Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
imeMeMeBEe
Usposabljanje
komunistov
Stara resnica in ugotovitev je, da brez solidnega znanja in marksistične izobrazbe komunisti ne morejo uspešno delovati v svojih okoljih, zlasti še v sedanjem trenutku, ko gre za bistvene premike in revolucionarne spremembe v našem življenju, za uveljavitev zakona o združenem delu v praksi.
Zato ni nič čudnega, če je izvršni komite predsedstva CK ZKS pred kratkim posvetil eno svojih sej izključno usposabljanju komunistov za naloge, ki so pred nami. Dejstvo je namreč, da imamo sicer v Sloveniji enega najboljših sistemskih programov za usposabljanje komunistov, žal pa ta program trenutno akcijsko in vsebinsko še ni najboljši. Gre namreč za to, da moramo do jeseni najti najustreznejše in najprivlačnejše oblike marksističnega izobraževanja in usposabljanja, kajti sedanja stopnja našega razvoja terja tudi večje znanje. Med oblikami usposabljanja je nedvomno novost dopisna šola marksizma,' ki naj bi zajela kakih 4000 slušateljev in tako prenesla marksistično znanje in usposabljanje čim širše med
članstvo, saj bodo prav sluša- : telji te šole lahko uspešno in poglobljeno prenašali svoje znanje dalje na članstvo ZKS. Pri tem namreč ne smemo zanemariti dejstva, da šteje ZKS danes že okrog 95.000 članov in, da je med njimi mnogo novih, mladih članov ZKS, ki še kako potrebujejo marksistično znanje za svoje delovanje in uspešno vključevanje v avantgardo za spreminjanje naše družbe in družbenoekonomskih odnosov v njej.
Značilno za stališče izvršnega komiteja do te problematike je tudi dejstvo, da prepušča vso pobudo za oblike in potek marksističnega izobraževanja, tako občinskim komitejem, kot tudi vsem osnovnim organizacijam ZKS, ki morajo v tem smislu tudi same iskati ustrezne _ oblike usposabljanja komu- j nistov, kajti idejna podkovanost : in marksistično znanje je temelj j slehernega komunista, tako pri • njegovem delovanju navzven, : kot tudi pri lastnem, osebnem » usposabljanju, ki mora biti v « tem smislu nenehno in stalno. ; Če smo že zapisali, da naš se- j da nji trenutek terja od nas E večje in poglobljeno znanje v \ vseh sferah našega dela in ; ustvarjanja, potem to še posebej l velja za naše marksistično zna- j nje, ki je najboljše orožje v •
E
I
našem boju za spreminjanje odnosov v naši družbi in za konkretno uveljavitev določb zakona o združenem delu v našem vsakdanu.	6
Na seji je bila izrečena misel, « da bo tudi znanje marksizma in usposabljanje eno izmed temeljnih meril osebnih kvalitet posameznega člana ZKS in da bo določena lenoba v tem smislu lahko celo vzrok za disciplinsko odgovornost takšnega člana, ki ne bo kazal volje, želje in zagnanosti za lastno marksistično usposabljanje.
Zato je torej v ospredju nalog vseh komunistov, da se individualno kot tudi s pomočjo seminarjev, dopisnih šol in tečajev, zlasti pa še sami, nenehno in poglobljeno marksistično izobražujejo in usposabljajo za številne naloge in dolžnosti, ki so pred nami.
Dušan Željeznov
POGOVOR S PREDSEDNIKOM NOVOGORIŠKE OBČINE
Nova Gorica vas pričakuje
Pred dnevom Iskre, ki bo letos v soboto, 2. julija v Novi Gorici, smo obiskali predsednika skupščine občine Nova Gorica, diplomiranega sociologa in nekdanjega Iskraša Jožeta Šušmelja, da bi nam posebej za naše glasilo odgovoril na nekaj vprašanj pred praznovanjem Iskre v občini, katere prvi občan je. Na prvo vprašanje, kako bi na kratko predstavil, oz. podal osebno izkaznico novogoriške občine, je Jože Šušmelj odgovoril:	„
„Naša občina obsega ozemlje, ki meri več kot 600 kvadratnih kilometrov, je obmejna občina, v kateri živi 54.000 ljudi. Izmed njih jih je kar 24.000 zaposlenih, pri tem pa moram ugotoviti, da delavcev v naši občini že . primanjkuje kot je podobno v ostalih ' razvitih občinah Slovenije. Po nacionalnem dohodku je bila Nova Gorica v letu 1975 na enajstem mestu v Sloveniji. Zaradi naše obmejne lege imamo zelo tesne stike z občino Gorica v Italiji pa tudi s slovenskimi občinami v Italiji kot so to Doberdob, Števerjan in Sovodnje. Z nedavno ratificiranimi osimskimi sporazumi pa že rešujemo nekatere probleme, ki bodo omogočili občini še hitrejši razvoj — tako bomo letos začeli z gradnjo novega mednarodnega prehoda v Vrtojbi, ki bo povezan z moderno hitro cesto z Razdrtim, dalje bo zgrajena nova cesta preko 'itahjanskega ozemlja iz Solkana v briška Brda, skupaj pa bomo vlagali tudi hidroenergetski in namakalni sistem na Soči.
Kot veste, je Nova Gorica tudi pomemben politični in kulturno-vzgojni center severne Primorske — imamo poklicno gledališče, vrsto sred-njih šol, muzejske in druge institucije, ki seveda dopolnjujejo in plemenitijo široko razvejano gospodarsko dejavnost v naši občini..“
,,ln kaj bi dejali našim bralcem ob dnevu Iskre, ki bo v vaši občini? “
„Mislim, da tudi naša občina pozdravlja odločitev ZP Iskra, da bo srečanje Iskrašev v Novi Gorici zlasti zato, ker letos mineva 30 let, odkar je bilo to območje Slovenskega primorja in Istre 1947 leta priključeno Jugoslaviji. V teh letih je praktično zrastla tudi Nova Gorica, saj je poprej sploh ni bilo. Če povem, daje bilo leta 1947 vseh zaposlenih v občini le 4000 in da jih imamo danes 24.000, potem lahko vidite velikanski napredek, ki smo ga naredili v tridesetih letih. Takrat sploh tu nismo imeli industrije in je občina sodila med manj razvite slovenske občine.
In velik delež k razvoju naše obči-
Številka 25—leto XVI—11. junij 1977
Ko se je 6. junija t. L član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj s soprogo Pepco in Olgo ter Janezom Vipotnikom mudil na obisku v Beli Krajini, si je ogledal tudi proizvodnjo v Industriji kondenzatorjev Semič, kjer so gpste prisrčno sprejeli Na sliki: Edvardu Kardelju dobrodošlica in šopek.
v.
Jubilejni sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju

PredsedmE skupščine občine Nova Gorica - Jože Šušmelj.
ne je prispevala tudi Iskra, ki se je bila 1960. leta odločila prenesti proizvodnjo avtoelektrike iz Kranja v Novo Gorico, kar je pomenilo takrat, ko je bilo veliko število ljudi v občini nezaposlenih, tudi veliko pomoč pri razvoju naše občine. V teh letih se je Iskra—Avtoelektrika razvila od teda-(Nadaljevanje na 2. strani)
Na razstavnih prostorih Gorenjskega sejma v Kranju je bil od 31. maja do 5. junija odprt jubilejni 5. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki ga'je Gorenjski sejem pripravil v sodelovanju s centrom za civilno zaščito zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.
Letošnji sejem je odprl podpredsednik ZIS Dobroslav Čulafič. Ob otvoritvi je opozoril na pomen civilne zaščite v naši zasnovi splošnega ljudskega odpora. Poudaril je pomembno vlogo kranjskega sejma opreme in sredstev CZ, ki prikazuje najnovejše dosežke naših proizvajalcev in obenem
V torek, 7. junija je obiskal tovarno TV Sprejemnikov v Pržanu predsednik izvršnega sveta SRS Andrej Marinc. V Pržanu so ga pozdravili generalni direktor Jože Hujs, glavni direktor IŠP Simon Primožič, predsednik SO Šiška Stane Plemenitaš in predsednik Izvršnega sveta občine Jože Dimnik. Visoki gost se je pogovarjal o problematiki Iskre, predvsem TOZD TV Pržan in si ogledal proizvodnjo TV sprejemnikov in brivnikov, (na sliki). Več o obisku v naslednji številki
.V
V enotnosti združevanja dela in sredstev so pogoji za boljše gospodarjenje
1
V ponedeljek, 6. junija, je bilo v Ljubljani razširjeno zasedanje Iskrinih sindikalnih funkcionarjev. Srečanje je bilo dejansko nadaljevanje decembrskega seminarja v Poreču, na katerem so se dogovorili, daje potrebno vsakih nekaj mesecev organizirati podobne sestavke, na katerih bi se dogovarjali o nadaljnjem delu ter, seveda, pregledali, kaj je bilo v tem obdobju storjenega v Iskri.
Razširjeni sestanek je vodil predsednik koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata SOZD Iskra Jože Čebela. Najprej je sprego-
voril o različnih področjih delovanja sindikata in njegovi vlogi. Pri tem je največ pozornosti namenil prav gospodarjenju Iskrinih temeljnih in delovnih organizacij ter celotnega združenega podjetja. Opozoril je, da sindikalna organizacija pri spremljanju gospodarjenja še vedno ni naredila vsega, za kar je zadolžena.
O vlogi in nalogah sindikata v skladu z zakonom o združenem delu, zlasti s poudarkom na delovanju delegatskega Sistema ter glede na oceno, kako je sindikat uresničeval druga
stališča, . sprejeta na poreškem seminarju, se je na srečanju v Ljubljani razvnela živahna razprava. Med drugim je opozorila zlasti na to, da bomo lahko v Iskri dosegali takšne rezultate, kot si jih želimo vsi, le v primeru, če bomo posamezne interese podredili skupnim. Menili so, da v Iskri posvečamo več pozornosti organizacijskim oblikam, kot dohodkovnim odnosom, ko skušajo nekateri rušiti dogovorjeno delitev dela, znotraj sestavljene organizacije. Sindikat bo moral koordinirano delovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v temeljnih in delovnih organizacijah ter sestavljeni organizaciji prevzeti vlogo nosil-
(Nadaljevanje na 2. strani)
•■■■■eeeeeeeeeeee«»»;
Nova Gorica vas vabi in pričakuje 2. julija na osrednji proslavi dneva Iskre in dneva borca! Zagotovite si udeležbo s pravočasno prijavo!
skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev na tem področju.
Na tej edinstveni specializirani jugoslovanski sejemski prireditvi, kije v zadnjih petih letih dosegla zelo velik napredek, je letos sodelovalo 109 proizvajalcev iz vse Jugoslavije. Med njimi so bili tudi trije razstavljale! iz tujine.
ISKRA že tradicionalno sodeluje na tem sejmu s profesionalnimi napravami iz celotnega proizvodnega programa, kije zanimiv in nepogrešljiv za učinkovito organiziranje civilne zaščite pri nas. Letos je ISKRA prejela tudi priznanje za zvesto sodelovanje na sejmu opreme in sredstev CZ.
Številni obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za izdelke ISKRE, ki na letošnjem sejmu predstavlja predvsem najnovejše dosežke 's področja telefonije, radijskih zvez, merilnih in alarmnih naprav ter naprav za signalizacijo in obveščanje. K temu je prav gotovo veliko pripomogla zelo uspešna opremljenost našega razstavnega prostora, ki sta ga pohvalila tudi podpredsednik ZIS Dobroslav Čulafič in generalpolkovnik Ivan Dolničar.
V	okviru sejma opreme in sredstev CZ sta bila v Kranju tudi dva seminarja, na katerih so strokovnjaki predavali o organizaciji službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja v družbenopolitičnih skupnostih ter o aktualnih problemih pri izdelavi planov za izgradnjo zaklonišč. Oba strokovna seminarja sta bila v kranjskem kinu Center, dvorana je bila nabito polna. Sodelovali so tudi strokovnjaki ISKRE.
Omeniti moramo tudi dvodnevno jugoslovansko posvetovanje o razvoju, proizvodnji in prometu sredstev in opreme CZ in službe OJOA, kije bilo na Bledu. Na njem so se zbrali proizvajalci, predstavniki prometnih organizacij in uporabnikov sredstev in opreme CZ. Pogovorili so se o sedanjih potrebah po sredstvih in opremi za enote CZ. Posvetovanje bo prav gotovo veliko pripomoglo k še bolj uspešnemu sodelovanju in dogo-varjanju med proizvajalci in uporabniki. To pa nam zagotavlja vso potrebno in kvalitetno opremo za to obrambno komponento, ki v sistemu družbene samozaščite in obrambnih priprav dobiva vse večji pomen.
V	času sejma je bilo letos prvič organizirano srečanje s predstavniki tujih trgovinskih predstavništev v Jugoslaviji. Udeležili so se ga predstavniki Kitajske, Poljske, Anglije in Holandije. Na sestanku so tujim gostom1 predtavili organizacijo civile zaščite v SFRJ. Pogovarjali so se tudi o možnostih za razširitev medsebojnega sodelovanja.
Jubilejni sejem je bil dobro pripravljen, asortiman izdelkov, opreme je bil veliko večji kot prejšnja leta. Razstavni del o osebni in vzajemni zaščiti delovnih ljudi in občanov v domovih, stanovanjskih zgradbah in v organizacijah združenega dela je bil letos bolje urejen.
V	Kranju bo 28. junija seja organizacijskega in izvršnega odbora za pripravo prihodnjega sejma opreme in sredstev civilne zaščite, na kateri se bodo dogovorili o temi, kateri bo dan poudarek v strokovnem oziroma izobraževalnem delu naslednjega sejma. Vanj bodo vključili tudi razne demon-
(Nadaljevanje na 3. strani)
ZK IN PREOSNOVA IZOBRAŽEVANJA
Samoupravne interesne skupnosti
Kritično je treba oceniti procese dosedanjega oblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.
Občinske izobraževalne skupnosti se morajo usposobiti, da prevzamejo poleg razvijanja osnovnega šolstva tudi funkcije usklajevalca potreb in možnosti združenega dela za celovito kadrovsko reprodukcijo. Uveljaviti bi morali zlasti formiranje njihovih enot ob vseh osnovnih šolah ter tako preko neposrednejše menjave dela uveljaviti vpliv delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ter občanov v krajevnih skupnostih, zlasti staršev in vpliv vseh družbenovzgojnih dejavnikov na delovanje, vsebino ter metode dela v šolah v vseh zadevah, ki po svoji naravi to omogočajo in zahtevajo.
Preobrazba srednjega in visokega šolstva v sistem izobraževanja za delo in z delom na temeljih svobodne menjave dela in ob hkratnem uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov, v celoti terja pospešeno oblikovanje temeljnih skupnosti usmerjenega izobraževanja in njihovih enot. V njih naj se združuje delo in sredstva ter izobraževalno kadrovski interesi združenega dela za določeno vrsto vzgojnoizobraževalnih programov oziroma izobraževalnih potreb delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela, uporabnikov in delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Enote posebne izobraževalne skupnosti pri šolah ali izobraževalnih centrih pa morajo imeti delegate v zborih občinske izobraževalne skupnosti.
Glede na potrebe in interese širših reprodukcijskih celot, sestavljenih organizacij združenega dela ali poslovnih skupnosti, se delavci v združenem delu povezujejo z delavci v vzgoji in izobraževanju v posebne interesne skupnosti. Ta proces mora v bodoče rasti prvenstveno iz potreb in interesov samih temeljev združenega dela navzgor in ne obratno, na shematskih predpostavkah njihove fiziognomije in delovanja.
Izobraževalna skupnost Slovenije kot zveza občinskih in posebnih samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje pa mora postati na taki osnovi vse bolj mesto za usklajevanje ter sprejemanje širših programov razvoja, ki jih sprejema skupaj s skupščino SRS, zlasti pa skupaj z njo določa sistem vzgoje in izobraževanja ter temeljna vprašanja, ki so pomembna za izenačevanje pogojev vzgoje in izobraževanja v celoti ter opravlja thdi naloge, za katere se dogovorijo njene članice.
V skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti se morajo v večji meri uveljaviti zbori uporabnikov, zlasti pri opredeljevanju ciljev, smotrov in nalog na področju vzgoje in izobraževanja pri sprejemanju programov in njihovem izvajanju ter pri zagotavljanju materialnih in kadrovskih pogojev.
Odločujoči vpliv delavcev in delovnih ljudi na politiko razvoja celotnega sistema vzgoje in izobraževanja pa bo mogoče zagotoviti v večji meri s formiranjem posebnih delegacij za vzgojo in izobraževanje v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, za kar se morajo komunisti zavzeti ob novih volitvah delegacij. Tudi strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti morajo biti bolj povezane in obrnjene k delegatom uporabnikom v skladu s potrebami in zahtevami razvoja in spremembami njihovih dejavnosti. Pri postopnem uveljavljanju samoupravne organiziranosti ter skladnosti razvoja na tem področju pa morajo zagotavljati ustrezne pogoje tudi občinske in republiška skupščina ter upravni organi.
