jak^ ft»r karte. Do sedaj SAv'str‘iV čem sporazumi 1 ,|j0 K/\flvt/s M onvOl lO. DnlJ cijo, Češkoslovaško^ Grčijo, Španijo. ^ V liko Britanijo, sko in Luksembur8°^)eiij‘5 mo torej, da Je_ ^ varovan recimo za ^iliJj,;! nov (katastrofa), ^n0V (Ut plačati v o IH" pn" a nekatenh^K* f sicer za Zahodno “tr"o in Jugoslavdp'pS narodni zeleni biti seveda označeI^ prid1^ lja za Jugos|aV,l“' ansk’ ( tr nesreče na Ju®° ,nIri0b stah se mora aV ,av8r° hl»' brmti na državni po zavod (DOZ), kij škdjJ ščen za Ukvid^",, lor ureditev vseh d sporazum tudi z ^ed119 pomeni, da velja .j i> , na zelena karta fl£j in goslavijo in sicer ^ dalje' , ie mo*8.1, ia l tojamstveno zave1 s|«v« > tegniti tudi na J a t» <(0. novim dogovorom ^ višek odpade ,n_ (Kjo lir mobilist dobi za 2-narodno zeleno prej jb ob zavarovanju 2 |ef y. njeno vsoto ^ .rtf* . d9 nosti. Kot torej vid aeien‘ V dim«. L kat! vor o mednarodm^vija,,, med Italijo in Jueiaške prr risten zlasti za neK8) f leg tega pa bod°.-vfln5't.* S* mobiliste, ki rem’i*iv^ hranili ob p'ad',^ (Ud tega pa 00 .lov*"5hj ' pomoč če ,pj' f re je nekdo tele.- )> v-stajo karabinjerj -jneC č vestil, da neki P / Guerrazzi nadleg -{gli -j!*9 rabinjerji so P J"# M mi kraj .* ja. ki je b'1.^ c^r njerji vedeni toreja. . daj pijan m J ial »'j, L vse, ki jih je »r<* ,v0 k« Odpeljali so ga —cledP.jjlij veljstvo, mu PfVjr ^ včeraj pa so < i) koronejske zap „ čakal na r«zp rav°- > Peti biijtres SZBLJ '-----------b-------------- J^tljevanj Kol, e s 1. strani) »o nr»4-all,zem se za ved' oj . zlVel, on je danes eden Pr»vi£V?ih 0vir ustvarjanja «Ca ,,odnosov in Pred‘ m n stalno nevarnost mi-bodo no misliti, da se (očii narodi neodvisnih podnje,- P°mirili s sedanjim stali« P°Pustili pred voja-fitijj T.rr-er za to je Al- Juioslavija° £ P°Udaril’ da to jn J daje vso moral- iod0m materialno pomoč na- JiI°domevZVUih P°dročii- in ij ti n ’ 50 se osvobodili; je o0“ar.odi so Prepričani, da ij Ui: °? Jugoslavije iskrena od Jugoslavije vse “Panje. le toanie v smeri socializma spešiijP- mišljenju Tita, podrla^’ °e. bodo socialistične ddnimi SV°je odnose z osvobodi Bos £1.banii in z nerazviti-lih e„ K0'"'*' gradile na nače-šavan ln nevme‘ bod0 v* V notranie zadeve, če gojiie ‘V<* vsakdanji praksi Bose Varno socialistične od- Potem v tten , j ie poudaril - po- di £ih lovania z delavski-«go‘0viin“ v svetu, je Tito #e g[[ ’ kodo socialistič- liko vlr>V sveiu odigrale ve-vite» 20 V borb* za zagoto-\ da ‘rU' Zat0 pa je potreb-k i,,, 0ciahstične sile v sve- ,nsltei, metlovanega jugoslo-t^vil ~..revizionizma, je po-'iobrava ° in ugotovil ob oSl°vanslrJU dele2at°v, da ju-3Ueo 9 Praksa in uspeti''9 Čem°aVanskega gospodarje i. . otirajo vse kvazi- Nn0sti » v jugoslovanske 'y ' ča Se’ ne bi bilo bo- i1*0 boli j: V bodoče vzposta-9 ča s. ,l ntedsebojni odnosi tvvtstj ° spoznamo. Raz-; jania in čim bolj smela A v Sn P°sameznih vpra-v, dala .Claiističnih državah -adhiCi °gat Prispevek za-j.tda, ; arksizma in leni--13 odst. 'Sta- ^ av®del °datke ‘"Cj9 PfOizvnrf ‘n0Zn0Stl P°- tt‘jskiv. dnle nekaterih p, slk0v „ in kmetijskih nekatere kon- oitv, °dn načrtu je, da se ’S u; °d o-, ‘enega toKa ^ tir na 11-5 milijar- Clliion0v ,m°Ea od 22 na W »a 2.9 t°n, nafte od 900 v °i 7 5og t°n, trak- 22.000, pše- nice in rž; na 4.5 milijona ton, koruze na 10 milijonov ton, sladkorne pese na 6 milijonov ton; računa se, da bo 60 odst. skupne proizvodnje pšenice, 75 odst. proizvodnje koruze in 70 odst. proizvodnje mesa in vsa proizvodnja sladkorne pese dosežena na socialističnem sektorju. Na področju prometa, v katerega bo vloženo okrog 1.000 milijard dinarjev, se predvideva motorizacija prometnih sredstev, izgradnja novih cest in prog, med njimi intenzivna dela na progi Beograd-Bar, povečanje trgovinske mornarice na skoraj 1 milijon bruto registrskih ton. Velika pozornost bo posvečena nadaljnjemu razvoju trgovine, gostinstva in turizma, za njihov razvoj bo uporabljeno 280 milijard dinarjev. Uresničenje postavljenih nalog bo omogočilo razširitev mednarodnih gospodarskih stikov in povečanje trgovinske izmenjave za 75 odst. To bo omogočilo, da se v prihodnjih petih letih popolnoma uravnovesi zunanjetrgovinska bilanca Jugoslavije. Na osnovi prizadevnega gospodarskega razvoja se predvideva, da bo v prihodnjih petih letih mogoče povečati osebno potrošnjo za 8 odst. oziroma v petih letih za okrog 40 odst. po prebivalcu, a izdatke za družbeni standard za 80 odst. Medtem ko se je v dobi od 1952 do 1956 letno gradilo povprečno 34.000 stanovanj, bo v dobi 1961 do 1965 zgrajeno nad 500.000 novih stanovanj in o-krog 3.9 milijonov kv. m šolskega prostora. Podobno kot doslej bo velika skrb posvečena hitrejšemu gospodarskemu razvoju nerazvitih področij, ki se bodo hitreje razvijala od ostalih področij. V uvodnem delu svojega referata je Tito prikazal dosedanje uspehe Jugoslavije na raznih področjih, posebno na področju gospodarskega, dviga življenjskega standarda, šolstva, izobrazbe mladine in delovnih ljudi, v razvoju delavske samouprave, komunalnega sistema in v socialistični demokraciji sploh. Posebno se je dotaknil vloge in na-lpg družbeno-poiitičnih organizacij v nadaljnji izgradnji socializma. Tito je ugotovil, da je jugoslovanska jrraksa pokazala, da so smešne trditve kritikov z Vzhoda, da je delavska samouprava anarhija, ... in kritikov z Zahoda, da je delavska samouprava prevara, da bi delavci več delali. Funkcije države se polagoma zmanjšujejo in prehajajo na družbo. Izumiranje države, naš smrtni revizionistični greh, je ugotovil Tito, potrjuje genialnost postavk Marksa, Engelsa in Lenina. Potemtakem je kritika stali- nističnih dogmatikov bodisi produkt popolnega nepoznavanja marksistične znanosti o razvoju socialistične družbe, bodisi izraz zavednega preobračanja dejstev in obrekovanje. V popoldanskem delu so kongres pozdravili zastopniki nacionalne fronte Indonezije, nacionalne fronte enotnosti Poljske, indijskega nacionalnega kongresa, Fronte nacionalne osvoboditve Alžirije, nacionalne unije ZAR, socialistične stranke Italije, revolucionarnega gibanja «26. julij* s Kube, demokratske stranke Gvineje in socialistične stranke Belgije. Kot gosta sta navzoča na kongresu zastopnika Neodvisne socialistične zveze iz Trsta Eugenio Laurenti in dr. Dekleva. Delegat socialistične stranke Italije, Gatto, ki je pozdravil kongres danes popoldne, je poudaril, da se socialistična stranka Italije zanima za velike uspehe socialistične izgradnje Jugoslavije zaradi globokih stikov, ki jih ima jugoslovansko socialistično gibanje z narodnoosvobodilno borbo, zaradi originalnosti in samostojnosti jugoslovanskih izkušenj, ki dajejo prepričljiv dokaz, kaj se lahko in kaj se mora dogoditi, če se gre po lastni poti v socializem, in zaradi tega, ker je tudi v Jugoslaviji podobno kot v Italiji, velika razlika med razvitimi in nerazvitimi pokrajinami. Zato se socialistična stranka Italije zanima za izkušnje Jugoslavije na tem področju. Gatto je izjavil, da je delegacija prišla na kongres, da bi se seznanila z rezultati dosedanjega razvoja v Jugoslaviji, z načrti za bodočnost in da bi se okrepili bratski odnosi v skupni borbi za socializem. Kongres nadaljuje z delom. B. B. 5- Atomski znanstvenik prof. Edoardo Amaldi, ravnatelj fizikalnega inštituta v Rimu, med nekim poskusom; z njim sta dva njegova učenca. Prof. Amaldi in fizika Carlo Castagnoli ter Augusta Manfredini so po poidrugoletnem raziskovalnem delu odkrili nov protidelec, ki ga imenujejo iiantisigma plus« Politična slika v osrčju Afrike Boj za afriško javno mnenje Nekega dne v juliju leta 1958 je na letališču pri Blan-tyru v Njasi pristalo britansko letalo tipa Viscount in iz njega je izstopil starejši črnec v evropski obleki. Izgovoril je eno samo besedo, toda že ta beseda je zadostovala, da je množica Afričanov skoraj podivjala od navdušenja. V mogočnih valovih je prihajal nazaj iz množice odmev te edine besede: «Kvaka' Kvaka! Kvaka!