PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 30 (13.261) Trst, nedelja, 5. februarja 1989 Po 30 letih ostrih sporov in nesporazumov Voditelj SZ Gorbačov bo maja na Kitajskem Andreotti optimist po srečanju z De Mito Vroče ozračje v KD se postopoma ohlaja Forlani najverjetnejši kandidat za tajniško mesto Obe strani si od obiska obetata normalizacijo medsebojnih stikov - Do takrat bosta skušali rešiti še vrsto vprašanj PEKING Sovjetski minister za zunanje zadeve Eduard Ševardnadze je včeraj v Pekingu izjavil, da bo maja prispel na uradni obisk na Kitajsko sovjetski voditelj Gorbačov. O datumu se bosta obe strani naknadno domenili, za zdaj pa se ve, da se bo prvi mož Sovjetske zveze srečal z najvidnejšimi kitajskimi voditelji, vključno s tajnikom KP Kitajske Zhao-Ziyangom. Ševardnadze je novico sporočil ob koncu tridnevnega obiska, med katerim se je srečal s kitajskim voditeljem Deng Xiaopingom. Povedal je tudi, da bosta obe strani do takrat skušali izboljšati medsebojne odnose, v prvi vrsti tri ključne ovire, to je prisotnost vojaških sil vzdolž sovjetsko-kitajske meje, afganistansko vprašanje in vprašanje vietnamskih čet v Kampučiji. Bistven napredek glede omenjenih vprašanj sta obe strani dosegli že te dni. Dogovorili sta se, da bo Sovjetska zveza v teku dveh let umaknila 200 tisoč vojakov z vzhodne meje, glede kampučijskega vprašanja pa je sovjetska stran obljubila, da bo skušala spodbuditi dialog med sprtimi tabori. Na sliki (telefoto AP): Ševardnadze med razgovori z Deng Xiaopingom. RIM — Zunanji minister Giulio Andreotti je bil v razburkani predkongresni fazi KD prikrajšan za enega (zanj) najpomembnejših deželnih kongresov - za kongres dežele Lacij. Predsednika republike Cossigo je namreč moral spremljati na vrsto uradnih obiskov v Afriki. Preden je odpotoval, pa se je Andreotti sestal z De Mito v okviru izrednih srečanj s strankinimi strujami. Po tem srečanju je zunanji minister še enkrat zagotovil, da Krščanska demokracija vztrajno išče pot do prave enotnosti in dodal, da se vroče predkongresno ozračje že ohlaja. Začetek deželnih kongresov pa je med drugim tudi znak, da se preverjanje položaja v KD na vsedržavni ravni postopoma končuje. Ciriaco De Mita se je že zatopil v pisanje uvodnega posega za 18. strankin kongres, ki bo po vsej verjetnosti določil novega strankinega voditelja. Še včeraj so se namreč dvigali glasovi tistih, ki ostro nasprotujejo De Mitovemu dvojnemu vodstvu. Bivši minister in vidni predstavnik Zacove struje Rognoni je formaliziral tajniško kandidaturo Marti-nazzolija. Njegov predlog pa bržčas ne bo naletel na ugoden odmev, saj »velika sredina« ni pripravljena podpreti kandidata, ki ne izhaja iz njenih vrst. Največ možnosti ima zato še vedno Forlani, čeprav se je včeraj v Fi- rencah »skromno« izogibal vsaki napovedi in je dejal le, da bi moral biti novi strankin tajnik »mlajši in močnejši« od njega. »V vrstah KD je veliko potencialnih tajnikov, takih, ki imajo vse pogoje za učinkovito vodenje stranke,« je dejal Forlani, »in prav te moramo vzeti v poštev.« Vendar pa, če Andreotti govori o popuščanju napetosti, se z njegovim optimizmom odločno ne strinja republikanec La Malfa. Prepričan je namreč, da je splošna politična slika preveč nejasna, da bi bilo mogoče že sedaj govoriti o kakršni koli izostritvi obrisov v KD. V torek Slovenci pri Maccanicu RIM — Po četrtkovi seji senatne komisije za ustavna vprašanja, na kateri je bil napovedan vladni osnutek za zaščitni zakon, je minister za deželne zadeve in istitucionalne reforme Antonio Maccanico potrdil, da bo v torek v Rimu sprejel predstavnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Politiki valijo krivdo na promet in ne vidijo drugih onesnaževalcev Nepravilno ogrevanje glavni krivec za koncentracije strupenih plinov? MILAN — Medtem ko se krajevne in državne oblasti na vse kriplje trudijo, da bi, dokazale, kako je za onesnaženost ozračja kriv predvsem avtomobilski promet, pa razna združenja potrošnikov in naravovarstvenikov ugotavljajo, da so take trditve le dimna zavesa, da bi politiki prikrili svoje pomanjkljivosti. Zveza stanovanjskih najemnikov je že napovedala, da bo tožila tiste župane, ki niso poskrbeli za spoštovanje zakona 373, ki jasno določa, koliko strupenih plinov lahko spuščajo v ozračje kurilne naprave. Nepravilno izgorevanje med drugim predstavlja dodaten strošek, saj je poraba goriv pri nepravilnem delovanju precej višja. Da pa bi bila mera polna, so najhujši onesnaževalci prav kurilne naprave krajevnih in javnih ustanov, ki se še vedno poslužujejo mazuta z visokim odstotkom žvepla, nekatere pa še vedno kurijo s premogom. Tehniki, ki so v Rimu preverili delovanje kotlarn na plinsko olje in metan (kotlarn na premog in mazut iz »tehničnih« razlogov niso preverjali), so ugotovili, da od štirih gorilnikov vsaj eden ni bil pravilno naravnan in je prekomerno onesnaževal ozračje. Kako je s pečmi na premog in mazut pa vsi najraje molčijo. Medtem se je položaj v Milanu še dodatno izboljšal, s podeželja se preko mesta vali gosta megla, ki s sabo odnaša tudi strupene pline. Ankete pa so ugotovile, da je 54% Milančanov prepričanih, da sedanji položaj ni nič hujši kot v preteklosti, 58% pa trdi, da so sedanje pomirjevalne izjave upraviteljev lažne. Mati je v prostitucijo silila 13-letno hčerko MILAN — Tukajšnja črna kronika je bogatejša za dramatičen dogodek, ki sicer ne bi potreboval komentarja, nad katerim pa si človek ne more kaj, da se ne bi zamislil. Neka mati, ki se za preživetje ukvarja s prostitucijo, je v ta grozljiv posel uvedla tudi svojo komaj 13-letno hčerko. Približno 4 leta jo je ponujala izprijenim in pohotnim moškim, ki so za otrokove usluge plačevali velike vsote, tudi po 16 milijonov lir. Zgodba je prišla na dan po naključju, ko so karabinjerji skušali pojasniti okoliščine umora nekega mladeniča. Njihove preiskave so osredotočili na lastnico stanovanja, v katerem so se zbirale sumljive osebe. Na podlagi telefonskih pogovorov so karabinjerji ugotovili, da je stanovanje pravzaprav organizirana javna hiša, katere lastnica je s pomočjo pajdaša oddajala mlada dekleta. Med temi je bila tudi Luisa Tornielli, mati nesrečne deklice. Lastnica javne hiše, Flora Cip-riano, je občasno telefonirala premožnemu moškemu, čigar ime ni znano, in se z njim dogovorila za srečanje z deklico. Drugi posrednik teh perverznih srečanj je bil prijatelj Ciprianove Antonio Delgetto. Za eno takih srečanj se je trojica zmenila tudi pred dnevi, možje postave pa so pravočasno vdrli v spalnico, kjer so zalotili pohotneža. Mož, ki je bil popolnoma gol, je imel pri sebi fotoaparat, s katerim je fotografiral deklico. Karabinjerji so ugotovili, da je dekličina mati s prigovarjanjem Ciprianove, pripravljala tudi svojo mlajšo hčerko na tovrstna srečanja. V Davisovem pokalu Jugoslavija uvrščena Težko za Italijo trtfinalu Davisovega pokala, o usodi Italije pa bosta danes odločali zadnji srečanji posameznikov proti Švedski (na sliki AP Camporese in Nargiso) V košarkarski B-2 ligi v Castelfrancu Jadran z zagrizenostjo do uspeha CASTELFRANCO VENETO — Teden dni po neverjetnem domačem porazu proti peterki iz Padove, ko Jadran praktično ni igral, smo v Castelfrancu Venetu proti domači ekipi Pel-lizzari doživeli pravi preporod "plavih bojevnikov". Tokrat jih moramo imenovati res tako, saj sta zagrizenost in odločnost, ki so ju pokazali Ban in tovariši, prav neverjetni. Govorimo lahko o metamorfozi, ki nas je spominjala na gostovanje v Oderzu, ko so naši igrali naravnost 'divje" in "z nožem v ustih" ter dokazali, da so vsekakor tako tehnično, kot tudi agonistično vredni tistega play-offa, ki je letos žal še vprašljiv. Jadranovci so tekmo začeli zelo odločno in neverjetno srčno, čeprav so zdaj (nehote seveda in zaradi velikega zagona) pozabili na Brumnove ukaze s klopi, predvsem kar se obrambe tiče. To se jim je žal maščevalo. Domačini so na začetku tekme takoj povedli ter v 6. minuti je njihov naskok znašal 9 točk (16:7). Vendar jih je Jadran v 14. minuti s košem Daneua prehitel pri izidu 26:27. Od takrat pa do konca prvega polčasa je bila igra izenačena, vendar je bilo jasno, da je Jadran boljši nasprotnik. Polčas se je zaključil s tremi točkami prednosti za naše. Drugi del igre je bil nato še precej podoben prvemu. Jadran je skoraj vseskozi vodil (njegova prednost pa ni bila nikoli večja od 7 točk) vse do konca tekme. V 25. minuti je bil izid izenačen (45:45), v 30' pa so naši imeli 4 toček prednosti (59:55), a v 35' pa jih povišali na 7 (70:63). Najbolj "dramatične" so bile zadnje minute, ko je kazalo, da bo Jadran zadal nasprotniku odločilni "break", vendar so se mu domačini vsakokrat približali. Le zadnjo minuto je bilo vse odločeno. V odločilnih trenutkih (med 30' in NADALJEVANJE NA 14. STRANI Namiznoteniška A liga Krasova dekleta zmagala v gosteh V gosteh pri solidnem Castelgof-fredu je Kras Globtrade v postavi Batinič, Milič, Obad zmagal s 4:2. V prvem srečanju je Miličeva po sicer zelo dobri igri z 2:0 klonila proti Negrisolijevi, a v drugem je Batini-čeva z istim rezultatom odpravila Semenzovo. Na vrsti je bila Obadova, ki je res solidno igrala, a se kljub temu ni mogla izogniti porazu proti Semenzovi. Gostiteljice so tako povedle z 2:1. V skoraj odločilni tekmi dvojic sta Batiničeva in Miličeva le strli odpor Negrisolije-ve in Semenzove ter izenačili na 2:2. Zatem je v tekmi, ki je praktično odločala o končnem izidu, Miličeva po zelo dobri, borbeni in srčni igri zmagala z 2:1. Srečanje v Castelgof-redu je odločalo o 3. mestu v skupini A in sedaj se bo Kras Globtrade pomeril z ekipo, ki je 4. v drugi skupini, za 5.-6. mesto. Medtem ko mudžahedini ne pojenjajo z napadi Večji del sovjetskih enot zapustil Kabul V mestu ostal le bataljon Rdeče armade KABUL — Afganistansko prestolnico je zapustila že velika večina vojakov Rdeče armade, v mestu je ostal le bataljon, ki nadzoruje letališče. To so sporočili sovjetski viri, ki trdijo, da je zadnja večja kolona vojakov zapustila Kabul v noči med četrtkom in petkom. Na osnovi teh virov, naj bi vseh vojakov, ki zapuščajo Kabul, bilo 17 tisoč, med približno tridnevnim pohodom do sovjetske meje pa jih bo ščitilo letalstvo. Po nekaterih virih je afganistansko prestolnico zapustil tudi poveljnik sovjetskih enot general Boris Gromov; ta naj bi sedaj že bil v nekem oporišču blizu sovjet-sko-afganistanske meje. V naslednjih dneh bo zapustilo Afganistan tudi 8 tisoč vojakov, ki se nahajajo v pokrajini Herat. Po besedah namestnika sovjetskega ministra za zunanje zadeve Julija Voroncova bo poslednji sovjetski vojak zapustil Afganistan v naslednjih treh dneh. To je izjavil v Teheranu, kjer je včeraj imel vrsto srečanj z iranskimi voditelji in predstavniki afganistanskih gverilskih skupin, ki imajo oporišča v Iranu. Voroncov se je razgovarjal o vprašanju dialoga med gverilo in Nadžibulahovo vlado, dejal pa je tudi, da bo v ta namen verjetno obiskal Teheran tudi šef sovjetske diplomacije Eduard Ševardnadze. Zanikal pa je govorice o državnem udaru, ki naj bi ga pripravljal del afganske vojske. Sovjetski viri so včeraj priobčili tudi novico o napadih, ki naj bi jih mudžahedini izvajali zoper konvoje hrane. Sporočili so tudi, da tovrstne akcije povzročajo nevšečnosti v glavnem mestu Afganistana, v prvi vrsti pomanjkanje hrane. Čedalje več pa je v sovjetskih sredstvih javnega obveščanja tudi avtokritičnih pripomb. Med najbolj uglednimi voditelji, ki so kritično, čeprav z zadržki, ocenili prisotnost sovjetskih vojaških enot v Afganistanu, je bivši glasnik ministrstva za zunanje zadeve Boris Pjadišev. Afganistanski gverilci v neposredni bližini Kabula potrpežljivo čakajo, da sovjetske enote zapustijo mesto (Telefoto AP) Anonimne grožnje v ČSSR PRAGA — Češkoslovaški dnevnik Rude pravo trdi, da prejemajo občani te dni različne anonimne grožnje, kar naj bi bil del sedanjega razburkanega političnega položaja v ČSSR. Znani igralec Miloš Kopecky, ki je zaslovel z vlogo zdravnika v TV nanizanki Bolnica na koncu mesta, je tako prejel pismo, v katerem ga neznanci svarijo, naj pazi, kaj dela, naj se ne udeležuje dejavnosti »protisocialističnih elementov«, saj namreč o njem »vse zelo dobro vedo«. Kdo in kaj ve, ni rečeno, vendar gre za jasno namigovanje na nastop Kopeckega leta 1987, ko je na kongresu dramskih umetnikov ostro kritiziral politične in kulturne razmere v Češkoslovaški. Rude pravo, ki njegovo pismo objavlja, istočasno pravi, da so novinarji tega glasila prejeli pisma in telefonske grožnje prav nasprotne narave: neznanci namreč grozijo oblastem, da bodo vrgli na policijske avtomobile ročne bombe, če bo policija še nastopila tako grobo proti demonstrantom. Novinarjem Rude prava so tudi zagrozili, da bodo končali na vislicah. Politično vzdušje v ČSSR kot vidimo res ni idilično. Kučan za politično odpiranje družbe LJUBLJANA — Predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan je včeraj nagovoril nekdanje borce štirinajste divizije, znane po vojnem pohodu z Dolenjske na Štajersko, nekdanje partizane, ki so se zbrali v Domu Jugoslovanske ljudske armade. O nedavno zaključeni seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je dejal: »Ni dvoma, da je ponovno dovolj obremenila ugled ZKJ in zaupanje vanjo. Ni prinesla potrebnega in želenega olajšanja ter ohrabritve, pričakovanih po obetavnem prvem javnem nastopu mandatarja za sestavo novega zveznega izvršnega sveta. CK Jugoslavije, ki vsaj načeloma podpira reforme, tržno ekonomijo in odpiranje v svet, mandatarjeve usmeritve žal ni izrecno podprl. Že dolgo je očitno, da je družbena kriza globoka,- po tej seji, ki jo je javnost doživljala kot nekakšno idejno slačenje partijsko razdeljene Jugoslavije, pa je postalo očitno, da je kriza najglobja prav v Zvezi komunistov.« Jasno se je zavzel za politično odpiranje družbe: »Če hočemo biti moderna družba, potem moramo svoj razvoj utemeljevati v razvojnih tendencah razvitega sveta, moramo si visoko postavljati ambicije. In prav to nas mora kot posameznike in kot družbo mobilizirati. Ni nobenega pravega in objektivno utemeljenega razloga, da živimo v vse večjem siromaštvu, z vse manj obetavno perspektivo in vse dlje od Evrope.« Ne le navzven, tudi navznoter: »V tej fazi družbenega razvoja je politični pluralizem nujnost in dejstvo,« je rekel in kasneje začeto misel nadaljeval: »Zdavnaj že so minili časi, ko je vse naše skupne probleme zmogla reševati partija, ki je vse videla, vse vedela, o vsem razsojala, vse dovoljevala in o vsem odločala. Kdo pa bo verjel v projekt obnove socializma, če mislimo, da se bo življenje odvijalo samo po naših željah? Vedno več naprednega se bo tako dogajalo mimo in izven Zveze komunistov, pa tudi mimo in izven Socialistične zveze delovnega ljudstva. Z zavzemanjem za politični pluralizem se nikakor ne odrekamo svoji družbeni vlogi, toda uresničiti jo je mogoče le preko demokracije v političnem sistemu, v konkurenci idej in konkretnih projektih družbene akcije. Želimo, da bi vse to bilo znotraj socialistične usmeritve in zavzemali se bomo za to.« Ni obšel niti krivde komunistov za jugoslovansko krizo: »Prav reforma ZK je temeljni problem družbene reforme v celoti. Kajti seja je pokazala, da je ZK z globoko krizo, ki jo preživlja, eden temeljnih generatorjev jugoslovanske družbene krize. Prevladalo je stališče, da kriza v ZK ne sme ovirati normalnega delovanja legalnih in legitimnih institucij sistema, niti v Sloveniji niti v Jugoslaviji. Zato smo za odmiranje državne partije in partijske države. Država mora končno začeti delovati neodvisno od tega, kar se dogaja znotraj ZK; postati mora last vseh državljanov, biti pod njihovim nadzorom in ne sila nad njimi.« DEJAN VERČIČ General Rodriguez je že prisegel General Andres Rodriguez ASUNCION — Kaže, da se je krvavi državni udar v Paragvaju le zaključil. Terjal je sicer približno 200 smrtnih žrtev, predvsem med vojaki, pomeni pa, in to je edino, kar je gotovo, da je konec 35-letne diktature Alfreda Stroessnerja. O usodi dolgoletnega sa- modržca se za sedaj ve bolj malo. Nekateri pravijo, da je v Čilu, drugi, da je v Miamiju na Floridi, tretji pa, da je v nekem paragvajskem oporišču in da je zelo bolan, kar je sicer res, ker je bolehal za neko skrajno skrivnostno bolezen še preden ga je general Rodriguez, ki je včeraj prisegel, potem ko se je sam proglasil za predsednika, odstavil in izgnal. V Paragvaju pa medtem padajo glave najožjih Stroessnerjevih sodelavcev. Mreža poznanstev in prijateljstev, ki jo je dosedanji diktator stkal v 35 letih se podira, v javnost pa prihajajo dogodki in nečedna dejanja, na katerih je slonel njegov skorumpirani režim. V tujini menda še nihče ni tako ali drugače ocenil prevzem oblasti generala Rodrigueza. Vsi se strinjajo, da je Stroessnerjev padec pozitivno dejanje, kako bo vnaprej, pa bo treba še videti in oceniti dejanja novega voditelja. Edini, ki je tvegal oceno, je bil namestnik škofa v Asuncionu msgr. Cuguejo, ki je, sicer ob uradnem molku Vatikana, dejal, da se je v Paragvaju začela dolga pot demokracije, kar njegove prebivalce navdaja z upanjem. Molk tudi v VVashingtonu, kjer novi predsednik Bush čaka na razvoj dogodkov, preden se izreče. Golf Manhattan: prav res nekaj posebnega »Hello New York«: resnično izreden natečaj dinCSDnti trst — ul. rosandra 2 (vogal ul. flavia) — tel. 281444 Na cesto so postavili že 10 milijonov vozil, Golf se ima zato za nekaj posebnega... ... s posebnimi prodajnimi pogoji... CONCESSIONARI AUTO Dl TRIESTE VOLKSWAGEN je vreden zaupanja ČLAN ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV V Vidmu odprli sejem Agriest Mannino: Vlada skrbi za razvoj kmetijstva VIDEM — Minister za kmetijstvo Calogero Mannino je včeraj dopoldne v Vidmu odprl sejem kmetijskih strojev in proizvodov za kmetijstvo Agriest 89. Na sejmu, ki ga letos prirejajo že štiriindvajsetič, razstavlja 222 raz-stavljalcev, ki zastopajo 730 podjetij. Polovica razstavljalcev je iz Furlanije-Julijske krajine, nekateri so iz drugih V torek seja deželnega sveta TRST — V torek se bo spet sestal deželni svet. Na dnevnem redu seje je razprava o delovni skupnosti Alpe-Jadran. Uvod v razpravo je bilo poročilo, s katerim je predsednik Biasutti naredil obračun desetletnega dela in nakazal smernice za razvoj nadal-njega sodelovanja. Po Biasuttije-vem poročilu so prekinili razpravo, da bi svet lahko razčlenil in sprejel štiri nujne zakonske osnutke. Kot uvod v torkovo sejo pa bodo odborniki Mario Brancati, Gianfranco Carbone in Ferruccio Saro odgovorili na vrsto svetovalskih vprašanj. italijanskih dežel, veliko pa je tudi razstavljalcev iz Slovenije in Koroške. V svojem otvoritvenem govoru je minister Mannino poudaril »napore vlade, dežel in tudi Evropske skupnosti v podporo kmetijstvu«. Rezultati so po ministrovih besedah pozitivni, saj Italija uvaža manj živil in tudi izvoz v države - članice skupnosti in ne - se je okrepil. Zato je minister pozval kmetovalce, naj skrbijo za strokovno izpopolnjevanje in kakovost pridelkov, naj bodo prožni in naj se ukvarjajo predvsem s kulturami z veliko dodatno vrednostjo. Mannino je zaključil z zagotovilom kmetovalcem, da bo vlada skrbela za sektor, saj »kmetijstvo ne bo nikoli prepuščeno samo sebi tudi zaradi kulturnih in družbenih razlogov«. Obenem je minister pohvali kmetijsko proizvodnjo v Furlaniji-Julijski krajini, saj je »ta dežela postala simbol sodobnega kmetijstva v Italiji«. ' Deželni odbornik za kmetijstvo Vi-nicio Turello pa je v svojem govoru poudaril zavzetost deželne uprave za ta sektor, obenem pa je omenil tudi pozornost, s katero uprava spremlja resor kmetijskih posojil. Predsednik videmske sejemske ustanove Bruno Damiani pa je omenil, da kmetijstvo preživlja sedaj kočljiv trenutek, saj postopno prehaja od sistema protekcionizma v konkurenco na evropskem