D. Ž.
ANDREJ VERBIČ O INOVACIJAH
850/o Iskrine proizvodnje temelji na lastni tehnologiji
Inovacije so eno temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja gospodarstva in hkrati element spodbude nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja. Raziskovalno delo in množična ustvarjalnost pa se uveljavljajo kot neogibni del združenega dela.
To bi lahko bilo izhodišče slovesnosti, ko je predsednik gospodarske zbornice Slovenije in predsednik odbora za inovacije SRS Andrej Verbič podelil zvezna priznanja za dosežene rezultate v Sloveniji pri razvoju inventivnega dela na področju tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine o čemer smo na kratko že poročali v prejšnji številki. Opozoril je, da je bilo na podlagi delovnega programa mogoče ob koncu lanskega leta podpisati družbeni dogovor o inovacijah. Ta naj zagotovi uspešno delovanje inovacijskega sistema v naši republiki, zadeva pa temeljna vprašanja od usmeritve inovacijske politike, samoupravnih odnosov in organizi-
ranosti nosilcev prek dohodkovnih odnosov, pa do vprašanj, ki so pomembna za nenehno konkretno akcijo, to je kadrovsko politiko, informacijske tokove in ne nazadnje tudi zaščito inovacijskih dosežkov.
Ob tem velja še posebej poudariti, je dejal Andrej Verbič, da je inven-
tivno in inovacijsko delo dobilo pomembno mesto kot eden najpomembnejših kvahtativnih razvojnih dejavnikov v družbenem planiranju. Nič manj pomembno pa ni tudi, da se že vključuje v samoupravno in poslovno prakso združenega dela — v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo inovacijskega dohodka — kjer, že pripravljajo sklenitev posebnega samoupravnega sporazuma, ki ga bo sklenilo slovensko gospodarstvo.
S podpisom družbenega dogovora o inovacijah je dejansko prenehalo delo odbora za inovacije SR Slovenije. Ob tej priložnosti velja opozoriti, da so bila vmes razrešena nekatera sistemska vprašanja, kar se je pokazalo že v tem, da zakon o združenem delu zajema tudi inovacijsko problematiko. Pomembno je tudi sodelovanje pri pripravah družbenega dogovora o transferu tehnologije na republiški ravni. Poleg drugega pa ima dolgoročen pomen tudi priprava predloga učnega programa za področje industrijske lastnine, ki je bil sprejet na pedagoško znanstvenem svetu ljubljanske univerze in ki se bo vključil v učne programe vseh fakultet. Trenutni praksi pa je namenjen priročnik o inventivni dejavnosti v združenem delu, ki naj pomaga pri oblikovanju kadrov ter organiziranju te dejavnosti v združenem delu. Veliko dela pa je bilo opravljenega pri zaščiti inventivnih in inovacijskih rezultatov, med drugim pa je bil ustanovljen tudi patentno informacijski center, ki je povezan z okoli devetdesetimi organizacijami združenega dela.
V desetih slovenskih regijah delujejo tudi medobčinski odbori za inovacije, v katere so vključeni vsi družbeni dejavniki, predvsem pa gospodarstvo teh regij. In prav to je prispevalo k temu, da v zadnjem letu zaznamujemo izrazito aktivnost v tej smeri tudi po posameznih organizacijah združenega dela in v posameznih regijah. Še vedno pa je največ predlogov s področja tehnologije in mnogo manj z drugih. Andrej Verbič je ob tem pristavil, da nekatera področja nudijo neizčrpne možnosti uveljavljanja novega znanja. To so predvsem razvoj in izraba domačih energetskih in surovinskih osnov, razvoj strojegradnje, proizvodnja hrane, izboljšanje tehnologij, izraba odpadlih surovin in podobno.
Andrej Verbič je prikazal tudi nekaj lastnosti prvih treh slovenskih OZD, ki so prejele listino sveta tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji. Elektro-kovina že od leta 1959 razvija inventivno dejavnost in ima do danes skupno 717 vloženih predlogov in od tega je 476 tudi sprejetih. Združeno podjetje Iskra si prizadeva ustvariti predvsem lastno tehnologijo, v čemer je uspelo, saj 85 odstotkov celotne proizvodnje temelji na lastni tehnologiji. Številni so tudi patenti iz Iskrinih vrst, lastno tehnologijo pa je plasirala z devetimi licencami v šest evropskih in izvenevropskih državah. Železarna
Zvezna priznanja za inovacije z območja Sbvenije so dobili: listino — Elektrokovina Maribor, Železarna Jesenice in ZP Iskra Ljubljana; plakete - Krka Novo mesto, Meblo Nova Gorica, Tomos Koper, TAM Maribor in Tovarna stikalnih naprav Maribor; ter diplome - komisija za inventivno dejavnost pri OS ZSS Maribor, občinska konferenca SZDL Celje, odbor za izumiteljstvo in tehnični napredek pri RS ZSS, komisija za množično inventivno dejavnost pri 10 združenja TOZD elek-tro-industrij e GZS, konferenca mladih delavcev pri RK ZSMS, Ivan Ažman (OS ZSS Maribor), Stane Torkar (Železarna Jesenice), Jože Jan (Novum Ljubljana), prof Metod Dular (Zveza ekonomistov Slovenije), Janko Puklavec (Zavod za produktivnost dela Ljubljana), Krsto Banovič (Strojna tovarna Maribor) ter Mirko Gulič (medobčinski odbor za inovacije Koper).
.J
Nova Gorica vas pričakuje
(Nadaljevanje s 1. strani)
njih 160 zaposlenih v enega izmed nosilcev sedanjega in tudi bodočega razvoja v naši občini. Saj skupaj s tozdi zunaj občine zaposluje danes že več kot 2000 ljudi.
Mislim, da je pri tem pomembno tudi to, da je Iskra z.modernimi koncepti organizacije, samoupravljanjem in izkušnjami kadrov pomagala tudi ostalim delovnim organizacijam v naši občini pri njihovi usmeritvi, razvoju, ter v prenašanju izkušenj."
„Kaj pa bi za konec tega najinega, kratkega razgovora še povedali Iskra-šem, ki bodo prišli in v to ne dvomim, v velikem številu v vaše lepo, novo
ISKRA
Štev. 25-11. junij 1977
mesto, čigar grb in simbol je vrtnica? “
„Upam, da se bodo Iskraši prijetno počutili v Novi Gorici ter da bodo spoznali in videli moderno mesto, zraslo v tridesetih letih.
Potrudili se bomo, da se ne bodo počutili pri nas samo kot gostje, temveč tudi kot naši ljudje, združeni tako v delu in kot pripadniki naše samoupravne socialistične družbene skupnosti. __________
Tudi naša občina se je vključila v program in organizacijo dneva Iskre, kar seveda terja angažiranje naših najboljših ljudi, kajti tako velika manifestacija zahteva napore vseh dejavnikov za uspešen potek tradicionalnega srečanja Iskrašev ob njihovem prazniku in dnevu v Novi Gorici," je zaključil naš razgovor predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože Šušmelj.	Dušan Željeznov
Jesenice ima prav tako spodbudne rezultate, saj je bilo leta 1976 predlaganih in' ovrednotenih 66 tehničnih izboljšav 110 avtorjev, kar je prineslo domala 24 milijonov dinarjev prihranka.
Kot je ob koncu pristavil Andrej Verbič, brez inovacij v današnjem času, ki ga opredeljujejo znanstveno-tehnična revolucija in prizadevanja za tehnološki razvoj, ne bi bilo mogoče napredovati niti v nacionalnem okviru, še manj pa si prizadevati, da se kot enakopravni partner vključujemo v mednarodno menjavo.
V
V enotnosti združevanja dela in sredstev so pogoji za boljše gospodarjenje
(Nadaljevanje s 1. strani)
ca, usmerjevalca in koordinatorja celotne akcije usklajevanja naše samoupravne organiziranosti z zakonom o združenem delu. Sindikat se bo, kot so poudarili udeleženci ljubljanskega razširjenega sestanka, najodločneje spoprijel z vsemi dezintegracijskimi in lokalističnimi težnjami, kot tudi z vsakim enostranskim vsiljevanjem parcialnih interesov.
„V duhu naše ustave in zakona o združenem delu bomo," kot je dejal Jože Čebela, „dosledno vztrajali na tem, da nobena odločitev ne bo sprejeta brez upoštevanja stališč in interesov vseh prizadetih temeljnih in delovnih organizacij v SOZD Iskra. Ustavo in zakon o združenem delu smo sprejeli zato, da bi dosegli pogoje za še bolj poglobljeno združevanje dela in sredstev, zato, da bi pospešili integracijska gibanja in krepili reprodukcijsko sposobnost našega gospodarstva, in ne zato, da bi atomizirali našo družbo in razbili obstoječe integracije."
V okviru druge točke dnevnega reda je direktor področja za organizacijo v ZP Iskra Erik Vrenko spregovoril in pojasnil udeležencem namembnost tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra. Poudaril je, da te teze niso nekakšna nova konstrukcija sestavljene organizacije, pač pa so bolj podlaga za uskladitev našega samoupravnega sporazuma z zakonom o združenem delu. Direktor Vrenko je spregovoril zlasti o ciljili združevanja v SOZD Iskra, različnih področjih dohodkovnih odnosov, o samoupravljanju v delovnih organizacijah, in podobno. Sindikalnim funkcionarjem je pojasnil tudi tako imenovani mrežni plan organiziranja SOZD Iskra.
Tudi razprava in politična ocena tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra je opozorila na mnoge organizacijske probleme znotraj Iskre. Udeleženci so ob koncu zasedanja sprejeli idejna izhodišča, akcijski program in smernice za javno obravnavo o osnutku tez za ta sporazum. Menili so, da so teze dobro pripravljene in ustrezne za javno razpravo,Ob snovanju, usklajevanju ter sprejemanju novih samoupravnih sporazumov in splošnih aktov bo sindikat aktivno sodeloval zlasti na naslednjih področjih:
—	zahteval bo analizo obstoječe samoupravne organiziranpsti na vseh ravneh,
—	spodbujal bo ustanavljanje temeljnih organizacij povsod tam, kjer so za to.pogoji,
—	zavzemal se bo za uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter za uveljavljanje enotnih osnov in meril na dročju nagrajevanja in merij —
—	za usklajeno načrtovanje novih investicijskih nalog ter prestrukturi-
ranje proizvodnih programov ter izboljšavo tehnoloških postopkov,
—	za humanizacijo dela in osebni standard ter varnost pri delu,
—	zavzemal se bo za uveljavljanje delegatskega sistema in neposredno odločanje delavcev pri ugotavljanju in delitvi dohodka,
—	za uveljavitev ustrezne kadrovske politike,
—	za ustrezno uveljavitev informacijskega sistema v Iskri,
—	za zagotovitev pogojev za delovanje predstavnikov samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij
—	ter ne nazadnje za dosledno izvajanje sankcij nad tistimi, ki ne uresničujejo skupno sprejetih stališč samoupravnih, družbenopolitičnih in poslovodnih organov, samoupravnih sporazumov, splošnih aktov ali zakonskih določil na vseh ravneh v Iskri. Sindikat se bo boril tudi proti ustanavljanju tako imenovanih mini podjetij, saj so ta stremljenja, povsem v nasprotju z osnovami in cilji združevanja v združeno delo. Pristopil bo zlasti k odpravljanju slabosti, ki so se pojavljale v sedanji organizacijski obliki, ne pa iskal rešitev zunaj obstoječe organizacije združenega dela.
Pri oblikovanju novih samoupravnih odnosov je družbenopolitično nesprejemljivo dejstvo, ko v nekaterih sredinah podvojujejo funkcije ter strokovna opravila na več ravneh samoupravne organiziranosti. KOOOS tovrstnih akcij ne bo podprl, ker meni, da so nasprotne ciljem racionalizacije poslovanja in jih poUtično ocenuje kot nesprejemljive in proti družbene.
V zvezi z integracijskimi in dezin-tegracijskimi procesi v Iskri se je KOOOS SOZD Iskra odločil, da ne bo podpiral nobenih akcij, ki bi slonele le na raznih nedorečenih političnih motivih, ampak bo ob vsakem primeru zahteval ekonomsko, razvojno, programsko, tehnološko in dohodkovno utemeljenost.
KOOOS ZP Iskra je sprejel tudi akcijski program uveljavljanja novih samoupravnih odnosov skladno z zakonom o združenem delu z opredeljenimi roki in nosilci akcij. Program bo takoj posredoval vsem osnovnim organizacijam sindikata. Kot neposredno zadolžitev, je koordinacijski odbor sprejel sklep, daje treba organizirati obravnavo tez o samoupravni organiziranosti TOZD, DO in SOZD v sleherni sindikalni skupini do 25. junija. Šele po teh obravnavah bodo teze preučili in dali svoje predloge na zborih delavcev po TOZD in delovnih skupnostih.
KOOOS je sprejel di sklep, da bo na prvem bližnjem zasedanju skupščine ZP Iskra predlagal ustanovitev posebne komisije za usklajevanje Hpinvnih rL samoupravnih aktov. Komisijo naj bi ■ sestavljali predsedniki komisij po delovnih organizacijah.
Lado Drobež
TOZD TEN LJUBLJANA
Najvišje priznanje za pomoč Posočju
V Tolminu so 2. junija slavnostno podelili posebna priznanja Skupščine občine Tolmin 60 organizacijam, družbeno-političn m skupnostim in posameznikom, ki so ob lanskih katastrofalnih potresih najhitreje in učinkovito pomagali odpraviti hude posledice potresa.
Proslavo so pripravili v domu Jugoslovanske ljudske armade in jo je vodil Franc Skok iz SZDL. Povabljene je najprej pozdravil predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Tolmin Zvonko Uršič in se zahvalil vsem, ki so ob lanski težki elementarni katastrofi nesebično priskočili na pomoč prizadetemu prebivalstvu in tako do-. volj jasno izpričali svojo človeško solidarnost in pomagali, da bi bile težke posledice potresa čimprej odpravljene.
Predsednik IS SOb Tolmin Zvonko Uršič je nato podelil 60 priznanj delovnim organizacijam, družbeno-poli-tičnim skupnostim in posameznikom izmed 600 evidentiranih, ki so s svojo pomočjo prizadetemu Posočju med prvimi nudili svojo dobrodošlo pomoč.
Naj višje priznanje s plaketo je na tej proslavi prejela tudi naša TOZD Tovarna elektronskih naprav za svojo
Bernard Lenardič sprejema priznanje za TOZD TEN Iskro.
hitro in učinkovito pomoč Posočju-Priznanje je v imenu tovarne prejel Bernard Lenardič, proslave pa sta se udeležila tudi predsednik OO sindikata in predsednik aktiva krvodajalcev TOZD TEN Rudi Kump in Slavko Gliha.
Po razdelitvi priznanj se je v imenu vseh, ki so priznanja prejeli, zahvalil3 Vida Rudolf, predsednica RO za varstvo otrok, nato pa je sledil kulturni program, v katerem se je odlično izka^ zal dekliški oktet tolminske gimnazije pod vodstvom profesorice Vere Klemente.	,
Zakaj standardizacija
Te dni je bila problematika standardizacije ena izmed osrednjih točk dnevnega reda na sestanku poslovodnega kolegija ZP Iskra. V bistvu je s*o le za nadaljevanje diskusije o delovanju in finansiranju delovne skupnosti za kompleksno tehnično doku-nientacijo, ki je bila sprožena na zadnji seji naše skupščine.
Dejavnost KTD sodi med tiste, ki so za delovne organizacije, združene v fskro, skupnega pomena in ki jih nnamo v novi ustavni ureditvi združe-nega dela organizirane v tako imenovanih skupnih službah.
Od te dejavnosti imajo koristi vse delovne organizacije, zato jo tudi onancirajo na osnovi prispevka te dejavnosti k povečanju dohodka temeljnih organizacij. To pot se je v Primeru delovne skupnosti za KTD, jtot kaže, zataknilo prav pri vprašanju tuiantiranja. Lahko bi rekli, da ne zgolj slučajno in ne brez razloga. Organizacije Iskre pač morajo za tisto, kar vložijo v neko dejavnost, tudi nekaj otipljivega dobiti. Ker zdaj Postavljajo vprašanja o financiranju, bi lahko sodili, da o tem niso povsem Prepričane. To pa pomeni, da na Področju standardizacije v Iskri ne Napredujemo v takšni meri, kot bi lahko, glede na to, da imamo v svojem okviru posebno službo, ki je specializirana prav za razvijanje in čim Nitrejše uvajanje standardizacije v dejavnosti vseh organizacij Iskre.