« Beseda pomeni jutro, to je jutro novega dne v svobodi. Osem mesecev pozneje je bil dr. Hastings Banda, zakaj on je tistega jutra 'izstopil iz letala, v zaporu. V Srednjeafriški federaciji je bilo razglašeno izredno stanje in ministrski predsednik federacije sir Roy Welensky je člane Afriškega kongresa imenoval »gangsterje in razbojnike«. Izredno stanje, ki je terjalo nad petdeset življenj Afričanov (nobenemu liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiaiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiilllliilliiiiiiiiiiiilHiiiiiUU Neugodno vreme je turistom pravo praznično razpoloženje Kljub temu pa je bil avtomobilski promet domačih in tujih vozil zelo živahen Gibanje turistov se je po vsej Italiji pričelo že prejšnji teden in je naraščalo do sobote. To velja predvsem za tuje turiste, medtem ko so se domači odpravili iz mest še zlasti v ponedeljek. Toda na splošno turisti niso imeli sreče z vremenom. Marsikje je deževalo, v dolini Aoste pa je bil celo sneg; sicer je snežilo šele v višini 2.000 m, vendar je temperatura padla aiiiiiHtitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHimiiitiiiiiiiiiiniiimfiimiiimtiimiiiiiiiiimiiiii,Minimum imun Dodeljene znanstvenikom «Nagrade Bologna» BOLOGNA, 18. — Razsodišče za »Nagrado Bologna« za leta 1957, 1958 in 1959 je končalo svoje delo ter določilo zmagovalce, ki bodo v kratkem slovesno proglašeni. Za leto 1957 je bila »Nagrada Bologna« določena za ekonomsko-socialne vede ter dodeljena prof. Valentinu Do-minedoju, rednemu profesorju politične ekonomije na ju-ridični fakulteti univerze v Genovi. «Nagrada Bologna« za leto 1958 za fiziko je bila doso- m i v- t J: - Eddie Cochan, eden izmed najbolj popularnih ameriških pevcev «rock’n roilan, Je v nedeljo umrl v neki londonski bolnišnici na posledicah ran, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči. Cochran Je imel 21 let jena prof. Giorgiu Salviniju, rednemu profesorju za eksperimentalno fiziko na rimski univerzi. «Nagrada Bologna« za leto 19M je pripadla srednjeveški in moderni zgodovini in prejel jo je prof. Gaetano Cozzi iz Benetk, svobodni docent cerkvene zgodovine. Nagrada znaša vsako leto 2 milijona in pol lir. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim milim imun umu Še dražje cigarete (Nadaljevanje s 3. strani) dan se za določene poslovne sprejeme potroši najmanj milijon funtov za pijače, to pa, vsaj posredno, stane državno blagajno 40 milijonov funtov šterlingov na leto.« Kot smo videli, so finančnega ministra napadali z desne in leve. Iz tega bi sledilo, da mu bodo izrazili nezauonico ali da bo moral svoj predlog popraviti. Toda tudi tisti konservativni poslanci, ki so A-moryja in njegov predlog napadali, so glasovali zanj in ker imajo konservativci v parlamentu večino, je bil finančni proračun sprejet. Debata v parlamentu pa prav gotovo ni ostala brez vpliva na britanskega volivca, na množice britanskih kadilcev n. pr., ki v tem primeru ne bo mislil le na to, da so se cigarete podražile, pač pa jim bo ostalo v spominu tudi dejstvo, ki ga je navedla opozicija, da sedanja konservativna vlada privilegira bogatejše sloje, nima pa «niti pennyja» za upokojence. -o.-c. tudi v dolini. Tudi v Dolomitih je v višjih legah padal med dežjem sneg. Hladen veter je od časa do časa razgnal oblake, da je nekoliko posijalo sonce. V nekatera zimskošportna središča je prispelo veliko število smučarjev, da zaključijo smučarsko sezono. Kljub slabemu vremenu tudi na Rivieri in ligurski o-bali kakor na jugu vse do Sicilije so bila vendar nekatera mesta, kot n. pr. Genova, tako rekoč prazna: toliko ljudi se je odpeljalo z vlaki in avtomobili iz mesta. Razume se, da v velikem prometu z vozili tudi cestnih nesreč ni manjkalo in za mnoge se je praznični izlet končal tragično. Na obmejnih prehodih z Avstrijo je bilo včeraj proti večeru vedno več prometa, ko so se turisti vračali iz Italije. V nekaj urah so našteli okrog 15.000 avtomobilov z okrog 40.000 turisti. Tudi v drugih deželah so na včerajšnji dan zaznamovali veliko preseljevanje iz mesta. V Londonu je n. pr. vsako uro zapustilo mesto nad 25.000 avtomobilov, kar pomeni, da so bili preseženi vsi prejšnji rekordi. V Avstriji je potniški promet na vlakih za veliko noč prekosil vsa dosedanja števila. Saj je samo z dunajske postaje potovalo od četrtka do 18. ure včeraj skoraj 600 tisoč oseb. Močan je bil zlasti turističen promet z Italijo. Utonilo 22 oseb KARAČI, 18. — Blizu Nov-šere (Zahodni Pakistan) ob sotočju rek Hindus in Kabul se je včeraj prevrgel prekomerno natovorjen čoln. Pri tem je utonilo 22 oseb. med katerimi je bilo več žensk in otrok. Potniki so se odpeljali na romanje. «»------- Sicilski otroci v Veliki Britaniji LONDON, 18. — Deset sicilskih otrok od 7. do 11. leta bo prebilo dvanajst tednov v Veliki Britaniji; otroci bodo gostje angleških družin. Obisk je s sodelovanjem Danila Dol-cija organizirala ustanova ((International Help for Children«, ki bo poskrbela za stroške potovanja. Tajnica omenjene ustanove Margaret McEwen se je pravkar vrnila s Sicilije, kjer se je sestala z Dol-cijem. Ko je bil Dolci pred nedavnim v Angliji, je izjavil, da je ena izmed največjih težav njegovega dela v tem, ka. ko dati ljudem spoznati probleme na Siciliji. Marlene Dietrich v Rim in spet v Pariz RIM, 18. — Filmska igralka Marlene Dietrich je včeraj zvečer prispela v Rim, danes popoldne pa je že z letalom spet odpotovala v Pariz. I-gralka ni hotela dati nikakih izjav, vendar se domneva, da je prišla v Rim, da se dogovori o načrtu za neki film, ki naj bi ga snemala v Italiji. Mrtev za volanom VERONA, 18. — Angleškega trgavea,- 4iMetnaga Ralpha Cančlaira, ki biva v Milami, so -preteklo noč našii mrtvega nad volanom njegovega avtomobila. Zdravnik je u-gotovil, da je trgovca zadela srčna kap. «»------ S prepričljivo besedo je ukrotil norca MILAN, 18, — Bolničar Gi-gi Rasini iz Lodija je moral včeraj po službeni dolžnosti z rešilnim avtomobilom v neko vas, kjer je imel kaj neprijeten opravek. Srečal se je namreč z nekim 26-letnim poblaznelim mladeničem, ki je razbijal pohištvo v hiši staršev. Ko je prišel Rasini v hišo, je imel mladenič v rokah oster nož. Bolničar je začel poblaznelega nagovarjati in očitno so bile njegove besede zelo prepričljive, da je mladenič vrgel nož vstran. Toda tedaj se je zaprl v neko sobo in od časa do časa se je pojavil na oknu ter mahal z metlo. Toda tudi to pot je bolničarju uspelo ga pregovoriti, tako da je postal povsem krotek; oblile so ga solze in prosil je odpuščanja. Spravili so ga v, bolnišnico. Niso še našli drugega Marellija MONTE DEL LAGO (Perugia), 18. — Na Trazimenskem jezeru še vedno iščejo truplo Giuseppa Marellija, ki je, kot znano, utonil skupaj z bratom Ercolo Marellijem in prijateljem Ludovicom Salom. Truplo Ercola še Vedno čaka' v bližnji cerkvici; oče bi namreč rad v Milan odpeljal trupli obeh sinov skupaj. «»------- TARANTO, 18. — Karabinjerji preiskujejo zadevo o-krog neke 22-letne ženske, ki živi ločena od moža že okrog dve leti, pa je pred nekaj dnevi rodila otroka. Ob rojstvu