trgu. Zato pa je potrebno, je podčrtal Bruno Damiani, da so pravila igre jasna in pravična, na državni in deželni ravni pa so nujni smotrni razvojni načrti. Sejem bo odprt do 12. februarja. Na sporedu je tudi vrsta strokovnih srečanj. Prvi dve srečanji bosta že jutri, ko bodo razpravljali o čebelarstvu in o aktualnosti družinskega kmetijskega podjetja. Na sliki: Minister za kmetijstvo Calogero Mannino med včerajšnjo otvoritveno slovesnostjo. Pri delu za podvojitev tabeljske železnice Skala ubila rudarja VIDEM — Podvojitev tabeljske železnice je zahtevala novi žrtvi. Pri delu v predoru štev. 7 se je včeraj ponoči s stropa okrušila skala, ki je ubila enega rudarja, enega pa hudo ranila. V nesreči je umrl 57-letni rudar Girola-mo Pirchi iz Cosenze, 24-letni Ettore Maletta, prav tako iz Cosenze, pa je bil ob levo nogo. Po prvih izsledkih preiskave se je nesreča pripetila v kraju Boscoverde pri Trbižu in sicer v predoru štev. 7, ki ga kopljejo v okviru del za podvojitev tabeljske železnice. Pirchi in Maletta sta bila v nočnem turnusu in sta kopala v predoru, ko se je od stropa okrušila skala, ki je padla na Pirchija, ki je bil pri priči mrtev, Malettiju pa je skoraj odneslo levo nogo. Nesrečneža so nemudoma odpeljali v bolnico v Humin, kjer so mu zdravniki skušali rešiti nogo. Njihovo prizadevanje je bilo zaman, zato so se morali odločiti za amputacijo. Po plazu, ki je v začetku januarja zgrmel v sotesko Prizadevanja za ohranitev partizanske bolnice Franja IDRIJA — Legendarna partizanska bolnica Franja je ogrožena. Prizadevni delavci z Idrijskega so sicer z večdnevnim vztrajnim delom odstranili najhujšo trenutno nevarnost - možnost, da bi ob večjih padavinah voda zalila sotesko Pasice - potrebno pa bo še veliko sanacijsko delo, če bodo bolnico kot del sojevr-stne kulturne dediščine in humanosti partizanskega gibanja hoteli ohraniti bodočim rodovom. Podrobno sliko o sedanjem stanju bolnice Franje so v petek dali predstavniki predsedstva RK SZDL Slovenije in zastopniki idrijske občinske uprave na srečanju, ki je bilo na sedežu Slovenske kulturno-gospo-darske zveze v Trstu. Ob tej priložnosti so gostje iz Slovenije obnovili januarske dogodke, ko se je v noči od 7. na 8. januar utrgal plaz in zasul sotesko Pasice. Kamenje je hudo poškodovalo mostičke, ki so omogočali dostop do bolnice, tri barake in na novo zgrajeni kiosk z okrepčevalnico in električno centralo. Ob ugotovitvi škode so zainteresirani idrijski dejavniki ukrepali hitro in učinkovito. Idrijski alpinisti so ob pomoči ljubljanske gorske reševalne službe v nekaj dneh odstranili ves premični inventar, soško gozdno gospodarstvo pa je z desetimi dnevi trdega dela s posebno skleparsko lopato, ki so jo upravljali z vitlom, znižalo za približno deset metrov višino nasutega kupa materiala. Tako je bila zaenkrat preprečena nevarnost, da bi ob morebitnem deževju ali sneženju voda lahko zalila dolino in nepopravljivo poškodovala bolnico Franjo. Intervencijska faza je, kot kaže, zaenkrat mimo, čeprav pobočje ni utrjeno in s sten se še vedno kruši kamenje. Istočasno z intervencijsko fazo pa so začela tudi prizadevanja za ohranitev tega svojevrstnega spomenika. V Idriji je bil oblikovan operativni odbor, pri predsedstvu RK SZDL pa solidarnostni odbor, ki mu predseduje predsednik RK SZDL Jože Smole in v katerem so predstavniki številnih organizacij. V teh dneh je bila pripravljena tudi študija za sanacijo področja. Po mnenju ljubljanskega geološkega zavoda bo treba s pečin odstraniti okoli 20.000 kubičnih metrov materiala (ob katastrofi jih je v sotesko Pasice zgr- melo okoli 8.000) in dati pobočju poseben naklon, ki bi tudi v bodoče preprečil, da bi morebitni plazovi ogrozili bolnico. Nato pa bo treba obnoviti mostičke in uničene barake, obenem pa utrditi vse ostale, ki jihje plaz močno razmajal. Ce bo šlo vse po sreči, bo ob koncu leta delo končano in bolnica Franja bo spet odprta obiskovalcem. Doslej si je ta svojevrstni spomenik ogledal okoli milijon obiskovalcev, od tega 200.000 tujih. V Sloveniji je že začela solidarnostna akcija za ohranitev spomenika, v katerem se je med vojno zdravilo nad 500 partizanov, od katerih jih je bilo 82 tuje narodnosti. Nesreča, ki je prizadela bolnico Franjo je močno odjeknila tudi na vsedržavne svetu VZPI-ANPI, ki je zasedal v prejšnjih dneh v Liguriji. Predstavniki borčevske organizacije so v nekaj urah zbrali na 8 milijonov lir solidarnostnega prispevka, ki ga je deželno predstavništvo VZPI-ANPI v petek dopoldne izročilo ZZB v Tolminu. Na sliki: notranjost barake v Franji pred usodnim plazom. «* Znaten razvoj industrijske cone v Špetru ČEDAD — Špeterska industrijska cona se razvija. Doslej je v podjetjih cone, ki so jo začeli pripravljati leta 1974, dejansko pa se je začela razvijati 1980. leta, zaposlenih 252 ljudi, v kratkem pa bodo zrasli novi obrati. Poleg obrata za rejo poskusnih kuncev Fidia ' o tem obratu so sicer precejšnje polemike ki bo zaposlil 30 ljudi, predividevajo v kratkem gradnjo obrata Ali Fruit za proizvodnjo marmelade in sadnih konzerv, ter središča za ^hiranje, konzerviranje in prodajo sadja in krajevnih kmetijskih pridelkov. ^ tem sektorju je treba zabeležiti, da je pred kratkim nastala konzorcijsjra družba Seuka, ki so jo ustanovili krajevni podjetniki in tehniki in ki ima kot glavni cilj razvoj sadjarstva in vrtnarstva. V načrtu so še druge pobude, ki bodo uresničene, ko bo odobren finančni prispevek dežele v okviru zakona ° razvoju goratih področij. V kratkem bodo dodelili tudi dela za urbanizacijo novega dela cone, špeterski župan Narinig pa je že vprašal Deželo za naknadni pripevek 320 milijonov lir za °premo cone. ■ PORDENON — Okoli dvajset diplomantov iz nerazvitih držav sledi v Pordenonu tečaju za specializacijo v tekstilni industriji. Tečaj prireja ustanova CERIT s podporo italijanskega zunanjega ministrstva. Letošnji tečaj je že osmi po vrsti. Doslej se je na Pordenonskih tečajih speciliziralo 174 diplomantov iz 36 držav. Na tečaju Pripravljajo predvsem tiste kadre, ki bodo imeli v svojih državah vodilno vlogo v tekstilni industriji. Slovenski socialisti s poslanko Roberto Bredo VIDEM — S poslanko Roberto Bredo se je včeraj v Vidmu sestalo zastopstvo slovenskih socialistov. V zastopstvu, ki ga je vodila Laura Bergnagh, so bili zastopniki iz Trsta, Gorice in Videmske pokrajine. S poslanko Bredo so se pogovarjali o novih vprašanjih v zvezi z osnutkom zakona o globalni zaščiti, ki ga pravkar sestavlja rimska vlada. Kot je znano je bil o tem govor pred dnevi v pristojni komisiji senata, v torek pa bo minister Maccanico v Rimu sprejel slovensko zastopstvo. Na včerajšnjem sestanku je bil govor tudi o slovenski deželni komisiji v okviru socialistične stranke, o njenih nalogah kot tudi o nalogah drugih podobnih komisiji. Slovenski socialistični zastopniki so skupno s poslanko Bredo preučili tudi nekatera druga vprašanja. V ospredju je bil zakonski osnutek o obmejnih področjih, o katerem se je razprava zasedaj ustavila. Določila tega zakona bodo zanimala tudi slovensko prebivalstvo v obmejnih krajih FJK. Govor je bil tudi o zaščiti okolja in o vprašanjih, ki se s tem v zvezi porajajo v raznih krajih naše dežele, v zadnjem času konkretno na Goriškem. Sogovorniki so složno ugotovili, da bo treba na prihodnjem deželnem kongresu stranke temeljiteje preučiti nekatera vprašanja tudi organizacijskega značaja. Zastopstvo slovenskih socialistov bo že v kratkem podobne sestanke imelo z drugimi parlamentarci PSI in tudi z deželno vodilno strukturo stranke. AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OBVESTILO 0 PRELOŽITVI OBJAVE DATUMA IZPITOV Z odlokom odbornika organizacijskega in personalnega oddelka št. 7/pers. z dne 10. januarja 1989 je deželna uprava ponovno preložila na 1. julij 1989 objavo v Deželni uradni list urnika in sedeža pismenih izpitov za javni natečaj 10 mest koadjuvatorja na poskušnji s profesionalnim profilom administrativnega koadjuvatorja, kakor predvideva ODPO št. 475/pers. z dne 10. novembra 1986. Vzrok preložitve je sprememba v zakonodaji, ki se nanaša na potek izipitov. Sprememba pravilnika bo javljena z odlokom, ki bo objavljen v Deželnem uradnem listu 1. julija 1989. IZREDNA PRODAJA PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI Zmpolio TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741 OKRANER POHIŠTVO VELIKA STALNA RAZSTAVA POHIŠTVA DO 31. MARCA PROMOCIJSKA PRODAJA VSEGA POHIŠTVA S POPUSTI DO 50% OKRAPER POHIŠTVO PROSTORNO LASTNO PARKIRIŠČE Ul. Flavia 53 - TRST obv. občim Resno svarilo Sindikata slovenske šole Ni dovolj, če v naši šoli ostane slovenski samo jezik! V torek, 31. januarja, smo predstavniki Sindikata slovenske šole v Rimu vložili kandidatno listo predstavnikov slovenske šole za volitve v Vsedržavni šolski svet, ki bodo 2. in 3. marca letos. V ta posvetovalni organ ministrstva za šolstvo izvoli po zakonu št. 582 iz leta 1982 učno in vodstveno osebje na nemških in slovenskih šolah ter na šolah Doline Aosta po enega predstavnika. Vsedržavni šolski svet šteje skupno 74 članov. Geslo liste za slovenske šole je — kot že na preteklih volitvah — DOM. V osrednji volilni komisiji v Rimu so nas sprejeli z zanimanjem in besedo DOM takoj povezali z latinsko besedo DOMUS. Za člana Vsedržavnega šolskega sveta kandidirajo trije šolniki. To sta ravnatelja Pino Pečenko in Aldo Štefančič ter profesor Tomaž Simčič. Imena so bila predlagana na občnem zboru SSŠ sredi decembra lani in sprejeta v sporazumu z goriškim odborom SSŠ. Med obiskom na ministrstvu smo se predstavniki SSŠ pozanimali tudi za druge odprte probleme na slovenskih šolah, saj so nam aktualne informacije v Trstu težje dostopne. Najbolj pereč je problem reforme osnovne šole, kateremu sindikat pozorno sledi že dobro leto, odkar je prišel na dnevni red sedme komisije za šolstvo v poslanski zbornici. V tem času smo kot sindikat dejansko naredili vse, kar je bilo v naši moči (in še več), da bi novi zakon upošteval specifiko slovenskih šol v Italiji. Večkrat smo se obrnili na poslanko Zosovo, na podtajnika pri prosvetnem ministrtvu in predstavnika vlade v sedmi komisiji. Obrnili smo se tudi na vrsto poslancev, na samega ministra, na namestnika šefa kabineta in na konfederalne sindikate. V Trstu smo nekajkrat sklicali Šolski odbor in v njem izdelali skupne predloge za slovensko osnovno šolo. Zelo grenko pa je bilo v Rimu spoznanje, da so brez aktivne politične podpore, ki je bila obljubljena v Šolskem odboru, vsa naša prizadevanja zaman. Sedma komisija je namreč januarja zaključila z oblikovanjem besedila reforme in kot kaže ga bo ista komisija, brez razprave v zbornici tudi zakonodajno odobrila. Sprejeto besedilo v ničemer ne upošteva specifike slovenskih šol. Kvečjemu le to, da bodo o umestnosti uvajanja tujega jezika v manjšinske šole odločale krajevne uprave (!). Z izjemo hribovitih krajev bo vsaka šola bo morala imeti več kot dvajset otrok, posamezna ravnateljstva pa bodo morala šteti najmanj 50 učnih moči. O potrebnih združevanjih bo odločal šolski skrbnik sporazumno s Pokrajinskim šolskim svetom, o prilagajanju učnih načrtov pa minister, ob podpori šolskih nadzornikov, deželnega pedagoškega zavoda IRRSAE in ob upoštevanju mnenja Vsedržavnega šolskega sveta. Edina naša opora so zadnji trije organi, seveda če zapolnimo prazna mesta, predvsem nadzorniška, za katera je razpisan natečaj (rok je do 10. februarja). Na račun naših učiteljev letijo ob vsaki priložnosti in z veliko lahkoto ostre kritike, tako da večkrat izgleda, kot da so oni krivi za stanje na naših šolah. Da je naš šolski sistem zastarel in neprimeren za današnje čase ter razmere - tega se zavedamo vsi in mi sami imamo pri tem zavezane roke. Okrog 30 naših učiteljev se je pred dvema letoma odločilo za pedagoški študij ob delu in torej za obiskovanje predavanj, ki jih pripravljajo docenti ljubljanske univerze. Pedagoška akademija je medtem postala štiriletna fakulteta. Kljub vsakovrstnim težavam (zadnja je npr. s prostori: zatočišče smo končno dobili v Finžgarjevem domu na Opčinah), je velika večina vztrajala, polagala do osem izpitov na leto, obiskovala lekcije, hodila na hospitalizacije itd. Vse to poleg rednega dela na šoli. Med to večino je tudi kak učitelj osnovne šole Kette. Šola je srce naroda, slovenska šola ohranja, posreduje in "proizvaja" kulturo slovenskega naroda. Če ostane v njej slovenski edinole jezik, miselnost in ustroj pa večinska, potem je tu totalna asimilacija. Skrb za slovensko šolo je zato naloga vseh nas in še zlasti naših političnih predstavnikov. Za Sindikat Slovenske šole ŽIVKA MARC Šentjakobski osnovnošolci vabijo v slovensko šolo »Ciao, jaz sem Romina« »Ma che lingua parli?« PRIDITE VNflSO .O.TU SE BOST mudil DVA 3EZ V času, ko so v teku predvpisi v prve razrede slovenskih šol vseh stopenj, se na marsikateri šoli, še posebno na osnovnih in v otroških vrtcih sprašujejo, kako privabiti nove sošolce. Skrb za bodočnost svoje šole in naše šole sploh, so posebno čutile učiteljice na osnovni šoli Josip Ribičič pri Sv. Jakobu, kjer so se z učenci in starši domenile za povsem izvirno vabilo na vpis v slovensko šolo. Mednarodni simpozij o reformi socializma V tržaškem hotelu Savoia Excelsior bo v četrtek, petek in soboto mednarodni posvet na temo »Reforma socializma: decentralizacija, pluralizem, demokracija. Trije primeri: Madžarska, Jugoslavija, Poljska«. Šimpozija, ki ga prirejata Gramscijev inštitut Furlanije-Julijske krajine in Marksistični center Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, se bo udeležilo več kot 50 strokovnjakov in politikov iz mnogih evropskih držav. Uvodno zasedanje bo v četrtek ob 16. uri, posvečeno pa bo teoretični razpravi prof. Umberta Cerronija z rimske univerze. V petek bo tekla beseda o Madžarski in Jugoslaviji, v soboto pa o Poljski, treh državah torej, ki so v zadnjem času predmet velike pozornosti javnega mnenja. Srečanje o reformi socializma bo zaključil prof. Adolf Bibič z ljubljanske univerze. Že v sredo ob 17.30 pa bodo v prostorih istega hotela predstavili knjigo »Madžarska revolucija, Imre Nagy in levica. Federigo Argentieri se pogovarja z Miklosem Vasarhelyijem«. Predstavitve se bosta poleg avtorjev udeležila tudi profesorja Um-berto Cerroni in Pio Marconi. Deželni svetovalci KPI o štivanski papirnici V zvezi z vestjo, da namerava družba Burgos razširiti svojo dejavnost z odprtjem nove proizvodne linije in da bi novi obrat lahko zgradili v okviru štivanske papirnice, so komunistični deželni svetovalci Ugo Poli, Miloš Budin, Paolo Padovan in Renzo Travanut naslovili na deželni odbor svetovalsko vprašanje, v katerem vprašujejo, ali je deželna uprava že seznanjena s tem načrtom in če je, kako ga ocenjuje in kaj namerava storiti, da bi družba Burgos odprla novo proizvodno linijo v okviru štivanske papirnice. O možnosti razširitve proizvodne dejavnosti skupine Burgos se zadnje dni veliko govori. Za zdaj je gotovo le to, da namerava ta velika družba odpreti v Italiji novo proizvodnjo linijo z naložbo v vrednosti 400 milijard lir. Šlo naj bi za proizvodnjo patiniranega papirja s pomočjo najsodobnejše tehnologije, ki bi nudila stalno zaposlitev 150 ljudem. Po sindikalnih virih naj bi imelo pri namestitvi strojev oziroma pri gradnji nove tovarne okrog 500 ljudi za dve leti dela, poleg tega pa bi bilo treba tudi upoštevati, da bi nova industrijska dejavnost spodbudila tudi stranske dejavnosti. Vendar ostaja še odprto osnovno vprašanje, ali se bo družba Burgo sploh odločila za odprtje nove linije v Štiva-nu, glede na to, da ima svoje interese tudi v Mantovi. Rezultate odprave na Antarktiko bodo objavili v aprilu Zavarovalna družba Assicurazioni Generali je včeraj sporočila, da bodo znanstvene in tehnološke rezultate italijanske odprave na Antarktiko objavili aprila v Rimu. Tržaška zavarovalnica je namreč tako kot druge tri zavarovalnice pred njo — zavarovala ekspedicijo s polico »Ali Risk«, za vsak sektor dejavnosti posebej: za prevoz, raztovor in uskladiščenje blaga, za delovanje plovnih naprav, za vzorčenje flore in faune in za vse preostale naprave, ki služijo za suhozemsko jemanje vzorcev. Posebno zavarovalno kritje pa zadeva nepremično montažno bazo v Zalivu Nove zemlje, ki bo ostala zavarovane tudi po bližnjem odhodu članov odprave. Kot znano je odpravo z znanstvene plati v dogovoru s CNR pripravil zavod ENEA, logistično plat pa je oskrbelo osebje obrambnega ministrstva. Otroci iz nižjih razredov so pripravili in v lastni režiji posneli kaseto s tremi prikupnimi zvočnimi zapisi. Prvi je še posebno posrečen, igriv in nevsiljiv, ponazarja pa sproščen pogovor med italijanskim in slovenskim učencem. V drugem "spotu" nežen otroški glas zapoje slovensko Ringa-raja in italijanski Girotondo, v tretjem pa je uganka-vabilo za starše: »Velika hiša zazvoni, vse je živo, vse buči, na steni tabla, na njej napis: Pridi, čas je za vpis!«. Kaseto so učiteljice in otroci pripravili z namenom, .da bi jo predvajalo čimveč radijskih postaj, v prvi vrsti Radio Opčine, ki ima precejšnje število italijanskih poslušalcev. Tako se je tudi zgodilo in v teh dneh lahko večkrat na dan slišimo otroška glasova, ki takole pričenjata svoj pogovor: »Ciao, jaz sem Romina.« »Ma che lingua parli?«... Šentjakobski otroci so se tako navdušili nad pobudo, da jo stalno dopolnjujejo z novimi zamislimi. Zbrali so se v skupine in v treh italijanskih spisih opisali svojo šolo ter razvejano paleto tako šolskih kot izvenšolskih dejavnosti, odnos do »Trsta, ki je tudi njihovo mesto« in prijetne, pa tudi neprijetne izkušnje pri druženju z italijanskimi vrstniki. Tudi sestavki, ki niso prav nič retorični ali jokavi, so namenjeni italijanskim radijskim poslušalcem. Za uresničitev tretje zamisli pa so otroci vzeli v roko papir in barve ter izdelali več risanih vabil, pravzaprav so zanje to že reklamni letaki, ki vabijo v slovensko šolo. Enega od teh objavljamo tudi mi. Na pobudo rajonskega odbora za šport, zdravje kulturo in šolo Uspeh javnega zborovanja pri Sv. Ivanu Nezaupanje ljudi v inštitucije in v javno upravo je treba na žalost obravnavati kot danost teh zadnjih let, predvsem pa kot posledico kopice neizpolnjenih obljub ter neizvršenih opravil pod skupnim imenovalcem nesposobnosti upravljanja širšega in ožjega teritorija in vseh njegovih sestavnih delov. Zato ni čudno, da se je pretekli torek veliko število občanov udeležilo javne skupščine na sedežu svetoivanskega rajonskega sveta. Zborovanje je sklical novoustanovljeni rajonski odbor za šport, šolo, kulturo in zdravje, ki je nastal na pobudo skupine krajanov, ki jim je pri srcu rešitev temeljnih vozlov in pa razvoj celotnega območja, ki združuje Sv. Ivan, Pod-lonjer, Lonjer in Katinaro. V svojem uvodnem nagovoru je domačin Luciane Ferluga, ki je vodil potek skupščine, orisal razloge za nastanek odbora in njegove cilje. Pri tem je poudaril, da odbor ne namerava oteževati dela rajonskemu svetu, pač pa, nasprotno, sodelovati z njim in postati izrazno sredstvo občanov, ki so v zadregi pri navezovanju stikov z inštitucijami. V nadaljevanju svojega izvajanja se je Ferluga zaustavil ob nizu tem, ki jih bo odbor posebej obravnaval in ki gredo od varstva okolja, gradbenih dovoljenj, uporabe in gradnje športnih objektov, uporabe novega gradbenega kompleksa na mestu pivovarne Dre-her, vse tja do preureditve kompren-zorija bivše psihiatrične bolnišnice, šolskih struktur na teritoriju ter problema narkomanije in borbe proti aidsu. Aktivna udeležba več kot petdesetih krajanov potrjuje, da prebivalstvo čuti potrebo po tovrstni obliki združevanja, kakor so sami navzoči jasno in glasno povedali tudi občinskemu odborniku za urbanizem in promet Eral-du Cecchiniju, ki se je skupščine udeležil sicer kot navadni občan, vendar je v svojem posegu izjavil, da je sklicevanje tovrstnih odborov povsem odvečno in nekoristno, ko je za to pristojen rajonski svet, ki bi moral temu namenu zadoščati. Odbor bo svoje delo nadaljeval s prirejanjem drugih zborovanj, na katerih bodo posamično izpostavili najbolj pereče probleme na teritoriju. IGOR CANCIANI SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v jutri, 6. t. m., tradicionalni in priljubljeni PUSTNI PONEDELJEK Pričetek bo v Dijaškem domu v Trstu ob 20.30. Na sporedu bo med drugim ANDRO MERKU SHOVV, tekmovanje v plesu, loterija, ples za vse okuse ob zvokih pesmi 60 let in še marsikaj zanimivega. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno. Vabljeni! Športna šola Trst prireja danes, 5. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7 TRADICIONALNO OTROŠKO POSTNO RAJANJE Otroke bodo zabavali Potujoči potepači. Vabljeni! Mladinski krožek Prosek-Kontovel priredi v Kulturnem domu na Proseku PUSTNI PLES danes, 5. t. m., od 20.30 pozno v noč ter v ponedeljek, 6. t. m. Vstop samo z vabili. Vabila lahko dvignete na vseh slovenskih višjih šolah ter v prostorih Kulturnega doma na Proseku danes, 5. t. m., ob 16. do 20. ure. JVabrežinska go€lba bo ob PUSTU obiskala naslednje vasi: — danes, 5. 2.: Slivno, Cerov-Ije, Mavhinje, Prečnik, Sempolaj in Praprot — jutri, 6. 2., in torek, 7. 2.: Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino, da bomo skupaj praznovali kralja Pusta. ŠD Sokol in SKD I. Gruden sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 9. februarja, ob 19.30 v 1. sklicanju in ob 20.00 v 2. sklicanju v društvenih prostorih v Nabrežini. Dnevni red: poročila, diskusija o poročilih, volitve, razno. Pustni odbor SAZGO priredi v Športno-kulturnem centru v Zgoniku nepozabni PUSTNI ŽUR danes, 5. 2.: ples z ansamblom Štirje kovači; jutri, 6. 2.: predstavitev nove kasete in prosta zabava z ansamblom Agropop; v torek, 7. 2.: od večera do jutra ples z ansamblom Happy day ter igra Pokaži kaj imaš, Sexy-session show in nagrajevanje najgrše maske. 1. nagrada: potovanje za 2 osebi v deželo sonca in morja. KD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi v gledališču "F. Prešeren'' v Boljuncu tradicionalno PUSTOVANJE • danes, 5. 2.: od 14.30 do 18.00 tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom POMLAD • jutri, 6. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z VESELIMI GODCI; • v torek, 7. 2.: od 21.00 do 4.00 ples z ansamblom POMLAD. Poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo START««. OPČINE - Narodna ul. 160 - Tel. 213193 OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE, DA SO V TEKU SEZONSKI POPUSTI Obv. občini Kmalu predstavitev izvršilnih načrtov za Sesljanski zaliv Strokovnjaki deželnega odborništva za prostorsko načrtovanje so v prejšnjih dneh začeli preučevati urbanistično varianto občinskega regulacijskega načrta devinsko-na-brežinske občine, ki zadeva turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Varianto bosta nato vzeli v pretres deželna urbanistična komisija in novoustanovljena komisija za spomeniško varstvo in za zaščito okolja. Ta organ bo moral preveriti, ali je načrt v skladu z državnim normativom o krajinski zaščiti in s smernicami Evropske skupnosti na tem področju. Zadnja beseda o urbanistični varianti pripada vsekakor deželnemu odboru in še posebej njegovemu predsedniku Adrianu Biasuttiju, ki je pristojen za podpis ustreznega uradnega dekreta. Devinsko-nabrežinski občinski odbor bo izvršilni načrt za turistični razvoj Sesljanskega zaliva uradno predstavil v prihodnjih dneh na seji občinske gradbene komisije. S takim postopanjem pa se ne strinja komunistična svetovalska skupina, ki je mnenja, da bi morala občinska uprava počakati, da varianto prej odobri deželna uprava in šele nato predstaviti izvršilne projekte pristojnim občinskim telesom. Komunisti so s tem v zvezi tudi pozvali deželno vlado, naj podrobno pregleda vse ugovore, ki jih je devinsko-nabrežinski občinski svet zavrnil, še posebno pa tiste, ki zadevajo zaščito naravnega okolja in vlogo javne ustanove v Sesljanskem zalivu. Družba Finsepol, ki je lastnik zaliva, ,pa napoveduje obisk arhitekta Renza Piana, ki je izdelal idejni projekt za turistični razvoj tega izrednega območja in je tudi vodil skupino strokovnjakov, ki je izdelala podrobnostni in izvršilni plan za ta pomembni projekt. Arhitekt Piano se bo prihodnjo soboto na sedežu Letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu srečal z domačim prebivalstvom, kateremu bo podrobno obrazložil vse načrte. Zasedal je pokrajinski svet Slovenska skupnost pripravlja kongres Pretekli četrtek, 2. februarja, je zasedal tržaški pokrajinski svet Slovenske skupnosti z dnevnim redom, ki je predvideval poročila o krajevnem političnem položaju, o pripravah na pokrajinski in na sekcijske kongrese in o gradbenem načrtu za Sesljanski zaliv. Poročilo o političnem položaju, ki od blizu zadeva slovensko stranko, je podal politični tajnik Harej. Obravnaval je odnose Slovenske skupnosti z ostalimi strankami, predvsem stike s Krščansko demokracijo in s Socialistično stranko, ki je - sklicujoč se na neizvedeno zamenjavo župana v Nabrežini — postavila veto na vstop Slovenske skupnosti v večino, tako da Slovenska skupnost ni sodelovala pri izdelavi programa nove večine, ni prišla več v odbor na tržaški Občini in Pokrajini in — če se položaj ne spremeni — tudi ne bo zastopana v pomembnih ustanovah, kakršne so Krajevna zdravstvena enota, Center za znanstvene raziskave, pokrajinski nadzorni odbor, ACT in druge. Harej se je v poročilu osredotočil na potek srečanja med Slovensko skupnostjo, KD in PSI, do katerega je prišlo v torek, 31. januarja, in se bo nadaljevalo v sredo, 8. februarja. Pri drugi točki dnevnega reda je svet Slovenske skupnosti potrdil predlog izvršnega odbora stranke, da bo pokrajinski kongres stranke v soboto, 11. marca, v Športno-kulturnem središču v Zgoniku. Do tega dne morajo vse strankine sekcije izvesti svoje kongrese s pripravo delovnega programa in z izvolitvijo političnega tajnika in odbora ter delegatov za pokrajinski kongres. Poročilo o načrtu za Sesljanski zaliv je podal politični tajnik za devinsko-nabrežinsko občino Antek Terčon. Načrt za gradnje in sistematizacijo Sesljanskega zaliva buri politične, gospodarske in družbene kroge, kar se zadnje čase pogosto odraža v javnih občilih. O tem važnem in delikatnem vprašanju se je v svetu Slovenske skupnosti začela razprava, ki se bo nadaljevala prihodnji četrtek, 9. februarja. Problem bodo nato še poglobile pristojne strokovne komisije Slovenske skupnosti. Pokrajina za rešitev problema odlagališč Na pobudo kolegija tržaških gradbenikov, ki deluje v okviru Združenja industrijcev, je pokrajinska uprava včeraj sklicala srečanje, ki so se ga udeležili predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, odbornik za okolje Giovanni Cervesi, predstavniki gradbenikov Savino, Parovel in Millevoi, predstavniki sindikalnih organizacij CGIL Kneip, CISL Comuzzi in Chiandotto ter UIL Brumat in zastopnika Združenja obrtnikov Ret in Rosso. Tema srečanja je bila izredno aktualna in pereča: kako rešiti problem odlagališč in uničevanja trdih odpadkov. Crozzoli je poudaril, da se namerava tržaška pokrajinska uprava v okviru svojih pristojnosti lotiti problema z vso resnostjo in v dogovoru z vsemi občinskimi upravami. Za njim je odbornik Cervesi pojasnil pristojnosti občin in Pokrajine ter orisal načrt, ki predvideva tri faze. V prvi in najbolj kratkoročni naj bi občinske uprave ugotovile jame in območja, kjer naj bi odlagali trde odpadke, vendar ob predvidevanju, da se po uporabi območje bonificira. Druga in tretja faza sta srednje in dolgoročni, predvidevata pa tako imenovano obmorsko rešitev odlaganja odpadkov. Ta rešitev naj bi bila dokončna, vključiti pa mora vse potrebne oblike zaščite okolja in reciklaže odpadnih snovi. Crozzoli je nadalje spomnil, da je Pokrajina dala občinam deset dni časa za evidentiranje odlagališč, smernice za takojšnjo in načrtno rešitev tega Na Pokrajini načrtujejo Kraški park Kot smo svoj čas že poročali, je tržaška pokrajinska uprava prevzela nalogo, da izdela načrt za Kraški park, ki bo zajemal dobršen del. pokrajine, delno pa bo segal tudi v goriško. Izdelava tega načrta bo stala celih 1,5 milijarde lir, finančno pa jo bo omogočila deželna uprava. Računajo, da ga bodo izdelovali približno štiri leta. Tako dolg čas naj bi bil potreben tudi zato, ker bi se morale o načrtu izreči vse pristojne občinske uprave. O načrtovanju Kraškega parka je bil v teh dneh govor na srečanju na sedežu Pokrajine v palači Galatti. Predsednik Crozzoli je ob tej priložnosti podčrtal, da park predstavlja eno izmed bistvenih programskih točk za pokrajinsko upravo v tej mandatni dobi, in poudaril potrebo, da bi njegovo načrtovanje upoštevalo bodisi znanstvene bodisi politične aspekte. Odbornik za okolje Cervesi je poudaril, da gre za pomembno in zahtevno delo in omenil možnost, da bi park bil državen. Odbornik za javna dela Berni je dejal, da bi park moral predvidevati aktivno zaščito Krasa in ne uvajati samo razne omejitve. Poleg tega je omenil tudi potrebo, da bi pri načrtovanju Kraškega parka in potem pri njegovem uresničevanju sodelovali tudi s sosednjo Jugoslavijo. Za načrtovanje Kraškega parka bo pokrajinska uprava za določen čas zaposlila nekaj strokovnjakov, med oblikovanjem načrta pa se bo redno posvetovala z izvedenci. Poslopje je last znane družbe Tripcovich Požar v palači nad Tergesteom Vabimo te na PUSTNI PLES v torek, 7. t. m., od 20.30 do 2. ure Domska skupnost slovenskega dijaškega doma S. Kosovel - Trst. KD F. Venturini priredi PUSTOVANJE v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro v torek, 7. t. m., ob 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE In od 20. do 1. ure PUSTNI PLES Igra ansambel Taims. V tretjem nadstropju stare in veličastne palače v srcu mesta, ki je last družbe Tripcovich, je včeraj nekaj pred 9. uro izbruhnil požar, ki je povzročil nekaj sto milijonov lir gmotne škode. Poslopje poznajo vsi Tržačani, saj je v njegovem pritličju elegantna Pasaža Tergesteo, kjer se zbira tržaška meščanska mladina. Plameni so resno poškodovali stanovanje v tretjem nadstropju, načeli so strop, dosegli podstrešje in se nato "povzpeli" na streho, fasada poslopja pa je ostala nepoškodovana. Preden pa je gasilcem uspelo pogasiti ognjene zublje, je rdeči petelin že uničil štiri kvadratne metre strehe. Ogenj v stanovanju, kjer ima sedež družba Silea, je po vsej verjetnosti tlel vso noč. Najprej so se plameni začeli plaziti po lesenem podu in se nato lotili sten. Dim je prvi zavohal eden od uslužbencev, ki je zaposlen v bližnjem poslopju. Ko je pozorneje pogledal, je opazil, da se kadi na strehi in je poklical gasilce. Še pred njihovim prihodom pa so ognjeni zublji uničili tri prostore ogromnega stanovanja, ki skupno merijo približno 50 kvadratnih metrov. Stanovanje je bilo na srečo prazno, saj so ga šele pred kratim začeli obnavljati. Delavci gradbenega podjetja COREMA so se takoj po končanem požaru spet lotili preureditve-nih del. Najprej je bilo treba seveda odstraniti vse počrnele in zoglenele strukture, nato pa bo treba poškodovane zidove in strop nanovo zgraditi. Kakih 20 gasilcev je po štirih urah napornega dela. končno ukrotilo plamene. Reševalci so morali biti pri delu zelo previdni in niso smeli uporabljati veliko vode, da ne bi poškodovali občutljivih videoterminalov v drugem nadstropju. V spodnjem stanovanju ima namreč sedež družba Iccu Container, ki razpolaga s številnimi računalniki. Kljub temu da so skušali gasilci uporabiti čim manj vode, pa so se v spodnjem stanovanju pojavili veliki mokri madeži. Uslužbenci družbe so morali zato izklopiti kompjuterje in jih prekriti s plastiko. Vzrokov požara trenutno še ni bilo mogoče ugotoviti. Gasilci vsekakor izključujejo, da bi prišlo do kratkega stika. Možno je sicer, da je požar povzročil zamašen dimnik. Vsekakor pa ne kaže zanemariti domneve o naklepnem požigu, posebno še, ker je bilo okno nad zidarskim odrom odprto. Pogorišče so včeraj skrbno pregledali tudi agenti znanstvene policije, da bi odkrili kak znak, ki bi razjasnil vzrok požara. Na sliki (foto Magajna) gasilci med delom v poškodovanem stanovanju. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo zaradi notanjih popravil zaprta v torek, 7. t. m. Ranjenega Biloslava včeraj pripeljali iz Indije v Mlan Težko ranjenega novinarja Fausta Biloslava so včeraj iz New Delhija pripeljali z letalom v Milan, kjer so ga že v dopoldanskih urah sprejeli v bolnišnici Policlinico. Kot znano, je bil tržaški novinar žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila 24. januarja pred županstvom glavnega afganistanskega mesta Kabula. Povozil ga je vojaški kamion in mu na petih mestih prelomil medenico ter mu povzročil tudi druge notranje poškodbe. Biloslava je v Kabulu operirala ekipa angleških zdravnikov, ker pa je bolnišnica slabo opremljena, so ranjenca nekaj dni po nesreči odpeljali v New Delhi, kjer so ga ponovno operirali. Včeraj pa se je zdravstveno stanje Biloslava toliko izboljšalo, da so ga lahko prepeljali v Italijo. Tržaški fotoreporter ni več v smrtni nevarnosti. Zdravniki milanskega Policlinica ga bodo morali ponovno operirati. Bi-loslavo je povsem pri zavesti in je energično odgovarjal na vprašanja. Mladi novinar agencije Albatross se je hotel vrniti v Kabul kljub slabim izkušnjam, ki jih je doživel v tem mestu. Ko je lani ilegalno vstopil v Afganistan, da bi snemal vojne prizore, so ga aretirali in obsodili na 7 let zapora zaradi vohunstva v korist tuje velesile. Po posredovanju italijanskega zunanjega ministrstva pa so ga po približno 6 mesecih izpustili na svobodo. Opečen tudi oče, ki je priskočil na pomoč Plamen bruhnil iz peči in hudo opekel dečka Na oddelek za hude opekline videmske bolnišnice so včeraj pripeljali komaj 3 leta starega Giulia Vi-dalija in njegovega 28-letnega očeta Alessandra od Banov 28. Otrokovo življenje je v nevarnosti. Ogenj ga je hudo oplazil in mu povzročil opekline druge in tretje stopnje po obrazu, prsih, hrbtu in rokah. Zdravniki so si strogo pridržali prognozo. Obstaja nevarnost, da mu bodo na koži za vse življenje ostale brazgotine. Otrokov oče Alessandro Vidah pa je zadobil opekline druge in tretje stopnje po rokah in bo predvidoma okreval v mesecu dni. Nesreča se je pripetila včeraj dopoldne okrog 11. ure v Devinu, kjer stanujejo sorodniki Vidalijevih. Mlada družina je imela navado pri njih prebiti konec tedna. Kako je prišlo do nesreče, ni povsem jasno. Reševalci Rdečega križa iz Tržiča so povedali, da se je zgodilo med prižiganjem peči. Zdi se, da se je gospe Vidah pri tem prevrnila steklenička alkohola. Ko je vnetljiva tekočina prišla v stik z ognjem, je iz peči bruhnil silen plamen, ki je v trenutku vnel otrokove obleke. Mah Giu-lio je namreč stal prav blizu peči. Otrok je začel kričati od strahu in bolečin. Mama, ki je videla svojega sinčka v plamenih, ni vedela, kaj naj stori, da bi mu pomagala. Krike na pomoč pa je zaslišal tudi oče. Pritekel je do sinčka in ga skušal rešiti iz ognjenega objema, pri tem pa si je tudi sam opekel roke. Na poziv obupane družine je v Devin kmalu prispel rešilec Rdečega križa in Tržiča. Ranjencema je prvo pomoč nudila dežurna zdravnica Vecchiettijeva, ki je otroku vsaj nekoliko olajšala neznosne bolečine. Zdravnica je takoj ugotovila, da je življenje malega Gluha v nevarnosti. Očeta in sinčka niso sprejeli v tržiško bolnico, ker tam niso opremljeni za zdravljenje takšnih primerov, pač pa so ju takoj odpeljali proti Vidmu. V tamkajšnjem centru za hude opekline so namreč specializirani za takšne poškodbe in tudi za presajanje kože. Zdravniki videmske bolnišnice včeraj niso hoteli povedati kaj več o zdravstvenem stanju malčka. Do pozne večerne ure pa se vsekakor ni spremenilo. Ko so izvedeli, kaj se je zgodilo, so v Videm prispeli tudi bližnji sorodniki mlade družine. V bolnici je bila tudi otrokova babica, s katero smo za trenutek govorih po telefonu. Bila je zelo pretresena. Rekla je samo, da sploh ne ve, kako je prišlo do nesreče, potem pa je prekinila pogovor, ker je hotela spet pogledati, kako je z otrokom. hudega problema pa bo Pokrajina — dosledno s svojimi pristojnostmi — oblikovala tudi v primeru da občine svoje naloge ne bi opravile. V razpravi na srečanju je bilo med drugim izraženo tudi priznanje za hitrost, s katero se je Pokrajina odzvala na poziv za rešitev perečega problema odlaganja in uničevanja odpadkov, ki hudo negativno vpliva na načrtovanje in potek gradbenih del. S tem v zvezi so gradbeniki tudi predlagali ureditev začasnih skladišč za odpadke, ki bi jih odstranili takoj, ko bi bilo to mogoče. Sindikalni predstavniki pa so pokrajinskim upraviteljem prenesli zahtevo delavcev, naj se problem odpadkov rešuje usklajeno, da bi se tako izognili morebitnim špekulacijam in oškodovanju naravnega okolja. t Dne 4. t. m. nas je zapustila naša draga mama, nona in pra-nona Pina Canciani vd. Taucer Pogreb bo v torek, 7. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Rojan in nato na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči sinova in hči z družinami, sestra, vnuki in pravnuki Trst, 5. februarja 1989 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega Ivana Guština Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, nosilcem krste, darovalcem cvetja, partizanski zvezi, Godbenemu društvu Prosek, kolegom podjetja ACEGA ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Veliki Repen, 5. februarja 1989 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Ljube Družine por. Sancin Posebna zahvala g. župniku Miklavcu, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja, pevcem ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Zabrežec, Boljunec, Lonjer, Ljubljana, 5. februarja 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ivana Štoke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala nosilcem krste, cerkvenemu pevskemu zboru s Proseka, pevskemu zboru V. Mirk in darovalcem cvetja. SVOJCI Prosek, 5. februarja 1989 ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu prišli poslovit od našega predra-gega Svetkota Žagarja ga pospremili na kraj poslednjega domovanja in nam izrazili svoje toplo sožalje. Najlepša hvala domačemu župniku g. Marjanu Živcu za pogrebni obred, cerkvenim pevkam, Mirotu Križman-čiču - Jurjevemu za občutene poslovilne besede, nosilcem krste, sveč in vencev ter darovalcem cvetja in prispevkov v dobre namene. Njegovi dragi Bazovica, 5. februarja 1989_ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton P. Čehov STRIČEK VANJA Režija Dušan Jovanovič V četrtek, 9. t. m., ob 11. uri in 20. uri — v petek, 10. t. m., ob 18. uri Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Režija Žarko Petan V soboto, 11. t. m., ob 20.30 — v torek, 14. t. m., ob 20.30 Ivan Cankar LEPA VIDA Režija Meta Hočevar V nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri ABONMA RED G - Druga nedelja SD Polet vabi na tradicionalni PUSTNI PLES z večerjo, ki bo v torek, 7. t. m„ ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Igral bo ansambel MISEL, Vabila so na razpolago pri odbornikih Poleta, na kotalkališču in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Slovenski Dijaški dom S. Kosovel vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 7. t. m., od 15. do 17.30 v domskih prostorih. Čaka vas bogata loterija in obilo zabave. „ , Pridite! gledališča kino VERDI Danes ob 16. uri izredna predstava izven abonmaja Puccinijeve MADAME BUTTERFLV. Dirigent Maurizio Arena, režiser Stefano Vizioli. V sredo, 8. t. m., ob 20. uri (red E) bo na sporedu ponovitev baletne predstave LA MAGIA Dl NINO ROTA. Koreograf Gino Landi. Ponovitve bodo 9., 10., 11. in 12. februarja. Vodstvo gledališča sporoča, da vsem, ki so vpisani v razne baletne šole bo nudila 30-odst. popust in 20-odst. popust za vse abonente raznih gledališč. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 Od 17. do 19. februarja gledališka skupina iz Rima bo predstavila GALILE-OVO ŽIVLJENJE Bertolta Brechta. Nastopa Pino Micol. Režija Maurizio Scapar-ro. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Še danes ob 16.30 bo na sporedu ponovitev Shafferjevega dela DVOBOJ. Režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Renato De Carmine in Gi-ancarlo Zanetti. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Matjaž HMELJAK - kompju-terska grafika in video. V galeriji Cartesius bodo danes, 4. t. m., ob 18. uri odprli razstavo tržaškega slikarja Maurizia CHIOZZE. Razstava bo trajala do 16. februarja. V galeriji Tommaseo - Trg S. Benco 4 - je še danes, 5. t. m., na ogled razstava MARIA PALLIJA. V galeriji Torbandena bo do 6. februarja razstavljal svoja dela slikar Fulvio GIANNINI. V galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja svoja dela do 10. februarja slikarka Gian-na MARINI. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis; i. E, Murphy, A. Hall. CAPITOL - 16.30, 21.30 Red e Toby ne-miciamici, ris., ZDA 1981, 83'; r. Art Spenser. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Bagdag Cafe, ZRN 1987, r. Percy Adlon; i. Ma-rianne Sagebrecht, Jack Palance. ALCIONE - 16.00, 22.00 Frantic, krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski; i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley. RADIO - 15.30, 21.30 Tutto., amore mio, pom., □□; JUTRI, Raffinati piaceri bolognesi, □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ 6. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE Ricmanje, 12. februarja 1989 ob 18. uri Nastopajo: oktet S. Gregorčič - Kobarid, dekliški oktet Tolmin - Tolmin, oktet F. Bevk - Opalež, oktet Javor - Pivka, oktet Vrtnica - Nova Gorica, oktet Škofije - Škofije, ženska skupina Sovodenjska dekleta - Šovodnje ob Soči, Tolminski oktet - Tolmin, Tržaški oktet - Trst, pevska skupina Števerjan - Števerjan. izleti šolske vesti KRUT prireja 18. februarja za člane in prijatelje, ljubitelje cvetja, izlet v Padovo na razstavo cvetja "FLORMART". Informacije in vpisovanje na sedežu krožka od jutri, 6. februarja, od 9. ure dalje. PD Kolonkovec priredi v nedeljo, 19. t. m., izlet v Padovo na razstavo cvetja. Vpisovanja na tel. št. 812281. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 6. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert ZBORA MADIGAL iz Bukarešte. razna obvestila ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce di nome VVanda, kom., VB 1988, r. Charles Crichton; i. John Cleese, Jamie Lee Curtis. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Moonwalker, glasb., r. C. Chives, J. Kramer; i. Michael Jackson, S. Lennon. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 L'-orso, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack Wallace. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Homeboy, dram., r. M. Seresin; i. M. Rourke, D. Feuer. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 II tempo delle mele IIL, kom., Fr. 1988, r. C. Pinoteau; i. S. Marceau. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre poiacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 II frullo del passero, r. Gianfranco Mingozzi; i. Ornella Muti, Philippe Noiret, □ GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cocktail, r. Roger Donaldson; i. Tom Cruise, Brayn Brown. MIGNON - 15.00, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. EDEN - 15.30, 22.10 Animale da letto, porn., □□ KD Slovan - Padriče prireja ciklus predavanj z diapozitivi na temo NEGA IN GOJENJE SOBNIH RASTLIN. Predavateljica Wilma Colja. Prvo predavanje bo v petek, 10. februarja, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Prijave na tel. št. 226286 ali 226752. Vabljeni! Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, razpisuje ob dnevu slovenske kulture LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ. Tema, tehnika in literarna zvrst so proste. Izdelke lahko izročite do vključno 9. t. m. referentom: za šolo F. Prešeren -Elizabeti Cijak (III. klasični licej), za šolo Ž. Zois - Katji Volpi (V. b), za šolo A. M. Slomšek - Ani Lokatos (IV. a), za zavod J. Stefan - Miranu Pisaniju (IV. RTV) ali prispevke pošljite na naš naslov. čestitke Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svoji redni članici DORI MORGAN ob jutrišnjem rojstnem dnevu in ji želi še na mnoga leta. Naš vojak KRISTJAN je dopolnil 20 let. Da bi se v vojaški suknji dobro počutil in da bi se mu izpolnile vse skrite želje mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Ob rojstvu prvorojenčka MANUELA čestitajo profesorici Mariji Špacapan ravnatelj, učno in neučno osebje DTTZ Ž. Zois. Danes praznuje 94. rojstni dan AMALIJA CASTELLANI. Vse najboljše ji želita sinova August in Egidio z družinama. Včeraj je praznoval 60 let RUGGE-RO FERLUGA iz Opčin. Obilo sreče v življenju mu želi družina Vogrič. Na Krasu si bosta danes obljubila pustno zvestobo BERTA iz Šempolaja in HELENU od Bajte. Da bi jima bil današnji dan v krogu njihovih najdražjih posut z veseljem, zadovoljstvom in srečo, jutrišnji pa z zdravjem, jima iz srca želijo kraški pustolovci. V Križu slavi danes 80-letnico GABRIJELA VUK - SEDMAK Iskreno ji čestitajo in ji kličejo še na mnoga zdrava leta vsi njeni Danes praznuje ALEX SMOTLAK 18. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo mama, oče in sestra včeraj - danes Danes, NEDELJA, 5. februarja 1989 MALINA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 - Dolžina dneva 9.56 - Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 16.11. Jutri, PONEDELJEK, 6. februarja 1989 LJUBO PLIMOVANJE DANES: ob 2.56 najnižja -16 cm, ob 8.34 najvišja 46 cm, ob 15.17 najnižja -67 cm, ob 21.54 najvišja 45 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.32 najnižja -23 cm, ob 9.12 najvišja 48 cm, ob 15.47 najnižja -68 cm, ob 22.21 najvišja 50 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje, zračni tlak 1033,2 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo ,oto kino TRST Ul Mo, optika 6VJ3-J6/ oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Pippan, Denis Bordin, Sara Pettirosso, Antilena Ni-colizas, Irene Sualdin, Giulio Frangini, Mattia Štolfa, Rolando Balbi, Luna Ba-doglio. UMRLI SO: 67-letni Emilio Zaffarana, 55-letna Rosina Seffin, 79-letni Aldo Pahor, 52-letna Nadia Bonini, 94-letna Gi-sella Torre, 75-letni Pietro Cioccolanti, 82-letna Luigia Dragovina, 89-letni Mer-cede Grubissa, 96-letna Irma Muley, 79-letna Marcella Tian, 82-letna lolanda Fragiacomo. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 5. februarja 1989 Dnevna služba — od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (MILJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. februarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delPOrolo-gio 6. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 40 87 70 46 3 CAGLIARI 29 55 17 75 2 FIRENCE 74 18 53 47 79 GENOVA 45 37 59 6 16 MILAN 1 71 53 50 60 NEAPELJ 31 20 53 9 48 PALERMO 2 64 89 11 29 RIM 53 64 22 63 31 TURIN 30 23 54 83 5 BENETKE 3 85 25 56 43 ENALOTTO X 1 2 X KVOTE: 1 X 1 X 1 1 1 2 Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan obvešča, da potekajo vpisi v 1. razred osnovne šole 'O. Zupančič" redno do 15. februarja. Poverjeniki bralnih značk didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol na Tržaškem so naprošeni, da do 8. februarja 1989 pisno sporočijo vrsto in število bralnih značk učiteljici Dragi Lupine -šola F. Bevk na Opčinah. Poznejša naročila ne pridejo v poštev. razne prireditve Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita jutri, 6. februarja, na PREŠERNOVO PROSLAVO ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani in bo obsegala sledeči spored: podelitev priznanj Mladi oder in litera-nih nagrad Mladike; nastop dekliškega zbora Vesela pomlad; govor deželnega svetovalca Bojana Brezigarja. Začetek ob 20.30. ŠD Mladina prireja danes, 5. februarja, v Domu A. Sirk v Križu od 15. do 19. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Poskrbljeno za igrice in nagradno žrebanje. Vabljeni! PD Slovenec - Boršt-Zabrežec priredi danes, 5. februarja, v srenjski hiši v Borštu od 15. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni! KD L Grbec - Skedenj - Ul. di Servola 124, prireja jutri, 6. februarja, ob 16.30 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni! SKD Barkovlje prireja v torek, 7. februarja, od 15. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. V večernih urah PLES ZA ODRASLE. Bogat srečolov, harmonika in pristna domača hrana. COŠ S. Gruden in SKD Vigred vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v petek, 10. t. m., ob 19. uri v prostorih šempolajske osnovne šole. Nastopili bodo osnovnošolski otroci in OPZ Vigred. Za popestritev večera bo poskrbel čarodej Roman Černe. SKD Vigred vabi vse otroke na veselo PUSTNO RAJANJE, ki bo danes, 5. t. m., ob 15. do 18. ure v društvenih prostorih. Klovni, princese, kavboji, indijanci, mucke, miške in vse mogoče maske so vabljene na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v torek, 7. t. m., od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Lonjerju. KD L Gruden - Nabrežina prireja jutri, 6. t. m., v društveni dvorani v Nabrežini ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. KD Valentin Vodnik vabi vse pustne šemice na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v torek, 7. t. m., ob 15. uri v društvenih prostorih v Dolini. V nedeljo, 12. t. m., v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, na prazniku slovenske kulture bo zavel VETER Z MORJA. Svoje pesmi bodo brali: Marij Čuk, Marko Kravos, Ace Mermolja, Boris Pangerc, Aleksij Pregare, Tatjana Rojc, Irena Žerjal. Na kitaro bo igral Igor Starec. Povezovala bo Marjuča Cenda. Uvodno misel bo podal Vojmir Tavčar. Začetek ob 17. uri. Slovenska zamejska skavtska organizacija obvešča, da bo letošnje PUSTOVANJE za vejo izvidnikov in vodnic danes, 5. t. m., ob 16. uri v Mladinskem domu v Boljuncu. ZŽI Opčine priredi na pustni torek v Prosvetnem domu na Opčinah od 15. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Igral bo ansambel Kraški kvartet. Maske pridite! ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 12 42.552.000.— 11 1.752.000.— 10 141.000.— I. de Felszegv lastnik O. BETZ s.n.c. ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telet. (040) 767334/5 — Zastopnik IVOCLAR — Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo — Zajamčeno zlato za zobe v vseh zlitinah mali oglasi OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. OSMICO lahko obiščete do 20. t. m. pri Pipanu v Mavhinjah. PRODAM motor cagiva electra 125 (prevoženih 1.000 km), letnik '87, po ugodni ceni. Tel. 0481/87711. PRODAM motor kawasaki GPX, letnik april '87, črne barve, prevoženih 15.000 km, v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 816270. PRODAM novo, še pakirano kurilno peč za gorilno olje. Tel. 214275. PRODAM motor jamaha 550 XT za 2.100.000 lir. Tel. 30022 ali 213041 -Walter. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE na Padričah, skoraj 2.000 kv. m, z vodo in elektriko ob vhodu na parcelo, z dvema dovoznima vhodoma, na prodaj najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe pošljite na oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Prt na Padričah". SLOVENSKA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA razpisuje natečaj za dve mesti uradnikov v administraciji. Potrebna diploma višje srednje šole, prošnje poslati najkasneje do 10. februarja na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Uradnik". SLAŠČIČARNA in prodajalna kruha na Krasu išče prodajalko, po možnosti s prakso. Tel. 213055 ali 213996. 3-ČLANSKA slovenska družina kupi staro hišo, potrebno popravil. Tel. 231984. PISARNO v središču Opčin dajem v najem. Interesenti naj pišejo na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Pisarna". HLAVATVJEVE akvarele po ugodni ceni za investicijo prodam. Tel. 413142 po 14. uri. KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta. Tel. 774434 - zvečer. KUPIM zazidljivo zemljišče, vilo ali hišo z vrtom tudi potrebno popravil v okolici Trsta. Takojšnje plačilo. Tel. 327237. KUPIM stanovanje pri Sv. Jakobu, srednje velikosti. Tel. 815701 ob uri obedov. MODNA šivilja sprejema delo na dom. Gospa Raisa, Ul. S. Michele 9 - Gori-zia, tel. 0481/521490. IŠČEMO 16-letno dekle, prva služba, za delo v tovarni zlata. Tel. 767277 - urnik trgovin. FANTA, ki je opravil vojaški rok, z vozniškim dovoljenem in tehnično izobrazbo (prednost v zlatarski stroki) zaposlimo. Tel. 767277 - urnik trgovin. PRODAM fiat 130 kiper, letnik 1975, popolno obnovljen ali menjam za osebni avto. Ponudbe na tel. 003868/46508. 20-LETNO dekle s končano 4-letno zdravstveno šolo v Ljubljani išče zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. 003867/82435. IŠČEM hišo na Krasu, tudi potrebno po-pravilv najem ali v odkup. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kras". EDOARDO FURLANI SpA, Ul. Milano 25, Trst, tel. 62200, prodaja po izredno ugodnih cenah (davek IVA že vključen): motorne žage alpina farmer 45 z listom 45 cm za 380.000 lir, okopalnike benassi RL 304, dizel, 8 k. s., širina fre-ze 75/100 cm za 2.142.000 lir, okopalnike benassi RL 12, dizel, 10. k. s., širina freze 75/100 cm za 2.464.000 lir, moto-kultuvatorje benassi MF 221, dizel, 10 k. s. s kolesi 400/10 in frezo 65 cm za 2.618.000 lir, motorno kosilnico BCS 612 z motorjem IM 350 na bencin, 7 k. s.. 127 cm za 1.440.000 lir, ročni atomi-zator Turbine za 320.000 lir, okopač Nadri s hidravličnim pomikom od 160 cm za 2.500.000 lir, 200-literske atomi-zatorje za 775.000 lir, 300-literske ato-mizatorje za 795.000 lir, okopalnik s hidravličnim pomikom od 160 cm za 1.930.000 lir, stroj za rezanje trave om-mas, mod. mondial 3x1, avtomatski, š. 2 m, d. 60 cm za 2.170.000 lir. Ponudba velja za stroje, ki še niso prodani, TRGOVSKO PODJETJE išče izkušenega knjigovodjo/kinjo z večletno prakso na tem področju. Zahteva se poznanje računalniških sistemov. Poudarjamo zahtevo po res izkušenem kadru. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja". V RICMANJIH ima osmico Jadran. GOSTILNA »Pri Občini" Tatjana in Evgen DOLINA 268 Tel. 228497 DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov — plastičnih predmetov — termičnih stekel TERM OP AN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) j nedeljski televizijski in vadijski spt wedi RAI 1 8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela) 9.00 Rubrika: Canigatti & C. (vodi Rosanna Vaudetti) 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del) 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja: Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocor-riere 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.10 Šport: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Una gita scolastica (kom., It. 1983, r. Pupi Avati, i. Carlo Delle Piane, Tiziana Pini, Cesare Barbetti) 22.00 Športna nedelja: SP v smučanju, ženski smuk (posnetki iz Vaila) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica HC RAI 2_____________________ 7.55 Šport: SP v bobu (iz Gortine) 11.00 Film: La vittoria del dot-tor Kildare (dram., ZDA 1941, r. W. S. Van Dyke, i. Lew Ayres) 12.30 Inf. oddaja: Automia 13.00 Dnevnik 13.20 Športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans 15.45 Športne vesti 16.00 Film: Gente comune (dram., ZDA 1980, r. Robert Redford, i. Donald Sutherland, Mary Tyler Moore, Judd Hirsch) 18.05 Šport: SP v bobu (povzetki), smučarski tek (iz Trenta), atletika 18.50 It. nogomet A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.30 Variete: Videocomic 21.55 Dnevnik - nocoj 22.10 Dok. oddaja: Mixer 23.20 Rubrika: Protestantizem 23.50 Inf. oddaja: Leteči zmaj 0.50 Variete: Vibostar '88 ^ RAI 3___________________ 9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja 11.30 Variete: Mai dire mai (vodi Fabio Fazio) 13.05 Nanizanka: Professione pericolo - Ruote 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va' pensiero 16.50 Film: L'ispettore generale (kom., ZDA 1949, r. Henry Koster, i. Danny Kaye, Barbara Bates, Walter Sle-zack) 18.35 Športna rubrika: Domenica gol (pripravlja Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: Febbre da cavallo (kom., It. 1976, r. Steno, i. Gigi Proietti, Enrico Montesano, Catherine Spaak) 22.05 Inf. oddaja: Drobci 23.00 Rubrika: Filmske novosti 23.05 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Deželni nogomet RTV Ljubljana 1 | 8.00 Otroška matineja: Živ Žav, Zlati dež 9.15 Pust v Cerknici: Cerkljanska laufarija (prenos) 9.20 Nadaljevanka: Čipke 10.15 Domači ansambli: Ansambel Jožeta Burnika 10.40 Pust v Cerknici: Cerkljanska laufarija (prenos) 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 To kar znaš, to veljaš 13.05 Pust v Cerknici (prenos) 14.05 Film: Sladka Irma (dram., ZDA 1963, r. Billy Wilder, i. Jack Lemmon, Shirley MacLaine, pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Film: Hudomušna prikazen (kom., VB 1945, r. David Lean, i. Rex Harrison, Constance Cummings) 18.15 Otroška oddaja: Kresni-ček (R. Gobec) 18.45 Risanka, TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Srečno novo leto 1949 (G. Mihič, 1. del) 21.10 Žrebanje: Podarim dobim 21.30 Zdravo, vmes Poročila jjP) TV Koper______________ 12.00 Tenis: Davisov pokal - zadnji dve srečanji posameznikov (iz Goteborga) 13.30 TVD Novice 16.00 Nedeljska rubrika: Noi la domenica 20.20 Športna rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.15 SP v smučanju: predstavitev tekmovanja, nato ženski smuk (neposredni prenos iz Vaila) Ir RTV Ljubljana 2~ 10.00 Danes za jutri, nato film Proti vetru (VB) 13.00 Športno popoldne 14.00 Tenis: Davisov pokal - zadnji dve srečanji posameznikov (iz Goteborga) 19.00 Da ne bi bolelo - Potrta duša v zdravem telesu 19.30 Dnevnik 19.55 Dokumentarna oddaja: Meč Islama (1. del) 20.50 SP v smučanju: ženski smuk (iz Vaila) 21.15 Skica za portret 22.20 Dokumentarna oddaja 22.05 Športni pregled CAMALE 5_______________ 9.00 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes 10.30 Nanizanki: Masguerade, 11.301 Jefferson 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Film: L'ultima minaccia (dram., ZDA 1952, r. Richard Brooks, i. Humphrey Bogart, Kim Hunter) 15.40 Nanizanke: Mac Gruder & Loud, 16.40 Fox, 17.40 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e marito album (vodi Marco Colum-bro) 20.30 TV film: Volo 847 (dram., ZDA 1988, r. Paul Wend-kos, i. Linda Wagner, Eli Danker, Sandy McPeak) 22.30 Aktualna oddaja: Terrore nei cieli 23.15 Posebna oddaja o Staino-vem filmu Cavalli si nasce 23.45 Film: Oggi sposi - Festa di nozze (dram., ZDA 1969, r. Wilford Leach, i. Robert De Niro, Jill Clayburgh) 1.30 Nanizanki: Baretta, 2.30 Mannix RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec 10.30 Športna oddaja: Golf 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Dok. oddaja: Big bang 13.00 Nan.: Arabesgue 14.00 Variete: Domenica piu 17.00 Nanizanke: Longstreet, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Sulle strade della Ca-lifornia 20.30 Film: Una strada un amore (dram., VB 1979, r. Peter Hyams, i. Lesley-Anne Down, Harrison Ford) 22.30 Nanizanka: Spenser 23.30 Šport: golf 0.30 Nanizanki: Vegas, 1.30 Missione impossibile ITALIA 1________________ 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanke: Boomer cane intelligente, 11.00 Auto-man, 11.55 I ragazzi del Computer 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Tom Sawyer (pust., ZDA 1973, r. Don Taylor, i. Johnnie Whitaker) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Risanke: Animated clas-sics, 19.00 Gli amici cerca-famiglia, 19.30 Benjamin, 20.00 IPuffi 20.30 Variete: Emilio 22.20 Film: Fletch - Un colpo da prima pagina (kom., ZDA 1985, r. Michael Ritchie, i. Chevy Chase, Don Baker) 0.15 Koncert: Al Jarreau 1.15 Nanizanka: Star Trek ODEON_________________ 7.30 Nanizanke: T.H.E. Cat, 8.00 The Bill Cosby Show, 8.30 La fattoria dei giorni felici, 9.15 Mary Hartman 10.00 Dražba 13.00 Vesti: OdeonNews 13.30 Film: Attente ai marinai (glas., ZDA 1951, r. Hal Walker) 15.45 Otroški variete: Sugar, vmes risani film II segno dei guattro in nanizanka The Bill Cosby Show 19.00 Filmske novosti 19.30 Nan.: Week-end in giallo 20.30 Film: Ninja in azione (akcij., Filip. 