Zdajšnji problem financiranja te dejavnosti je le zunanji izraz globljega Problema, ki se skriva za njim in, kije [Nanj viden a prisoten že daljši čas. iaavi problem je namreč v tem, da oelotna Iskra posluje s precej večjimi broški, kot bi bilo potrebno. Problem Zmanjševanja stroškov ali njihovega zadrževanja v danih mejah je v velikem sistemu, kot je na primer SOZD Iskra, rešljiv z racionalnejšim poslednjem, racionalnejšim delom in tudi s hitrejšim odločanjem v upravljanju. *se to je mogoče doseči, oziroma uresničevati, s poenotenjem Poslovanja, poenotenjem dela v proizvodnji, postopkov upravljanja oziroma odločanja. To poenotenje pomeni standardizacijo. Ustvarjanje velikih tehnoloških in poslovnih koopera-čijskih sistemov je možno edinole po Poti standardizacije. Njihova nadaljnja krepitev in ekonomska moč v tržnem gospodarstvu je odvisna prav od tega, v kolikšni meri uspevajo neprestano in tekmovalno poglabljati procese standardizacije. Med drugim ima prav . namen tudi zakonodaja na področju standardizacije. Brez dvoma smo na tem področju v Iskri doslej dosegli
zavidljive rezultate - predvsem na področju standardizacije materialov, sestavnih delov, nekaj manj na področju standardizacije postopkov v tehnologiji proizvodnje, še manj pa gotovo na področju planiranja in drugod. Izgubljamo pa veliko preveč dragocenih minut delovnega časa z dolgimi razpravami na raznih formalnih in neformalnih sestankih, ko porabimo za nepomembne zadeve in razprave veliko časa, o zadevah pa, ki so strateškega in sistemskega značaja pa kar ne znamo smiselno in učinkovito sklepati, oziroma se dogovarjati. Ekonomsko gledano moramo za vsako opravilo, in tudi za vsako diskusijo, porabiti čim manj časa, hkrati pa morajo opravila biti med seboj zložljiva vedno na enak način, postopki in tehnologiji in upravljanju pa predvidljivi v čim večjem številu elementov, takšni pa vnaprej znani vsem zainteresiranim.
Problem standardizacije torej ni majhen in zaprt v eno delovno skupnost, v eno skupno službo, temveč je mnogo širši, zadeva vse nas, celotno Iskro, vsako izmed njenih organizacij.
planske, tehnološke, ekonomske in druge, v katerih sede številni strokovnjaki - specialisti za posamezna področja. Njihovo znanje jim omogoča, da poznajo stvari bolj podrobno, da vedo več, da vidijo globlje. Odgovornost za iniciativo za standardiziranje je treba nasloviti, s posebnim poudarkom, nanje. In dalje, imamo poslovodne organe, katerih posebna naloga je, da bde nad celotnim sistemom v tem smislu, da prvi sprožijo alarm, če katera izmed celotno potrebnih zadev ne teče dovolj hitro ali dovolj uigrano z drugimi. In končno, imamo že vrsto let specializirano organizacijo znotraj Iskre.
In če povzamemo na kratko: dejavnost standardizacije se ni odvijala in usmerjala v zadostni povezavi z vsemi tistimi elementi, proizvodnje in poslovanja, ki lahko, če so standardizirani, na današnji stopnji razvoja, učinkovito vplivajo na dohodek vseh TOZD.
Ob uveljavljanju samoupravnega sporazuma o temeljih planov za srednjeročno obdobje je torej dejavnost standardiziranja eno izmed pomembnih področij, ki jih je nujno posebej obravnavati. Tako je iz podrobne analize njenega delovanja, ki je bila na dnevnem redu omenjenega
Obsodba delovanja PTT inšpektorja SR Srbije
V	četrtek, dne 2. 6. 1977, so se zbrali na skupni seji člani odborov samoupravne delavske kontrole ZP ISKRA, delovne organizacije Elektro-mehanike ter temeljnih organizacij Montažno servisne organizacije in Tovarne telekomunikacij. Odbori so se sestali na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljane v zvezi z odločbo in informacijami Republiškega sekretariata za promet SR Srbije glede uvajanja sistema M 10 C.
Seji odborov so prisostvovali tudi: namestnica družbenega pravobranilca smoupravljanja Ljubljane tovarišica Gorupova, družbeni pravobranilec samoupravljanja Kranj tov. Rakovec, namestnik republiškega sekretarja za promet SR Srbije tov. Vuksanovič, glavni inšpektor za promet SR Srbije tov. Rakovič ter predstavniki organov upravljanja, družbenopolitičnih organov in vodstev delovne organizacije in temeljnih organizacij.
V	uvodu je bil obrazložen problem, ki je v glavnem v tem, da je inšpektor
škega organa ogrozi proizvodnjo in prodajo sistema polelektronskih telefonskih central, ki jih proizvaja Iskra in o katerih kažejo dosedanje reference, da je to uspešen sistem, ki bo znatno izboljšal problematiko telefonskega povezovanja v SFRJ. Vsak nov sistem, ki se uvaja, prinaša določene probleme, ki niso brez začetnih težav, vendar se iz tega ne more napraviti dokončnega zaključka o kvaliteti nekega sistema.
Na seji je bilo sprejetih več sklepov, med drugimi tudi, da se poda strokovni odgovor na pripombe inšpektorja, obenem pa zahteva, da se onemogoči njegovo delovanje v zvezi z razširjanjem neresničnih, vznemirljivih in škodljivih informacij, ki imajo že posledice na poslovnih rezultatih Iskre; te posledice pa so lahko še večje, če se informacije raznesejo v tujino, kamor Iskra prodaja svoje proizvode.
Poudarjeno je bilo, da ima v našem samoupravnem sistemu poleg pravic vsakdo tudi odgovornosti in da inšpekcijske službe pri tem niso izjema.
Prisotni so podprli predlog, ki ga je podala Iskra Elektromehanika Republiškemu sekretariatu za promet SR Srbije, da se uvede postojpek zoper
Iskro, vsako izmed njenih organizacij, bila na dnevnem redu omenjenega .	. cVc J- J "	•
Za tem problemom,	kot	smo že dejali,	sestanka poslovnega kolegija ZP Iskre,	?f. 11 promet SR	Srbije tov. Tihomir
se	skrivajo	ogromne	notranje	rezerve,	sledila vrsta ugotovitev, ki bodo	1 lvanovic s svojim	neprimernim obna-
osnova za izpolnitev te dejavnosti. Ob lsarl-).em ,n prekoračevanjem pooblastil tem je bilo poudarjeno, da bodo rsi pravice, ker se je spuščal v po-
potrebne spremembe izvedene v	^ocJa’ kl. msc* predmet inšpekcije,	oiuije, ua se uveue posiojpcK zoper
okviru procesa usklajevanja notranjih	, av.tako Je izdajal poslovno tajnost,	PTT inšpektorja Tihomira Zivanoviča,
odnosov v Iskri v duhu zakona o	ker je podatke, do katerih je prišel po	in to zaradi prekoračenja pooblastil,
združenem delu do konca leta 1977. uradni dolžnosti kot inšpektor, posre-	-----—'
Delavci delovne skupnosti za	°'!a javnosti in	iznašal neresnične
kompleksno tehnično dokumentacijo	ves^]° skr! 'n ^	organizacijah,
pa v tem okviru že prinravliaio	,	^ani odborov so bili ogorčeni nad
tem, da lahko posameznik, katerega
In kako te vsakoletne težke milijone izkopati iz sistema, ki ga pišemo z veliko začetnico Iskra? Predvsem moramo le nekje začeti. Iniciativa je naš problem; treba je opredeliti odgovornost za tovrstno iniciativo. Kje in komu izmed nas? Rekli smo že, da smo vsi člani Iskre prizadeti in zainteresirani pri dohodku, ki je manjši, ne da bi se tega zavedali. Vsakdo izmed nas v Iskri dela na delovnem mestu, v organih ali v delegacijah, v katere je izvoljen. Obnaša se in razpravlja — bodisi* dobro in skladno z drugimi, bodisi tako, da se njegovo delo in diskusije ne ujemajo v konsekvencah z drugimi delavci ali razpravljale! v Iskri, torej ujeto, poenoteno, zložljivo z drugimi ali pa ne, oziroma, bi lahko rekli, standardizirano ali ne.
Nepotrebni stroški vsakogar izmed nas so hkrati nepotrebni, stroški celotne Iskre. Nezadostna standardi-ziranost delovanja vsakega člana je hkrati nezadostna urejenost celotne Iskre. Vsakega izmed nas torej bremeni del izpada dohodka. Zato je treba postaviti, da mora iniciativa za poglabljanje standardizacije biti naslovljena na vsako delovno mesto, na vsakega delavca. In ne samo to. Imamo številne strokovne službe
pa v tem okviru že pripravljajo	.	, . ,,	,
izpopolnitev svojega programa dela ki *cm’ ,	a lko posameznik, kateregi
ga bodo uskladili z delovanjem vseh Preteklost je polna nepravilnih dejav
nosti m aktivnosti, s svojim neodgovornim delovanjem v imenu republi-
ga bodo uskladili z delovanjem vseh TOZD in skupnosti v Iskri.
izdaje poslovne tajnosti in neprimernega obnašanja.
Zaključki seje bodo posredovani pristojnim delavskim svetom in organom, katerim je Tihomir Živanovič v imenu Republiškega sekretariata za promet SR Srbije posredoval infor-macije.	N. Pavlin
JUBILEJNI SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU
(Nadaljevanje s 1. strani)
stracije uporabe izdelkov in opreme, da sc bodo organizatorji in pripadniki enot CZ lahko čim bolje seznanili z naj novejšimi dosežki tehnike na tem področju. Poskrbljeno bo tudi za strokovne vodiče, ki bodo obiskovalcem razložili bistvene podrobnosti in zanimivosti razstavljenih artiklov.
Za še bolj uspešno delovanje in organiziranje sejma opreme in sredstev civilne zaščite bodo že letos pripravili poseben samoupravni sporazum o sodelovanju na tej tradicionalni Sejemski prireditvi, s katerim bodo začrtane smernice razvoja te zanimive in koristne manifestacije.
A. Boc
. _ •	..........—................... M
Iskra je letos prejela priznanje za uspešno sodelovanje na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju.
pvuiucju v iskh uosiej aosegu imamo številne strokovne službe,	A. Boc sredstev civilne zaščite v Kranju.	7	^
Dušan Željeznov:
Tito
1
Predsednik Tito je „Iskro" v njenem tridesetletnem obstoju obiskal uradno kar dvakrat. Prvič je bilo to 11. aprila 1955, ko je prišel na obisk v Kranj, drugič pa 8. januarja 1974. leta, ko je prav tako obiskal Iskrine tovarne v Kranju. V našem podlistku bomo skušali dokumentarno in s pričevanjem udeležencev teh srečanj oživiti in rekonstruirati ta dva, za Iskro vsekakor izredno pomembna dogodka, hkrati pa tudi obiske drugih državnikov, gostov našega predsednika. Pri tem pa seveda ne bomo pozabili tudi na ostala srečanja in stike, ki so jih imeli s tovarišem Titom številni Iskraši zunaj omenjenih uradnih obiskov. Naj bo ta zapis o Titu naš skromen prispevek k počastitvi letošnjih Titovih jubilejev, 85-letnice njegovega rojstva in 40-letnice prihoda na čelo komunistične partije Jugoslavije.
Tisti ponedeljek, 11. april 1955, je bil tako za Kranj kot z 'ovenijo in za vse nas navaden, običajen delovni dan na zače u tedna. Res je, da je ta dan minilo drugo leto smrti Boris [''•driča, da so tisti dan na njegov grob v grobnici narodni erojev v Ljubljani položili vence in da sta prav na ta dan oc ®1ela v Moskvo avstrijski kancler Raab in podkancler Scharf n Pogajanja za sklenitev avstrijske državne pogodbe, ki so jo kc ne)e to leto tudi podpisali.
Zanimivo je dalje, da sta se tega dne sestala tudi indijsl Predsednik Nehru in severnovietnamski predsednik Fam Va °ng ter izrazila svojo pripadnost in privrženost miroljubr ^eksistenci, čeprav so se takrat nad Vietnamom že zbira errini oblaki ameriške agresije in napovedovali bodočo, mord Po najbolj umazanih vojn v svetovni zgodovini, boj med Davi Q0rn 'n Go fiatom, ki se je, kot danes vemo, končal zmagovito z
Tistega dne so bralci v Sloveniji izvedeli iz slovenskih časni .0v- da je bil ustanovljen Ekonomski inštitut LR Slovenije, d; ® Ljubljana dobila vzgojno posvetovalnico, iz tujine pa so lahke Prebrali vest, da je Francija priznala LR Kitajsko, medtem ko si •"•tanski tiskarji v Londonu nadaljevali s stavko.
In končno, vreme je bilo tistega dne čisto aprilsko, saj seji [[ranienska napoved za 11. april 1955 glasila: ,,Precej oblačno : /Pesnimi delnimi razjasnitvami. V severni in vzhodni Slovenij Pkaj krajevnih padavin. Temperatura se bo v zahodni Slovenij Ponovno zvišala. Temperatura ponoči med 3 in 7, na Primor kem okoli 12, čez dan med 14 in 17 stopinj Celzija". l955?kak° 16 bll° V Kraniu na ta dan, v ponedeljek, 11. april:
tj Prešernovo gledališče, ki je bilo takrat poklicno in prav \ ^errt času na vrhu svoje umetniške zrelosti, je gostovalo \
Predsednik Tito si ob svojem prvem obisku v Iskri v Kranju ogleduje tekoči trak električnih števcev.
Železnikih z mladinsko igro Oskarja VVuchnerja ,,Pastirček Peter in kralj Briljantin", medtem ko je za odrasle gledalce v tistih dneh uprizarjalo delo Clauda Andrea Pugeta „Dnevi naše sreče". V kranjskih kinematografih pa so tiste dni vrteli ameriški film „Julij Cezar", posnet po istoimenski drami VVilliama Shakespeara, v vlogi Cezarja pa je nastopal Mar Ion Brando, medtem ko je bil James Mason Brutus.
O obisku predsednika Tita v kranjski ..Iskri" je poročalo vse slovensko časopisje naslednjega dne, v torek, 12. aprila 1955. Tako je „Ljudska pravica" prinesla na prvi strani, levo spodaj, s sliko ^pod trikolonskim naslovom ..Predsednik republike obiskal Iskro in podnaslovom ..Številni delavci in delavke so ga navdušeno pozdravili" naslednje poročilo:
..Kranj, 11. aprila. Danes se je delavcem in delavkam ter vodstvu tovarne ,,Iskra" v Kranju izpolnila njihova daljna želja: obiskal jih je predsednik Josip Broz Tito.
Predsednik republike se je pripeljal nekaj pred pol deveto uro zjutraj v tovarno z Brda. V njegovem spremstvu sta bila predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko in generalmajor Milan Žeželj. Ob vhodu v tovarno so predsednika republike pozdravili direktor tovarne Silvo Hrast in predsednik delavskega sveta Alojz Rogelj ter ostali predstavniki delovnega kolektiva. Takoj zatem se je maršal Tito s svojim spremstvom napotil v tovarniške prostore. Obiskal je vse glavne obrate te naše najpomembnejše tovarne precizme mehanike ter se zanimal za potek proizvodnje in za izdelke. Vodstvo je računalo, da si bo predsednik hitreje ogledal tovarno. Bili pa so presenečeni in hkrati tudi vzradoščeni, ko si je ogledal proizvodni postopek in se zadržal v tovarni dlje kot so pričaly)vali.
Oči vseh delavcev in delavk so se v vsakem oddelku, v ka-
terega je vstopil, odtrgale od strojev ter se uprle v dragega gosta in ga spremljale, dokler ni odšel v kak drug oddelek. Po ogledu obratov produkcije, kot jih imenujejo v kranjski tovarni precizme mehanike, dalje bakelitne delavnice, navijaInice, orodjar-ne, montaže central, montažnega oddelka instrumentov in splošne montaže so gostje s predsednikom Titom na čelu vstopili v kinomontažo, kjer preizkušajo kinoprojektorje.
Tu je predsednika čakalo presenečenje: predsednik delavskega sveta, tovariš Rogelj, se mu je z izbranimi, toplimi besedami zahvalil za obisk ter v imenu delovnega kolektiva tovarne poklonil v dar kompleten mali kinoprojektor 16 mm. Predsednik republike se je zahvalil za darilo ter se podpisal v spominsko knjigo.
Ob tej priliki je predsednik dejal prisotnim obratovodjem in predstavnikom tovarne, da je važno, ko nastopajo prvikrat pa tujih tržiščih, da je kvaliteta njihovih proizvodov dobra. Zatem jim je zaželel mnogo uspehov pri njihovem delu in jih prosil, naj vsemu kolektivu v podjetju izročijo njegove pozdrave. Toda predsednik republike je te besede moral ponoviti še enkrat, to pot neposredno vsemu kolektivu. Številni delavci in delavke, ki so v času ogleda tovarniških objektov vztrajali pri svojih strojih, so namreč potem, ko so'opazili dragega gosta, odhajajočega proti izhodu, nezadržno pohiteli v svojih delovnih oblekah iz delavnic proti njemu in njegovemu spremstvu. Med zidovi tovarniških objektov so doneli pozdravi in ploskanje: „Tito! Tito! Živel Tito!" Na mah je več sto delavcev obstopilo avtomobil in obkrožilo ljubljenega maršala in njegovo' spremstvo ter ga pozdravljalo. Strnjena množica delavcev je popolnoma zagrnila prostor ob vhodu.