je bila v svojem stanovanju sama in otrok je takoj umrl; mati trdi, da je padel na tla. Zenska je sedaj v bolnišnici, kjer jo karabinjerji stražijo. belcu se ni nič zgodilo), je bilo razglašeno zaradi nekakšne «zarote», trditev, ki jo je posebna komisija britanskega parlamenta pod vodstvom sodnika Devlina popolnoma ovrgla. Politična slika Srednjeafri-ške federacije nikakor ni e-nostavna. Federacija je bila ustanovljena z zakonom parlamenta leta 1953 in obsega Južno in Severno Rodezijo in Njaso. Severna Rodezija in Južna Rodezija imata guvernerja in izvršni svet ter zakonodajno zbornico, medtem ko je Njasa protektorat oziroma kronska kolonija. Federacija ima 7.650.000 prebivalcev, med njimi 6 milijonov 630.000 Afričanov, 220 tisoč Evropejcev in drugih. V Južni Rodeziji pride na vsakega belca 12 črncev, v Severni Rodeziji 30 črncev, v Njasi pa celo 300 črncev (po nekaterih ocenah do štiri sto). Zagovorniki federacije poudarjajo njene gospodarske prednosti. Izmed treh federativnih ozemelj ima Severna Rodezija največ naravnih bogastev, predvsem bakra, Južna Rodezija je industrijsko in tehnološko najbolj napredna. Njasa pa je najbolj revna in gospodarsko najbolj zaostala. Razlog za obrambo federacije pa tiči v tem, da ta državna oblika nudi Evropejcem največ možnosti, da si še naprej obdržijo svoj privilegirani položaj na škodo afriškega prebivalstva. V katerem grmu tiči zajec, je brez ovinkov povedal premier vlade Južne Rodezije sir Edgar White-head, ko je dejal; »Ce bi Južna Rodezija zapustila o-be severni ozemlji (Severno Rodezijo in Njaso), bi neizbežno prišlo do vladavine črnega nacionalizma v obeh severnih pokrajinah«. Čeprav je torej številčni odnos med prebivalstvom po rasi v Južni Rodeziji dvanajst proti enemu v korist Afričanov in bi po vseh demokratičnih merilih morali imeti tudi tukaj črnci glavno besedo — na temelju splošne volilne pravice — je ta odnos kljub temu dovolj majhen, da omogoča Evropejcem vladati s pritiskom, kakor je to primer v Južnoafriški uniji. Se več. Južna Rodezija velja za trdnjavo belih naseljencev. Y federativni ureditvi lahko bela manjšina vsiljuje svojo politiko rasne diskriminacije tudi drugima dvema pokrajinama. To tem bolj, ker belci v Južni Rodeziji čutijo, da jim krije hrbet Južnoafriška unija. «Reka Lim-popo«, pravijo ti belci »navsezadnje ni tako velika o-vira« in pripominjajo, da bi se utegnili celo priključiti Južnoafriški uniji, če bi prišlo do najhujšega. Zaradi vseh teh in podobnih razlogov je problem federacije političen in ne gospodarski. Njasa je bila do sedaj kronska kolonija, ki jo je neposredno upravljal gu- llllltllllll Illlllllllllllllllltlllltlllllll IIIIIMIIIIIII IIIM1IIIIIII Na lovu za ugrabitelji malega Erika PARIZ, 18. — Da bi se o-lajšalo iskanje ugrabiteljev malega Erika Peugeota, je včeraj »France Soir« objavil številke serij bankovcev, ki jih je ugrabitelj prejel, da je vrnil otroka. Od 50 izročenih milijonov je zabeleženih serij bankovcev za 46.175.000. Objava seznama številk serij zavzema celo stran lista. Policija ima najboljši ele- ment pri zasledovanju ugrabi- teljev v izjavi Gabriela Bal-leta, ki je v prvih urah v petek videl neko žensko, staro od 30 do 40 let, z dolgimi lasmi, oblečeno v siv plašč in rdeče krilo, ki je vodila nekega otroka za roko. Ko je opazila Balleta, je takoj prekoračila cesto ter pustila o-troka na pločniku, sama pa se je vrnila k dvema moškima ter se z njima na avtomobilu »Peugeot 403» odpe- ljala. Da je bila med ugrabitelji tudi neka ženska, je mogoče sklepati po sledovih rdečila za ustnice na kuverti, v kateri je bilo pismo z zahtevo za odkupnino. Y popolnem nasprotju s temi domnevami pa so izjave malega Erika, ki trdi, da ni nikoli videl kake ženske v času, ko je bil u-grabljen. Erik pravi, da sta bila ves čas samo dva moška z njim. verner, odgovoren britanski vladi in po njej britanskemu parlamentu. Ta parlamentarna kontrola je bila določeno jamstvo za pravice Afričanov v Njasi. Y federaciji pa je nov upravni aparat, ki ga nadzorujejo izključno belci, prekinil to neposredno zvezo med Njaso in Londonom in tako oslabil to jamstvo. Ce bi pa federacija postala dominion — pravijo A-fričani — dobimo novo Južnoafriško unijo z vso njeno rasno diskriminacijo in nasiljem. Potem bi odpadla možnost za dosego končnega cilja: neodvisnosti. Zakaj novi dominion bi bil dejansko neodvisen, toda neodvisen tako, kakor je Južnoafriška unija, kjer je bela manjšina neodvisna, da lahko počne z afriško večino vse, kar se ji zljubi. London, ki je dovolj trezen, da računa s časom, je izdelal formulo ((družabništva« za vsa tista področja v Afriki, ki jih mislijo beli naseljenci dejansko obdržati zase. Ta pojem »družabništva« je še zelo nejasen in v bistvu — po željah Londona — pomeni nekakšno koeksistenco med rasami. Torej; čim manj trenj, čim manj napetosti, čim hitrejše ((vživljanje« v novi položaj. V bistvu se bije ogorčen boj za afriško javno mnenje, zakaj tudi med črnskimi voditelji niso povsod mnenja e-dina. Nekateri črnski voditelji menijo, da je treba britansko formulo o ((družabništvu« izkoristiti do skrajnosti in iz nje potegniti, kar se potegniti da. Drugi črnski voditelji trdijo, da je ta formula navadna past in da morajo Afričani zahtevati zase popolno neodvisnost, ki jim po številu prebivalstva gre. Ta boj najbolj divja na prelomnicah različnih interesov. Sem sodita predvsem Kenija in Njasa. Zakaj položaj v Zahodni in Severovzhodni Afriki je jasen; tu bodo imeli popolno besedo Afričani in s tem so se sprijaznili tudi Evropejci. Toda v Srednji Afriki je položaj drugačen. Tukaj se beli naseljenci še niso sprijaznili s porazom in skušajo na vse načine reševati svoje privilegije. Za ogromno večino afriškega javnega mnenja je ta delitev Afrike popolnoma iz trte izvita in nemogoča. Za Afričane je Afrika enotno področje, kjer naj imajo A-fričani glavno besedo. Tam, kjer so Evropejci razumni, beseda Afričan ne bo pomenila samo črnca, ampak tudi belca, Indijca, Kitajca. Tam pa, kjer Evropejci nočejo priznati znamenj časa, pa utegne pojem Afričan pomeniti samo črno barvo kože — po krivdi prav tistih ljudi, ki so na barvi kože ustvarili dva nasprotna svetova. Kratkotrajna svoboda po begu iz umobolnice MILAN, 18. — Trije norci so včeraj zvečer pobegnili iz umobolnice v Mombellu. Preplezali so neki zid in izginili v dežju in temi. Eden med njimi je nevaren element; pred dnevi je nekaterim zaupal, da ima namen vrniti se v Kalabrijo, kjer namerava poiskati sestro, ki ji pripisuje krivdo, da je zaprt v umobolnici, in jo ubiti. Danes dopoldne pa so vse tri ubežnike karabinjerji u-jeli. Ubežniki so blodili okrog po poljih vso noč. Davi pa so trudni in lačni prišli v neko gostilno, kjer so jih karabinjerji zajeli ter jih odvedli nazaj v umobolnico. -CIRIL KOSMAČ. 