1987, r. Tommy Cheng, i. Stuart Steen, Louis Roth) 22.30 Film: Basta con la guerra... facciamo 1'amore (kom., It. 1974, r. Andrea Bianchi) 0.30 Nanizanki: Un salto nel buio, 1.00 Mary Hartman 1.30 Film: 7 uomini e un cervel-lo (kom., It. 1968, r. Rossano Brazzi) TMC_____________________ 10.15 Risanke: Snack 11.00 Šport: kros 13.30 Šport: SP v bobu (iz Gortine) 14.40 Film: Cameriere per signo-ra (kom., Fr. 1940, i. Fernan-del) 16.15 Film: Fatta per amare (kom., ZDA 1953, r. C. Wal-ters, i. Esther Williams) 18.00 Nanizanki: I predatori del-1'idolo d'oro, 19.00 Autos-top per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Posebna oddaja o SP v smučanju 20.50 SP v smučanju: ženski smuk (iz Vaila) 22.00 Film: Baby Doli (dram., ZDA 1956, r. Elia Kazan, i. Karl Malden) TELEFR1ULI_____________ 10.15 Dražba 10.30 Nanizanka: Julia 11.00 Dražba 11.30 Nanizanka: Paper Moon 12.00 Kmetijska rubrika: Zelena dežela 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Žabavna oddaja: Buinesere Friul 16.30 Nanizanki: Al banco della difesa, 17.30 Primus 18.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 19.00 Športna oddaja 20.30 Film: Mosca a New York (kom., ZDA 1984, i. Maria Conchita Alonso, Robin VVilliams) 22.30 Pustni spored 23.00 Športna oddaja 0.30 Dražba 1.00 Informativna oddaja: News dalmondo (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Carski sel (4. del); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Slovensko pismo, pisna pričevanja slovenskih umetnikov v izboru Vladimira Jurca - Slavko Grum: Pisma Josipini (pripoveduje Tone Gogala); 15.00-19.00 Popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati in komentarji z igrišč, prenosi s prireditev; 19.00 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Glasbena matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska; 18.00 Izbor opernih melodij; 19.00 Dnevnik; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.00 Tedenski sporedi; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Šport; 9.30 Feeling v glasbi; 10.00 Najlepših 7; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.00 Made in JU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Najnovejše plošče; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba. d % * k- * t 1 * * d * * * d * [~(| RAI t__________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: 7 dni v parlamentu 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Chato (vestern, ZDA 1971, r. Michael Winner, i. Charles Bronson, Jack Pa-lance) 22.10 Dnevnik 22.25 Posebnosti dnevnika 23.25 Aktualno: Per fare mezza-notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 4T RAI2__________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju 9.00 Film: ...solo guando rido (kom., VB 1968, r. Basil Dearden, i. David Hem-mings) 10.45 Risanka, nato Trentatre 11.05 Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzo-giorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Quando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro, vmes šport 17.05 1 Festival di Viareggio: Nagrada Burlamacco 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik in športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 22.30 Dnevnik, nato II sicario 23.00 Variete: Chiappala 23.25 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 International DOC Club 0.40 Film: Nozze bianche (dram., Fr. 1984, r. P. Kas-sovits, i. Nicole Garcia) ^ RAI 3__________________ 11.30 Šport: Full contact (prenos iz Rima) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi 14.00 Deželne vesti 14.30 Odbojka: Matera-San Laz-zaro (prenos iz Matere) 14.55 Nogomet: turnir v Viareg-giu 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualna oddaja: Destini per voi 17.55 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Vaila) 18.45 Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Videobox 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualnosti: lo confesso (vodi Enza Sampo) 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 23.50 SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (iz Vaila) 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Ir RTV Ljubljana^ 9.10 Inf. oddaja: Kaj je film -Uvod v filmsko ustvarjanje, nato film Koledniki 10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike 11.25 Informativna oddaja: Da ne bi bolelo 11.50 Film: Zadnja dolina (VB) 13.15 Video strani 15.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Ptica, nato nadaljevanka Poleti, pesem! 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik (pon.) 17.30 Žrebanje: Podarim-dobim (pon.) 17.50 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz B. Creeka) 19.05 Risanka, nato TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Glasbena oddaja: Ayllu 20.20 SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (iz B. Creeka) 21.10 Film: Anton Dermota (biog., r. Peter Zobec in Staš Potočnik) 22.15 Dnevnik 22.25 Osmi dan IIP) TV Koper________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 SP v smučanju: ženski smuk (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Šport spektakel 17.30 SP v smučanju: predstavitev, nato ženski slalom 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: OPČINE — Z letošnjega pusta TRST — Nova struja PSI GRADIŠČE (Gorica) — Razstava umetnikov FJK, SRS in Koroške TRST — Hmeljak v TK galeriji 19.30 TVD Stičišče 20.00 SP v smučanju: v studiu, nato ženski slalom (2. tek) 22.15 Košarka NBA: Dallas-L.A. 23.45 TVD Novice 23.55 Šport: boks If RTV Ljubljana 2 17.45 V bolivijski džungli 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Filma: Dr. Manhattan (dok., ZDA 1987, r. W. Al-len) in A. Hall (ZDA 1977, r. W. Allen, i. D. Keaton) _____CANALE S_______________ 8.30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matri-moniale 15.30 Nanizanki: La časa nella prateria, 16.30 Webster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto! (vodi Iva Zanicchi), 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Film: Via Montenapoleone (kom., It. 1987, r. Carlo Van-zina, i. Carol Alt, Paolo Rossi, Luca Barbareschi) 22.35 Nanizanka: Top secret 23.35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Filmska rubrika: Premiere 105 Nanizanki: Baretta, 2.05 Mannix Cr RETE 4 8.00 Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch 9.50 Film: Bella, non piangere! (dram., It. 1954, r. David Carbonari, i. Ettore Manni) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre damore 18.00 Nanizanka: NewYork 19.00 Dentro la notizia 19.30 Nanizanka: Sulle strade della California 20.30 Film: El Cid (zgod., It. 1961, r. Anthony Mann, i. Charl-ton Heston, Sofia Loren) 24.00 Filmska rubrika: Ciak 0.45 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile ITALIA 1_______________ 7.00 Risanke 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Varieteja: Smile, 15.15 Me-gasalvishow 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy 'Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Nan.: Cingue ragazze e un miliardario, 21.20 La bella e la bestia 22.20 Kviz: Per la strada 22.50 Variete: Megasalvishow 23.05 Film: Grano rosso sangue (srh., ZDA 1983, r. Fritz Ki-ersch, i. Peter Horton) 0.55 Rubrika: Premiere 1.05 Nanizanka: Samurai OPEOH 7.00 Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 7.30 The Bill Čosby Show 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda 10.00 Rubrika: Fiori d arancio 10.30 Kviz: La spesa in vacanza, vmes (ob 11.00) nanizanka Mary Hartman 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanka: Maria 16.30 Sugar... (2. del), vmes nan. The Bill Cosby Show 19.00 Rubrika: Fiori d'arancio 19.30 Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine 20.30 Film: L uomo venuto dalla pioggia (krim., Fr. 1969, r. Renč Clement, i. Charles Bronson, Marlene Jobert) 23.00 Film: Bello come un arcan-gelo (kom., It. 1974, r. Alfre-do Giannetti, i. Lando Buz-zanca, Eriča Blanc) TMC_____________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Rubrika: Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: La zingara rossa (dram., VB 1958, r. J. Losey) 17.50 SP v smučanju: ženski slalom (iz Vaila) 18.45 Dok.: Natura amica 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.20 SP v smučanju: ženski slalom (2. tek) 21.00 Nadaljevanka: Potere 22.15 Aktualno: Turizem 22.45 Vesti: TMC Nocoj TELEFRIUU_____________ 12.00 Nanizanka: Paper Moon 12.30 Kronike o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: La costa dei Barbari 14.30 Risanke 15.45 Glas. oddaja: Musič box 17.30 Nanizanka: Aeroporto in-ternazionale 18.00 Nad.: Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.10 Košarka A2 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, V ponedeljek ob 12.00, (12.40) Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Moje pustolovščine; 15.17 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Godbe na pihala; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; Čestitke; 14.02 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih revij; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Orkester RTV Ljubljana; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Popevke; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Pozdravljeni otroci; 16.00 Pripoved; 16.33 Mi in vi; 17.00 Blitz; 17.33 Avtorska glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Koncert; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba. Pri Založništvu tržaškega tiska izšla knjiga Oblaki so rudeči "Poezija ne daje odgovorov na vsa vprašanja, toda njeno bistvo je pričevanje posebne vrste, pričevanje intimnosti, človekove najtišje notranjosti, v kateri se dogodki zrcalijo neposredno v živo, v tkivo radosti in sreče ter trpljenja in bridkosti. Če je človek razpet v družbeno in zasebno sfero bivanja, potem poezija zapisuje slednjo, izkušnje in doživetja posameznikov, ki se nekje na dnu tukajšnje usode povezujejo v eno samo zgodbo, v eno samo stremljenje: ubežati nesreči, nevarnosti, temi nesmisla in uničenja približati se sreči, varnosti, svetlobi smisla in graditeljstva. Vojna je dogodek, ki izsili poslednja doživetja in spoznanja, vojna je preoblečena smrt, pred katero govorimo resnico, pa čeprav se v opoju življenja opri-jemljemo upanja ravno zaradi obupa, ki se je razširil v na videz zmagoslavni pohod. Resnično pričevanjska umetnost, seveda tudi poezija, dobiva pred takšnim zloveščim obličjem pravzaprav pragmatično obeležje: v mnogočem zapušča utečene kolesnice umetnostnega razvoja in kontinuitete, odreka se prefinjenim estetskim zamislim, po svoje se približuje t. i. ljudskemu izrazu, ljudski umetnosti, ki želi na najkrajši možni način sporočiti resnico, notranjo resnico dogodkov, resnico srca, resnico posameznikove sredice, ki je občutljivo doživljanje in razbolela muka ..." Zakaj tako dolg citat, ki ga je napisal Janez Povše in s katerim je začdl drugi del svoje predstavitve knjige, ki je izšla v letošnji zbirki Jadranskega koledarja Oblaki so rudeči? Zato ker je v njem zaobjeto celotno bistvo te knjige. Za kaj pravzaprav gre? Kot že piše v podnaslovu, so tu zbrane ljudske in umetne pesmi iz prve svetovne vojne ob 70. obletnici konca slednje, predstavlja pa novost pri nas. To je prvič, da se nekdo loti tega argumenta (vsa pohvala gre goriškemu pisatelju, dramatiku in esejistu Janezu Povšetu), saj je material na razpolago zelo obširen, raznolik in vsestranski. Avtor je pesmi razdelil po letnicah vojne, v njih pa se pozna crescendo te svetovne apokalipse, saj se evforija ob boju in zmagi nad sovragom nato spremeni v popolno depresijo in spoznanje, da je edini resnični sovražnik, ki obstaja smrt in razdejanje samo, saj so na drugi strani barikad prav tako nesrečni in obupani ljudje, ki mislijo popolnoma enako. Preko teh pesmi je torej mogoče spoznati neko socialno krivuljo ljudskega mišljenja, pravzaprav krivuljo neke cele, za svetovno zgodovino bistvene dobe. Poezije so napisali priznani slovenski pesniki, od Gradnika preko Bevka do Zupančiča, pa tudi preprosti prostak, ki le upa na konec gorja in misli na dom in svojo ljubo. Pesmi so za nas, ki smo jih prvič brali v taki obliki, pravo presenečenje. Dosti je namreč poezije v njih, dosti čustvenosti in umetniškega zanosa, dosti pa tudi želje po spoznanju. Slovenski človek, ki ga je usoda nedolžnega pahnila na fronto se sprašuje: zakaj? Po poezijah, ki se namreč v prvih letih vojne izkazujejo za naivne (vsaj nekatere), 'se slednje nato trpko spreminjajo in sprejemajo tisto, kar je edina prava resnica vojne: uničenje samo. Kako čudno zveni, ko neznani poet prosi cesarja, naj mu da moč, da premaga na- sprotnika, namesto, da bi ga preklel, njega in vse »gospodarje vojne«. Kot da se ne bi zavedal, da je vojna predvsem plod cinizma posameznikov, ki si iz nje obetajo oblast in gospodarske koristi. Kot da se ne bi zavedal, da bo, kakorkoli se bo vojna že končala, edini poraženec on sam: revež, ki se bori proti revežem. Knjigo opremljajo razglednice iz prve vojne (iz zasebne zbirke Ferda Serbelja in iz Goriškega muzeja), ki so okusno izbrane in prikazujejo življenje na fronti in ob njej. Skratka, knjiga je izredno poučna, prijetna za branje, z lepo trdo rdečo usnjeno platnico, primerna za darilo, spada pa v vse knjižne police. DUŠAN JELINČIČ Pregledna razstava v ljubljanski Mestni galeriji Olaf Globočnik: portret Franceta Goršeta Olaf Globočnik: portret Zorana Mušiča Najbolje prodajano rri v vi • v Tržaški knjigarni 1. Razni avtorji: JADRANSKI KOLEDAR (Založništvo tržaškega tiska) 2. Renato Ferrari: IL GELSO DEI FABIANI (Edizioni Svevo) 3. Razni avtorji: SLOVENSKI GLAS (Narodna in študijska knjižnica) 4. Razni avtorji: TRST 1941-45 (Založništvo tržaškega tiska, Založba Lipa) 5. Razni avtorji: LA CULTURA SLOVENA NEL LITORALE (Istituto di storia sociale e religiosa) The Chamber Orchestra of Europe Program zadnjega abonmajskega koncerta Tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti v Trstu je bil prava izjema pri programih, ki jih običajno poslušamo na teh glasbenih večerih. Na programu niso bila znana in večkrat pred poslušalci preizkušena dela iz obdobja klasike in romantike — poslušali smo skladbi skladateljev našega stoletja, ki sta s svojimi deli korenito preoblikovala dotedanjo kompozicijsko prakso in vplivala na razvoj skladbe našega stoletja. Prva skladba, ki smo jo poslušali Komorna simfonija opus 9, je delo v našem stoletju največkrat omenjenega skladatelja, očeta dodekafonije Arnolda Schonberga, drugo skladbo Komorni koncert pa je ustvaril Schbnbergov učenec Alban Berg, avtor opere VVozzeck, ki sodi med najboljša glasbeno-dramsko-scen-ska dela našega stoletja. Ti sodobni skladbi je izvedel The Chamber Orchestra of Europe, ki ima v svojih programih predvsem skladbe našega stoletja. Komorni orkester je nastal leta 1981. Sestavljajo ga glasbeniki iz dvanajstih držav. Nastopili so že po vseh kontinentih razen v Afriki. Schbnberg je v Komorni simfoniji z instrumentalno zasedbo (15 instrumentov, med katerimi pred-vladujejo pihala in trobila), in z novim harmonsko-tematskih elementom (teme in akordi so v vsej skladbi sestavljeni iz čistih kvart) prinesel novosti v dotedanjo glasbeno zvočno podobo. Te novosti so vplivale na številne mlajše skladatelje in na kompozicijsko prakso 20. stoletja. Evropski komorni orkester je izvedel to skladbo z veliko mero prefinjenega glasbenega okusa in tako "novo glasbo" približal tudi tistim poslušalcem, ki radi poslušajo le glasbo, ki je nastala v preteklih stoletjih. Vsak član orkestra je izvedel svoj del kot solist, vendar si je istočasno vlil v zvočnost in interpretacij ska hotenja celega orkestra. Ravno ta skladnost in enovitost v mnogoterosti dviga orkester na visoko umetniško poustvarjalno raven. Komorni koncert za dva solista (violina in klavir) pihala in trobila je Alban Berg posvetil svojemu učitelju Schbnbergu. Berg je v tej skladbi za 15 instrumentov uporabil različne instrumentalne kombinacije in različne harmonske prijeme (tonalnost in dodekafoni-jo) za podajanje življenjske dramatike, toplega sočustvovanja in čustvene moči, ki smo jih zaradi tehnične dovršenosti in živega podoživetega podajanja neposredno doživljali. V logičnih in nevsi-Ijenih spremembah tempov in dinamike smo doživeli široko paleto čustvenih razpoloženj. Glasbeni večer, ki nam ga je pripravil Evropski komorni orkester, je bil osvežitev in visoko umetniški kulturni dogodek. MIRKO SLOSAR Ljubljanska Mestna galerija je kot prvo razstavo iz niza predstavitev spregledanih likovnih ustvarjalcev pripravila pregled del slikarja Olafa Globočnika, ki že od štiridesetih let živi in ustvarja v Zagrebu. Načrtovano je bilo, da bi bila to retrospektivna razstava del, vendar pa so v času njene priprave ugotovili, da je umetnikov opus pomanjkljivo ohranjen in da se za vrsto njegovih uspešnih del ne ve, kje se nahajajo. Tako ima razstava oznako pregledna. Olafa Globočnika je širša slovenska javnost doslej poznala kot avtorja portreta slikarja Mihe Maleša iz leta 1927. S tem portretom se je Globočnik izkazal za pripadnika Nove stvarnosti, kar dokazujejo tudi druge njegove slike s konca dvajsetih let. Sicer pa je bila življenjska pot tega umetnika zelo razgibana, zlasti še v njegovem zgodnejšem obdobju. Umetnostno akademijo je končal v Zagrebu, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi. V Ljubljani je nato nekaj časa poučeval kot gimnazijski profesor, kasneje je bil službeno premeščen v Celje in Slavonski Brod. V Ljubljano se je spet vrnil kot profesor risanja na učiteljišču, leta 1942 pa je pred okupatorjem zbežal v Zagreb, kjer se je v glavnem preživljal s portretiranjem. Po osvoboditvi pa je spet služboval kot likovni profesor na različnih šolah. Pregledna razstava v Mestni galeriji ga predstavlja kot slikarja različnih tem, portreta, figuralnih kompozicij, pokrajine in tihožitja. Nekoliko nedosledna postavitev, kakršno so narekovale okoliščine, zlasti pomanjkanje nekaterih pomembnih slik iz predvojnega obdobja, ki v umetnikovem razvoju nedvomno pomeni ustvarjalni vrhunec, kaže, da je v njegovem opusu mogoče opazovati precejšnja nihanja. Posebno še v povojnih desetletjih, ki so zaznamovana z različno nagla-šenim realističnim slikarstvom. Nedvomno je slikar z razvojem portreta presegel iskanja v drugih motivih in obdržal pravo slikarsko napetost s portreti prav do starostnega obdobja. Poleg omenjenega portreta na razstavi izstopajo še podobe Zorana Mušiča (1940), Alojzija Gradnika, Franceta Goršeta in Riharda Jakopiča, zelo dobri pa so tudi portreti slikarjevih družinskih članov. V njih se pretežno zrcali dobro realistično slikarstvo nekoliko bolj zadržanih tonov in potez. Med pokrajinskimi motivi se slikar pogosto loteva Pirana in njegovih vedut. Med njimi so, tudi takšne, ki s svojo sproščeno slikarsko potezo kažejo že na izhod iz realizma, ki ga je mogoče opaziti tudi na nekaterih figuralnih kompozicijah. Vendar se slikar ni nikoli odločil za "obračun" z realizmom, ampak je znotraj njega poskušal priti do skrajnih meja. S pregledno razstavo slikar Olaf Globočnik po dolgih letih doživlja zadoščenje in se, čeprav z nekoliko okrnjenim pregledom, vendarle obsežne-je predstavlja slovenskemu občinstvu. Z njim postaja spet trdneje povezan z okoljem, iz katerega je izšel kot napreden in talentiran slikar in v katerega se vrača kot ustaljena ustvarjalna osebnost. IZTOK PREMROV Razstava Janeza Lenassija in koncert Camerata Labacensis V soboto, 11. februarja, bo v Špetru Slovenc v osrednja proslava dneva slovenske kulture v videmski pokrajini. Prireditev so organizirali Študijski center Nadiža, Društvo beneških umetnikov in Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Občine Špeter. Prizorišči letošnje proslave bosta Beneška galerija in občinska dvorana. V Beneški galeriji bodo ob 19. uri odprli razstavo del slovenskega kiparja Janeza Lenassija, o katerem bosta spregovorila umetnostna kritika Janez Mesesnel in Luciano Perissinotto. Uro kasneje se bo v občinski dvorani začela osrednja prireditev. Spored predvideva koncert komornega orkestra Camerata Labacensis s solistom violinistom Igorjem Kuretom. Komorni orkester bo pod vodstvom Stojana Kureta izvedel Wassenaerjev 1. Concertino v G-duru , Bachov Koncert za violino v a-molu BWV 1041, Srebotnjakove Slovenske ljudske plese, Štiri slovenske ljudske pesmi Janija Goloba in Slovensko rapsodijo za godala "Al sijaj, sijaj sonce". V literarnem intermezzu bo igralec Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Drago Gorup recitiral Na peči Ivana Cankarja. Na proslavi bosta jrozdravili odbornica za kulturo Občine Špeter Bruna Dorbolo in podpredsednica ZSKD Jole Namor. ZENSKA MA RES VEDNO PRAV Janez Povše Bral sem časopis, ko je žena stopila v dnevno sobo. »Kupili bomo avto.