Ko je predstavnik tovarne izrazil predsedniku željo, da bi delavci kolektiva želeli slišati njegovo besedo, je predsednik Tito takoj nagovoril zbrane delavce ter izrazil zadovoljstvo zaradi dosežene kvalitete proizvodov tovarne Iskra, ki se je afirmirala tudi v tujini. Dejal je, da je vesel, ker delavci delajo vestno in kvalitetno.
..Skušajte," je dejal „da to kvaliteto zadržite in jo še povečate. Dalje je predsednik omenil, da ima tovarna ustrezne stroje, da pa bi bilo prav, če bi imela še sodobnejše od sedanjih. Ko je gledal mlade obraze vedrih delavk in delavcev, ki so od vsepovsod radostno zrli vanj in omenil, da kolektiv sestavljajo predvsem mladi ljudje, je izrazil željo, naj bi si mladi delavci in delavke pridobili delovne izkušnje in znanje od svojih starejših tovarišev kot tudi od vodstva tovarne.
Na koncu je predsednik republike ponovno zaželel vsemu kolektivu mnogo novih uspehov pri njihovem ustvarjalnem delu ter se zatem v spremstvu predsednika Ljudske skupščine LRS Mihe Marinka ter generala Zežlja odpeljal proti Ljubljani.
Delavci so mu še dolgo mahali v pozdrav.	C.",
(Nadaljevanje prihodnjič)
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Poročilo strokovne komisije DS IEZE o investicijskem programu mikroelektronike
Na osnovi pregleda predložene tržne analize in investicijskega programa MIKROELEKTRONIKA -gradbeno instalacijski del, ekonomski del, tehnološki del strokovna komisija DS IEZE v sestavu:
-	HENIGMAN Marjan, '
-	ZORN Otmar in
-	SOMRAK Franc
podaja naslednje strokovno mnenje:
Mikroelektronska vezja po naročilu so osnova bodočega programa večjega dela TOZD ZP ISKRA, kar je potrdilo že 45 TOZD s podpisom samoupravnega sporazuma o namenskem združevanju in vlaganju sredstev v projekt ..Mikroelektronika" in je navedeno tudi v srednjeročnem programu ZP ISKRA. V perspektivi projekt zagotavlja večjo socialno varnost delavcev ZP.
Predvideno osvajanje načrtovanja integriranih vezij s kapaciteto ca. 10 novih lastnih vezij na leto in testiranje ter inkapsulacija s kapaciteto 750.000 kosov 1. 1978 in 150.000 kosov 1.
1980 je v skladu s potrebami TOZD ZP ISKRA po podatkih tržne analize.
Tega programa ni osvojila še nobena organizacija združenega dela v SFRJ.
Predloženi podatki kažejo rentabilnost te proizvodnje, znaten pri-
hranek deviz v ZP ISKRA, možnost lastnega samostojnega razvoja konkurenčnega programa izdelkov in s tem dvig rentabilnosti in izvoza ZP ISKRA.
Navedena tehnologija je najsodobnejša in jo doslej USA ni dovolila izvažati, ker je predstavljala njihovo strateško prednost v elektroniki. Ni pa zajeto procesiranje in smatramo, da bo potrebno tudi to fazo čimprej osvojiti. Procesiranje je možno naročiti pri raznih firmah v USA.
Opisana tehnologija je ekološko čista in primerna -za predvideno lokacijo v Stegnah.
Na osnovi zgornjih navedb predlagamo DS naslednji sklep:
Na osnovi poročila in predloga strokovne komisije ter predloženega izvlečka investicijskega programa ,,Mikroelektronika" in podpisanega samoupravnega sporazuma o namenskem združevanju in vlaganju sredstev v projekt ..Mikroelektronika" v ZP ISKRA, DS IEZE ugotavlja, da je ta investicija iz ekonomskega, socialnega, tehnološkega in ekološkega vidika opravičljiva ter zato odobri njeno izvedbo.
Komisija DS IEZE: HENIGMAN Marjan, I. r.
ZORN Otmar, 1. r.
SOMRAK Franc, 1. r.
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Delegacija Gospoarske zbornice ČSSR v Iskri
Na zadnji seji CK KP Cehoslovaške je bil med drugim sprejet tudi sklep, nam bi posvetili več pozornosti širo-kopotrošnim izdelkom v prihodni petletki. V ta namen seje prejšnji teden v Iskri mudila delegacija gospodarske zbornice, kije zastopala tudi poslovno združenje proizvajalcev kovinske in elektroindustrije.
V delegaciji so bili štirje strokovnjaki, gospodarstveniki in zastopniki vlade CSR: Dr. Jaroslov Baier, ing. Vaclav Chytry, ing. Oto Sedlaček, in Karel Kratochvil. Ta team je prišel v Jugoslavijo z nalogo, da prouči možnosti tehničnega sodelovanja oziroma kooperacij med Prago—Unionom in jugoslovanskimi podjetji, predvsem Iskro. V tem poslovnem združenju je tudi naš stari kooperant Elektro Praga Hlinsko, s katerim sodelujemo na področju proizvodnje sesalnikov za prah.
Po bilateralni državni pogodbi o sodelovanju na področju bele tehnike obstaja taka skupina tudi v Jugoslaviji in obe skupini se srečata redno letno.
Ob tem srečanju je delegacija obiskala Iskro, srečali so se z zastopnikom ZP Boštjanom Barboričem in glavnim direktorjem Simonom Primožičem v Široki potrošnji. Razgovore s strani Iskre pa so vodili Marjan Berce, Tone Pečnikar, Peter Pleško in Igor Dolinar.
Iskrini zastopniki so češko delegacijo seznanili z Iskrinim programom Široke potrošnje, za katero se je posebej zanimala. Predstavili so cel spekter gospodinjskih aparatov in pripomočkov za gospodinjstvo, ki ga že izdelujemo in seznanili Češke goste s proizvodi, ki jih še razvijamo oziroma osvajamo. Čehi šo bili zelo zadovoljni s podatki, ki so jih dobili pri nas in so bili pripravljeni na zelo široko sodelovanje na področju proizvodnje in komerciale.
Zastopniki Iskre in Češke gospodarske zbornice so sprejeli načelen program za osvajanje in investiranje v že obstoječi proizvodnji program in v izdelke, ki jih šele osvajamo na področju gospodinjskih aparatov. Razgovori so bili zelo konkretni in gospodarsko utemeljeni, saj bo na podlagi teh pogovorov že konec tega meseca prvo srečanje med tehničnimi ljudmi iz PragaHlinsko in Iskre.
Čehoslovaški gostje so si ogledali tudi Tovarno gospodinjskih aparatov v Ratečah in se pogovarjali z dir. Ljubom Slavkovičem. Pohvalili so tehnologijo in tehnično opremljenost tovarne, še bolj pa so bili zadovoljni s proizvodnjo TGA. .
F. Kotar
»Okrogla miza« o tezah v TOZD TV Pržan
Ob prilagajanju Iskre novemu Zakonu o združenem deluje ob tezah za novi Samoupravni sporazum o združevanju mnogo razprav, na vseh rav-neh. V TOZD TV Pržan sem povprašal nekaj vodilnih delavcev, kakšne so njihove želje in težnje, po dvoletnih izkušnjah od zadnje reorganizacije Iskre. V razgovoru so sodelovali Ranko Cukrov, sekretar ZK, Boris Vučič - predsednik ZB, Boško Jovičevič - predsednik sidnikata, Jože Cvetek — računovodja, in Stefan Gumilar - sekretar.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
Kakšno organizacijsko strukturo predvidevate v vaši TOZD ob prilagoditvah Zakonu o združenem delu in ob novem Samoupravnem sporazumu o združitvi v Iskro?
Predsednik sindikata Boško Jovičevič pravi, da bodo organizacijsko strukturo v celoti prilagodili Zakonu o združenem delu. S tem bodo rešili vprašanje svoje delovne enote v Višnji gori, kjer je zaposlenih okrog sto delavcev. Sekretar Gumilar pa je povedal, - da so že določili ekonomistko, ki naj opravi raziskavo o možnostih
, ISKRA
Štev. 25—11. junij 1977
samostojnega poslovanja Višnje gore. Domnevajo namreč, da bi delovna enota najbrž v trenutnem položaju še ne zmogla finančnih bremen in anuitet.
Na podlagi te raziskave bodo skušali ustvariti vse pogoje za ustanovitev temeljne organizacije, za kar govori že dislokacija in za kar se zavzema tudi občina v Grosupljem.
Sicer pa bo ostala organizacija TV Pržan ista kakor doslej, saj tehnološki in finančni razlogi govorijo za to. Računovodja Jože Cvetek pa pravi, da moramo biti ob vseh reorganizacijah, združevanju in razdruževanju strpni, pustiti času čas, saj smo v preteklosti ob prenagljeni organizacijskih spremembah plačali krepak davek.
STALIŠČA PR ŽANA
Ob tezah za predlog Samoupravnega sporazumi o združevanju v Iskro je na podlagi dve in polletne prakse možno popraviti napake, oz. izboljšati, kar se ni obneslo. Kakšne predloge, oz. teze boste postavili za bodočo strukturo Iskre pri vas?
Sekretar ZK Ranko Cukrov je povedal, da so to problematiko že obravnavali na družbenopolitičnih organizacijah. Posebna komisija, postavljena v ta namen, je pripravila tudi bistvene izvlečke iz Zakona o združenem delu, ki se tičejo njihove TOZD in postavila tudi teze, ki izhajajo iz Zakona. Vsa priprava pa poteka strokovno, hote premišljeno, saj se zavedajo, da ne urejujejo le trenutnega položaja, ampak da pripravljajo uzakonitev poslovanja za leta naprej in to za svojo TOZD, delovno organizacijo in ZP.
Štefan Gumilar pa je menil,, da bi bilo treba ob teh spremembah urediti tudi vprašanje duplikacij in triplikacij nekaterih služb na ravni TOZD, DO in ZP. Ob tem bi bilo treba tudi raz-misliti o stroških prodaje, ki se pojavlja v vseh treh strukturah in njeni učinkovitosti. Saj prodajne službe dobijo svoje dohodke pogostokrat tudi nevezano na uspeh na tržišču.
Stroški torej naj ne bi bili fiksni — proračunski, ampak bi jih bilo treba vezati na uspeh komerciale.
To je sicer delno že regulirano z rabati in odstotki, ni pa OD prodaje strogo vezan na njen uspeh. Tako se dogaja, da ima tovarna velike zaloge gotovih izdelkov, stroške prodaje pa krije kot običajno. Ob tem je računovodja Jože Cvetek dejal: ,.Bistveni defekt prodaje je druga prodajna linija — branža. Končni prodajnik je skupna prodajna organizacija 1Č v njenih poslovalnicah, proizvajalec pa TOZD. — Tako je pretrgana direktna zveza prodajalec — kupec, oz. trg. Ta indirektna ■ zveza moti hitrejše prilagajanje in izmenjavo mnenj in otežuje tržne raziskave.
ODNOS: TOZD - DO - ISKRA
Pred dvemi in pol leti smo združili vrsto tovarn v nove delovne organizacije, branže. Kaj mislite v vaši TOZD, ali je Široka potrošnja izpolnila pričakovanja in, ali služi namenu za katerega smo se združili?
Predsednik ZB Boris Vučič meni, da v tej strukturi, ne samo v Široki potrošnji, ampak tudi v drugih branžah ne teče vse najboljše. To kaže že dejstvo ,,da se sprehajajo" nekatere TOZD in celo delovne organizacije sem in tja, kar povzroča stroške in dela negotovost.
Ob novem Samoupravnem sporazumu o združevanju, kot kažejo že teze, bo treba intenzivneje misliti na resnost povezave posameznih delovnih organizacij in morda še bolj na sklepanje samoupravnih sporazumov med branžami in na vzpostavitev dohodkovnih odnosov med vsemi tovarnami, ki dejansko delijo delo in menjavajo proizvode. Tak primer je Pržan pri nakupovanju elementov IEZE.
Drugo vprašanje pa je potrebnost strokovnih služb v celoti na ravni TOZD, DO in ZP. Vse te službe plačuje proi: /ajalec, marsikomu pa ni jasno, kaj počnejo strokovne službe „ ^em in tretjem nadstropju", če niso operativne.
Jože Cvetek pa se z njim ni v celoti strinjal in je zagovarjal potrebnost teh strokovnih služb zaradi njihove strokovne strukture in vsklajevanja programa dela, plana in strokovnega svetovanja. Pač pa je poudaril, da mora tudi tu vladati dohodkovni odnos - o vloženem delu.
Iskra
Široka potrošnja
Odbor za medsebojna delovna razmerja
Delovne skupnosti skupnih služb RAZPISUJE prosto delovno mesto
ASISTENTA za investicije
Zahteve:
Končana II. stopnja tehnične ali ekonomske smeri, zaželen strojnik, 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, aktivno znanje enega in pasivno znanje enega tujega jezika.
Delovno mesto je v Škofji Loki, Titov trg 3 a — Poslovna hiša, stanovanja ni, nastop takoj, 3-mesečno poskusno delo, razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbe pošljite na naslov: Iskra — Široka potrošnja, Titov trg 3 a. Kadrovska služba - 64220 Škofja Loka — p.p. 55.
Informacije: telefon (064) 61-981.
Z okrogle mize o tezah v TOZD TV Pržan.
Sekretar ZK Ranko Cukrov pa je menil, da so stališča že dovolj jasna. Postavil jih je svet ZK DO.
Te strokovne službe so v celoti potrebne, vendar naj se uzakonijo spremembe v njihovem delovanju in tako bi odpravili napake, ki so jih opazili v praksi. Tako na primer šepajoča raziskava trga, pomanjkljivosti načrtnega razvojnega delovanja, dohodkovni odnosi in še nekatere druge.
Sekretar Štefan Gumilar je opozoril, da tudi v našem glasilu pogosto pišemo o ..podjetniškem obnašanju" TOZD. Te namreč imajo vse svoje
službe, ki naj bi jih po mnenjih piscev opravljali na ravni DO.
Ob tem pa je treba razmisliti, da so tovarne široke potrošnje razsejane po različnih občinah in različnih krajih, s popolno različno mentaliteto, pogoji dela, različno razpoložljivo delovno silo in različno občinsko zakonodajo-Če hoče TOZD vse te specifičnosti svojega okolja upoštevati v korist zaposlenih, mora imeti „odprte“ vse službe. Vse to narekuje zlasti dislokacija, ,,Poglejmo samo primer Sežane in Železnikov."
(Nadaljevanje na 5.strani)
ŠOLSKI CENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ KRANJ, Savska loka 2
Razpisuje vpis učencev za šolsko leto 1977/1978
Tehniška strojna in elektro šola v Kranju
bo sprejela v L letnik
—	30 učencev v strojni odsek
—	30 učencev v elektro odsek — šibki tok
—	30 učencev v elektro odsek — jaki tok
Dislocirana enota za odrasle pri Delavski univerzi „Tomo Brejc" v Kranju
bo vpisovala kandidate v naslednje odseke tehniške šole:
—	strojni
—	elektro — šibki tok
—	elektro — jaki tok Vpišejo se lahko
—	zaposleni kandidati ali odrasle osebe (nad 18 let), ki so končali triletno poklicno šolo ustrezne smeri.
Ob vpisu morajo predložiti:
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	potrdilo o zaposlitvi
—	spričevalo 3. letnika poklicne šole
—	spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole.
Vpisovala bo Delavska univerza „Tomo Brejc" v Kranju, in sicer:
—	v strojni odsek od 1. avgusta do 15. septembra 1977,
—	v elektro odsek od 1. avgusta do 31. avgusta 1977.
Poklicna kovinarska in elektro šola v Kranju bo sprejela v I. letnik 86 učencev za naslednje TOZD:
ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj
TOZD Tovarna števcev, stikal, ATC, TEA, ERO, SP, mehanizmi, TEL, obrat orodjarna, obrat vzdrževanja, merilne naprave, VEGA
12 učencev za poklic orodjarja 5 učencev za poklic strojnega mehanika 11 učencev za poklic f inomehanika
10	učencev za poklic strugarja 8 učencev za poklic rezkalca
15 učencev za poklic elektromehanika
11	učencev za poklic TK mehanika
TOZD Tovarna merilnih instrumentov, Otoče
1 učenca za poklic f inomehanika 1 učenca za poklic strugarja 3 učence za poklic elektromehanika
ISKRA — Industrija izdelkov široke_ potrošnje, Ljubljana TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki
3 učence za poklic orodjarja
1	učenca za poklic strugarja
2	učenca za poklic rezkalca
3	učence za poklic elektromehanika
V tehniško šolo bomo vpisovali do vključno 23. junija 1977, v poklicno šolo pa do vključno 24. junija 1977. Kandidati morajo ob vpisu predložiti osebno v tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine:
—	izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z upravnim kolekom za 2 din (v prijavi naj navedejo kandidati za vpis v poklicno šolo poklic, ki se ga želijo izučiti, in TOZD za katero se želijo šolati, kandidati za vpis v tehniško šolo pa odsek),
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	originalno spričevalo o končani osemletki
—	mnenje osnovne šole
—	zdravniško potrdilo
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Izbor kandidatov za poklicno šolo in razporeditev v poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnega uspeha v osemletki, mnenja službe poklicnega usmerjanja, mnenja osnovne šole in razgovora s kandidati.