20. mumm mam Hjj Satu iJe ^il0 zeI° mračno. Oddahnil sem se, ker sem bil %anj°^a komaj sem se oddahnil, že sem začutil prejš-So 9 nemir. Zamaknil sem se v lesketajoče se kapnike H? tpisl‘Seii od obokanega stropa, in sklenil, da'sploh ne Prisl 0 sv°jem nemiru. In da res ne bi mislil, sem **> k Se Je kaj se dogaja za zaprtimi vrati. Sližal sem, SQS0Sed Trnar s starčevskim vzdihom spustil na prag tlho 'tarnnunat° nie£°vi podkovani čevlji zaškripali na iziiza- ’ n4to ko Je iztegnil noge. Nekaj trenutkov je bilo vse Vj/' Se ie oglasila Kadetka. ^Kla ai Pa se vi zmeraj pr zmeraj praskate? — je pritajeno *kšno se l« ~““u vPrašanje pa je to? — se Je začudil Trnar. N* w ^ Vfte ^ 2!?eraj srbi? >kai, človek praska? A ... Zato, ker ga srbi. Ali bi ce me ne bi srbelo? A? To se pravi, kakor hitro sedem, me vse srbi. >;,aJ Pa? £akaj?T“ V-1 n s, *vada« " 0(1 skrbi, otrok moj. ^ krbj j, se praskate po glavi, že razumem, da vas srbi n°SahbPa’ kaclar &e Praskate pod pazduho, okrog pasu "o, r* jih fa tl veš, otrok moj, kaj so skrbi in koliko jih je! v kaj k Cel Toliko jih je, da ne morejo vse v glavo. ^ ^i te °de^°2 Razpršijo se po vsem telesu. ^a Pa že ne verjamem!... Kako naj bodo skrbi v nogah?... Ne! To je samo huda kri. — Kdo pa ti je to rekel? — se je začudil Trnar. — Naša Ivana. — Oh, ta nesrečna trapa! — Seveda je trapa! Toda vi povejte, ali je res ali ni res. Ali imate res hudo kri? — Kako pa naj to vem?... Hm, nemara imam pa res hudo kri. — Ali je dobro ali slabo, če ima človek hudo kri? — Kakšno vprašanje pa je spet to? — Tako. Vi imate hudo kri, pa ste zelo dober človek, Lužnikov Martin ima tudi hudo kri, kakor pravijo, pa je zelo slab človek. — Kdo pa ti je rekel, da sem dober človek? — Vsi tako pravijo. Celo naša Ivana. Ali mar niste? — Najboljši človek je slab... a tudi v najslabšem je nekaj dobrega... Sicer pa, kaj ima kri opraviti z dobroto? Dobrota ni v krvi, dobrota je v srcu. — Saj prav zato. V šoli smo se učili, da teče vsa kri skozi srce. — No, in kaj potem? V škaf lahko naliješ mrzlo ali toplo vodo, mleko in pomije. Kaj se to škafa tiče? — Nič se ga ne tiče. Toda srce ni škaf! Kako pa sploh govorite! — ga je pokarala Kadetka. — škaf je lesen, srce pa je živa stvar! — Da, prav imaš, otrok moj! — je priznal Trnar. — Srce je živa stvar. In s škafom se res ne da primerjati! — Ne sme se. To je grdo! — Prav imaš. Grdo je, — je spet priznal Trnar. — In kri tudi ni voda ali pomije! — je karajoče nadaljevala Kadetka. — Tudi kri je živa. Ali ni živa? — Seveda je živa, — je pritrdil Trnar. — Kar je toplo, je vse živo. — No, vidite! — je zadovoljno rekla Kadetka. — In kri je prva stvar. — Zakaj pa? — človek ima srce zato, da mu poganja kri. Tako srno se učili v šoli. In če kri odteče, človek umre. Torej je življenje v krvi. — Hm?... Hm?... Vidiš, vidiš... Nemara je res... Kri je življenje... Lepo. — Zato pa je življenje rdeče. — Kako... rdeče? — se je glasno začudil Trnar. — Tako. Rdeče je... Kakor rdeča nit... Ali vi tega ne vidite? — je vprašala Kadetka, kakor bi govorila o popolnoma razumljivi stvari. — Ne, ne vidim, — je resno odvrnil Trnar. — Saj življenja sploh ne vidimo. — Pa če bi ga videli? Ali bi bilo rdeče ali ne? — Hm?... Nemara... Saj, rdeče bi bilo... če praviš, da je v krvi, potem bo rdeče... Saj, kakšno pa naj bo, če ne rdeče! — No, vidite! je zadovoljno rekla Kadetka Pomolčala je nekaj trenutkov, nato pa je vzdihnila; — Bog ve, kakšna je moja kri? Ali je huda ali ni huda? — Se bo že pokazalo, — je ravnodušno rekei Trnar. — Kdaj se bo pokazalo? — Kadar koli se bo, bo prezgodaj? — Zakaj prezgodaj? — Zakaj? Zakaj’ — je Trnar nestrpne vzdignil glas — Ti bi rada vse vedela... Saj vem. da si celo preveč pametna za svoja leta, toda kdor je res pameten, noče vsega vedeti. — Zakaj pa potem pravijo: Ta je pameten. Vse ve! — He, he, pa si me spravila v kozji rog! — se je zado- voljno zasmejal Trnar. — In zdaj lahko nehaš žežnati. Kadetka je pomolčala, a se je kmalu spet oglasila: — Sicer pa ženske nimajo hude krvi. Zenske imajo mrzlo ali vročo kri. — Otrok, kaj pa česnaš? — se je začudil Trnar. — Kje si to slišala? — Naša Ivana je rekla. — Oh, vaša Ivana je res nesrečna trapa! — Rekla je, da je vaša prva žena imela zelo vročo kri, tako vročo, da je od krvi kar zgorela. — Tako je rekla? — je zamolklo zategnil Trnar. — Tako je rekla, — je ponovila KadetKa. -- Rekla je. da je vas popolnoma potrapala. ,Tako ga je potrapala, je rekla, ,da se mu je vsa dolina smejala.’ — Tako je rekla? — je še bolj zamolklo zategnil Trnar. — Tako je rekla... A da ji ne boste povedali, da sem vam to povedala!... Saj me že tako in tako tepe ker pravi, da celo z usti požiram besede. — Le brez skrbi bodi, otrok! — je tiho rekel Trnar. — Hm?... Hm?... Besede pa res požiraš. Vse slišiš! Tudi česar ni treba! — Ali ste hudi name? — Nisem... Kaj bom nate hud! — Pa na Ivano? — Ivana je nesrečna trapa! — Potem je pa res, da niste nikdar hudi Naša Ivana pravi, da sploh niste dedec, kakor je treba, ker nikdar ne zaropotate. — Oh, vaša Ivana je res nesrečna trapa! — je z naveličanim glasom ponovil Trnar. Povejte no, zakaj je naša Ivana nesrečna trapa? — Počakaj! — je resno rekel Trnar. — Povej ti prej meni, zakaj toliko govoriš? — Saj ne govorim! — je užaljeno rekla Kadetka. — Saj nikdar ne govorim!.., S kom pa naj govorim?... Saj se noče nihče pogovarjati z mano!... — A, tako, tako... — je prizadeto zategnil Trnar. — No, potem pa kar govori! (Nadaljevanje sledi). A LIGA Rezultati *Atalanta-Genoa 2-1 »Boiogna-Iater 1-0 *Juvemus-Napoli 4-2 ♦Lanero 5i-Ban 0-0 +>.vl lan-rioreritina 0-0 ♦>Padova-Spai t»-3 *Roma-Aiebsandria 1-0 *S a m pdo r i a-Laz io 4-0 »Udinese-Falermo 1-0 LESTVICA Tuventus li 21 2 4 74 23 4- Fioreflt. 27 17 fi 4 57 23 40 Milan 27 15 8 4 •>8 28 38 Padova 21 13 5 9 43 34 31 Spal 27 11 9 7 36 37 31 Inier 27 10 10 7 38 32 39 Roma 27 11 (. 10 39 39 28 Bolotna 27 11 5 K 33 34 27 Atalanta 27 m 9 9 27 26 27 Sam p. 27 9 9 9 30 32 2/ LrrerDssi 27 9 7 11 29 33 25 Udi nese 27 (. 13 8 32 42 25 Bnri 27 6 9 12 21 32 21 Lazio 21 6 9 12 20 38 21 Nacoli 27 5 10 12 2* *1 2« Palermo 27 3 12 12 19 3* 18 A»essanur. 27 3 12 n 2 42 18 Genoa 27 4 7 16 16 33 15 TEKME 24. 4 1968 Fiorerv;ina-Laz:o. Genoa-Pa-dova, Irtter-Juven-Uis, Lanercs-si-Bo)ogna, Napoli-Afe^sa c,na. Pa'fermo-Milan, Rr.ma-Atalanla, Spal-Sarnrdora, Udinese-tfsrn. B LIGA Rezultati Tararie-*Lagl ari ♦Catanzaro-Parma ♦Como-Brescla (cdigrana včeraj) *Leeeo-Torino Tries. ma-*Modena 1-0 1-1 4-0 0-0 4-1 *Ozo Maniova-Marzotto 2-1 ♦Regg ana-Venez a *Sarr)bene:ett -Mc5.s:na Ncvara-^SIrnmc.iza »Verona-Catania 0-0 4 1 2-1 3-1 LESTVICA Torino 30 14 14 2 35 12 42 Le co 30 12 14 * 39 23 3S Caiacia 39 11 15 4 41 26 37 Trie^tiira SO 11 13 6 37 2‘1 3S 30 12 9 9 n 35 33 Ma: zc-t o 34 10 12 8 33 78 32 Venezša 3 J 9 13 8 33 30 3' Brescia 3) 7 13 8 23 28 29 Catanz. 33 X 13 9 31 32 29 S. Mo^za 31 9 11 1J 37 39 29 Mantova 31 10 9 U 30 32 29 Verona 30 9 10 11 37 38 28 Modena 30 9 10 11 33 39 ?8 Como 30 10 7 !3 32 37 27 M : rira 31 11 5 1 s ?8 33 27 K?mbin. 39 9 9 J 2 33 38 27 Novara 30 9 7 14 25 32 25 Taran‘0 30 8 9 13 22 38 25 Farma 30 7 11 12 26 40 25 Cajliari 33 7 10 13 26 40 24 TEKME 24 4 1960 Cata zaro-Verona, Lecco-Marztto, Mcdena-Re^g ana. Novara-Caglari, Parma-Bre-sria, S^mbenedettese-Catania, S mnenihal Monza-Ozo Mantova, Taranto-Como, Torino-Trie-stira, Venezia-Me.?s na. v Spori m* slave TOTGCALCIO 111 XXI 111 X1X1 KVOTE: 13 — 165.400, 12 — 10.560. TOTI P 2 X IX 22 12 21 X 2 KVOTE: 12 — »585.177, 11 — 43.536, 10 — 5462. Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Zmaga Juventusa nad Neapljem Milan-Fiorentina pa 0:0 Mednarodni košarkarski turnir v Mariboru Torino izsilil neodločen izid na igrišču Lecca Tudi po nedeljskih tekineh ni na vrhu lestvice A lige nobenih bistvenih sprememb. Juventus si je še bolj utrdil položaj na račun Fiorentme in Milana, ki sta igrala neodločeno in sta si razdelili točki v veliko veselje Turinča-nov, ki imajo sedaj 4 točke prednosti kar je zelo lepa rezerva za kasnejše morebitne spodrsljaje. Juventus, pa čeprav je našel v neapeljski enajstorici razmeroma trd oreh, je gladko zmagal, za kar pa se mora zahvaliti predvsem odlič- nemu Sivoriju, ki je trikrat zadel Bugattijevo mrežo in Charlesu, ki je rezultat še zaokrožil. Toliko pričakovano srečanje med Milanom in F-orent no pa se je končalo br>z zgodit-kov. Fiorentina je sicer s.a na igrišče trdno odločena, da si zagotovi zmago in obdrži razdaljo z Juventusom, toda posrečilo predvsem zaradi številnih napak, ki. so jih po o-tročje zagrešili tlorent.nski napadalci. Z druge strani pa je treba priznati, da tudi Milan ni bil, kar se tiče napak, nič boljši, predvsem ni nihče pognal v napad Altafinija, kateremu pa ni mogoče zameriti slabe igre zaradi žalosti, ker mu je umrl oče. Pretekla nedelja ni bila sko. pa z goli. Samo v Padovi jih je paulo 9 in sicer ti po zaslug; domačinov, 3 pa igralcev Spala. Padovance ni bilo mogoče ustav.ti. Sli so v napad in pri tern vztrajali, pa čeprav so se gostje odlično branili in tudi z ist.m orožjem odgovarjali. Toča .golov tudi v Genovi, kjer je Sampdoria sprejela v goste Lazio. Res je. da je i-mel Lazio smolo, ker je moral igrati večji del tekme brez poškodovanega krilca Prinija, vendar je treba priznati, da je za poraz v glavnem kriv njihov vratar Cii. Tudi Atalanta si je znala zagotoviti zmago, s čimer je praktično obsodila nedeljske goste, Gcnoo, na izpad iz te nogometne lige. Bologna je po dolgem času ponovno okusila zmago. Te ni nihče pričakoval, ker je bil nedeljski nasprotnik Bo-lonjčanov nevarni Inter. Toda gostje so popolnoma razočarali delno zaradi njihove a-bulije, delno pa zaradi dobre obrambe domačinov, ki n so pustili napadu Interja, da bi se preveč približal Santarel-lijev; mreži. Bari si lahko šteje v čast neodločen izid, ki ga je izsilil v Vicenzi na igrišču tam-ka;šnje enajstorice. Čeprav je Roma igrala na domačem igrišču in je imela v gosteh Alessandrio. se je držala obrambne taktike Bila je brez Selmossona, zaradi če. sar sz domačini niso počutili dovolj varni, da bi odkrito igrali. Z napadalno taktiko pa so prišli na igriš-e gostje, ki pa so pokazali, da niso preveč vešči. V Vidmu pa je skoraj do konca igre kazalo, da se bo Palermu posrejilo uresničiti sen in načrt, ki si ga je zadal za nedeijsiiO tekmo. Bilo je jasno, da bodo gostje skušali z obrambno taktiko izsiliti neodločen rezultat, kar bi se jim skoraj tudi posrečilo. Vratar Pal»rma je odlično i branil in ni izpustil iz rok niti ene, še tako nevarne in i varljive žoge. Pred njim je bil praktično zid, skozi katerega ni mogel priti niti v nedeljo odlični Pentrelli niti drugi. Toda 2’ pred koncem igre je Bettim s silovitim strelom pretresel Anzolinovo mrežo. B LIGA V nedeljo se Triestina ni šaliLa. V Modeni je pokazala, da je tudi napad našel svoj slog in ritem, toda o tem pišemo na drugem mestu Poglejmo raje na igrišče Lecca, kjer je v nedeljo gostoval Torino. Borba med prvima dvema v lestv.ci tega prvenstva je bila vredna njunih imen In tudi rezultat. Srečanje se je končalo brez zgoditka, kar pomeni, da sta si enajstorici enakovredni. V tem prvenstvu je bilo proti vsakemu pričakovanju nekaj nepričakovanih rezultatov. Predvsem si je Taranto šel po zmago na igrišče v Cagliari, kjer je domačo e-najstorico otlpravil s pičlo razliko l gola. Tudi Novara se ni šalila in medtem ko so ji prerokovali poraz v Monzi, si je gostujoče moštvo znalo zagotoviti zmago na tujem igrišču. Tekma med Catanzarom in Parmo se je končala neodločeno. kar je za goste že lep uspeh. Tudi enajstorica iz Benetk, ki je gostovala pri Reg-giani, je znala prinesti domov 1 točko, na katero verjetno niti ni mislila. Catania je brez dvoma zašla v krizo. V Veroni so i-gralci Catanie okusili grenak poraz, ki ne potrebuje komentarja in za katerega ni mogoče najti izgovora. Sicer so bili domačini v dobrem dnevu in so natrosili v mrežo gostov 3 gole, medtem ko je znal napad Catan e izrabiti le eno samo od številnih ugodnih prilik. V Mantovi se je zmaga nasmejala domači enajstorici. IlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIilllMIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIHMIIIlIlIlillllllllllllllllltnillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIM V Modeni na razmočenem igrišču Triestina-Medena Visoka in zaslužena zmaga Triestine zaradi neizkušenosti vratarja domačinov MODENA — Lini; Ottani, Agostinelli; Abbati, Aguzzoii, Soagni; Caltanl, Ponzoni, Tomeazzi, Lugii, Bolognesi. TRIESTINA — Bandini; Krgeri, Brach; Dcgrassi, Var-glien, Radiče; Eortunato, Puia, Secchi, Taccola, Del Negro. STRELCI: v 12’ Taccola, v 16’ Lini (avtobol), v 22' p. p. Seccili; v drugem polčasu v 5' Ponzoni, v 38’ Del Negro. KOTOV: 5:1 za Modeno. SODNIK: De Robbio. GLEDALCEV: 3.000 MOLE.NA, 18. — Trener Tre-visan je vedno vztrajal pri trdtvi, da je igra Triestine odvisna predvsem od napada. Napadalna vrsta igralcev v rdečih majicah s helebardo ni streljala in prav zaradi tega ni moštvo dosegalo u-spehe, ki smo jih od njih pričakovali. V nedeljo pa je napad nepričakovano oživel. Trevisan je znal Izrabiti ne roden položaj Modene, ki ie težja. Strel nj bil močen, toda dovolj nevaren, da se je Lini vrgel na žogo. Ta mu je Tokrat so igralci Modene nekoliko oživeli in so prešli v napad, s čimer so si zaslužili ploskanje občinstva, ki jih je v prvem polčasu izžvižgalo. Ofenziva je rodila uspeh: Tomeazzi se je rešil žoge s tem, da jo je poslal na središče pred Bandinijevi-mi vrati in tu je bil že pripravljen Ponzoni, ki jo je ušla iz rok in c_‘ ne bi bilo | v voleju poslal Bandiniju za braniteljev, ki bi jo spravili | hrbet. bi se zakota- je Fortunato To je bil tudi edini gol Modene. Ta uspeh je spodbudil domačine, toda Tržačani so morala spraviti mrd vratni- iz gol črte v ci mladega še neizkušenega je prestregel zopet v polje, lila v mrežo. Kmalu zatem poklical Linija ponovno na | se odlično branili. V tem de-delo a vratarju je žoga ušla ]u igre se je posebno izkazal v kot. Del Negro je streljal, | Radiče, ki je bil vedno na žogo vratar m zadržal, zaradi j mestu, bi je hiter in prvi pri česar jo je Aguzzoii spravil | žogah in je znal zaradi odlie-pol. e. Puia jo l ne igre vzbuditi občudovanje : glavo in jo je podal Taccoli. Ta jo je stopirai in silovito streljal. 1:0. , Nekaj minut kasneje je Tr estina ponovno v napadu, je bd ukaz za nedeljsko tek- ; Puia je prodiral z desne stra-n.o z Modeno in napad Trie- | ni proti goiu in ker sam ni strne ga je izpolnil. ~e nikoli j mogel izpeljati akcije, je žo-ni Triestina toliko streljala j go podal v visokem krosu proti mreži kot v nedeljo pro- j proti golu Lini je linija. In kako spraviti de-butanta iz ravnotežja? Streljati, čim več streljati, tudi iz. nemogočih poiož.a ev in tu* oi če gre ž iga mimo vrat. Tak j in odobravanje tudi pri občinstvu, ki ni bilo naklonjeno gostom. Modena je še dvakrat zgrešila cilj najprej z Bolognesi-jem in nato še z Abbatijem, ki je poslal žogo nad prečko. Toda Triestina je takoj | pokazala, da hoče prekiniti t' mlademu L ni.iu, ki- ni venel kam bi se obrnil. S streljanjem so Tržačani hoteli prisiliti domačine najprej k moralni predaji. Lini je b i negotov in z njegovo negotovostjo ;e rastia živčnost in zbeganost v vrstah o-bi ambe. prvi je začel (/bombardira . . , . prevladovanje hotel žogo l F . i nato je trikrat Ujeti, toda ta se mu je izmuznila iz rok m je končala v i nijevih viat, | del v črno. j chi in Del Modene. Fortu-prodrl do Li-a ni nikoli za-hon no sta Sec-Negro posaz.ala. mreži S tem avtogolom je Triestina povečala rezultat na . 2:0 Kmalu zatem je Secch, | da za Moden° n‘ *“*?