« Prenehal sem preletavati članek, ki je vneto zatrjeval, da je ekonomski standard vedno boljši, čeprav je sicer vsak dan nekoliko dražje. »Kupili bomo avto, seveda, saj sva se že dogovorila. Imava en sam avto, pa še ta je dotrajan, dalje...« Ostro me je prekinila: »Nič se nisva dogovorila. Ravno narobe, predvčerajšnjim sva ugotovila, da avta ne bova kupila!« »Ja, ja, pa res, imaš prav, imaš prav.« Sem zamomljal v zadregi ter odložil časopis. Stvar je bila nevarna, bil sem nepozoren, pa sem se strinjal z zadevo, ki je bila šele v tem trenutku objavljena. »Kaj pomeni to: imam prav, kaj to, prosim pomeni?!« se je spravila name. Napaka moje pozabljivosti je bila dovolj huda. »To pomeni, to pomeni,« sem zložil časopis in ga vrgel proč, »to pomeni, da bova kupila avto. To pomeni.« V napol šali napol zares mi je požugala, nato pa nadaljevala v vedrejšem tonu. »Kupili bomo avto, to bo najbolje. Rešili bomo cel kup problemov: prevoz sina iz šole -v šolo ga peljejo sosedi - k telovadbi, v glasbeno šolo, k angleščini, prijateljem. To bomo rešili...« je za hip zastala z glasom in me pomenljivo pogledala. »Da, da,« sem hitro pritrdil, »odlična ideja, odlična ideja.« »In tudi ti se boš malo bolj angažiral!« Požrl sem slino: »Seveda, seveda!« »Malo več boš vozil otroka naokrog, sem mislila.« »Sem razumel, absolutno sem razumel. To zadevo s prevozi morava na vsak način izboljšati.« Žena je zastala, njen pogled je bil pronicljiv, da bi ga morale videti kakšne tajne službe, FBI in podobne. Ni mi popolnoma zaupala, ni bila prepričana, da sem povsem iskren in - imela je prav. Pa vseeno se je zmagoslavno nasmehnila, ker je prodrla do moje poslednje skrivnosti, si zamrmrala pesmico in odšla v kopalnico dajat perilo v pralni stroj. Oddahnil sem si in spet vzel v roke časopis. Razmišljal sem pri sebi: »Tiste tajne službe imajo cel kup aparatov, kompjuterjev, učene znanosti, da ugotovijo, kaj je res in ni res, tale moja ženska me pa samo pogleda, pa že vse ve. No, podoben občutek ženske vsevednosti te obhaja tudi tako-le v svetu, tako-le nasploh.« Zapičil sem se v naslov: »Morilca odkrili po treh letih.« Zazeblo me je. »Kaj pa če res ve, da ji namenoma dam v vsem prav. Brezpogojno in vedno. V vsem. Kaj če res ve?!« Veste, to je najboljša taktika. Ženi dajte vedno v vsem prav, ker tako jo še najboljše odnesete. Odkar mi je zadnjič znanec v tem pritrdil rekoč, da je najmanj, kadar ne daš ženi prav, »da ti prižge kosilo«, sem postal docela prepričan v tovrstno filozofijo. Saj imaš lahko prav ti, samo kaj boš imel od tega, če to ženi ni po volji. Kaj boš imel od tega? Svoj prav, drugega nič. Kisle obraze, grozne molke in molčanja - in od vsega tega dobi povprečen moški čir na želodcu, zvišen pritisk ali kaj še bolj uničujočega. Ne, ne, ne, žena ima vedno prav, posplošeno: ženska ima vedno prav. To je moja filozofija. Omogoča mi odlično, mirno, spokojno življenje. Zakaj ni večjega blagoslova od ženske prijaznosti, pa četudi ni povsem pristna, zame je to vseeno. Samo da je prijaznost. To je ženski dar, da delujejo čarobno, tudi če so narejeno prijazne. Mi smo lahko zares prijazni, pa je vse skupaj klavrno ali smešno. Nevarno pri tej filozofiji je samo to, če jo izvajaš mehanično. Če pozabiš, o čem je bil včeraj ali pred tremi dnevi govor. Tedaj se ti lahko zgodi... V dnevno sobo je spet stopila žena. Kar mrak se je napravil zaradi slabe volje, ki ji je prihajala z obraza. »Ti me sploh ne poslušaš,« je rekla pritajeno. »Kako? Kaj? Zakaj?!« sem bil že v defenzivi. »Predvčerajšnjim se sploh nisva pogovarjala o nakupu avta.« Zastal sem. »Pogovarjala sva se o pralnem stroju.« Odveč je pripovedovati, kaj se je dogajalo od tistega trenutka dalje - in sploh ne tako malo dni. Ampak, saj sem vas opozoril: pri filozofiji »imaš prav« bodite zelo zelo pazljivi. Horoskop od nedelje, 5. februarja, do sobote, 11. februarja 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) - VI IN DELO: Obeta se vam izredno zanimiv in razgiban teden, ki bo poln novosti in novih spoznanj. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za uresničitev svojih želj in načrtov. Teden vam prinaša nekaj dobrih možnosti posebnega uspeha. Nekoliko bolj muhasta dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Ne zaupajte preveč obljubam, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. „______ DVOJČKA (21.5,- T J 20.6.) — VI IN DELO: Nebo vam le naklonjeno, zato ^ se vam tokrat obeta zanimiv in prijetno razgiban delavnik. To je najprimernejši čas za uresničitev zastavljenih načrtov. Glede na to, da vam je Venera prijazna, bo dobra sreča stala na vaši strani. Za spoznanje manj ugodna dneva pa bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Povsod boste priljubljeni in zaželeni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Na-JL f poved za vas ni V preveč ugodna. ^ Sovražni Mars in neprijazna Venera vam prav lahko prekrižata načrte. Bodite previdni in preudarni pri delu, ker obstaja precejšnja verjetnost neprijetnih konfliktov in povsem nenadnih zastojev. Druga polovica tedna pa vam bo precej bolj prijazna. VI IN DRUGI: Imejte več potrpljenja in razumevanja s sodelavci. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. TEHTNICA (23.9.-fj 22.10.) VI IN DELO: Obeta se mmmmm vam zanimiv teden. Venera bo precej pozitivno vplivala na vaše delo in na osebno počutje. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših ciljev. Izkoristite vam naklonjene zvezde za najzahtevnejše načrte. Nekoliko bolj muhasta dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Posvetite več časa nekomu, ki vas potrebuje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN A S* DELO: Zvezde so vam še kar naklo-njene, zato lahko pričakujete uspešen delovnik. Dobra sreča vam bo stala ob strani in vam tako povečala tudi možnost prijetnih presenečenj. Prišlo bo do ugodnih sprememb, ki jih boste veseli. Torek in sreda pa vam bosta malo manj naklonjena. VI IN DRUGI: Potrudite se in izboljšajte odnose z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. VODNAR (20.1,-18.2.) — VI IN DELO: Obeta se vam zanimiv in pester delovnik. Ugodna Venera bo prispevala k izpolnitvi nekaterih pričakovanj. Bodite pozorni in ne zamudite ugodne priložnosti, ki se vam bo ponudila v začetku tedna. Glede na to, da vam je Mars še vedno sovražen, obstaja možnost kakšne neprijetnosti. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo pripravila presenečenje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. BIK (20.4.-20.5.) y VI IN DELO:. Pred f A vami je malo napo- ren, a uspešen teden. Kljub temu, da se boste morali srečati z nekaterimi nepričakovanimi ovirami, boste težavam uspešno kos in tako teden dokaj uspešno zaključili. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob začetku in ob koncu tedna. Obstaja možnost dodatnega zaslužka. VI IN DRUGI: Obvladajte se in se ne zapletajte v nepotrebne prepire. Ugodna bosta torek in sreda. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Na-poved je za vas še w tl kar ugodna. Mars in Jupiter sta vam precej naklonjena. Delo vam bo šlo od rok in večjih težav ne bo. Računate lahko na uspešen potek dela in na izpolnitev nekaterih pričakovanj. V četrtek in petek se lahko kaj zatakne. Neprijazna Luna vam lahko pokvari razpoloženje. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti osebi, ki si želi vaše družbe. Ugodna dneva bosta torek in sreda. - ^ DEVICA (23.8,- YY\7 22.9.) — VI IN I I Ir DELO: Obeta se 1 lil vam prijeten in us- pešen teden, v katerem se vam bo marsikaj obrnilo v zaželjeno smer. Ponudile se vam bodo nove priložnosti za uresničitev vaših hotenj. Preudarno izkoristite pozitiven vpliv zvezd in napredovali boste. Precejšnja je možnost pozitivnih sprememb. VI IN DRUGI: Bodite bolj nepristranski do nekaterih ljudi. Ugodna dneva bosta petek in sobota. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar kljub temu obstaja nevarnost težav ali neprijetnih zapletov v prvih dneh tedna. Bodite previdni v odločitvah, ker to ni zelo primeren čas za nove iniciative. V drugi polovici tedna obstaja možnost pozitivnih sprememb na delovnem področju. VI IN DRUGI: Potrudite se in izpolnite, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22.12,-19.1.) VI IN DELO: Teden bo pretežno ugoden in zadovoljiv. Merkur, Jupiter in Mars bodo pozitivno vplivali na uspešen potek dela in dobre rezultate. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. To je primeren čas ža nove pobude. Četrtek in petek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekoliko več truda morate vložiti, da boste v pomoč ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RIBI (19.2.-20.3.) VI IN DELO: Pred vami je pozitiven in ustvarjalen delovni teden. Ugoden položaj večine zvezd bo pripomogel k dobremu počutju in k delovnim uspehom. Uspehi vas bodo ohrabrili in vam vlili zaupanje v lastne sposobnosti. Precejšnja je možnost ugodnih presenečenj na finančnem področju. VI IN DRUGI: Ne ozirajte se preveč na tuja mnenja, delajte po svoji glavi. Ugodna dneva bosta torek in sreda. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK Graforobot: nekaj, kar šele prihaja V prejšnji rubriki sem vam začel opisovati hovo iznajdbo na področju grafologije, in sicer 9raforobote. Gre za način ugotavljanja nezna-hih piscev, predvsem storilcev kakega kaznivega dejanja, na podlagi njihovih izvirnih zapisov. Ko pisne izdelke izsledimo, moramo z njimi Zelo skrbno ravnati. Vse takšne tekste nato pojemo ali oddamo grafologu, ki je hkrati tudi sodni izvedenec. Znanje grafologije, grafomet-rije in grafoskopije je v tem primeru nujno. Na Podlagi gradiva, ki ga je prejel, bo strokovnjak hiogel napraviti graforobot. Cim več je gradiva, tem natančnejše bo poročilo oziroma grafološki °Pis. Ni potrebno posebej poudarjati, da mora Stafolog biti tudi izreden poznavalec človeške-03 značaja, skratka da mora imeti temeljito Zhanje s področja psihologije, ali točneje karak-terologije. Če to počne za policijo, bo seveda nujen tudi Pogovor z agenti, če pa preiskuje za sorodnike za žrtev, se bo seveda pogovoril z njimi. Pogovor je nujen zato, ker si lahko kake zna-s'ajske lastnosti kdo razlaga drugače, oziroma ne razume pojmov, ki jih je grafolog navedel. Vedeti moramo, da je jezik nestrokovnjakov drugačen od jezika laikov, vendar pomeni v marsičem isto. Zato mora priti do soglasja o teh in takih lastnostih. Šele nato se lahko prične proces ugotavljanja, kdo bi lahko bil storilec. Večkrat bodo šla poizvedovanja tudi v povsem napačno smer in veliko bo potrebno tudi opravičevanja tistim, ki so osumljeni pomotoma. Toda na koncu bo morda osumljenec ali bolje, storilec, le odkrit. Menim, da je za slovensko znanost na obeh straneh meje raziskovanje teh in takih področij pomembno. Kot majhen narod moramo biti vedno bolj inovativni. Menim, da smo v pogledu grafologije že naredili korake, ki jih večji od nas še niso. Če se na primer ozremo na ZDA ali Sovjetsko zvezo, lahko ugotovimo, da je stanje tam veliko bolj zaskrbljujoče. Grafologije eni in drugi v znanstvenem pomenu besede ne poznajo in ne priznavajo, kar je eno in isto. Primorski dnevnik že drugo leto posveča tej znanstveni disciplini vso pozornost. Kolikor vem, je grafološka obravnava tudi za italijansko publicistiko redkost. Vsem pa, ki žele v tem pogledu kako moje mnenje, pomoč ali sugestijo, dodajam tudi svoj naslov: Borut Simon Pogačnik, dipl. sociolog in psihoterapevt, YU-61111 Ljubljana, Postojnska 27. Vse ostale pa vabim, da še naprej pošiljajo svoja pisma za ta kotiček, v katerem bom vsako pismo grafološko analiziral in o tem kot doslej napisal kratko mnenje. (konec) KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:.......................... Primorski dnevnik, 5. februarja 1989 KRIŽANKA VODORAVNO: 1. država v Južni Ameriki, 5. mesto v Makedoniji, 11. azijska država, 12. ena od celin, 13. veselje, 15. filmski igralec- Ladd, 16. oče, 17. daljša doba, 19. grška boginja nesreče, 20. italijanska nikalnica, 21. zemljišče, 23. Karl Losch, 24. leseno orodje, podobno velikemu kladivu, 25. žensko osebno ime, 27. grški bog gozdov in pastirjev, 28. tok, tulec, škatlica, 29. avt. oznaka Parme, 30. eskimski čoln, 32. avt. oznaka Sarajeva, 33. zorana zemlja, 36. okrasni ptič, 37. reka v Franciji, 38. italijansko žensko ime, 40. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 pevec lahke glasbe John, 42. gostišče, 43. razvalina, podrtija. NAVPIČNO: 1. mesto v Slovenskem primorju, 2. muza ljubezenskega pesništva, 3. žensko osebno ime, 4. Fiatov avtomobil, 5. ime filmskega igralca Ustinova, 6. Roger Vaillant, 7. rimska boginja jeze, 8. ime subretke Falane, 9. razširjeno drevo iz Južne Amerike, 10. opažna plošča, 14. slovenska smučarka (Mateja), 18. konj s človeškim oprsjem in glavo, 21. vojaško oklepno vozilo, 22. učenje, 24. avt. oznaka Barija, 26. ZRN, Italija, 27. sloviti madridski muzej, 28. reka v Ukrajini, 29. zelo drobno porazdeljena trdna snov, 31. poziv, klic, 32. judovska teokracija, 33. italijanska pevka Oxa, 35. letenje, 37. italijanska letalska služba, 39. avt. oznaka Leskovca, 41. avt. oznaka Luc- REŠITEV ■Butni 'jaj -on zt ‘uou3 '01- 'ajapv '8E 'ujv '£E 'ABd -ge 'JBJ t-e 'vs TE hjBtB^ -0E ‘Hd kZ ‘mja SZ 'UBd LZ 'epB.M SZ 'FN tl "1 'M 'CZ 'ua-rai IZ 'OZ aiV '61 hjaA l\ 'bjb -gi 'ubjv 'SI ‘isopsi xx 'BdojAg Z\ ‘ubij -n 'dajud -g 'urad T :ONAVaOQOA OIMVS Tritedenski seminar za otroke izseljencev v daljni Argentini Preverjanje na Občini še kar traja Ključ imajo pokrajinska vodstva Preverjanju med strankami koalicije ki upravlja goriško občino ni videti konca, čeprav je pred nekaj dnevi kazalo drugače. Predstavniki petih političnih strank so se v petek sicer sestali, vendar niso sprejeli nobene odločitve. Na petkovem sestanku je delegacija socialistične stranke predstavila osnutek dokumenta, ki ga preučujejo predstavniki drugih štirih strank. Dokument so sinoči vzeli v pretres v mestnem komiteju demokristjanske stranke, jutri bodo predvidoma o tem razpravljali v vodstvu socialdemokratske stranke. Kaj piše v dokumentu, ki naj bi odražal enotno stališče koalicije, tako glede splošne problematike, kakor do ekoloških vprašanj? "Predstavniki strank KD, PSI, PSDI, PRI, SSk, ki podpirajo občinsko upravo v Gorici, ob koncu političnega preverjanja, sredi katerega je bilo postavljeno, "dvomljivo" vprašanje v zvezi z upepeljevalnikom, medtem ko potrju- jejo politično usmeritev, ki je doslej vodila koalicijo strank upravne večine na goriški Občini in ko ugotavljajo, da ciljev, ki so bili postavljeni v programskih dokumentih ni mogoče doseči brez največje enotnosti in odločnosti članov odbora in sodelovanja predstavnikov strank večine v občinskem svetu, potrjujo potrebo po drugačnem pristopu pri upravljanju občine. Predstavniki strank soglašajo tudi glede nujnosti, da se odboru zagotovi največja možna uspešnost pri vodenju občinske uprave, tudi z uvedbo drugačne sestave in drugačno porazdelitvijo odborniških resorjev." V drugem delu osnutka dokumenta je govor o upepeljevalniku. "Predstavniki strank večine naglašujejo pomen odgovornega ravnanja župana in večine v odboru in potrjujejo potrebo po takojšnji izvedbi tehnično-znanstvene analize, za ugotovitev dejanskega stanja glede onesnaženosti. Predstavniki strank obžalujejo strumentalno izrabljanje te zadeve za strankarske ali osebne interese in to s strani nekaterih soodgovornih pri upravi mesta". Tako osnutek dokumenta, ki je, kot kaže, uperjen proti socialdemokratom in republikancem, pa morda še proti kateri od strank koalicije. Položaj je, kot se zdi, danes še bolj zapleten kot je bil pred dnevi in ga bodo morala reševati pokrajinska vodstva strank. Zdi se, da bi se v Gorici radi otresli socialdemokratov, kar pa ni tako enostavno, saj bi taka rešitev prav gotovo zamajala stabilnost tudi v raznih drugih ustanovah. Recimo na Pokrajini. Ob koncu naj zabeležimo še vest, da je goriški župan Scarano v petek sprejel pokrajinskega tajnika SSk Marjana Terpina, "ki mu je izrazil v imenu svoje stranke zaskrbljenost zaradi dozdevnega onesnaževanja sovodenjske-ga upepeljevalnika". Osemnajst dijakov višjih srednjih šol, sinov in hčera izseljencev v Argentini, je od včeraj na tritedenskem seminarju, med katerim bodo poglabljali učenje italijanskega jezika ter se seznanjali s kulturnim izročilom in gospodarsko in družbeno stvarnostjo domovine svojih prednikov. Udeležence seminarja je včeraj dopoldne na Pokrajini sprejel predsednik Gianfran-co Crisci s člani pokrajinskega odbora. Mlade je seznanil z delovanjem in pristojnostmi ustanove ter z družbeno in gospodarsko stvarnostjo dežele in pokrajine. Udeleženci seminarja so nastanjeni v zavodu pri salezijancih. V dopoldanskem času bodo sledili lekcijam italijanščine ter se seznanili z zgodovino in umetnostjo Gorice in bližnjih krajev. Nekajtedensko bivanje bodo seveda izkoristili tudi za obisk Benetk, Trsta, Ogleja in drugih krajev ter kulturnih prireditev. Mladi se bodo seznanili tudi z dejavnostjo deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA). Prav ta ustanova je namreč pokazala veliko razumevanje za uresničitev pobude, medtem ko je društvo Dante Alighieri prevzelo organizacijo pouka italijanščine. Potomci izseljencev se bodo zadržali na Goriškem do prvih dni marca. V Tržiču dobitek na Enalottu Sreča na raznih športnih stavah od Totipa do "milijarderskega" Totocal-cia se je že nekajkrat v zadnjih letih na široko nasmehnila posameznim srečnežem na Goriškem. V senci bogatejših športnih stav pa je pri nas tudi nekaj navdušencev za druge loterije, ki navadno navržejo manjše dobitke, občasno pa koga obdarijo tudi z desetinami milijonov. Enalotto je včeraj obdaril srečnega dobitnika v Tržiču, ki je pravilno napovedal vseh 12 znakov, z nekaj več kot 42 milijoni lir. Napoved je dobitnik — ki je dosegel edino dvanajstico v Treh Benečijah — oddal v baru Šport v Ul. Cosulich. Prijatelji pusta in vina so se včeraj zbrali na Kornu (Foto Marinčič) Praznovanje na Kornu, ki ga je letos že četrtič priredil klub "Amici del taieto", je včeraj popoldne pričelo v Gorici sklepni del pustnih prireditev, katerih višek bo danes s sprevodom pustnih