Izbor kandidatov za tehniško šolo bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnega uspeha v osemletki (slovenščina, matematika, fizika), mnenja službe poklicnega usmerjanja in mnenja osnovne šole.
Učenci poklicne šole bodo prejemali štipendije na osnovi razpisa ISKRE—Združenega podjetja elektrokovinarske industrije. Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2.
Poklicna kovinarska in elektro šola pri.Izobraževalnem centru Litostroj v Ljubljani bo sprejela v L letnik 89 učencev za naslednje TOZD:
ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj TOZD Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana
1 učenca za poklic orodjarja 1 učenca za poklic strojnega mehanika 1 učenca za poklic strugarja 1 učenca za poklic rezkalca 1 učenca za poklic TK mehanika
TOZD Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul
1 učenca za poklic orodjarja 1 učenca za poklic rezkalca 1 učenca za poklic strugarja
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN E LEKTROM EH ANI KO. KRANJ
Kako smo izpolnjevali načrt v aprilu
Temeljne organizacije v DO Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko so proizvodne naloge v aprilu izpolnile s 100,2 %. Prodaja naših izdelkov se povečuje. Zato tudi v tem mesecu ni prišlo do večjega Pomanjkanja repromateriala, kar je zelo ugodno vplivalo na nemoten potek proizvodnje. Seveda pa so še vedno prisotni tekoči problemi: izdelava in večja popravila orodja, prepočasno osvajanje novih izdelkov in prevelika poraba repromateriala zaradi izmeta.
V aprilu so se največji proizvodni izpadi pojavili v TOZD Elektronika, TEN in ATC. Vendar so ostale temeljne organizacije združenega dela presegle plan in nadoknadile izpade.
Delovna organizacija tudi v ku-mulativi dobro izpolnjuje proizvodne zadolžitve. Štirimesečna proizvodnja Je presežena za 6,3 %. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa letos kar za 15% bolje izpolnjujemo Planirane obveznosti.
Plan po asortimanu je bil izpolnjen 84,7 %, kar je dober rezultat. Plana se najmanj držijo v TOZD TEL, Mehanizmi in Merilne naprave. A. B.
TOZD	Vredn. proizv v 000	Dosež. plan V %	Dosež. plan asort. v %	Dosež. plan prodaje v %	Dosež. izvoz na letni plan v %	Dosež. OD v %	Število nadur na 1 zaposl.
ATC	53.932	89,4	85,4	75,3	1,7	111,1	3,1
TEA	21.729	99,8	86,5	139,2	11,8	112,2	1,1
TEN	10.815	73,7	80,6	53,4	13,1	115,3	—
Elektron.	4.477	61,9	82,1	90,1	7,6	113,6	—
TEL	8.549	107,5	66,0	83,7	0,2	112,0	—
IPT	4.819	108,9	98,4	175,7	—	120,7	—
EO	9.555	100,5	89,8	—	9,7	131,2	—
Vega	8.867	100,9	82,1	120,4	3,1	104,8	1,6
MSO	1 5.944	138,6	94,5	66,7	0,6	105,4	12,2
Števci	37.630	106,6	82,7	113,0	10,0	111,4	3,5
Instrumenti	13.192	93,3	84,3	107,6	8,5	109,4	1,4
Mehanizmi	4.878	94,3	74,8	99,1	15,5	115,5	0,6
Stikala	20.413	104,5	81,3	109,3	10,9	110,8	2,0
ERO	37.240	112,3	89,9	123,1	8,4	112,0	3,7
Orodjarna	90	—		—	—	—	111,6
Mer. naprave	3.063	262,9	76,6	14,6	—	108,1	4.6
Skupna proizvodnja	245	88,2	100,0	—	—	112,2	3.0
Vzdrževanje	18	—	—	—	" —	110,8	2,9
Restavracija	—	—	—	—	—	—	. —
Sk. službe	46	—	—	—	—	107,1	2.7
Računalništvo	—	—	—	—	—	—	
SKUPAJ	255.508	100,2	84,7	99,9	6,0	111,4	-
Ugledni gostje na sejmu opreme in sredstev za civilno zaščito v Kranju so pohvalili nastop Iskre na sejmu.
TOZD Montažno servisna organizacija, Ljubljana
6 učencev za poklic TK mehanika (3 za Ljubljano, 1 za Celje, 1 za Maribor, 1 za Koper)
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana
TOZD Tovarna elektrolitov, Mokronog učenca za poklic strojnega mehanika
učenca za poklic orodjarja
TOZD Tovarna keramičnih kondenzatorjev, Žužemberk
1 učenca za poklic orodjarja 1 učenca za poklic strojnega mehanika 1 učenca za poklic RTV mehanika
TOZD Izdelovanje orodij in vzdrževanje, Ljubljana
1 učenca za poklic orodjarja 1 učenca za poklic strugarja 1 učenca za poklic rezkalca
TOZD Izdelovanje specialnih elementov in materialov, Ljubljana
2	učenca za poklic elektromehanika
TOZD Tovarna uporov in potenciometrov, Šentjernej
5 učencev za poklic orodjarja (5 za Novo mesto)
3	učence za poklic strojnega mehanika (3 za Novo mesto)
1
učenca za poklic strugarja učenca za poklic elektromehanika
ISKRA — Tovarna baterij ZMAJ, Ljubljana
1	učenca	za	poklic orodjarja
1	učenca	za	poklic strojnega	mehanika
1	učenca	za	poklic strugarja
1	učenca	za	poklic rezkalca
ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov. Nova Gorica
TOZD Tovarna žarnic, Ljubljana 1 učenca za poklic strojnega mehaniika
ISKRA — Industrija za avtomatiko, Ljubljana
TOZD Tovarna električnih aparatov in relejev, Ljubljana
3	učence	za	poklic orodjarja
1	učenca	za	poklic strojnega	mehanika
1	učenca	za	poklic strugarja
5	učencev za poklic elektromehanika (2 za Štatemberg)
TOZD Avtomatske in varilne naprave, Ljubljana
2	učenca	za	poklic orodjarja
2	učenca	za	poklic strojnega	mehanika
1	učenca	za	poklic strugarja
1	učenca	za	poklic rezkalca
2	učenca	za	poklic elektromehanika
TOZD Orodjarna, Ljubljana
2	učenca	za	poklic orodjarja
2	učenca	za	poklic strojnega	mehanika
1	učenca	za	poklic strugarja
3	učence	za	poklic rezkalca
TOZD Inštitut za procesno tehniko, Ljubljana
1 učenca za poklic TK mehanika
1	učenca za poklic RTV mehanika
•SKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana
TOZD TV sprejemniki, Rržan, Ljubljana
2	učenca	za	poklic orodjarja
2	učenca	za	poklic strojnega	mehanika
1	učenca	za	poklic strugarja
1	učenca	za	poklic rezkalca
6	učencev za poklic RTV mehanika
ISKRA COMMERCE, Ljubljana
TOZD Domači trg, Ljubljana S učencev za poklic TK mehanika
Kandidate bo vpisovalo ravnateljstvo Izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani, Djakovičeva 53, do vključno 25. junija 1977.
Ob vpisu morajo predložiti naslednje listine:
~~ izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z upravnim kolekom za 2 din (v prijavi je potrebno napisati poklic, ki se ga želi kandidat izučiti, in TOZD, za katero se želi šolati),
" izpisek iz rojstne matične knjige,
originalno spričevalo o končani osemletki,
— zdravniško potrdilo.
Ypišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Izbor kandidatov bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke in psihotestnih rezultatov, ki l'h bodo šoli posredovale skupnosti za zaposlovanje.
Učenci, ki se bodo prijavili za elektro poklice, bodo morali opraviti preizkus razločevanja barv in potenja rok.
Kako deliti združena sredstva regresa?
Delavski svet Elektromehanike je 27. maja obravnaval predlog pravilnika za delitev združenih sredstev iz letnega regresa. V obravnavo ga je dala sindikalna konferenca, ki je pred tem že izvedla razpravo v sindikalnih odborih po temeljnih organizacijah. Po pripombah delegatov iz temeljnih organizacij pa je bilo sklepati, da povsod še niso vsklajena stališča. Zato je delavski svet zaključil, da je treba pred sprejemanjem pravilnika v delavskih svetih temeljnih organizacij še nadaljevati dosedanje razprave in V predlogu upoštevati še ostale pripombe.
Najprej je treba poudariti, da so se delavci na referendumu odločili za združitev dela sredstev za regrese. Po dogovoru na sindikalni konferenci, to pomeni solidarnostno združevanje sredstev v temeljnih organizacijah, ki so locirane v Kranju. Taka odločitev temelji na dejstvu, da se socialna struktura delavcev med posameznimi temeljnimi organizacijami lahko močno razlikuje. In pa seveda na dejstvu, da so temeljne organizacije v Kranju zaradi dosedanjega razvoja tesno povezane med seboj.
V predlogu pravilnika so opredeljene štiri oblike porabe združenih sredstev regresa. Vse so pravzaprav oblike rekreacije delavcev, saj letovanje pomeni letno obliko rekreacije, kopališko in klimatsko zdravljenje je oblika zdravstvene rekreacije, preventivna aktivna rekreacija pa je že po nazivu rekreacijska oblika. Dodatni regres za upokojence pa je strogo namenski — za dopust oz. letno rekreacijo. Za vsemi temi nameni stoji skrb delovne skupnosti za ohranjevanje in vzdrževanje delovne kondicije in preko te za boljše delovne rezultate.
Pomoč za prve tri rekreacijske oblike je obstajala že dosedaj. Socialno pomoč za letovanje je programirano usmerjala komisija pri sindikalni konferenci. Pomoč za kopališko oz. klimatsko zdravljenje je bila na predlog socialne službe obnovljena pred dvema letoma, ko so zaradi znanih primanjkljajev v skladih zdravstvenega zavarovanja zdravstvene komisije postavile silno visoke kriterije za plačilo te oblike zdravljenja. Prizadeti delavci pa tudi niso mogli nositi vseh stroškov sami. V okviru te oblike pa se je lani razvila nova oblika preventivne aktivne rekreacije, ki so jo spodbudile izredno ugodne pred in posezonske usluge nekaterih turističnih agencij, ki so vsebovale program nadzorovane
rekreacije. Pri obeh oblikah torej ne gre za nekaj, kar je dolžno storiti zdravstvo. Gre za dodatno stimulacijo oz. za delno pokrivanje stroškov na tistih področjih obnove in vzdrževanja zdravja, Kamor zdravstvene in socialne institucije pri nas še ne posegajo. Naša delovna skupnost pa pri tem zasleduje tako humane kot tudi ekonomske cilje.
Za vse štiri oblike porabe združenih sredstev regresa so v predlogu pravilnika postavnem kriteriji. Za letovanje (letno rekreacijo) je socialna komisija letos samo dopolnila kriterije iz prejšnjih let. Osnova teh kriterijev je povprečni OD na člana družine. Tako bi bili uravičenci razdeljeni na „socialno ogrožene", „socialno šibke" in ,,ostale" (bolehni, delavci pred upokojitvijo in invalidi). Tu seveda ni na mestu pripomba, naj se za t. i. bolehne ugotovi diagnoza in naj se zdravijo. Pri posamezniku se lahko diagnoza ugotavlja dalj časa, lahko pa je diagnoza tudi splošna oslabelost zaradi nekih neodkritih vplivov. V „ostalih“ primerih gre torej za kategorije delavcev z nižjimi povprečnimi družinskimi prejemki, ki nosijo neke posledice dela.
Med upravičence dodatnega regresa za letno rekreacijo so kot posebna kategorija uvrščeni aktivni udeleženci NOB pred 9. 9. oz 13. 10. 1943, za katere je kriterijska lestvica povzeta po priporočilih Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj.
Kriteriji za drugo obliko porabe združenih sredstev regresa (zdravstvena rekreacija) temeljijo na karakteristiki upravičenca (nujno ali koristno zdravljenje) in na'povprečnem OD delavca. Naštete so tudi štiri skupine podrobnih indikacij, na osnovi katerih se ocenjuje upravičenost. V dosedanjih razpravah je zelo motila karakte-
ristika upravičenca, ko je zdravljenje nujno. Tudi tu gre za nujnost izven strogih kriterijev uradnih zdravstvenih komisij, ki jih pogojujejo deficiti v skladih zdravstvenega zavarovanja. Spet gre za zdravstveno „nadgradnjo“, ki jo izjemoma moramo nuditi našim delavcem.
Pri preventivni aktivni rekreaciji je delež regresa v stroških odvisen od povprečnega OD delavca, pri čemer je določen najmanjši lastni delež (kritje 10 % stroškov in 3 dni lastnega rednega letnega dopusta).
Dodatni regres za upokojence se bo dodeljeval le za dve kategoriji upravičencev in sicer 400 din pri pokojninah do 2000 din in 300 din pri pokojninah od 2000 do 3000 din. Pogoj pa je seveda dokazno koriščenje letnega dopusta.
V pravilniku je za posamezno obliko opredeljeno tudi, kdo daje predloge in kdo dokončno sklepa. Predlagatelji so predvsem trije: sindikalna organizacija, socialna služba in lečeči zdravnik. Pri odločitvah pa je najvažnejša socialna komisija pri sindikalni konferenci, v najtesnejšem sodelovanju s socialno službo.
Ta kratek prikaz bistvenih elementov predloga pravilnika za delitev združenih sredstev iz letnega regresa jasno kaže, da ne gre za nekaj novega v izvajanju socialne politike Elektromehanike. Gre le za združitev sedaj razdrobljenih oblik, za katere pa sestavljala menijo, da jih ni treba spravljati na nek skupni imenovalec in jih bistveno spreminjati glede na dot edanje kriterije. Koliko bodo korekcije potrebne, bo prikazala letošnja praksa. Pravilnik bodo morale temeljne organizacije čimprej sprejeti, da ne bo okrnjena letovalna sezona, saj smo predsezono že zamudili.	p p
»Okrogla miza« o tezah v TOZD
Y\/ Przan	(Nadaljevanje s 4. strani)
r
ZAHVALA
A
Sodelavcem in sodelavkam v vzdrževanju in v oddelku za varnost Iskre Elektromehanike ter članom prostovoljnega gasilskega društva ISKRA se iskreno zahvaljujeva za poročna darila in dobre želje.
Ivan Gašperlin z ženo Jelko.
OSEBNI DOHODKI IN ŽIVLJENJSKI STANDARD
Zakon o združenem delu zahteva, da do konca letošnjega leta uredimo nagrajevanje po vloženem delu za re-žijce in nalaga več skrbi za osebni, družbeni in standard na delovnem mestu. Kako boste ta določila uveljavili pri vas?
Štefan Gumilarje povedal, da so na tem področju že opravili mnogo dela. Tako so pripravili novo organizacijsko strukturo, popise nalog in opravil, novo vrednotenje zahtevnosti dela in uvedli vrednotenje izvajalčeve učinkovitosti.
Po tem novem načinu nagrajevanja bodo vsi, tudi režijci s svojimi osebnimi dohodki strogo vezani na realizacijo proizvodnega programa in končnega finančnega učinka. Za vso Iskro pa predlagajo, podoben sistem tudi za skupne službe delovne organizacije in ZP.
Tako upajo doseči, da bodo vsi zaposleni zainteresirani in odvisni od sadov svojega dela in nagrajevani po tem, kar so vložili.
Boris Vučič je ob tem šaljivo pripomnil, da bodo sekretarja nagradili po tem, koliko stanovanj bo ,,zrihtal“ in koliko problematičnih ljudi bo ..pometal" iz tovarne.
Jože Cvetek in Boris Vučič sta naštela zadnje pridobitve lani in letos pri ureditvi vprašanja standarda na delovnem mestu. Največja vprašanja in probleme so že rešili. Tako imajo lepo urejeno lastno menzo, in primerno hrano v njej, urejeni so tudi prevozi, ambulanta, zobna ambulanta, razsvetlitev dvoran in ogrevanje tovarne.
Imajo pa investicijski načrt tudi za ureditev prezračevanja s klimatskimi napravami v proizvodnih prostorih, iz-
boljšanje razsvetljave in še nekatere druge ugodnosti, ki jih pogrešajo. Zaradi pomanjkanja sredstev in slabih finančnih rezultatov so zadnja leta vlagali le na področjih, kjer so se vložena sredstva hitro obračala in dajala sadove v najkrajšem času. Kaže pa, da bodo lahko v najkrajšem času investirali tudi v daljnosežnejše projekte.