«• baC-v 22’ prvega polčasa ponovno I <*> «* posal to*° De‘Ne-ki je za- 8ru’ ki se ni pustl1 Prosltl in ‘ I I jo je brez usmiljen presenetil Lunja, pustil vrata m mu pritesc naproti, pri stanju 3:0 je Trie- | v stn.a nekoliko popustila in njen Linijevih vrat Puia, ki { skrbela samo, da ne bi doma- je spustil nepričakovano po- j čini preveč resno ogrožati zemski strel iz razdalje 40 | Bandini. eva vrata. Domačin: metrov. Žoga je šla mimo j so tu pa tam sprožili kak na- vratnic, toda To je bil šele pad, toda tržašti vratar ni začetek in predvsem opozori- j imel preve” dela. Le malo lo domačinom, da bodo streh j pred koncem prvega dela i-padali tudi iz nemogoče raz- j gre je Bandnii po-iazal. da da'je. prav zaradi tega so i-! so vrata Triestine v dobrem gralci Modene bolj pazili tu brez usmiljenja poslal mrežo obupartega Linija, ki je imel še to smoiO, da je nastopil na razmočenem igrišču, ki je varljivo tudi za že izkusi nega vratarja Itot je Bal-zarini. Ta pa ni mogel igrat: V vratih Modene, ker ga je nogometna zveza disciplinsko kaznovala s prepovedjo igra n a. a so s tem varstvu. Drugi polčas se dl dalej od vrat odp rah hodnike, po katerih I Tnestino v napadu so Tržačani prinašali na bolj nevarne napade. Fortunato je sledil rut. a ta njegov strel je šel mimo vrat. Tietjič je poskusil Sopeh . ki je spravil Linija še bolj iz i«.snu- je začel s Del Ne- TdNlS MONTECARLO, 18. V final-gro je kar tr.krat streljal p. o- ni le km za p kil pr:n'a Riti vratom in dva strela le Li- j nier.ja .ie Špane • Anj res Gi-m. o katerem kaže, da s, ie I men0 prcn “ m! Aog.cza k a opomogel -od )’ v* uhiari-l ileiji za golom. iwiica i PavipAS 8 (1. 6:3. 6;4. Med zm-s k a ni i pa »a Mad>ni'ka rJt ■ mv r zy odprav«1 ilamirc/. 6:3, "hi kan k j V o. e Ta je odpravila moštvo Mar-zotta z 2:1, toda rezultat je precej lažnjiv. Zmago so si domačini zaslužili in če bi bila razlika v golih večja, bi se nihče ne smel čuditi. Po zaslugi Tassa, ki je sam trikrat pretresel mrežo nasprotnikov. si je Sambenedet-tese zagotovila lepo zmago nad Messino. Tasso je bil najnevarnejši igralec, ki je znal izrabiti vsako priliko. S to zmago se je enajstorica iz S. Benedetta dvignila iz nevarnih vod in če si bo znala tudi v bodočnosti zagotoviti še kako točko, tedaj ne bo več prišla v poštev za izpad. Včeraj pa so odigrali še eno tekmo za prvenstvo B lige med Comom in Brescio. 7magali so domačini s 4:0, kar jasno dokazuje, da je Domačini na tržaški ENAL p Drugo mesto je pripadlo dunajskemu VVienersportklubu MARIBOR, 18 — V soboto in nedeljo je bil Maribor prizorišče zanimivega mednarodnega košarkarskega turnirja moških eaip. Nastopili so Wienersportklub z Dunaja, P. C. Enal iz Trsta ter A in B reprezentanca Maribora, ki sta ju sestavljali igralci branika in Maribora. Prvi dan sta se za finale,---------------------- plasirali ekipi VVienersport-kluba in Maribora A. Dunajčani so v razburljivem dvo-B reprezen- boju premagali zmaga ne le zaslužena, tem-* buritiv tanco Maribora 64:58 124:25), pri čemer so si odločilno prednost priigrali šele v drugem polčasu. Mariborska A reprezentanca pa nato ni imela pretežavnega posla s Tržačani, ki jih je premagala 67:45 1 43:20). V nedeljo dopoldne sta se v tekmi za tretje mesto najprej pomerih B reprezentan- ca Maiior.ra in Enal. Tekma je 1-iL-i d; kaj izenačena. Ma- riborčanom pa je v drugih 2(1 minutah le uspelo odločiti srečanje seb. v prid s 46:40 (25:31) in si tako zagotoviti tretje me.to. Zelo raz- je bil finale med več, da so bili tokrat napadalci Coma v izredno dobrem dnevu. A reprezentanco Maribora in Wienersportklubom. Moštvi sta se ves čas tekme menja- vali v vodstvu, zlasti dramatični pa so bili zadnji trenutki regularnega časa, ko so Avstrijci izenačili rezultat na 61:61 in so tako že izsilili podaljšek. Zmaga in prvo mesto pa sta naposled le zasluženo pripadli hitrejšim domačinom z izidom b'9:65 (28:27, 61:61). Končni vrstni red je sledeč: 1. Maribor A, 2. Wienersport-klub, 3. Maribor B in 4. Enal. V vseh ekipah je bilo opaziti več odločnih posameznikov, ki so najbolj zaslužni za to, da je tila kvalitetna raven turnirja na zavidljivi višini. Posebej velja pri zmagovalcih omeniti Stranžarja in Kralja, pri Dunajčanih ,Za-ka, Dressela in Puschnerja, pri B ekipi Maribora Hreš a-ka in Juha, uri Tržačanih pa Fridriha in Bianca. Mednarodno srečanje v vaterpolu v Rimu Stalila - Jugoslavija Sj| Prvi polčas se je zaključil v korist Jugoslovanov Madžar Miklos ^esze!?;Ii s ITALIJA: Rossi, D’A!trui, Lonzi, Ambron, Bardi, Gionta, Guerrini. JUGOSLAVIJA: Muškatirovič, Barle, Kačič, Arneri, Je- žič, Šimenc, Cukvaš. GOLI: v p. p. 4’47" Arneri (Jug ), 6’47” Guerrini (It.), 9’18” Arneri (Jug ); v d. p. 42” Kačič, 3.13” Guerrini, 7’59” Gionta. SODNIK: Bautvens (Belgija). RIM. 18. — V mednarodnem Jugoslovanska nogometna nedelja Zagrebški Dinamo zamenjal Crveno zvezdo v lestvici Toča golov v II. zvezni nogometni ligi V petem spomladanskem kolu prve jugoslovanske zvezne nogometne lige je prišlo v lestvici do bistvene spremembe. Dinamo, ki je premagal Budučnost, se je zasidral na prvo mesto in s tem spravil Crveno zvezdo iz Beograda na drugo. Crvena zvezda je v nedeljo pred 55.000 gltdaloi igrala neodločeno s Partizanom, kar je izrabil Dinamo, ki ji je sledil v lestvici. Zagrebško moštvo si je šlo po zmago nič manj kot na igrišče Budučncsti. V tem kolu je tudi Vojvodina presenetila z zmago na-d Radničkim na igrišču slednjega. Tu vi Beograd si je sel po dve točki na igrišče Slobode. medtem ko si je Sarajevo, ki je imel v gosteh splitskega Hajduka. zagotovil pičlo, a vendar zasluženo zmago. Najverjo zmago pa je v nedeljo zabeležila Rijeka nad Velezem. Rečani so pokazali odlično igro in so natresli v mrežo gostov 4 žrge. S to zmago si je enajstorica z Reke utrdila položaj in izboljšala možnosti za obstanek v prvi ligi. Rezultati nedeljskih tekem so sledeči: Partizan-C.rvens zveza 1:1 (0:0) Padnični-Vojvodina 0:2 (0:1) Rijeka-Veiež 4:0 (2:0) Budučncsl-Dinamo 0:1 (0:1) Sloboda B cgrad 0:2 (0:1) Sarajevo-Hajduk 1:0 (0:0) nobenih sprememb. Te pa so bile na sred-ini. Triglav je na lastnem igrišču klonil pred Ljubljano, zaradi česar je zdrknil s tretjega na sesto mesto. Maribor pa je z zmago nad Izolo zasedel Triglavovo mesto. V tem prvenstvu preseneča zmaga Ilirije loi daje temu moštvu upanje za obsioj v ligi. Vse kaze, da bosta morala iz-pas’i Izola in tudi ljubljanski Graf ičar. Rezultati nedeljskih tekem so sledeči: Grafičar-Branik 0:5 (0:0) Maribor-Izola 5:0 (1:0) Sobola-Kladivar 2:0 (1:0) Rutlar-Nova Gorica 3:1 (2:1) Ilirija-Krim 2:1 (1:0) Triglav-Ljubljana 1:2 (1:1) «a j----- Predolimpijski nogomet Tunizija premagala Sudan 2.0 (1:0) TUNiži, 18. Nogometna reprezentanca Tunizije je v nedeljo premagala v predolimpijskem turnirju moštvo Sudana z 2:0 (1:0), Po tej tekmi vodi v lestvici afriške cone ZAR s 5 točkami. Tunizija je s 3 točkami na pinom v veleslalomu in drugi za Nemcem Behrom v slalomu. Za njim sta Sepp Behr (Nemčija) in Italijan ltalo Fedroncelli. V ženski konkurenci je na prvem mestu Bertraud Gaber (Avstrija) pred Breadovo (Francija) in Andersonovo (ZDA). Prva Italijanka, Tina De Tassis, je šele na 10. mestu. V lestvici narodov pa vodi Avstrija s 14,78 to kami, druga je Italija tretja Nemčija, zadnja pa Poljska. PLAVANJE Zopet nov rekord Blacka na 440 jard LONDON, 18. -- Jan Black je predvčerajšnjim zvečer dosegel v plavanju na 440 jard rekorden čas 4’22”. To je nov evropski rekord tudi za 4000 m. Oba prejšnja rekorda sta pripadala istemu britanskemu plavalcu in ju je dosegel s časom 4’28”4 avgusta 1958. leta. Jan Black je že prejšnji teden izboljšal evropska rekorda v plavanju na 220 jard in 200 m metuljčka. srečanju v vaterpolu med Italijo in Jugoslavijo, ki je ena izmed favoritov za olimpijsko zlato kolajno v tej športni panogi, se je domačinom po ostri in lepi borbi posrečilo zaključiti dvoboj z neodločenim izidom. Tekma je zadovoljila in je bila na izredni tehnični višini. Med prvim polčasom, ki se je zaključil 2:1 v korist Jugoslavije, sta bili reprezentanci precej pazljivi. Italijani so vztrajno prehajali v napad, to. da ob koncu niso znali izrabiti prilik in uspesno zaključiti akcije. Jugoslovani pa so bili nevarni in so z dolgimi pred-ložki pošiljali tega ali onega v hitre in nevarne napade. V drugem polčasu, med katerim je bil ritem igre hitrejši, so se tudi Italijani opomogli in čeprav so Jugoslovani dosegli tretji zgoditek, domačini niso obupali. Šli so v napad, s katerim so najprej zmanjšali razliko in nato -dosegli tudi izenačenje. V italijanskem moštvu so bili vsi dobri in posebno je raz-veseljila njihova borbenost in vztrajnost. Jugoslav.ja pa je pokazala, da je odlična ekipa in da je zmožna še lepše igre, kot jo je pokazala na nocojšnjem uradnem srečanju. Po prvih minutah proučevanja je Jugoslavija dosegla z Arnerijem prvi zgoditek. Italijani takoj odgovorijo in 2’ kasneje dosežejo izenačenje po za. slugi Guerrinija. Takoj zalem so postali Jugoslovani nevarni, ki so dvakrat z Ježičem m Cukvasem zadeli prečko. Po 9’17" igre Šimenc strelja iz precejšnje razdalje: Arneri spremeni smer zoge in preseneti vratarja, ki ne more preprečiti drugega gola. Že nekaj minut po začetku drugega polčasa Jugoslavija poveča s Kačičem rezultat. Italijani pa dosežejo arugj z.go-ditek z Guerrinijem in končno Gionta s kazenskim strelom izenači. Med igro je sodnik izključil iz igre Guerrinija v Barieta. Jutri zvečer bosta reprezentanci ponovno šli v bazen, tokrat za prijateljsko srečanje. «»-------- NOGOMET žarjev 20. in 22. t.m. Nogometna srečanja bodo v sredo in petek popoldne. 20. t.m. bodo polfinalna, 22. pa finalna srečanja. Enajstorica rimskih mestnih stražarjev je že večkrat nastopila v mednarodnih tekmah. Od 1951. leta do danes je igrala že dvajsetkrat s tujimi policijskimi moštvi in sicer v Parizu, Londonu, Zurichu, Gandu, Amsterdamu, Marseillu, Ženevi, Celovcu itd. SABLJANJE LENINGRAD. 18. — Sovjetska sabljačica A. Čepeleva si je med tekmovanjem za svetovno prvenstvo juniorjev o-svojila naslov prvakinje v floretu pred Italijanko Antonel-lo Raggio in Nemkinjo A. Hof-mannovo. v tekmovanj je zmagal . „ sabljo. Za njim sta » j*, rala Oleg Glazov (S!Z) nus Maevski (Poljska). sle- Po tekmovanju v žensk v floretu, meču lji je lestvica po ekip* Zah. Ne®’ deČa: . 47 »*' 1. Sovjetska zveza 2. Madžarska 45, 3. Francija 26, 4. Romunija in čija 25, 6. Italija 24, 7. Poljska 22, 8. Švedska 15, 9. Finska 3, 10. Avstrija 3, 11. Nemčija 1, 12. Belgija 0 točk. HOKEJ NA KOTALKA« MONTREUX, 18- / _ jjecu®’ se Je rodni turnir v hokeJu . ',,rea ključil z zmago Spah gvic®, Portugalsko, ItaliJO’, .j0 jt Francijo, Anglijo, D ® Nemčijo. iHllimiliiiltMiiiniimiMliiiiimiMltlitllilliimiiiMtuliiiimimltilillH miiimiiii""11 11111""" V Rimu turnir policijskih moštev RIM 18. — Danes so prispeli v Rim člani policijskih nogometnih enajstoric iz Scha-erbeecka (Belgija), Luksemburga in Berne (Švica), ki se bodo udeležili mednarodnega turnirja «P:etro Berardelli, ki bo v organizaciji športnega društva rimskih mestnih stra- Ko lesarska dirka po Roniagm Tinazzi sam na cilj11 2’in 14 ’pred glavnin® Drugi je l)ii na cilju v .Lugu Miguel p0bkl • so S" pP Romagm so K, Tina”1; lesarji hoteli z raz' si bega zbežati in v rgtni»v njavo med vrste Toda vse do vzpon „„ 1 bio ni bilo nič pose pred vrhom so beg Nencini. Carlesi ki so si zagotovili osta n® im umili im n mini umit miiiii mm m iimiiiituifiiiiiiHiiiiimiiitiit mi milimi iitiiiiiiiiimiiMitiiMti um umni fiimimmivn minuli iiiuiiiiiiiii V drugi zvezni ligi je trehn zabeiež ti nekaj prav visokih drugem m2stu, Sudan pa je na zmag. Menda ze dolgo .m bila j,adnjem Ker ]e na spi.redu napadalcev tako bilanca kordna kot v nedeljo, ko so dosegli 28 golov. Vse kaže. da je borba za naslov prvaka praiktično že končana, ker si Split ne bo pustil odvzeti prvega mesta. Dokaz imamo v nedeljski tekmi, kjer je odpravil Elektrostroj s 5 goli razlike. Tudi Lokomotiva se je prebudila iz zimskega sna in ka- , ze, da hoče še vedno ostati'v | ffentlna: _ '6:2 (2:2), medtem ko je Peru adnjem. Ker je na spi. samo še tekma med ZAR in Sudanom, se je moštvo Združene arabske re'j>ublike plasiralo za končni olimpijski turnir v Rirpu. Z.a drugo mesto pa se borita Tunizija in Sudan. * i? * LIMA, 18. V kvalifikacijskem predolimpijskem turnirju Latinske Amerike je Ar-premagala Surinam 1’gi. Vprašanje pa je če se ji bo to posrečilo, ker i.na.io tudi druge enajstorice isti namen. Med temi sta predvsem Odred :z Ljubljane, ki je v nedeljo cdpravil Proleterja in tudi Igman, ki pa je zal moral prepustiti obe točki prav zagrebški Lokomotivi. Rezultati druge zvezne lige so sledeči: Split-Elektrostroj 5:0 (2:0) L komolivn-Igman 5:1 (3:0) Odr d-Proleter 3:3 (4:0) Trešni :vka-Vartcks 2:2 (2:0) S;benik-Zagr?b 3:0 (1:0) Borac-Zelj.znicar 2:0 (2:0) V slovenski conski nogomet, ni ligi ni bilo ne na vrhu ne na dnu prvenstvene lestvice I ZVLZNA LIGA odpravil Mehiko z 1:0. 6.4. Dinamo 16 11 2 3 32:9 24 Zvezda 16 11) 3 3 26:i4 21 Parižan 16 8 4 4 31:18 20 Hajduk 16 7 4 3 33:15 13 Vojvodina 16 7 4 5 23:15 18 Sarajevo 16 7 3 6 20:1:2 17 Velez 16 5 S 6 18:26 15 Beograd .6 S 4 7 19:21 14 Radnički K. S 3 8 19:21 13 Hi jeka 16 5 2 9 23:40 12 Budučnost 16 3 3 10 11:30 9 Sloboda 16 2 3 10 9:33 9 11. ZVEZNA LIGA Split 16 12 1 2 46:18 25 Bi rac 16 II) 1 5 33: :3 21 Tr.snjevka i« ■) 2 5 34: .4 20 S‘bAiik 16 9 1 6 10:24 <9 zelj zni?ar 16 8 2 6 24-9 81 Proleter 16 6 3 7 28:21 15 Zr.greb 16 6 3 7 34:39 13 V^rteks 16 5 4 7 20:28 14 Odred 16 6 1 9 21:31 13 L ko.rotiva 1J 4 4 8 26:30 12 I?man 16 5 1 (0 24:24 U L.ekirostroj 16 4 1 11 15:37 9 SLOVENSK A CDNSK \ LIGA Brank 15 13 1 2 7U12 27 K a Ji var 16 li 2 3 45:34 24 Maribor 16 S 3 5 39:22 19 Tr 16 9 0 7 76:1' (R Ru ar 16 8 2 b 40:17 13 S bov?. 16 8 ') 6 33: "4 18 h ti.’: j . n 16 8 1 7 23:29 17 ICiiin 16 3 5 6 13:31 19 N, G 16 4 3 9 23'47 11 1‘iri.a 1^ 5 1 id JO:?? U It 13 16 il 7 9 14 ,M 7 G.uLcar 16 1 3 10 .0.45 7 Poljska-Zah. Nemčija 3:1 (1.0) VARŠAVA. 16. Pred 60 tisoč gledalci je Poljska premagala v predolimpijskem kvalifikacijskem turnirju nogometno reprezentanco Zahodne Nemčije s 3:1 (1:0). Poljska, ki si je priborila zmago v vseh štirih igrah te cone, se je tako plasirala za končni olimpijski turnir. V tej coni preostane samo še tekma med Nemčijo in Finsko, ki pa ni bistvene važnosti, ker ima Nemčija 2 točki, Finska pa nobene «»------ Študentovski koša-knrski turnir Jugoslovani prvi v Brnu lO. «> v ** LNri*l študentovska košarkarska reprezentanca ze je tretjič osvo. j i Ja prvo mesto na študentovskem četveroboju ekip Bolgarije, Francije, CSR in Jugoslavije. Po Ljubljani 1958 in Toursu 1959 so Jugoslovani z zmago 71:74 v odiočilni tekmi s CSR zasedli prvo meslo tudi letos v Brnu. Zadnji dan turnirja so v odločilni tekmi za 3. mesto Francozi premagali Bolgare /4:58. *TRI DNI ETNE« Avstrijski ekipi ^Trofeja narodov* CAT/iri i A, 18. Zaradi izredno slabega vremena so morali pie init, smučarsko tekmovanje #Treh dni Etne». Danes je bil na sporedu smuk, a ga niso mogli prirediti zjutraj zaradi megle, po- Mednarodni juniorski nogometni turnir Po prvem razočaranju prva zmaga Italijanov Italijanski juniorji so premagali Greijo 2:0 DUNAJ, 18. — Prvi dan mednarodnega juniorskega nogometnega prvenstva je Italijane precej rrzočaral. Prvo tekmo s Portugalci so morali Italijani zek',jučl:.i z neodločenim izidom, kar je prisililo tehn"ke. da so neko.iko spremenili za drugo srečanje postavo. Rezui at ni ;z:stal. Z Grki. ki so bili močnejši kot se je pričaka zalo, so Italijani zmagali z 2:0 Gole sta zabila v drugem pol lasu v 5’ Ferarro, v 32' pa Ca-vallito. Italija je nastopila v sledeči postavi: Bonollo; Fachetti, Po. sato: Castano. Bercellino, Muzanj; Sogliano, Cavallito, Ve-rcnesi, Ferrario in Bonfada. Rezultati današnjega drugega dne turnirja so sledeči: SKUPINA A: Portugalska-Holandska 2:9 (1:0) ltadja Grčiia 2:u (0:6) iKUrlNA B: Anglija Poljska 4:2 (3:2) Avstrija-Bolgarija 1:1 (0:1) SKUPINA C: Z n.Ne ni .i a-Ma Jžarska 1:1 (1:0) 'Turčija-Vzh. Nemčija 1:0 (1:0) SKUPINA D: Romuni.j?