Že leta nazaj so mnogo vložili v nakup lastnih stanovanj, zadnja leta pa intenzivno pomagajo varčevalcem pri nakupih etažnih stanovanj in individualnim graditeljem pri gradnji lastnih hiš, je povedal Boško Jovičevič. Posebej pa je naročil, naj gotovo napišemo, da v Pržanu zelo obžalujejo, da je propadel načrt za Iskrin počitniški center v Pineti. Znano je, da je počitniških zmogljivosti na morju za vso Iskro daleč premalo, zlasti po dosegljivih cenah za neposredne proizvajalce.
Na Pržanu so že imeli pripravljena sredstva, za gradnjo v Pineti po zadnjem programu. Razmisliti pa je treba tudi o tem, da takih lokacij, v taki bližini in na tako primernem prostoru, kot je Pineta v naši bližini že primanjkuje in, da je nevarnost, da bomo zamudili zadnji vlak.
Če od delovnega človeka pričakujemo maksimalna prizadevanja v proizvodnji, vlagamo njegov denar v razširjeno reprodukcijo in ne na koncu v drage poslovne stavbe, ne bi smeli [ozabiti, da ta človek po svojih naporih potrebuje cenen, primeren in domač počitek ter spremembo. ,,Tudi za to bi se moral najti denar" je zaključil Boško Jovičevič.
Razgovor vodil F. Kotar
ISKRA
Štev. 25—11. junij 1977
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Letos za 28,6 0/0 večje načrtovane obveznosti
V TOZD Signalno varnostne naprave so tudi za letos, podobno kot v zadnjih letih, načrtovali precejšen porast proizvodnje. Letos nameravajo ustvariti za 28,6 % večjo vrednost proizvodnje od realizacije v preteklem poslovnem letu, kar drugače povedano pomeni proizvodnjo v vrednosti 202 milijona dinarjev. Fizični obseg načrtovane proizvodnje pa bo pri tem večji za 15-20 % od lanskega.
Razumljivo je takšen porast proizvodnje za delovni kolektiv izredna zahteva, vendar pa ne neuresničljiva. Razen tega takšen proizvodni skok pogojuje tudi konjunktura, tako na domačem, kot tudi na tujih tržiščih in prav ta konjunktura je bila glavna vzpodbuda za načrtovanje tako obsežnih obveznosti tudi v letošnjem poslovnem letu.
Izdelke TOZD SVN zlahka plasirajo na domačem tržišču, pretežni del sedanjega izvoza pa gre v dežele SEV, vendar v zadnjem času pospešeno delajo tudi na tem, da bi s svojimi kvalitetnimi napravami prodrli tudi na zahtevna zahodna tržišča, kjer se seveda srečujejo z močno tujo konkurenco. Že doslej so izdelki TOZD SVN v dobršni meri odhajali v tujino, vendar v glavnem kot sestavni deli, oz. podsestavi (elektro oprema, programske naprave ža obdelovalne stroje, i.
TOZD SVN, LJUBLJANA
dr.) aparatur in naprav, ki jih jugoslovanska industrija izvaža v svet.
To je takoimenovani indirektni izvoz, s katerim pa v TOZD SVN ob svojih sedanjih in bodočih proizvodnih načrtih ne morejo in ne smejo biti zadovoljni. Odtod torej njihova prizadevanja za povečanje direktnega izvoza, zlasti še, ker kakovost in tehnična raven njihovih izdelkov omogočata prodor tudi na tržišča razvitejšega zahodnega sveta.
Več kot za četrtino večjo vrednost proizvodnje si v SVN lahko privoščijo letos tudi glede na večje zmogljivosti, ki so jih pridobili z lani, sredi leta dograjeno novo proizvodno dvorano (novih 4.500 kv.m) in novo opremo, kar vse pa bo treba temeljito izkoristiti in za izpolnitev tolikšnih proizvodnih obveznosti vložiti vse napore celotnega delovnega kolektiva in slehernega njegovega člana.
Nedvomno pa bo tolikšen porast načrtovane proizvodnje povzročil tudi določene težave, organizacijske in druge. Da pa bi bilo teh težav čim manj, sproti in učinkovito rešujejo nastajajoče probleme, ker le tako lahko računajo na uspešno izpolnjevanje načrtovanih obveznosti in dober končni rezultat, za katerega so vsi še kako zainteresirani.
Nepisana zakonitost v TOZD SVN,
Teden oživljanja tradicij NOB
v Dobrepolju
V dneh od 21. do 29. maja je bil v Dobrepolju že tretjič ..Teden oživljanja tradicij NOB", čigar bogat celotedenski program je bil posvečen tudi letošnjim jubilejem ZK in predsednika Tita. V teh dneh se ie zvrstila pisana paleta prireditev, od kulturnih do športnih, najpomembnejša med
Športna tekmovanja v namiznem tenisu in malem nogometu so izpolnila petkov in sobotni program tedna, v katerem so uspešno nastopali tudi športniki iz TOZD TE LA.
Sobota 28. maja je minila v znamenju prireditve s kvizom in pestrim sporedom, na koncu pa je spet zagorel taborni ogenj, ob katerem je bilo prijetno srečanje nekdanjih borcev, mladine in krajanov.
da je dinamika proizvodnje v prvih mesecih leta manjša, med letom pa narašča, dokler ne doseže viška prav v zadnjih mesecih leta. Tudi letos stvari teko po teh že ustaljenih tirih, ki so delno posledica načrtovanja potreb jugoslovanske strojne industrije, delno pa tudi notranjih gibanj v sami tovarni.
Upoštevajoč vse znane okoliščine pa v TOZD SVN računajo, da bodo letošnji proizvodni načrt izpolnili, razen seveda, če ne bo hujših, nepredvidenih pretresov, ki bi njihova prizadevanja zavrli.
V prvih štirih mesecih 1977 so izpolnili 28 % celoletnega proizvodnega načrta, kar sicer pomeni nekako 5 % izpad realizacije, vendar ga bodo ob rastoči dinamiki proizvodnje v naslednjih mesecih prav gotovo uspeli nadoknaditi. Takšna izpolnitev proizvodnega načrta v obdobju januar— april pa hkrati predstavlja kljub omenjenemu izpadu za 22 % večjo realizacijo v primerjavi z dosežki v prvih štirih lanskih mesecih.
Pravzaprav nenormalno velik porast proizvodnje v letu 1977 pa razen nekaterih organizacijskih in drugih težav, kljub lani zgrajenim novim prostorom, že zdaj povzroča tudi prostorske stiske. Pretesna namreč postajajo zlasti skladišča polizdelkov in reprodukcijskih materialov. Zmanjšanje zalog slednjih bi bilo na eni strani zelo koristno za obdržanje investicijske sposobnosti TOZD SVN, na drugi strani pa ga je težko uresničiti glede na potrebe in specifičnost proizvodnje in muhavosti jugoslovanskega tržišča.
Kljub pet odstotnemu izpadu proizvodnje v prvih letošnjih štirih mesecih lahko rečemo, da so v TOZD SVN svoje povečane načrtovane proizvodne obveznosti uspešno zastavili, seveda pa jim želimo, da bi v svojih nadaljnjih prizadevanjih zamujeno čimprej nadoknadili in proizvodni načrt v celoti izpolnili.	_j. C.—
Za konec letošnjega tedna obnavljanja tradicij NOB v Dobrepolju so v nedeljo 29.
maja v Kočevju odkrili spominsko ploščo
prvemu padlemu borcu Grosupeljske čete Milanu Ličanu—Čortu. Spominsko ploščo je odkril njegov soborec Radko Polič, ki je bil tudi slavnostni govornik, odkritju pa so prisostvovali številni nekdanji borci s tega področja, člani Tomšičeve in Gubčeve brigade, JLA, Iskre in krajani Dobrepolja.
Lepa spominska prireditev se je končala s kulturnim sporedom, lepo pašo se odrezale tudi enote narodne zaščite KS Dobrepolje in Iskre ter Slovenijalesa.
S prireditvami v okviru letošnjega tedna obnavljanja tradicij so v Dobrepolju dostojno proslavili tudi letošnje jubileje. Izvedbo tako bogatega programa pa je finančno omogočila TOZD TE LA, kateri se pri-
pravljalni odbor tudi po tej poti najlepše zahvaljuje.	_j q _
njimi pa je bila prav gotovo otvoritev tako težko pričakovanega vodovoda.
Teden se je začel 21. maja z uspelo igro mladih ZSMS Kompolje ..Dobrodošla, miss Agata", pred katero je imel predsednik KO SZDL Dobrepolje pozdravni nagovor. Prisotni so ob koncu govora z enominutnim molkom počastili spomin na padlega narodnega heroja Toneta Tomšiča.
V	nedeljo se je program tedna nadaljeval z množičnim tekmovanjem v streljanju z vojaško puško, sledila pa mu je slavnostna otvoritev novega vodovoda, tako pomembne pridobitve za to področje. Ob tej slavnosti sta zbranim govorila predsednik SOb Grosuplje Janez Lesjak in predsednik vodovodnega odbora Marjan Milič. Sledil pa je bogat kulturni program, ki so ga izvedli Dobrepoljska godba, mešani pevski zbor tukajšnje Iskre, šolski pevski zbor, moški pevski zbor in oktet ter mladinci z recitacijami. Zlasti toplo so udeleženci pozdravili nastop domačega Iskrinega mešanega pevskega zbora.
V	ponedeljek zvečer je bila slavnostna seja krajevne organizacije ZK, posvečena letošnjim jubilejem, v torek pa se je program tedna nadaljeval z dramo „Rokov-njači", s katero je v Dobrepolju gostovalo Šentjakobsko gledališče, na predvečer Titovega rojstnega dne pa je po predstavi zagorel velik kres, ob katerem se je razvil prijeten razgovor.
Na osnovni šoli Dobrepolje so v sredo ustanovili pohodno enoto I. SPUB „Tone Tomšič" v spomin na slavno partizansko brigado, ki je nato obšla kraje z obeležji iz NOB in na koncu poti na Javhah izvedla kulturni program. Ob tej priložnosti je mladim govoril nekdanji član brigade „Tone Tomšič" Miha Butara, ob koncu programa pa so v mladinsko organizacijo sprejeli pionirje osnovne šole I—SPUB „Tone Tomšič" v Dobrepolju—Vidmu.
V	četrtek so obrat TOZD TE LA v Dobrepolju obiskali narodni heroj Stane Semič—Daki in člana Tomšičeve brigade Jože Lepin—Ris ter Franc Bajt. Heroj Daki pa je delavcem Iskre govoril o svoji revolucionarni poti skozi Španijo in NOV.
ISKRA
Štev. 25-11. junij 1977
V Ljubljani je bilo L, 2. in 3. junija zunanje-trgovinsko posvetovanje o trgovinski menjavi Iskre z državami SEV in drugimi socialističnimi deželami. Osnovni namen sestanka je bil ugotoviti Iskrine izvozne in uvozne možnosti Posvetovanja so se udeležili vsi Iskrini predstavniki v socialističnih deželah, komercialni direktorji delovnih organizacij s sodelavci ter predstavniki temeljne organizacije Zunanji trg v Iskra Commerce.
O tem pomembnem srečanju bomo obširno pisali v prihodnji številki
INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV
Stremimo za še boljšimi rezultati
V novogoriški Iskri smo pregledali poslovne rezultate dosežene v prvih treh mesecih letošnjega leta in ugotovili, da poteka poslovanje ugodno, v skladu z zastavljenimi cilji ter znatno ugodnejše kot v prvem obračunskem razdobju lanskega leta. Proizvodnja, ovrednotena po stalnih cenah je znašala v prvem trimesečju 13 % več, kot v istem obdobju lanskega leta in 24% plana, ki smo si ga zastavili v letošnjem letu.
TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV
Prvotni dinamični.plan proizvodnje v tovarni malih zaganjalnikov je predvideval enakomerno proizvodnjo prek celega leta s povprečno količino 1200 zaganjalnikov na dan in ustrezno količino rezatvnih delov ter delov za druge TOZD. V zadnjih mesecih lanskega leta se je proizvodnja gibala med 800 in 900 izdelkov na dan, v prvem četrtletju letošnjega leta pa je bilo doseženo povprečje 1030 izdelkov na dan s pozitivnim trendom rasti v mesecu marcu, kar zagotavlja nadaljnjo rast.
Pri izdelkih je bil dinamični plan proizvodnje dosežen 94,5 %; pri rezervnih delih 154,5 %, pri neblagovni proizvodnji pa 88 %. Pri neblagovni proizvodnji je bila proizvodnja pod planirano zaradi manjših potreb v tovarni velikih zaganjalnikov.
Rezultati doseženi v prvih treh mesecih so vzpodbudni in tvorijo realno osnovo za izpolnitev letnega proizvodnega plana, če ne bo večjih motenj pri dobavi potrebnih materialov. K izpolnitvi proizvodnega plana bodo pripomogli tudi naročeni novi stroji in nova delovna sila.
TOVARNA VELIKIH ZAGANJALNIKOV
Vrednost proizvodnje v prvem kvartalu znaša 26 % letnega načrta. Pri izdelkih je bil plan I. kvartala dosežen 81%, pri rezervnih delih 109 % in pri neblagovni proizvodnji 95 %. Izpad, ki je nastal pri proizvodnji izdelkov, je posledica težav, ki so se pojavljale pri osvjanju novih izdelkov, predvsem zaganjalnika AZJ, zaganjalnika AZD in diname ADE. Plan neblagovne proizvodnje ni bil dosežen predvsem zaradi zastojev pri obdelavi pokrova in gredi za potrebe tovarne generatogev in elektronike.
Glede na enako obdobje v lanskem letu je proizvodnja sicer večja za 7 %, vendar moramo poudariti, da predstavlja proizvodnjo rezervnih delov kar 40 % vrednosti dosežene v I. kvartalu.
TOVARNA GENERATORJEV IN ELEKTRONIKE
Težave v proizvodnji, ki so se pojavljale že v lanskem letu, so bile prisotne tudi v letošnjih prvih treh mesecih. Povprečna mesečna realizacija je bila izpolnjena z nekoliko manjšimi procenti od planirane. Pri tem pa moramo upoštevati, da je letošnji proizvodni plan znatno večji od lanskega, kljub pogojem dela, ki so enaki kot v letu 1976.
Vendar bi bili rezultati kljub temu lahko ugodnejši, v kohkor-ne bi prihajalo v proizvodnji do občasnih zastojev na posameznih linijah. Vzroki za te zastoje so predvsem v neredni dobavi materiala in sestavnih delov.
Če analiziramo izpolnitev proizvodnih rezultatov po posameznih izdelkih, ugotovimo, da je bil največji izpad na alternatoijih in v oddelku elektronike. Pri alternatoijih AAK so še vedno problematični krempljasti poli, saj jih ne dobivamo v zadostnih količinah. Pomanjkanje ležajnih pokrovov za alternatoije AAG, pa tudi nepravočasna dobava sestavnih delov od firme BOSCH so povzročale velike motnje v proizvodnji.
Tudi pri izdelavi elektronskih regulatorjev nastopajo še vedno težave. Prav zaradi pomanjkanja materiala ni bilo možno izdelati zadostnih količin, vendar se stanje postopno normalizira.
TOVARNA VŽIGALNIK TULJAV IN DRUGE OPREME
Najmanjše doseganje letnega plana — 18%, sicer ne pomeni, da gre za veliko neizpolnjevanje plana, saj je plan I. kvartala manjši kot plan v naslednjih kvartalih leta 1977. Plan I. kvartala je bil dosežen 99 %.
Tudi planirano število zaposlenih je v II. kvartalu večje od števila zaposlenih v prvem kvartalu, to pa je vsekakor potrebno zaradi višjega proizvodnega plana.
Že v prvih treh letošnjih mesecih je tekla proizvodnja v dveh izmenah in je bila dosežena naslednja izpolnitev letošnjega plana: vžigalne tuljave 17 %,
interne storitve 25 %, storitve orodjarne 49 %, storitve za Saturnus 20 %> storitve za ferite 38 %, ostala proizvodnja 17 %.
TOVARNA ŽARNIC
Proizvodni plan v tej tovarni je bi) dosežen s 26 %, dinamični proizvodni plan pa je bil presežen za 10 %. Največji problem v proizvodnji predstavljajo še vedno izpadi zaradi visokega bolniškega staleža, na liniji žarnic $ steklenim podnožjem pa so še vedno prsotna nerešena tehnološka vprašanja' splošna ugotovitev pa je, da so doseženi proizvodni rezultati dokaj ugodni.
Glede na to, da v instaliranih , zmogljivostih ni rešeno, na trgu pa 'f | veliko povpraševanje po izdelkih jz \ tovarne žarnic, je z boljšo izrabo j efektivnega časa tudi v naprej realno j pričakovati, da bodo do konca leta , planski cilji izpolnjeni.	s
TOVARNA AVTOELEKTRO 1^ ! ELEKTRO IZDELKOV TER VI- , SOKO KVALITETNE KERAMIKE
Letni plan proizvodnje je bil do- i se žen z 22 %. Glavni problem je bil ] popoln izpad proizvodnje termosta- i tov, do katerega je prišlo zaradi slabo | kvalitete stikal, vendar je proizvodnja j stekla v II. kvartalu. Pri izdelavi svet- i lobnih tuljav za firmo BOSCH so i predstavljale problem premajhne I kapacitete.	j
Da niso bili doseženi boljši rezultati, je delno vplival tudi nepopolno r izpeljan sistem planiranja in termin)" ranja. Dosežena proizvodnja po a sorti-manih je bila: magnetni vžigalnik 24 %, kovinski program 19 %, kera- ■ mični izdelki 23 %.