-F ranciia 4:1 (3:1) Belg ja Španija 2:1 U:0) Po drugem dnevu so lestvice za posamezne skupine sledeče: Skupina A — Italija 3 točke (razlika v golih 2:0), Portugalska 3 (2:1), Holandska 2, Grčija 0. Skupina B — Bolgarija 3 (2:1), Avstrija 3 (4:2), Anglija 2, Poljska 0. Skup na C - Madžarska 3 (3:1). Zah. Nemčija 3 (2:1), Turčija 2, Vzh, Nemčija 0. Skup'na D Romunija 4, Špan,ja 2, Belgija 2, Francija 0. «»------ V CESENATICU «*’otoristični teden* (I //S < i h A i' i(JO. 18. V prvem dnevu »motorističnega tetina* v Ošenatiču je bilo Ir po! iti; 30. »f * G-po,: 32. Dante^rč .^ 34. Na’ncc:; 3V ->j 'Ves?te; 3.7 Azzi"'.’,,. 3J cu.or z zafsi. hc-v: 40, Fe »m: >3. m-pe; 4 |; i io; 44. G"argu”g '” ’G)t. SVEROLOVSK, 18. - Vladi-' /s. Cio 'i z 7,o51,Ii ; m r Kaplounov (SZ) je danes q nlin?; 43. Vcru‘- ;(. “ Sl izboljšal svetovni rekord v i„n;- »n Pr\\itcW\iinAW' 'J DVIG UTEŽI sekund prednosti Prei?j|j -skupino, v kateri, so d» chini. Cestar, i^M^-ppis,^ R03' r P. LUGO, 18. — V kolesarski dirki po dolgem času ponovno izkazali Italijani. Giorgio ,j”rnii Je je že v dirki po Siciliji pokazal, da je v najboljši „a prvi privozil na cilj v Lugu, 2’14” pred številno sk čelu katere je bil Miguel Poblet. Giorgio Tinazzi si je zagotovil zmago s premišljeno taktiko. V Faenzi, ko je manjka-lo samo 28 km do cilja, je bii Tinazzi v skupini 27 kolesarjev, med katerimi jih je bilo 8 z majico njegovega moštva, t.j. Ign sa. Tinazzi je nepričakovano zbežal, medtem ko so bili njegovi klubski tovariši pripravljeni, da že v kali zatrejo kakršno koli zasledovanje. V tej skupini je bil namreč tudi Španec Pobiet, ki je znan po svojem sprintu. Ce bi prišlo do zasledovanja, tedaj bi brez dvoma moral Tinazzi tudi kio. niti. Slabo vreme in predvsem dež je pozdravil kolesarje na startu. Kmalu zatem so zabeležili prve poskuse bega, ki pa n so dolgo trajali. Sicer si je skupina cd 11 kolesarjev nabrala skoraj 4' naskoka, toda pri San Marinu jdh je glavnina začela zasledovati in jih je kmalu dohitela. S tem pa ni bilo konec borbe, predvsem ker so drugi ko- ,|cJj 1 je Venturelli. De *' vero, Conterno. P°% Sp"s I13" in in končno F Roncnini. C« dohitijo begunce Roncnini. Cestar! ,nm‘e'dte® ',e mora Venturelli zaJad vNjlJ. bolj zaostati. P7 d0 »g Faenze pa je P?1 žitve z drugo za?‘e”.‘,dj P° pino, v kateri je Takoj zatern pa ""neka) tudi 4*1 )e PV^valn"^ 1>* ?m va r- uiu. i sam odpravil Pto1\CXr\ terega je prišel pred ostalimi. sled .j "'t1 fošjisS ja"' Lestvica na 1. Tinazzi Gior?*0 263 km, povpre'-" 36.343 j»cs' 2. Pohlet Migne* j); kem 214"; ,gč Gn,'(jS 3 B.'nede'ti R*n^|fred0 Emi); Bonariva 5. Kavern i (mairpi; 55, Adr_„r,! ;SJ catrp«; an. i ArsirtUi; 57. P'e sjj L uc !------------ ,*•«. ?oVi« rCl^i, na csanitm 59. CapponcellR «» poldne pa zaradi močnega1 na sporedu tekmovanje avto- ve< ra in zaradi snega, namelo n« tronieri je na Abarthu prevzel vodstvo, vendar je bil prisiljen proti koncu odstopiti, zaradi česar se je zmaga nasmejala Leonardiju z avtom -O-sca», ki je prevozil 110 km proge v ča=u 1 ure 5’6”2 s povprečno hitrostjo 101,377 km na uro. V zadnji tekmi avtov ^lu-nior- je zmagal Smith (ZuA) na «Cooperju*. ki je prevozil 96,250 km proge v 53’ s povprečno hitrostjo 108,926 Fm na uro. Drugi je bil Italijan Pi-rocchi z avtom vrste «Stan-guellini*, ki je rabil za isto progo 1”5 več kot Smith. K.jub slabemu Vremenu so bile danes motociklistične dirke. V skupini 125 kub cm za novice je zmagal Garagnani z «Ducati» s povprečno hitrostjo 99,246 km na uro, medtem ko je med seniorji zmagal Ho-ckins (Rodezija) na nMVii s povprečno hitrostjo 112,233 km na uro. V kategoriji 250 je zmagal Ubbiali z, nMV», ki je pretekel 112 km dolgo progo v času 52'54”4 s povprečno hitrostjo 121.008, Najhilrejši krog dneva je bil IJbbialijev, ki ga je pretekel s hitrostjo 129,032 km na uro. V kategoriji 5”l) kub. cm pa pada! Steoar.ovu (SZ) z znamko 154 kg. Kcitkaške t-kma v soških vciiiah DIRK S OKOLI T' rctaliia) PrV! C1 Garelia (Italija) PrV| ie bil z ;ec Wilfried Ta A-iirij' Halijsn PetF^,«o Thalff’ e £ V organizaciji Kri oJŠke e-leklrarne je bila v ned.ljo na Soei otvoritvena tekma jugoslovanskih kajakasav in kanuistov, ki je bila hkrati izbirna za sestavo rc-pr zentence za na. smp v Vzhodni Nemčiji. V smuku se je merilo skupno 26 tekmovalcev (V km dolga proga), v sla'omu pa jih je bilo 29 (41)0 m dolga proga s 17 vratci). Največ uspehov so v veselje domačinov poželi domačini tekmovalci. Izidi: Smuk — F 1 mojstrski razred: 1. Hlavaček (Zgb) 2i:38, Vidov č (Ptuj) 22:0«, Močnik (Lj) 22:15, C 2: Brata Žitnika (Lj) 23:18, Srebrnič—Levak (SE) 23:33, Bolka Vidmar (Lj) "3:54. F’ 1 — I. razr.: Jug (SE) 22:37, Pelegrini (SE) 22:56, Hlede (SE) 23:01. F 1 — mladinci: Pogačar (Lj) 22:34, Duljak (SE) 22:36, B z.jak (Pluj) '23:04. Slalom — F I mojstri: Bone na cilj s irim.n^ « Vrstni red n,a c'Carel1,°,r (A, * Gug:ipl?"°i(,d iVsa” m Girvanm Petdd^„) •* li/al'* strija) ati (SV.). V/"1 4. Edy Ruegg < m Ui tičV . Ja/'ky Bcv-V Schaeppi (Sv.) itd. s«! TOLONE. ,8-pter..., dirka na krau^k)ju{, Cou. on se sP j pričakovano^ ^ Gila. k L c a r )*'( les*, j* v tretjo ptr.fu Kate-| mobilov vrste «Junior». Izlo- je zmagal z motorjem MV I (SE) 175,0, Spacal (SE) 189,2, tekmpval- j čilnih baterij se je udeležilo Anglež Johr. Surtees, ki je 24 posadk. V prvi bateriji je 1 prevozil 128 km dolgo progo hitrostjo 130.44 rega je no piogo. Po obeh tč',/mah v velesla- zmagal Holandec S'otemnker z s povprečno lemu in slalomu si je Avstri-! avtorp “Cooper-A.U.», ki je vo-jkm na uro. ja priborila «jrofejo naro- I dil ves čas dirke. Drugi je bil I ««» dovii. V lestvici kombinacije 1 Itnhjan P.racehi z avtom PAU. 18. — Avstralec Brab-mrtl moškimi tekmovalci je j «Stanguellini» pred Maggiole- h/ m je zmagal na 20. avtnmo- na prvem m»stu Avstr'le i : m in .4 '.-ucir P ir 'i i" bilski velik: n gr idi Z« njim F gon žimmerman, ki je b'l zabeležil tudi najhiTejči krog : se ;,e plasiral F'rancoz prvi skupiio s Fiaiicozum Ar-| s 106,681 km na uro. I lignant. Trin- Mozetič (SE) 190,1 C 2 — brata žitnika (Lj) 245 0, Bolka—Vidmar (Lj) 266,0, Požar Bernot (Lj) 271,2. F 1 — I. razred: Hlede (SE) 189.4, Pelegrini (SE) 190,1, Jug (SE) 207,4. Mladinci — Duljak (SE) 201.0 Pogačar (Lj) 225,1, Ob-1 alk ar (SE) 239,8, i Jose Gil. ki )** 8.500 km Pr0ge„„rod,’l stil z.a seboj so vada in Manz« t rugpy*,Jp z«'’" TREVISO, I8' byju na tekma lijo m FrancBOj"^ fr.O- v*-18. .„„1 Je la z zmago VERONA, Partizan je ■ Verona rugby mag«1 i D Partizan je P.^' 2l>: 1 SA.*TI^ieV