TOVARNA DELOVNIH SREDSTEV
Proizvodne in storitvene dejavnosti! te tovarne so potekale normalno- j( Sicer je nastopilo nekaj večjih pro- c blemov, ki so močno angažirati teko- ] če vzdrževanje strojev, vendar je bi)* * 3 j obremenitev tekočega vzdrževanj3 S taka, da je dopuščala delno usmeritev c na preventivna ali srednja popravil3 j večjega števila strojev.	ji
Na področju energetike in trans-porta ni bilo zabeleženih večjih zasto; | jev, čeprav se razlika med potrebam1 j in kapacitetami transportnih storit^1 veča in bo v čimkrajšem času p°' trebno delno povečati kapacitete.
Projektivni biro je v tem obdobjV delal v glavnem na osvajanju zaganjalnikov družine AZJ za potrebe tovarn6 velikih zaganjalnikov, poleg tega še.1® različnih nalogah za hladno oblikovanje delov zaganjalnikov AZJ, stanc6 s za rotorske liste in posebnih napra^ | Za proizvodnjo je značilno, da j6 < zaključevala dela na orodjih za hladu0 ( oblikovanje polovega čevlja AZJ ^! 1 tovarno velikih zaganjalnikov, AZE h1 1 AZD za tovarno matih zaganjalnikov in za alternator AAG za tovarno g6' ; neratorjev in elektronike. Skupu3: j vrednost novoizdelanih in generalu0 : popravljenih orodij je bila realiziranav 1 vrednosti približno 3,26 milijonov. ; | Pregled proizvodnih rezultate j skozi temeljne organizacije nov°' j i goriške Avtoelektrike kaže, da s° i dokaj vzpodbudni in da lahko prič3' ; kujemo realno izpolnitev letneg3 1 plana. Seveda se vsi zavedamo, da je tem še mnogo prezgodaj govoriti, zal I so naše misli in hotenja temb°» i usmerjena na zavestno delo, na dve kvalitete in na osvajanje novih izd6* 1 kov.	s
Marko Rakuše0*
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRA-VICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
v_______________________________v
Oblikovati, ali reklamirati oblikovanje?
Zadnja leta so oblikovalci kaj malo zapisali o oblikovanju v Iskri, ker smo Pač mnenja, da je oblikovanje sestavni del procesa nastanka izdelka tako, kot vse ostale dejavnosti, o katerih pa se običajno tudi ne razpisujemo na dolgo in široko.
Toda videti je, da skromnost ne daje pravilne slike, kajti zadnje čase je vse pogosteje slišati, da oblikovanje v iskri stagnira, če že ne nazaduje, da ni več enotnega hišnega stila, da izginja Pojem Iskra design, da obhkovanje ne Prodre na Iskrine stojnice na sejmih doma in v tujini.
Ne vemo točno od kod vsa ta mnenja izvirajo, vemo pa, da se v oblikovanju že dolgo ni oglasil nobeden •zmed novinarjev in se prepričal o govoricah, ki letijo na našo dejavnost, vemo pa tudi, da ne spimo in, da je na Področju oblikovanja vsako leto narejeno precej novega in boljšega od Prejšnjega.
Poglejmo malo natančneje kaj se Pravzaprav dogaja v oblikovanju odkar 80 starejši prepustili mesto mlajšim. Oblikovanje je v zadnjem desetletju brez dvoma dobilo nove razsežnosti s hitrim razvojem znanosti in tehnike Pa tudi veliko večje obveznosti. Danes ai dovolj skupino izdelkov unificirati, standardizirati posamezne sestavne Cemente in vse skupaj lepo pobarvati v dveh ali treh barvah; ravno tako ni dovolj delati slepih prototipov, ki so za industrijsko proizvodnjo nepri-arerni ali poslušati prodajalce kako je P°poInoma dovolj dodati izdelku a®kaj srebrnih ali zlatih okraskov, ^anes se moramo lotevati izdelka v sršem kontekstu njegove uporabnosti ln ga narediti predvsem funkcional-aega in izvedljivega. Da pa je podoba 'skrinih izdelkov zares zelo hetero-
gena se je zahvaliti Iskrini politiki osvajanja novih izdelkov: maloserijska proizvodnja izdelkov široke potrošnje je v veliki meri vezana na licenčne in kooperacijske pogodbe s tujimi partnerji, kjer običajno dodamo samo znak ali napis ISKRA (AEG, THORN, BRAUN. G1RMI. ROtVENTA, WAG-NER, HAVELCO -. •)> prav ti izdelki pa so najbolj opazni, čeprav v Iskri predstavljajo le majhen delež celotne proizvodnje.
Iz teh razlogov se oblikovanje vse bolj usmerja na področje polprofesionalne in profesionalne tehnike, kjer je z razvijalci in konstrukterji lažje priti do skupnega jezika in dobrih rezultatov, niso pa ti morda toliko opazni.
Eden glavnih vzrokov, da obhko-vanje v Iskri ni prodrlo do zadnje proizvodne operacije je v tem, da se v Iskri malo kdo zaveda, da je oblikovanje faza nastanka izdelka, ne pa nepotrebno lepotičenje izdelka kot mnogi menijo. Danes lahko ugotavljamo, da smo v jugostovanskem prostoru konkurenčni med drugimi skoraj samo še z dobro obliko kajti vsi ostali faktorji gredo v prid konkurenci.
Oblikovanje ima v Iskri tradicijo in Iskra je dobila priznanja za dobro oblikovane izdelke že pred desetimi in več leti, vendar zato ne zmanjšujemo in ne omalovažujemo dela današnjih oblikovalcev, ki v vedno močnejši mednarodni konkurenci dobivajo vse več priznanj in nagrad za uspešno delo in bi bilo prav in lepo, če bi bili namesto neargumentiranih očitkov deležni drugačne obravnave in morda nekaj priznanja tudi v sami Iskri.
SLUŽBA ZA INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE Ljuban Klojčnik
Tozd inženiringi, Ljubljana
Proslava jubilejev z bogatim kulturnim sporedom
številnim proslavam letošnjih jubi-lejev partije in tovariša Tita se je pridružil 31. maja tudi delovni kolektiv ^OZD Inženiringi s svojo zelo uspelo Proslavo v Klubu delegatov SRS.
V tukajšnji dvorani so se zbrali vsi klavci te temeljne organizacije in 8°stje iz DO in večine TOZD Industri-Je za avtomatiko.
Sopranistka Vilma Bukovec je s svo-l,rn petjem navdušila poslušalce.
Proslavo pomembnih jubileje^, je ^čela Jasna Bulič, predsednica mla-JHske organizacije TOZD, ki je v slavnostnem nagovoru orisala ehčino obletnic ustanovnega kongre-•j?. KPS na Čebinah, prihod tovariša *ta na čelo KPJ, ki jo 40 let vodi uločno in dosledno, kot tudi 85-let-predsednika Tita, ki je vse svoje f!vyenje posvetil boju za delavske pra-V,Ce in svobodo.
-Slavnostnemu govoru predsednice ^ O ZSMS je nato sledil bogat kultur-°'Umetniški program, v katerem so !X)|eg Koroškega akademskega okteta, je tudi sam praznoval 20-letnico J^jega plodnega delovanja in zato
zasluženo prejel odlikovanje predsednika republike, sodelovali še sopranistka Vilma Bukovec ter baritonist Stane Koritnik in tenorist Rajko Koritnik, solisti ljubljanske opere ter član ljubljanske drame in prvi partizanski igralec France Presetnik z recitacijama. Kulturni program je povezoval Maijan Stare iz RTV Ljubljana.
Koroški pevski oktet in priznani umetniki so nastopali izmenično in izvedli vrsto partizanskih in slovenskih narodnih pesmi, za kar sojih poslušalci nagradili z zasluženim aplavzom. Prvi je izvedel revolucionarno „Bratje le k soncu,“ partizansko „Konjuh pianinom", srbsko narodno „Oj, Moravo" pa koroško „Sem se rajtov ženiti", Gobčevo „Cešnja“ in Kemja-kovo „Mi smo mi".
Sopranistka Vilma Bukovčeva je zapela Sturmovo „Materi padlega partizana" in narodno ,,Ena ptička", baritonist Stane Koritnik Pahorjevo »Lirična koračnica", staro puntarsko „Le vkup ...“ ter narodno »Glej, glej, kako mimo gre",- tenorist Rajko Koritnik pa Simonitijevo „Samo en cvet" in nato v duetu z bratom Stanetom še »Kantata" Radovana Gobca. Vse nastope pevcev je na harmoniki spremljal partizanski skladatelj in zborovodja Janez Kuhar.
France Presetnik pa je v svojem nastopu recitiral Kajuhovo »Samo milijon nas je" in Župančičevo »Veš, poet, svoj dolg".
Program je bil bogat in pester, nastopajoči pa so ga izvedli solidno in prepričljivo tako, da je bila celotna proslava na visoki ravni, ustrezna jubilejem, ki sojih s to proslavo počasti-
J. C.-
°d,'<?erc je bil duet bratov Koritnik ob spremljavi Janeza Kuharja.
Oživljena preteklos
Obnovljeni del brestaniškega gradu priča o davni preteklosti — Muzej slovenskih izgnancev razširjen — Obeti za bogato kulturno dejavnost
V dolgi zgodovini obstoja gradu v Brestanici, nekdanjega Rajhenburga, se je zvrstilo kar lepo število njegovih lastnikov. Med naj znamenitejšimi so bili Rajhenburški vitezi pa grofje Attemsi. L 1881 je postal last trapistov, meniškega reda. Ob koncu aprila 1941, po nemški zasedbi slovenske Štajerske, so nacisti začeM spreminjati samostan v tim. prese-litveno taborišče za izganjanje Slo-
Restavratorja pred nepričakovanim odkritjem - izpod zidarske lopatice se prikazuje zanimiv romanski portal
vencev. Ti so morali prebivati v hlevih oz. posebej za to zgrajenih lesenih barakah, grajski prostori pa sta presehtveni štab in poveljstvo taborišča uporabljala kot svoje pisarne in bivališča. V gradu so bile med vojno še druge nacistične ustanove, po vojni pa so ga uporabljali za razne namene, največ za zapore. Potem je bil nekaj časa prazen. Pred časom ga je dobilo v upravljanje Združenje borcev NOB v Krškem. Da bi usposobilo prostore za muzej izgnancev in hkrati pripomoglo k strokovni obnovi tega našega pomembnega	kult urno-zgodo vinskega
spomenika, se je povezalo s strokovnjaki spomeniške službe. To sodelovanje se sedaj uspešno odvija, staro izročilo dobiva v povezavi z današnjim trenutkom nov, še večji pomen. Med opravljanjem restavratorskih del je namreč restavrator Viktor Snoj, zunanji sodelavec Republiškega zavoda za spomeniško varstvo ter hkrati predsednik DSLU, s svojim sodelavcem prišel do izrednih odkritij o zgodovinski preteklosti gradu.
v letu 1945". V tem prostoru nameravajo v bližnji prihodnosti prikazati množično izganjanje ljudi v drugih okupiranih evropskih deželah. Gradivo za ta del muzeja so že poslali iz Varšave in Pariza.
NAČRTOVANA JE RAZŠIRITEV ZBIRKE
V sedaj praznem prvem nadstropju načrtujejo ZZB Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Muzej ljudske revolucije Slovenije ter občinski dejavniki fcidi muzej slovenskih političnih zapornikov in internirancev med NOV. Ta muzej naj bi se kasneje povezal in se vključil v spominski park Kumrovec skupaj z nekaterimi predeli Kozjanskega.
Velja pa v tej zvezi opozoriti na to, da izredna akustika dvorišča ob ravnokar odkriti lepi, edinstveni poslikavi kar kliče po tem, da bi kulturne (še posebej glasbene) prireditve dobile tu svojo stalno domovinsko pravico.
Omenjeni zgodovinski objekt naj bi bil z vsem svojim kulturnim bogastvom novo žarišče tovrstne aktivnosti v naši republiki. In tako bi s svoje strani pomagal utrditi še en
Fotografija iz Muzeja slovenskih izgnancev: Otrok v taborišču Rajhen-burg pred izgonom v Nemčijo 7. novembra 1941.
ne po znanstvenih dosežkih ter kulturnih spomenikih. Je že tako: majhnost ni vedno pogojena količinsko. Pri nas Slovencih je pravzaprav prav obratno. Ko bomo sami dovolj cenili svojo zgodovinsko kulturno dediščino in bo ob tem primerno zrasel tudi naš narodni ponos, nas bodo še bolj cenili tudi drugi (tudi veliki evropski) narodi. Med NOV smo se potrdili kot narod, ki si je sam, s Hudimi žrtvami, ramo ob rami z drugimi jugoslovan-
|
| S
« -4M ■ sbs«
Pod veščimi čopiči restavratorjev oživlja na Slovenskem edinstvena poslikava dvoriščne fasade brestaniškega gradu.
okop na jezu, ki ga gradi naša celotna družba proti potrošniški miselnosti, malomeščanščini in snobizmu. Zavedajmo se in pravilno vrednotimo družbenopolitično preteklost našega malega naroda! Majhen je namreč le po svojem številu, nikakor pa ne po herojskem tisočletnem odporu proti tujim zavojevalcem vseh vrst. In tudi
skimi narodi, priboril svojo svobodo in samostojnost. Sedaj pa je čas, da to razširimo in utrdimo tudi na že omenjenih področjih, zlasti kulture. Možnosti so dovolj velike in številne. Treba jih je le znati izkoristiti.
Viktorija Budkovič-Rayyes
Rajhenburg (bakrorez, G. M. Vischer, Topographia Ducatus Styriae, Gradec 1681).
Tako je dvorišče pod lopaticami in veščimi čopiči restavratorjev zaživelo v prvotni poslikavi dvoriščne fasade. Slikarija je resnično veličastna in v tolikšnem obsegu brez primere na Slovenskem. Pri nadaljnjih raziskavah notranjosti gradu je bil odkrit lep in zanimiv romanski portal. S tem pa je potrjeno tudi dejstvo, da grad pravzaprav izvira iz dobe romantike in še prej. Listine o njegovem nastanku so izpričale, da je grad stal že v 9. stoletju n. š. Tako je ZB NOV imelo več kot srečno roko pri odločitvi, da tako dragocen spomenik kulturno-zgo-dovinske preteklosti, kot je brestaniški grad, predstavi v vsej njegovi vrednosti.
MUZEJ IZGNANCEV - POMNIK TRPLJENJA SLOVENSKIH RODO-LJUBOV MED NOV
Leta 1967 je bil grad izpraznjen. Pri domačinih je ob razmišljanju o njegovi nadaljnji usodi prišlo do zamisli, naj bi v njem razstavili nekaj gradiva o izgnanstvu slovenskih rodoljubov med NOV. Povezali so se z avtorjem monografije »Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945“ dr. Tonetom Ferencem, tedaj zaposlenim v Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani. Njegov pogoj za tovrstno sodelovanje je bil, da s skupnimi napori uredijo večjo muzejsko zbirko, ki bo dostojno in celovito prikazala množično izganjanje Slovencev pod nemško okupacijo na celotnem slovenskem narodnem ozemlju.
S skupnim sodelovanjem so tako leta 1968 odprli prvih pet prostorov, leta 1971 pa še nadaljnja dva. Od slednjih je eden galerija grafik slovenskih slikarjev in NOV na temo izgnanstva in okupatorjevega nasilja sploh. Leta 1975 so v osmem prostoru odprli občasno razstavo »Vrnitev izgnancev
Prebrali smo za vas
Rabska epopeja naših internirancev zasluži vsekakor kot sleherna epopeja iz našega narodnoosvobodilnega boja, svojega pisca, ki bi literarno, umetniško skušal upodobiti trpljenje naših ljudi v enem morda naj-zloglhsnejših italijanskih koncentracijskih taborišč sploh.
Dokumentarnega gradiva o tem taborišču je vsekakor dovolj, spomnimo se samo monografije o tem našem jadranskem otoku, vendar se doslej še nihče ni lotil tako prizadeto, zavzeto in tudi doživeto, da bi podal v literarni obliki te epopeje kot prav France Šušteršič, ki je sam kot eden izmed tisočev, občutil rabsko epopejo na lastni koži.
Vsekakor je stal Šušteršič pred težavno nalogo, kako v obliki literature povedati tisto, o čemer imamo dovolj pričevanj in dokumentov. Vsekakor je prozna oblika, konkretneje roman, bila tista nujna forma, v katero je Šušteršič skušal vliti svojo literarno snov. In če bi mu morda lahko na začetku očitali malce predolgo in skoraj preveč pesniško ekspozicijo, potem mu v nadaljevanju naracija steče dovolj dinamično in učinkovito, zlasti v dramatičnih okoliščinah sistemskega gledanja internirancev, njihovega bednega in namernega prebivanja pod šotori, kjer niso bili varni niti pred sončno pripeko niti pred ujmami jesenskih in zimskih deževij na severnem Jadranu. In potem je bilo tu še tisto strahotno, načrtno množično umiranje, ko je na otoku našlo svoje zadnje bivališče nešteto naših predvsem kmečkih ljudi.
Tudi glede glavnih junakov je Šušteršič izbral pravilno pot: glavni junak njegovega romana so številni interniranci iz najrazličnejših naših družbenih plasti, tako da lahko govorimo o kolektivnem junaku, čeprav sleherni izmed njih nikakor ni izgubil svoje identitete in avtentičnosti. Tudi avtorjev odnos do okupatorjev, oz. Italijanov je dokaj objektiven, tako da lahko njegov roman o rabskem taborišču štejemo med lepe in tudi stilistično dobro napisane literarne tekste, ki obravnavajo naš boj, konkretno eno izmed najhujših italijanskih koncentracijskih taborišč.
Knjigo je_izdala založba Borec.
Anton Šibelja-Stjenka sodi zagotovo med tiste primorskq-kraške partizane in komandante, ki so še za svojega življenja uživali med borci ne samo ugled, temveč tudi priljubljenost in da ne rečemo, legendarnost.
Njegova tragična smrt tik pred koncem vojne je imela zlasti na Primorskem velik odmev in zato ni nič čudnega, če je bil 14. decembra 1949 posmrtno odlikovan z redom narodnega heroja.
Pisca Franc Šibelja in Mile Pavlin sta se v razmeroma obsežnem tekstu zdaj lotila romansirane biografije Stjenkinega življenja. Menda je to prvi poskus v naši memoarski partizanski literaturi, da dobivamo namesto memoarskega, dokumentarnega zapisa zdaj romansirano biografijo o enem izmed pomembnih akterjev naše NOB in revolucije. V prvem delu knjige sta nam dokaj plastično orisala tudi življenje in trpljenje Primorcev pod fašistično okupacijo, kot jima je tudi Stjenkino udejstvovanje v narodnoosvobodilnem boju na Primorskem in Krasu nudilo dovolj dramatične in napete snovi za pripoved o njem.
Knjigo o Stjenki, ki se bere tekoče in zanimivo, je za 40-letnico ustanovnega kongresa KPS izdala založba Lipa iz Kopra.
D. Ž.
V POČASTITEV 35-LETNICE USTANOVITVE
Kokrški odred praznuje
Pohod na Kališče in osrednja proslava v Preddvoru
Kokrški odred, ki je bil ustanovljen 18. junija 1942 na Kališču, 1540 m visokem vzhodnem pobočju Storžiča, slavi letos svoj 35. jubilej. Pripravljalna odbora za organizacijo proslav ob 35-letnici ustanovitve Kokrškega odreda bosta tudi letos poskrbela za slovesno proslavljanje te obletnice.
V soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, bo organiziran 6. tradicionalni pohod Kokrškega odreda na Kališče. Sobotnega dela pohoda se bodo udeležili predvsem borci in aktivisti in predstavniki nosilcev imena Kokrškega odreda. Popoldne bodo obiskali spominska obeležja na Kališču in Bašeljskem sedlu. Zvečer bo na Kališču taborni ogenj, v programu sodelujejo udeleženci tabora in borci. Kresovi bodo zagoreli tudi na Storžiču, Lovrencu, na Veliki Poljani, Križki gori in na Jakobu nad Preddvorom.
Za nedeljo, 19. junija, ob 6. uri je predviden množični pohod na Kališče, ki naj bi se ga udeležilo do 3000 pohodnikov. Pohod bo potekal po
petih označenih planinskih poteh. Ob 10,30 bo db spominskem obeležju Kokrškega odreda na Kališču kratka proslava.
Zatem bodo udeležen.d pohoda skupaj z borci odšli k jezeru Crnava v Preddvoru, kjer bo pri hotelu BOR osrednja proslava ob 35-letnici ustanovitve Kokrškega odreda, združena s tovariškim srečanjem borcev in aktivistov, ki so delovati v enotah na levi strani Save.
Na proslavi bo govoril generalmajor Lado Ambro žič-Novljan, nekdanji prvi komandant 9. korpusa. Nato bo sledil pester kulturni program, v katerem bodo sodelovali: godba na gihala, učiteljski pevski zbor Stane Žagar, dramska skupina z Bele in folklorna skupina iz Preddvora. Pohodi na Kališče privabljajo veliko delovnih ljudi, predvsem mladine. Ti pohodi se bodo obdržali tudi v letih, ko borcev ne bo več, mlade generacije pa bodo še naprej gojile tradicije narodnoosvobodilnega boja.
Vabljeni!
A. B.
r	\
GLOBTOUR MAKIMARKET
LASER OPTO ELEKTRONIK 77 - Munchen
3. mednarodni kongres in mednarodni strokovni sejem 20.—24. 6. 1977
Munchen 19.—23. 6.1977 avtobus
19.	junij — Odhod avtobusa s Trga osvoboditve (pred Univerzo) ob 12.
uri. Vožnja skozi Podkoren, mimo Beljaka, Katschberga, do Munchna. Večerja in prenočišče.
20.	junij — Po zajtrku obisk razstave oziroma kongresa. Večerja in
prenočišče.
21.	junij — Zajtrk, nato celodnevni obisk razstave ati po želji obisk
nekdanjega nacističnega taborišča Dachau. Večerja in prenočišče.
22.	junij — Zajtrk. Celodnevni obisk oziroma sodelovanje na kongresu.
Večerja in prenočišče.
23.	junij — Zajtrk, nato prosto. Okoli 12. ure odhod iz Munchna. Vož-
nja z avtobusom po najkrajši poti do Ljubljane, kamor je predviden prihod okrog 20. ure.
Cena izleta je 2.850 dinarjev.
V ceno je zajeto:
—	avtobusni prevozi po programu (vključno Dachau)
—	gostinske usluge po programu
—	vstopnica za večkratni obisk razstave Laser 77
—	stroški organizacije in vodstva potovanja
Prijave sprejema poslovalnica Globtoura v Maximarketu na Trgu revolu-
C1;ie’ * 1 * •	GLOBTOUR MAKIMARKET
tek 24-097,23-329
X___________________________________________________________________J
POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-765
PRIJAVNICA ZA LETOVANJE
Priimek in ime............'.............................
DO....................TOZD..............................
Telefon v službi......telefon doma........Točen naslov —
LETOVANJE V..................hotel, poč. dom................
TERMIN od............do......... št ležišč..................
Imena letovalcev:
Priimek in ime št os. izkaz. roj. L sorodstvo POTNI LIST
ŽIG DO — TOZD	podpis ref. za letovanje
PLAČILNI POGOJI:
—	Obvezna akontacija: 50% aranžmaja. Akontacijo vplačati na žiro račun PSI 50100—601—12066, ali pri poverjeniku v DO oz. TOZD.
—	Celotno vrednost aranžmaja morate poravnati najkasneje 20 dni pred odhodom na letovanje.
—	Po vplačilu celotne vrednosti aranžmaja prejmete napotnico za letovanje, brez katere ni možno letovati.
STROŠKI ODPOVEDI:
V primeru odpovedi — ODPOVED MORA BITI PISMENA — zadržimo:
—	30 dni pred odhodom na letovanje — 50% akontacije
—	po tem roku zadržimo celotno akontacijo, če prijavljeni ne pridobi drugega interesenta na izpraznjeno mesto.
OPOZORILO: Kdor bo letoval brez napotnice, bo moral v domu plačati celotno vrednost aranžmaja, tako kot tuji. V primeru, da pride kdo na letovanje v napačnem terminu, mu PSI ne krije nobenih stroškov in mu tudi ni dolžna priskrbeti možnosti za letovanje. V slučaju, da ga kljub napačnemu prihodu namesti (mu preskrbi im sto), se mu zaračunajo stroški letovanja kot tujemu).
STRINJAM SE S POGOJI ARANŽMAJA IN PROGRAMOM! D ,	.
Plakete	XIII. letne športne igre bodo
športnikom	17. in 18. junija
in športnim delavcem
Branko Čermelj je za uspehe v strelstvu dobil zlato plaketo.
Pred dnevi je bila v prostorih delavske restavracije Avto elektrike v Novi Gorici skromna, vendar prisrčna slavnost, na kateri so podelili športnicam, športnikom ;n športnim delavcem delovne organizacije zlate, srebrne in bronaste plakete v znak priznanja za njihove dosežke.
Slavnost je začel namestnik glavnega direktoija Vincenc Kokelj, ki je
zbranim tudi čestital za njihove lepe športne dosežke. Nato je plakete in diplome podelil predsednik OO sindikata tovarne malih zaganjalnikov Rado Skočaj, najboljšim športnikom in športnim delavcem Avtoelektrike.
Zlate plakete so dobili: Lucijan Medeot — uspešen športni referent v minuli mandatni dobi, Jože Bremec — kegljač, Daniko Hi o bat — strelec, Zoro Mozetič — dolgoletni balinar, Branko Čermelj — strelec, Jože Vodopivec — zaslužen za razvoj športne dejavnosti.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega ljubega očeta
FRANCA JUVANA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Orodjarna za vso pomoč, izraženo sožalje, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Franc Juvan.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
ANTONA ŽNIDARŠIČA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam vrtalnice števca v Elektromehaniki za izraze sožalja, pomoč in darovani venec
hčerka Jelka.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, babice, sestre in tete
HELENE SAJC
se iskreno zahvaljujem sodelavcem Merilnih naprav za izrečena sožalja, darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej hvala Agici Polajnar za njeno požrtvovalno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
sin Franci Weisseisen z ženo Majejo.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
VERE LUŠTRIK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TEA za izraze sožalja in denarno pomoč
hčerka Darinka.
S tem popravljamo datume, ki smo jih zmotno objaviti v prejšnji številki Iskre o letošnjih letnih športnih igrah v Novi Gorici. Komisija za šport in rekreacijo pri ZP Iskra se je na svoji seji 12. decembra lani namreč odločila, naj bi se tako zimske kot tudi letne športne igre odvijale v petek in soboto. Zimske igre naj bi začeli v petek popoldne s teki, letne pa v petek zjutraj, obakrat pa naj bi bile igre končane v soboto. Ta sklep je komisija posredovala vsem delovnim organizacijam v potrditev.
Letošnje letne športne igre Iskre torej bodo v petek, 17., in v soboto, 18. junija, v Novi Gorici.
Ža XIII. letne športne igre v Novi Gorici so svoje ekipe prijavile vse delovne organizacije ZP Iskra, razen DO EMO Celje in Tovarna baterij Zmaj. Prva je udeležbo svojih športnikov opravičila s pomanjkanjem finančnih sredstev, druga pa zaradi planskih obveznosti. Verjetno pa bi ob malo večji volji in razumevanju posameznih članov teh dveh organizacij le lahko prišlo tudi do udeležbe njihovih tekmovalcev na XIII. letnih igrah Iskre, ki so posvečene letošnjim jubilejem ZK in tov. Tita, prav tako pa * 30-letnici prvih športnih iger Iskre v Kranju.
Srebrne plakete: Izidor Kogoj — smučar, Silvan Piščanec — nogometaš, Vladimir Fornazarič — rokometaš, Zmago Lasič — športnik in športni delavec, Emil Grobiša — vsestranski športnik, Miloš Blažič — rokometaš, Oskar Šinigoj — kegljač, Ivan Pahor — balinar, Marjan Batistič — balinar, Nino Černe — balinar, Alojz Cotič — nogometaš, Damjan Skit — strelec, Drago Stefančič — kegljač.
Bronaste plakete: Tase I^zovski — vsestranski športnik, zlasti košarkar. Dušan Bažato — rokometaš, Jurij Lesizza — nogometaš, Zvonko Špacapan — rokometaš, Doroteja Golob — rokometašica, Slavka Marinič — ke-gljačica, Boža Oblak — tenisačica, Tomislav Mitič — šahist, Milko Špacapan — vsestranski športi, zlasti smučar, Ilko Vidic — športnik in sedanji športni referent DO.
Marko Rakušček
ŠAHISTI ELEKTROMEHANlKt V MAJU
0
Mesečnega hitropoteznega turnirja, kij* bil v četrtek, 12. maja, se je udeležilo šahistov — dosegli so naslednje uvrstitve:
1. Šmid 13, 2. Drešar 12,5, 3. Kern ^ 4. Obleščak 9, 5. Brce 9, 6. Krek 7,5, '
Deželak 7,5, 8. Zorman 6,5, 9. Bajželj itd.
Posebne pozornost pa zasluži fina' prvenstva Elektromehanike za leto ^ kjer so bili dokaj izenačeni tekmoval6 * 8 *' Turnir bi bil še močnejši, če bi sodelov* tudi lanski zmagovalec Ker ec, ki pa je " zaradi bolezni odsoten.
Zmagovalec turnirja je bil Lojze Mezek1
9,5 točkami, ki je s spominsko p lake1® prejel tudi prehodni pokal. Spominski pla
keti sta prejela tudi drugouvrščeni Marj3 * *®
Kern 8,5 in tretjeuvrščeni Albin Oblešča
8. Vrstni red ostalih: 4. Martin Brce 6,5, -Stane Drešar 6,5, 6. Vinko Zorman 6, Karl Kmetič 5,5, 8. Rihard Piskar 4,5, " Franc Ciperle 4,5, 10. Lojze Deželak 4, 1 Marjan Bohinc 2,5, itd.
Šahovska sekcija Elektromehanike f izdelala osnutek pravilnika za dodeljevanj' internih „rating" točk, ki bi v ElekU6 mehaniki šah še bolj popularizirale, hkr3*1 pa bi bile merilo za pravilnejši izbor igrali za prvo ekipo.
Po teh pravilih hi imel vsak igralec mo no st plasirati se na čimbolj še mesto, če izpolnjeval dva pogoja: da se aktivno ud*' ležuje na tekmovanjih, drugi pogoj pa jey' da s solidnimi uvrstitvami pokaže svoj* sposobnosti. Osnutek namreč omog0*3 boljšo uvrstitev le tistim igralcem, ki 56 tekmovanj udeležujejo.
Z upoštevanjem uvrstitev na rednen1 mesečnem hitropoteznem turnirju, prvens*' vu Elektromehanike in 12. rednem hitr° poteznem prvenstvu ZP Iskra je vrstni re° naslednji:
1.—2. Kern in Obleščak 38 točk, 3. Bi-6! 37, 4. Drešar 26, 5.-6. Deželak in Kmet 25, 7. Mezek 24, 8. Zorman 22, 9. Šn11" 20, itd.	O. A'
Še nekaj možnosti za letovanje
PROSTI TERMINI NA DUGEM OTOKU:
od 14. 6. od 18. 6. od 17. 8. od 20. 8. od 23. 8. od 27. 8. od 30. 8. od 2. 9. od 6. 9.
do 24. 6. do 28. 6. do 27.8. do 30. 8. do 2. 9. do 6. 9. do 9. 9. do 12. 9. do 16. 9.
PROSTI TERMINI V POČITNIŠKEM DOMU V POREČU:
od 18. 6. od 25. 6. od 27. 8. od 3. 9.
do 25. 6. do 2. 7. do 3. 9. do 10. 9.
PROSTI TERMINI V POČITNIŠKEM DOMU V TRENTI:
od 25. 6.	do 2. 7.
od 2. 7.	do 9. 7.
od 27. 8.	do 3. 9.
PROSTI TERMINI V AVTOKAMPU RUNKE:
od 20. 6. od 30. 6. od 10. 7. od 30. 7. od 9. 8. od 19. 8. od 29. 8. od 8. 9.
do 30. 6. do 10. 7. do 20. 7.
do 9. 8. do 19. 8. do 29. 8.
do 8. 9. do 18. 9.
Vsi, ki želijo letovati, naj se čimprej prijavijo na Počitniški skupnosti ISKRA, Trg revolucije 3
_____________________________________________________________^
TEČAJI PLAVANJA ZA OTROKE
Telesnokultuma skupnost Kranj bo tudi letos organizirala tečaje plava nja za predšolske in šoloobvezne otroke v poletnih mesecih.
I.	tečaj bo 20. 6. do 30. 6. 1977
II.	tečaj bo 5. 7. do 15. 7. 1977
III.	tečaj bo 18. 7. do 30. 7. 1977
Prijave zbiramo za prvi tečaj do 18. 6., za drugi tečaj do 3. 7. ter^ tretji tečaj do 16. 7. 1977 na naslov: TKS Kranj, c. Staneta Žagarja ^ i 64000 Kranj.	<6.
Vse informacije v zvezi s tečaji dobite pri Marjanu Lampretu po ter j fonu 21-176 v dopoldanskih urah.