vozov in skupin od Podturna po Korzu do Travnika. Na Kornu se je včeraj popoldne zbralo dosti ljudi. K natečaju za najlepše maske in skupine so se v velikem številu prijavili predvsem otroci. Manj je bilo našemljenih odraslih, čeprav so se na trgu pojavile nekatere domiselne skupine kot veliki slamnati pusti, pravcati vlak ter papeški sprevod s švicarskimi žandar-ji in "papežem", ki se je med množico imenitno vživel v svojo vlogo. Praznovanje je popestril nastop godbe iz Orzana, norčije in druge glasbene točke, najbolj hladne gledalce pa so ogreli kozarčki domače kapljice. Predsednik Pokrajine v Sovodnjah V ospredju ekološka problematika Predsednik pokrajinske uprave Gi-anfranco Crisci nadaljuje s prvim krogom obiskov in srečanj s predstavniki občin na Goriškem. V petek je bilo tako srečanje z upravitelji Sovodenj. Srečanje je bilo sicer načrtovano že v decembru, vendar je bilo nato odgo-deno. Zadeva okrog upepeljevalnika pa je upravitelje obeh ustanov prepričala, da ne gre izgubljati časa, saj nekatera vprašanja, zlasti tista s področja varstva okolja in zaščite zdravja občanov, terjajo hitro in ustrezno ukrepanje. Predsednika Pokrajine Criscija, ki ga je spremljal podpredsednik in odbornik za javna dela De lust, je na občini sprejel podžupan Vlado Klemše z odbornikoma Tomšičem in Devetakom. Srečanja se, zaradi bolezni, žal ni mogel udeležiti župan Primožič, pač pa je pogovoru prisostvoval občinski tajnik dr. Drago Tinta. V dveurnem pogovoru so predstavniki Pokrajine in Občine razčlenili vrsto vprašanj s področja javnih del, uvajanja in izvajanja deželnega načrta za socialno skrbstvo, številna vprašanja prostorskega načrtovanja in posegov v prostor, okolja. Največ pozornosti so na srečanju namenili problematiki upepeljevalnika. Na področju javnih del je bila poudarjena potreba po preureditvi nevarnega križišča pokrajinske ceste Gori-ca-Zagraj, ob izvozu iz Sovodenj. Predstavnika pokrajine sta zagotovila, da je načrt že pripravljen, da pa bo na izvedbo del treba najbrž počakati. Pokrajina bo v okviru načrta rednega vzdrževanja cest poskrbela za novo asfaltno prevleko v Gabrjah. Odbornik Klemše je znova potrdil stališče občine glede urejanja oziroma posodabljanja državne ceste št. 55. Občina ne nasprotuje izvedbi manjših popravkov in odpravi nevarnih mest, odločno pa je proti gradnji novega odseka, ki bi povezoval to prometnico med Rupo in ind. cono in ki bi nepopravljivo zasekal v kmetijsko področje. "Podobno stališče ima tudi Pokrajina", je zagotovil predsednik Crisci. Govor je bil nato o načrtu za povezavo alžirskega plinovoda z jugoslovanskim, o čemer je tekla beseda tudi ob nedavnem obisku Andreottija v Beogradu. V drugem delu srečanja je Crisci objasnil dosedanje ukrepe Pokrajine v zvezi z upepeljevalnikom - največ pristojnosti na tem področju ima po novem prav Pokrajina. "V kratkem bomo prejeli navodila, kam se lahko obrnemo za izvedbo popolnejše analize, v Spor med ribiči in Občino Gradež Za svojevrstno pravdo se je odločilo osem ribičev iz Gradeža zaradi omejevanja pravice uporabe nekaterih otočkov v laguni in na njih postavljenih hišic. To pravico, ki pripada gradeški skupnosti že dobrih petsto let, je menda pričela kršiti Občina, ki je nekaj hišic celo dala v najem turistom, ribičem pa poslala pisno vabilo, naj se zglasijo v tehničnem uradu zaradi pri- dobitve lokacijskega in drugih dovoljenj. Proti takim zahtevam so se ribiči uprli in so odločeni, da po pravni poti, če ne bo šlo drugače, izterjajo stoletno pravico. Kako se bo stvar iztekla, še ni znano, po včerajšnjem sestanku s pre-fekturnim komisarjem na Občini, se zdi, da bodo spor po vsej verjetnosti rešili sporazumno po načelu, vsakemu svoje. Konzorcij avtoprevoznikov V združevanju in skupnem nastopanju je možnost uspeha. To so menda spoznali tudi goriški avtoprevozniki, ki se pripravljajo na ustanovitev konzorcija in ko so ugotovili, da so v drugih pokrajinah — velja omeniti zlasti prisotnost konzorcija T8 — precej bolj podjetni. Prvič, da bi bolj organizirano nastopali na domačem tržišču in bolj pusmr VkraRiin PLES4|t KJJLTIJRNI DOM 7.3,. 83 KULTURNI DOM GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na otroško maškarado V TOREK, 7. FEBRUARJA, ob 15. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na sporedu zabavne točke, igrice, srečolov. enakopravno tudi v odnosu do tujih partnerjev. Prvi korak za ustanovitev konzorcija je bil, kakor izhaja iz poročila za tisk Trgovinske zbornice, že napravljen. Včeraj je bil namreč na pobudo Trgovinske zbornice širši sestanek, kjer so razpravljali o možnostih in prednostih ustanovitve konzorcija av-toprevozniških podjetij o področju delovanja, organiziranosti itd. Trgovinska zbornica bo na željo avtoprevoz-niških podjetij pripravila osnutek statuta, ki bo potem predmet razprave. Zbornica predlaga tudi, da bi bila v konzorcij enakopravno vključena tudi posebna agencija za pristanišče v Tržiču, saj se prav v tem okolju odvija dobršen del, poleg mednarodnega prometa, dejavnosti goriških avtoprevoznikov. včeraj-danes ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZKD Dnevi slovenske kulture PETEK, 10. FEBRUARJA — 18.00 odprtje razstave del KLAVDIJA PALČIČA. Slikarja bo predstavil Joško Vetrih. SOBOTA, 11. FEBRUARJA — 20.30 nastop PLESNEGA TEATRA iz Ljubljane s predstavo PANOPTIKUM. Slavnostni govornik: Marko VValtritsch. PETEK, 17. FEBRUARJA — 18.00 VEČER S KOROŠKO. Gledališka skupina Gorica predstavi recital Kamen molka A. Kokota. Sledi razgovor z Jankom Mallejem o današnjem trenutku na Koroškem. KULTURNI DOM GORICA Iz goriškega matičnega urada v tednu od 29. januarja do 4. februarja. RODILI SO SE: Manuel Devetak, Gregor Nanut, Jasmine Oliva, Daniele Mohorič, Thomas Indrigo, Laura Lusina, Marialucia Palazzo, Stefano Vitale, Thomas Crivici. UMRLI SO: 69-letni upokojenec Vitto-rio Radioni, 85-letni upokojenec Mario Cappuccio, 73-letni upokojenec Carlo Difilippo, 80-letna upokojenka Celeste Furlanich vdova Bullock, 90-letna upokojenka Evzebija Korošec, 90-letna upokojenka Lucia de Gironcoli, 89-letna upokojenka Maria Petrussa, 59-letna šivilja Ines Ottolina, 75-letna gospodinja Ines . DairOmo por. Mapelli, 51-letna upokojenka Laura Percon por. Gorianz, 81-letna upokojenka Pia de Zuccato, 78-letni podjetnik Giovanni Poletti, 60-letni kemik Vincenzo Termini, 77-letni upokojenec Bogomir Ipavec, 84-letni upokojenec Giovanni Bianchi, 78-letna upokojenka Elda Nerina Spangher, 82-letni upokojenec Arturo Marin, 67-letni upokojenec Floriano Sturi, 53-letna gospodinja Luisamaria Paoletti, 79-letna upokojenka Romana Boccadoro vdova Grego-rig, 92-letni upokojenec Giovanni Figar, 77-letni upokojenec Mario Novelli. OKLICI: trgovski pomočnik Giancarlo Marassi in frizerka Patrizia Paoluzzi, karabinjer Tiziano Venier in gospodinja Antonella Scaramuzza. POROKE: tehnik Adolfo Bogoni in bolničarka Paola Andriolo, kmet Fremco Toros in postrežnica Rosanna Socol. nekaj mesecih pa moramo pripraviti povsem nov načrt za uničevanje odpadkov. Mislim, da bi lahko že do jeseni prišli tudi do finančnih sredstev". Crisci je dejal tudi, da po njegovem, nove naprave ni mogoče graditi na sedanji lokaciji in je pri izbiri treba upoštevati vrsto kriterijev. Na izrecno vprašanje je pojasnil tudi v kakšni fazi je uresničevanje načrta o postavitvi omrežja za ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka. Načrt prehaja v izvršilno fazo. Glede izvajanja deželnega načrta za socialno skrbstvo so sovodenjski upravitelji predstavili dvoje zanimivih in nadvse aktualnih predlogov. O tem bomo poročali posebej. razna obvestila Mladinski odsek v Sovodnjah vabi nocoj ob 20.30 na pustni ples v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop do zasedbe mest. Društvo slovenskih upokojencev objavlja vozni red avtobusov za pustovanje v Ajdovščini, danes, 5. februarja: (prvi avtobus) ob 14.30 izpred gostilne Primožič na Drevoredu skozi Bukovje, Štever-jan, Oslavie in Pevmo; (drugi avtobus) ob 14.30 iz Standreža; (tretji avtobus) ob 14.30 iz Sovodenj skozi Podgoro. Veselo pustovanje pripravlja KD Briški grič jutri, 6. februarja, v dvorani na Bukovju. Ob 17. uri bo pustno rajanje za otroke (za program bo poskrbel animator Sten Vilar), ob 20.30 pa se bodo zabavali odrasli. Igral bo ansambel Laposi. Mladinski krožek Gorica priredi v torek, 7. februarja, ples v Kulturnem domu s pričetkom ob 21. uri. Igral bo ansambel Boogie. Vstop je možen z izkaznico in vabili, ki so na razpolago pri odbornikih krožka ter v ponedeljek, 6., in torek, 7. februarja, od 16. do 18. ure v Kulturnem domu. Otroško pustno rajanje bo v torek, 7. februarja, ob 15. uri v domu Andreja Budala v Standrežu. Vabi KD Oton Zupančič. KD Jezero v Doberdobu prireja veselo pustno rajanje za otroke jutri, 6. februarja, ob 16. uri na društvenem sedežu. Družba za Corono se zbere v torek ob 19.30 na običajnem mestu. Radijska postaja Radio Onda 7 (101,700 Mhz) bo jutri od 17. do 18. ure oddajala pogovor v živo z goriškim županom Scaranom o upepeljevalniku ter o čistoči v mestu. Poslušalci lahko telefonirajo v živo — tel. 520961 in 520962. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »L orso«. VERDI 15.30-22.00 »Caruso Paskoski di padre polacco«. Prep. mladini pod 14. letom. V1TTORIA 16.00-22.00 »II piacere deli' atto sessuale«. Prep. mladini pod 18. letom. rwv v Trzic COMUNALE 16.00-22.00 »Codice priva-to«. EXCELSIOR 14.30-22.00 »Chi ha incas-trato Roger Rabbit?«. Nova Gorica SOČA 16.00-18.00 »Pod streli«. 20.00 »Dober tek«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro - Ul. Carducci 38 - tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike 26 - tel. 410341. pogrebi Jutri v Gorici ob 8. uri Bogomir Ipavec iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.40 Vincenzo Termini iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa, nato v Morsano al Tagliamento. V Gradišču odprta razstava mladih umetnikov treh dežel Za priznanje poviška pokojnine je potrebno izpolniti obrazec V petek zvečer so v deželni galeriji za sodobno umetnost L. Spazzapan v Gradišču odprli razstavo "Translimi-na" - mlada umetnost v Furlaniji-Julij-ski krajini, Koroški in Sloveniji. S svojimi deli je prisotnih štiriindvajset mladih ustvarjalcev iz omenjenih treh dežel. Pobuda je sad skupnih prizadevanj treh pomembnih inštitucij: deželne galerije L. Spazzapan, Moderne galerije iz Ljubljane in celovške deželne galerije. Predstavniki teh ustanov, ravnatelj Moderne galerije Jure Mikuž, ravnatelj celovške deželne galerije (Landesgalerie) Arnulf Rohsmann in Maria Campitelli, likovna kritičarka iz Trsta, ki so prispevali tudi besedilo v ličnem katalogu, so se udeležili petkove slovesnosti. Na slovesnosti je najprej spregovoril predsednik deželne galerije Gian-franco Di Bert, ki je pojasnil, kako je prišlo do realizacije zanimive in pomenljive pobude. Sledil je pozdrav župana iz Gradišča, ki je poudaril pomen takih srečanj na našem področju, kjer se stikajo različne kulture in narodnosti. Sledila je kratka predstavitev razstavljalcev: umetnike iz Slovenije je predstavil Jure Mikuž, iz Koroške ravnatelj Arnulf Rohsmann in iz naše dežele kritičarka Maria Campitelli. Vsi so si bili edini v pomembnosti takih prireditev, ki zgovorno dokazujejo, kako so v Utrinek z otvoritve Translimine umetnosti državne meje čisto stranskega pomena, saj se vsak umetnik lahko prosto giblje v popolnem brezmejnem prostoru. Vsi so tudi izrazili željo, da bi ta pobuda ne ostala osamljena, ampak da bi bila povod novih in pestrejših stikov med umetniki in umetniškimi tokovi tega srednjeev- ropskega kotička. Razstava bo odprta do 2. aprila vsak dan (razen ponedeljka od 10.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30). Zatem bodo razstavo prenesli v Ljubljano, kjer bo na ogled do konca maja, junija pa jo bodo postavili v Celovcu. Vlada je ob koncu lanskega leta, kakor znano, poleg drugih ukrepov na fiskalnem področju, odobrila tudi povišek, oziroma prilagoditev pokojnin. Gre za zakon št. 544, ki je bil objavljen v Uradnem listu 30. decembra. Državni zavod za socialno skrbstvo (INPS) je medtem izpopolnil postopek glede izplačevanja poviška pokojnine. Za nekatere kategorije (pokojnine, ki so višje od minimalne) je prilagoditev avtomatična, za druge kategorije pokojnin pa je treba izpolniti poseben obrazec glede drugih dohodkov, ki jih ima upokojenec, oziroma njegovi družinski člani. Obrazci so že na razpolago in jih morajo interesenti izpolniti in podpisati. S podpisom jamčijo seveda tudi za verodostojnost podatkov in kazensko odgovornost, v kolikor bi izjavili neresnične stvari. Ker je izplačilo poviška vezano na predložitev prošnje, priporočamo, da upokojenci s socialno pokojnino, oziroma taki, imajo zelo nizko pokojnino, čimprej vložijo zadevno prošnjo. Pri izpolnjevanju obrazca jim bodo pomagali na patronatih sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL, kjer jim bodo tudi* nudili ustrezna navodila. S seboj naj prinesejo številko davčnega kodeksa, pokojninske knjižice (za moža in ženo), prijavo dohodkov 740/88 (dohodki v letu 1987) za oba zakonca, potrdila o drugih dohodkih (invalidnina, vojaška pokojnina, priznavalnina itd). Na koristnost hitrega ukrepanja nas je opozoril patronat INAS, ki deluje v sklopu delavske zbornice CGIL in ki ima sedež v Drevoredu 24 maja 1, to je v hiši, kjer je tudi naše uredništvo. Seveda se upokojenci, ki smatrajo, da izpolnjujejo pogoje za priznanje poviška pokojnine, lahko obrnejo tudi do drugih patronatov. Ob 8. februarju Vrsta razstav v Novi Gorici V Novi Gorici pripravljajo, v počastitev Dneva slovenske kulture, vrsto prireditev. Tako bodo 8. t. m. ob 18. uri v Galeriji Meblo odprli razstavo del Klavdija Tutte. Umetnika bo predstavil umetnostni kritik Brane Kovič. Tuttova dela bodo razstavljena tudi v galeriji osnovne šole v Solkanu, v likovni vitrini in v Kromberku. 13. in 14. februarja bo predstavitev litografije Tuttovih del. V gradu Kromberk bodo, prav tako v sredo, ob 19.30 odprli razstavo kmečkih skrinj in fresk. Na slovesnosti bo govoril dr. Drago Svoljšak muzejski svetovalec Narodnega muzeja iz Ljubljane. Obenem bodo odprli tudi razstavo o obnovi gradu in urejanju grajskega vrta. Kulturni spored bodo izvajali Jasna Knez, Josipa Lisac in Silvano Gregorič. Pianist R. Zadra v Novi Gorici »Nasičen« program potrjuje vlogo Kulturnega doma V prejšnjih dneh se je v Kulturnem domu zvrstilo že pet različnih prireditev, v petek celo dve istočasno. Ponudba je bila raznolika, od večera srednjeveške glasbe in igre, do kotalkarske revije, dveh filmov in "balkanskega" pustnega plesa. Vendar to je bila le pokušnja izredno bogatega meseca februarja, ki ga označuje praznovanje dneva slovenske kulture ob tem pa izredno pestra in bogata ponudba našega kulturno-športnega središča. »Kulturni dom si je že od vsega začetka prizadeval, da bi v resnici postal osrednje slovensko in istočasno tudi splošno goriško kulturno-športno središče, ne samo v načelnih izjavah, ampak v vsakodnevnem delovanju«, je med drugim napisal predsednik PO SKGZ za Goriško Mirko Primožič v spremnem besedilu k biltenu, ki mesečno obvešča javnost o programih delovanja v domu. »Bilo je treba kar dolgih sedem let, da je njegova odprtost zadobi-la povoljni odraz, da si je Kulturni dom izposloval najprej med nemajhnim številom italijanskih someščanov, nato pa tudi v sredstvih javnega obveščanja večinskega naroda, svoje vidno mesto, čeprav še ne tako kot bi mu glede na dejavnost pripadalo. Postajati je začel v zadnjih letih aktivno stičišče velikega dela kulturno živih sil v našem mestu, kar je dober obet za to, da se v naslednjih letih še krepkeje zasidra v goriško realnost, ne samo kot aktiven posrednik, ampak tudi kot nenadomestljiv soustvarjalec goriškega kulturnega prostora«. Program pobud v prihodnjih tednih je zgovoren pokazatelj te pomembne vloge Kulturnega doma. V torek se bodo v njem zvrstile kar tri prireditve: dopoldne 10. uri bo Koncert goriških srednješolcev, ki ga prirejajo dijaki liceja "Duca degli Abruzzi". Popoldne se bodo od pusta najprej poslovili otroci ob 15. uri na pustnem rajanju, ki ga prireja ZSKD, ob 21. uri pa bo pustni ples Mladinskega krožka Gorica. V četrtek se bo pričela večja dvodnevna manifestacija proti apartheidu v Južni Afriki, ki jo prireja Kinoatelje v sodelovanju z združenjem prostovoljcev za pomoč k razvoju (CVCS). V Kulturnem domu bodo v tem okviru v četrtek ob 20.30 predvajali film Svet zase (A world apart) angleškega režiserja Chrisa Mengesa, pretresljivo pričevanje o rasistični diskriminaicji. Na večeru bo spregovoril Benny Nato, predstavnik "Afričan national con-gress" v Italiji. V četrtek in petek (ob 8.30 in 11. uri) bodo film predvajali tudi za šole. S predvajanji filma je povezana javna razprava o rasizmu, ki bo v petek popoldne v Fogarjevem avditoriju. Teden, ki nastopa, pa je tudi čas, ko praznujemo dan slovenske kulture. ZSKD bo naš kulturni praznik počastila z vrsto kakovostnih prireditev. V pe- tek ob 18. uri bodo v galeriji Kulturnega doma odprli razstavo slikarja Klavdija Palčiča, naslednji dan pa bo ob 20.30 osrednja prireditev ob dnevu kulture na Goriškem z nastopom Plesnega teatra iz Ljubljane. V petek zvečer, od 20.30, naj omenimo še film iz Kinoateljejevega sporeda "dolby stereo": vrteli bodo film »Aria«, delo desetih režiserjev, ki so vsak po svoje predstavili po eno znano operno arijo. V torek, 14., prireja Glasbena matica ob 20.30 koncert komornega orkestra iz Budimpešte. Solist bo Črtomir Šiškovič. V sredo zvečer bo v Kulturnem domu javno zborovanje slovenskih komunistov, v četrtek in petek pa spet dva filma: »Chocolat«, za sezono Gorica kinema in »True stories«, za spored stereo filmov. V petek, 17., bo ob 18. uri tudi Koroški večer, ki ga prireja ZSKD v sodelovanju z Gledališko skupino Gorica. Naslednji dan bo ob 17. uri prireditev zavoda ENFAP, ki praznuje 10-letnico delovanja. Goriška pokrajina bo v torek, 21. februarja, ob 15. uri priredila v Kulturnem domu solidarnostno manifestacijo za pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel potres v Armeniji. V četrtek, 23., bosta spet na vrsti dve prireditvi: ob 18. uri bo Franc Šetinc gost na Srečanju z avtorjem, ob 20.30 pa bo Kinoatelje zaključil zimsko sezono Gorica kinema s filmom Clauda Chabrola »Ženska zadeva«. Pustno razpoloženje na kotalkah Članice in člani ŠKD Vipava, ki so pred božičnimi prazniki pripravili lepo kotalkarske revijo, so v petek zvečer nastopili v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Program in kostume so seveda prilagodili pustnemu razpoloženju in tako je nastala pustna kotalkarska revija. Del programa so prispevali tudi člani odseka za orodno telovadbo ŠZ Dom. (foto Lutman) GORICA KOSIČ obvešča da je v teku IZREDNA PRODAJA zimskih športnih artiklov ob koncu sezone s POPUSTI od 15% do 50% Gorica - Raštel 21 - Tel. 0481/531884 obv. občini Na koncertnem odru Kulturnega doma v Novi Gorici se tudi v letu 1989 vrstijo glasbeniki iz Italije. V ponedeljek, 30. januarja, je najprej v Novi Gorici, nato pa še v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu gostoval priznani pianist Riccardo Zadra iz Bolzana, ki je Primorsko obiskal ob posredovanju oddelka za kulturo pri italijanski ambasadi v Beogradu. Pri-viligan položaj ob meji nam torej v zadnjih letih ponuja možnost večjega vpogleda v ustvarjalnost in poustvarjalnost dežel na zahodu, praktično pa so prav ti italijanski gostje (ki največkrat gostujejo za skromen honorar ali iz čisto prijateljskih nagibov) še edini, ki nas lahko v teh za kulturno poslanstvo beraških časih seznanjajo s glasbenimi tokovi sosednjih držav. Zato smo ob izboru glasbenikov iz Italije nemočni, velikokrat nas obiščejo tudi taki, ki se sicer ponašajo s številnimi nagradami in priznanji, navajajo sodelovanje z različnimi svetovnimi mojstri, v resnici pa se izkaže, da je njihov koncert manj kvaliteten kot marsikateri večer z domačim umetnikom. Glasbenega kritika in celo časnik je pač ponekod možno kupiti. Tovrstne slabe izkušnje pa ne moremo pripisati 28-letnemu pianistu Riccardu Zadri, ki nas je pred koncertom tudi obsipal z izvrstnimi glasbenimi ocenami. Glasbenika iz Bolzana lahko iz plejade pianistov izločimo vsaj po dveh specifičnostih: prva je izjemna nežnost, že kar božanje tipk, vrlina, ki smo je lahko dobesedno požirali ob njegovi interpretaciji Nokturna v Des-duru, op. 27, št. 2 Frederica Chopina, druga pa tehnična spretnost, ki se je do potankosti razvila v igri treh stavkov (Ruski ples, Pri Petruški in Karneval-Veliki teden) iz suite Petruška Igorja Stravinskega. V podajanju ostalih skladb pa je bil Riccardo Zadra nekoliko bolj zadržan, lahko bi zapisali celo preveč hladen, tako da smo v njegovi interpretaciji dela Franza Liszta (104. Petrarkov sonet iz ciklusa Leta romanja) in dveh Ravelo-vih skladbah (Ondine in Scarbo iz Gaspard de la nuit) pogrešali tistih tonskih nians, ki so nas vendarle v Chopinovem Nocturnu navduševale. V njegovi igri ob podajanju Fantazije na Carmen Georga Bizeta, ki jo je zapisal Ferruccio Busoni, pa smo se zaman ozirali za hudomušnostjo, igrivostjo notnega zapisa. Očitno je, da Riccardo Zadra svojo vlogo še vse preveč resno dojema in se te resnobnosti ne more otresti niti pri mladem občinstvu, kakršnega je imel v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Vendar pa ima mladi pianist tudi za prehod v bolj "neresne" glasbene tokove vse možnosti in lahko samo upamo, da bomo njegovemu muziciranju lahko prisluhnili tudi čez nekaj let. Tatjana Gregorič Pokrajinski kongres Confcoltivatori Od 10. do 12. t. m. bo v Gorici in Romansu potekal 4. pokrajinski kongres združenja Confcoltivatori. Pričel se bo v petek, 10. februarja, ob 19. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice. V soboto zvečer se bodo delegati zbrali v Romansu, medtem ko bo zaključni del spet v Gorici, v nedeljo dopoldne. Trgovinski deficit 13.000 milijard lir Italijanska trgovinska bilanca za leto 1988 izkazuje primanjkljaj 12.863 milijard lir. Lanski deficit je torej še večji od predlanskega, ki je znašal 11.143 milijard lir. Decembra lani je negativni saldo dosegel 991 milijard lir proti 935 milijardam v decembru 1987, a bil manjši kot mesec prej (1.133 milijard lir). To pripisujejo 11,4 odstotka porastka uvoza (na 180.059 milijard lir). Izvoz se je sicer tudi občutno zvečal (za 11,1%), in sicer na 167.196 milijard lir, vendar je bilo to očitno premalo. Največji »krivci« so energetski proizvodi, saj se je primanjkljaj na tem področju povzpel kar do 15.874 milijard lir, dočim je saldo pri drugih blagovnih postavkah bil pozitiven za 3.011 milijard lir, čeprav se je vseeno zmanjšal v primerjavi z letom 1987, ker so se močno pomnožili nakupi tujih barvastih in drugih kovin (za 25,9%), metalurških proizvodov (za 20,5%) in tekstilnih izdelkov (za 12,11%). Prav posebno značilen je zastoj v pošiljkah italijanskih metalurških in tekstilnih proizvodov na tuja tržišča — ustrezni bilančni prebitek je lani znašal komaj 1.576 milijard lir — saj so ti vselej bili nekakšen cvet v gumbnici sistema »made in Italy«. Glede na zemljepisno porazdelitev italijanskega izvoza je zanimivo, da so se pomnožile dobave članicam EGS, z druge strani pa je narasel uvoz iz ZDA. Dolgovi nerazvitih pa lahko čakajo... Šele čez čas bo jasno, ali gre Bushevi upravi, ki trdi, da bo do leta 1990 skrčila zvezni primanjkljaj za 60 milijard dolarjev, verjeti ali ne. Po »maratoni« 7 industrijsko najbolj razvitih držav, s katere je vendarle prišel signal optimizma, velja torej vsa pozornost bodočim od--ločitvam Kongresa. Zadolžene države pa naj kar še počakajo: o receptih za ublažitev dolgov, ki davijo njihova gospodarstva, so glasniki ZDA, Japonske, ZRN, V. Britanije, Francije, Kanade in Italije spet le nekaj govorili, nadrobno proučitev problema pa odložili do naslednjega »meetinga« (prve dni aprila v Washingtonu). Italijanski zakladni minister Amato: »Ko bi bil Brazilec ali Argentinec, bi marsikaj povedal članom G-7: namesto da toliko razpravljajo o novih strategijah, naj rajši znižajo obresti na posojila, ki so v zadnjih treh letih porasle s 6 na 9%.« Toda japonski finančni minister Muriajama (novinec v G-7), nima dvomov: »Sedmerica je smatrala, da so zdajšnje obresti čisto primerne.« Le njegov francoski kolega Beregovoy je potegnil z Amatom: »Če bomo ustalili tečaje na valutnih tržiščih, bomo lahko znižali tudi obresti.« In v resnici prevladuje (nerazglašeno) prepričanje, da pot za potlačitev obresti in s tem za zmanjšanje mednarodne zadolženosti nujno vodi skozi mehanizem za skrčenje zveznega deficita ZDA, ki je spet možno edinole s pocenitvijo dolarja. Pred posvetom nečlanic OPEČ Proti koncu tega meseca bo verjetno še en sestanek med predstavniki držav izvoznic nafte, ki pa niso članice OPEČ. Namen sestanka je preveriti možnosti oziroma umestnost nadaljnjega sodelovanja s tem kartelom. Podobno zasedanje so »neodvisne« države proizvajalke surovega petroleja že imele pred dvema tednoma v Londonu in po posvetu še ni bilo jasno, ali se sploh nameravajo sestati z glasniki članic OPEČ. To pa ne izključuje možnosti, da se prihodnjega srečanja ne udeležijo tudi zastopniki kartela. Skupino »neodvisnih« bodo konec meseca zastopali predstavniki Omana, Mehike, Egipta, Malezije, Ljudske republike Kitajske, Angole in Kolumbije formalno, a Sovjetske zveze, Norveške, Severnega Jemena, kanadske province Alberta, Texasa in Aljaske pa kot opazovalci. Vse to povzroča seveda na mednarodnih tržiščih negotovost in zmedo, zaradi česar so kotacije v teh dneh tudi popustile. Italijanske banke v 1988 Gospodarska revija II Mondo je priobčila podatke o poslovnih uspehih italijanskih bank v letu 1988, ki sicer še niso bili uradno objavljeni. Najbolj je napredoval Banco di Roma, ki je imel lani okrog 440 milijard lir kosmatega dobička, to je 180% več kot leta 1987. Sledila sta zavoda San Paolo di Torino (+20%) in Banca Popolare di Milano (+12%). Splošni porast dobička je povezan s pomnožitvijo zbranih sredstev pa tudi bančnih naložb. Obseg zbranih sredstev se je najbolj povečal pri zavodih Banca Agricola Mantovana ( + 28%) in Banco di Sici-lia ( + 21%), glede investicij pa je bila najbolj dinamična Banca Popolare di Milano ( + 30%), za njo pa spet Banca Agricola Mantovana (%28%). Profiti so bolj sad dobrega upravljanja v ožjem smislu kot pa kupoprodaje vrednostnih papirjev, vendar pa tudi raztegnitve in zboljšanja bančnih storitev. Mešana družba sz-srrco (H) Sovjetski metalurški velikan v Kara-gandi je sklenil z italijansko družbo SITCO sporazum o ustanovitvi mešanega proizvodnega podjetja. Na tej osnovi bodo v Temirtauju zgradili tovarno za predelavo kovin. Iz Kara-gandske jeklarne pride vsako leto kakšnih 40.000 ton odlivkov in valjancev, ki jih uporabijo za ponovno vlitje ali pa jih prodajo drugim obratom, to pa z izdatno izgubo. Družba SITCO si je zato s sporazumom naprtila skoraj vse breme za popolno tehnično prenovitev tega obrata oziroma za zgraditev čisto novega, ki bo v skupni režiji in iz katerega bodo prihajali končni valjani izdelki pa še drugi kovinski proizvodi. Proizvodnja bo namenjena v celoti inozemskim, sicer prvenstveno zahodnim tržiščem. Letni promet bi utegnil doseči več kot 20 milijonov dolarjev, to pa bi seveda italijanskemu partnerju zagotovilo precejšen in trajen dobiček. Evropa bo utekla Evropa se na vse možne načine povezuje zato, da bi si utrdila svoj gospodarski položaj v svetu. S tremi liberalizacijami, ki naj bi bile opravljene do konca leta 1992, naj bi predvsem občutno zmanjšali stroške. Manjši stroški pomenijo večjo gospodarsko rast, ker se izboljšuje konkurenčna sposobnost posameznih evropskih gospodarstev. Učinek združevanja je celo že ovrednoten: evropskemu gospodarstvu naj bi prinesel od 158 do 174 milijard ecujev. To novo evropsko gibanje je nastalo predvsem zaradi dveh mogočnih gospodarskih tekmecev: ameriškega in japonskega. Oba ta dva gospodarska partnerja in tekmeca se seveda tudi temeljito pripravljata na nov konkurenčni boj, hkrati z njima pa se za svetovno gospodarsko tekmo pripravljajo tudi drugi, med katerimi so zelo prodorni zlati »zmaji z Daljnjega vzhoda«. Kdor bo torej v naslednjih letih hotel gospodarsko uspevati v svetovnem gospodarskem prostoru, se bo moral za to temeljito usposobiti. Jugoslavija bi se morala pripraviti predvsem za tekmo na evropskem trgu, kamor izvaža največ. Spremeniti bi morala sestavo svojega gospodarstva, močno zmanjšati proizvodne stroške in temeljito izboljšati kakovost svojih izdelkov. To poizkuša že skoraj deset let, vendar ne napreduje. Ne napreduje pa zaradi tega, ker se gospodarsko ne odpre in poveže z drugimi gospodarstvi. Kaj torej lahko stori? Najbolj enostavna rešitev bi bila: vstop Jugoslavije v Evropsko gospodarsko skupnost. Evropska roka je bila Jugoslaviji nekajkrat že ponujena in ne le naskrivaj. Toda naša država je ni zgrabila. Odklonila jo je zaradi najrazličnejših predsodkov. Najbolj glasno je odklonitev utemeljevala s svojo neuvrščeno politično vlogo, češ da bi s priključitvijo Evropski gospodarski skupnosti prodala svojo politično dediščino. Vendar je to slab argument. Celo države SEV, torej države vzhodnega političnega bloka, iščejo možnosti za povezovanje z zahodno gospodarsko skupnostjo. Politična neodvisnost je predvsem izgovor, da se oblasti ni treba odločiti. Vsako močnejše približevanje kakšni skupnosti (vzhodni ali zahodni) je namreč v državi vedno sprejeto na nož. Nedavno opozorilo zveznega partijskega sekretarja Korošca, da se bo Jugoslavija morala odločiti in da se mora odločiti predvsem za Evropo, je v nekaterih političnih krogih sprožila močno negodovanje. Najbolj konservativni politični krogi navajajo celo, da bi povezovanje z EGS pomenilo izdajo socializma in razkosavanje države. Zagovorniki nekakšnega boljševiškega kon-servatizma si upajo take misli izgovoriti celo na zveznem partijskem plenumu in hkrati pokazati javnosti, da niti v grobem ne vedo, kaj se dogaja — in kaj naj bi se zgodilo — na skupnem evropskem gospodarskem prostoru. Konservativci niso osamljeni in prav zaradi njih prodira »evropska ideja« tako počasi; čeprav dobiva čedalje več pristašev, ne bo zlahka prodrla, kajti v marsikaterih ideoloških očeh je evropska ideja trojanski konj zahodne meščanske parlamentarne demokracije. Parlamentarna demokracija zahodnega tipa pa je še vedno nekaj nedopustnega in neprimernega za socialistično (komunistično) idejo. Kaj pa druga možnost — priključitev kakšni drugi gospodarski in politični zvezi? Edina, ki je pred nosom, je SEV. Spet, kot prej, se ve, kdo bi bil za tesnejšo povezavo, kdo pa bi formalni povezavi nasprotoval. Zato vseh možnih špekulacij ne kaže ponavljati. Neizpodbitno torej je, da se Jugoslavija mora povezati z zahodno Evropo. Sama se namreč ne more usposobiti za konkurenčno tekmo na evropskih tleh. Če pa na evropskih trgih ne bo prodajala svojih izdelkov, ji grozi osama, gospodarsko nazadovanje in revščina. Že čez dve leti pote- če pogodba z EGS, ki je Jugoslaviji omogočila nekoliko ugodnejši položaj pri gospodarskem sodelovanju z evropskim trgom. Do takrat Jugoslavija svojih gospodarskih težav ne bo mogla odpraviti, kaj šele, da bi nadoknadila zamudo, ki je nastala zaradi dolgoletnega gospodarskega nazadovanja. Mora izkoristiti vsako ponujeno možnost za priključitev k evropskemu gospodarstvu. Tako omahljiva, kot je bila doslej, se seveda ne bo nikamor premaknila. Morda pa bo z novim predsednikom zvezne vlade, ki se je že v prvem nastopu pred javnostjo izkazal za »evropsko usmerjenega«, vendarle storjen kakšen korak v Evropo; Evropa pa je za Jugoslavijo, na žalost, že zelo daleč. JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Efektivne valute Devize 27.1.89 3.2.89 27.1.89 3.2.89 Nemška marka .... 731,80 729,95 731,80 729,95 Nizozemski gulden . 648,16 646,40 648,16 646,40 Belgijski frank .... 34,943 34,82 34,943 34,82 Danska krona 188,46 187,90 188,46 187,90 Norveška krona . . . 202,18 202,20 202,18 202,20 Švedska krona .... 214,80 215,50 214,80 215,50 Ameriški dolar .... 1355,20 1372,- 1355,20 1372,- Kanadski dolar .... 1143,50 1152,10 1143,50 1152,10 Španska pezeta . . . 11,794 11,464 11,794 11,464 Portugalski eskudo . 8,962 8,92 8,962 8,92 Grška drahma 8,812 8,797 7,75 8,- Avstrijski šiling .... 103,956 103,79 103,956 103,79 Francoski frank .... 215,09 214,54 215,09 214,54 Švicarski frank .... 859,85 859,30 859,85 859,30 Japonski jen 10,54 10,607 10.54 10,607 Funtšterling 2393,50 2394,- 2393,50 2394,- ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 27.1.89 3.2.89 27.1.89 3.2.89 F. šterling zlat 136.000 135.000 Zlato (gram) 17.600 17.400 Napoleon 105.000 103.000 Srebro (gram) 275,10 266,50 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI Družbe Datum 27.1. 3.2. + -% Agricola 1.999 1.980 -0,9 Aileanza 39.110 37.600 -3,9 Assitalia 16.400 15.700 -4,3 Bastogi 325,75 330 + 1,3 Benetton 11.450 10.980 -4,1 Banco Roma 8.335 7.990 -4,1 Cigahotels CIR 4.300 4.030 -6,3 6.050 5.715 -5,5 Credit 1.780 1.721 -3,3 COMIT 3.640 3.419 -6,1 Eridania 5.810 5.545 -4,6 Fer. Fin. 3.040 3.012 -0,9 Fiat 9.825 9.520 -3,1 Generali 43.370 41.420 -4,5 IFI priv. 19.630 18.400 -6,3 Italcable 11.460 11.050 -3,6 Italia Assic. 11.8i0 11.415 -3,3 Italmobiliare 151.000 145.000 +0 Družbe Datum 27.1. 3.2. + -% Lloyd Adr. 18.200 17.485 -3,9 Mediobanca 21.550 20.880 -3,1 Montedison or. 2.106 2.040 -3,1 Montedison ris. 1.225 1.142 -6,8 Nuovo Ambr. 3.299 3.115 -5,6 Olivetti ord. 9.590 9.340 -2,6 Olivetti priv. 5.501 5.450 -0,9 Pirelli SpA 3.179 2.977 -6,3 RAS 43.000 41.310 -3,9 Rinascente 4.915 4.880 -0,7 SAI 20.750 19.980 -3,7 SIP 2.750 2.604 -5,3 SME 3.870 3.661 -5,4 Snia Viscosa 2.862 2.705 -5,5 Standa 22.010 22.850 +3,8 ŠTET 3.539 3.430 -3,1 Toro 22.300 21.700 -2,7 Unipol 17.950 17.910 -4,1 Borza je doživeta izredno razburkan teden. Neodgovorne novice so povzročile veliko nervoze med borznimi posredniki. Pogodbe niso potekale sproščeno in prevladale so prodaje. Šibkost tržišča so izkoristili' špekulanti s tveganimi operacijami in v prepričanju, da bodo tečajne vrednosti še padle. Tudi sektor državnih obveznic je občutil posledice sedanjega nejasnega trenutka. Finančni minister Coiombo je sicer zanikal novo dodatno obdavčenje, vendar le za starejše izdaje. Predsednik družbe GENERALI Randone je v izjavi francoskemu "Tribune de i'Expansion“ povedal, da je dosegla udeležba v Compagnie du Midi 16% glavnice in da bi se lahko povečala še za novih 4%. Med izvedenci je ta izjava vzbudita vprašanje, ati ni ta namig namenjen k ponovnemu iskanju novih sredstev. (V sodelovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 27.1.89 3.2.89 Ala................... 12.238 12.232 America............... 11.975 11.816 Arca BB............... 20.195 19.869 Arca RR............... 11.604 11.617 Arca 27 .............. 10.205 9.983 Aureo ................ 16.740 16.653 Aureo Previdenza...... 11.800 11.586 BN-Multifondo......... 11.602 11.392 BN-Rendifondo ........ 11.477 11.498 Capitalcredit......... 10.799 10.589 Capitalfit ........... 13.162 12.969 Capitalgest .......... 14.986 14.694 Cashbond ............. 10.771 10.762 Cash Management F. . . 13.453 13.198 Centrale Capital ..... 11.429 11.176 Centrale Global ...... 10.635 10.572 Centrale Reddito...... 11.404 11.415 Commercio Turismo . . . 10.312 10.165 Corona Ferrea ........ 11.467 11.272 Eptabond.............. 11.837 11.841 Eptacapital .......... 11.046 10.819 Euro Andromeda ....... 16.680 16.452 Euro Antares.......... 13.553 12.854 Euromob. Cap. Fund. . . 11.031 10.910 Euromob. Redd......... 11.096 11.091 Euro Vega............. 11.141 10.695 Fiorino............... 24.236 23.839 Fondattivo............ 11.311 11.028 Fondersel ............... 26.961-26.573 Fondicri 1 ........... 10.912 10.907 Fondicri 2 ........... 10.863 10.739 27.1.89 3.2.89 Fondimpiego............... 11.743 11.760 Fondinvest 1 ............ 10.912 12.449 Fondinvest 2 ............ 14.932 14.713 Fondo Centrale........... 15.097 14.794 Fondo Profess............. 31-439 31.078 Genercomit................ 17.746 17.459 Genercomit Rend........ 10.759 10.323 Geporeinvest ............. 10.759 10.586 Geporend ................. 10.126 10.137 Gestielle B .............. 10.576 10.398 Gestielle M .............. 10.444 10.424 Gestiras.................. 18.425 18.417 Imi 2000 ................ 11.945 24.686 Imicapital .............. 25.086 24.686 Imindustria ............. 10.067 9.956 Imirend ................. 14.643 14.607 Interbancaria Azion. . . . 18.150 17.829 Interbancaria Obbl..... 14.868 14.853 Interbancaria Rend. . . . 15.163 15.180 Investire Azion.......... 11.371 11.144 Investire Bil............. 11.028 10.860 Lagest Azion.............. 12.419 12.194 LagestObb................. 11.022 11.041 Libra .................... 17.975 17.575 Money-Time ............... 10.583 10.563 Multiras.................. 17.812 17.552 Nagracapital ............ 15.163 15.003 Nagrarend................. 12.915 12.937 Nordcapital ............. 10.431 10.291 Nordfondo................ 12.376 12.373 27.1.89 3.2.89 Phenixfund .............. 10.710 10.543 Primecapital ............ 25.612 25.108 Primecash................ 12.831 12.821 Primeclub Azion........ 10.218 10.064 Primeclub Obbl........... 11.163 11.156 Primerend................ 19.161 18.916 Promofondo 1 ............ 10.517 10.334 Redditosette ............ 15.863 15.784 Rendicredit.............. 11.374 11.346 Rendifit ................ 10.924 10.917 Risp. Italia Bil......... 17.061 16.838 Risp. Italia Redd........ 14.207 14.188 Rologest ................ 11.274 11.260 Rolomix.................. 10.748 10.549 Salvadanaio ............. 11.342 11.245 Sforzesco ............... 11.703 10.858 Venture-Time ............ 11.862 11.653 Verde.................... 11.698 11.692 Visconteo ............... 15.561 15.300 TUJI (v dolarjih) Capital Italia............ 33,19 33,04 Fonditalia ............... 71,41 69,45 Interfund ................ 36,35 35,39 Int. Securities .......... 25,51 25,24 Italfortune .............. 40,99 40,99 Italunion ................ 23,19 23,04 Mediolanum S. F........ 36,80 35,52 Rominvest................. 33,11 32,18 Fondo Tre R. Lit......... 38.237 38.119 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars........................... 140,625 - 144 Baker elektrolitičen.......................... 138,70-139,45 Bakrovi odpadki št. 2................................... 100 Cink high grade ........................... 59,50 - 84 Cink elektrolitičen................................... 69-88 Paladij 99,9 ........................................... 140 Platina (v dolarjih za unčo troy)....................... 524 Železni odpadki (v dolarjih za tono) ............... 118-119 Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 583,50 London Svinec bel dry fob UK................................... 756 Aluminij 99,5%............................................ — Nikelj high purity........................................ — Jeklo v palicah .......................................... — Cinkova pločevina......................................... — Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov....... 285 - 295 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki (april, maj) ...................... 612,50 Soja iz Nizozemske (februar, april)................... 85,50 Palmovo olje Sumatra (februar)....................... 402,50 Sončnica (februar) ..................................... 425 Kokosovo olje Filipini (marec, april) .................. 535 Laneno olje (marec)..................................... 645 Ricinovo olje (ex tank) (takojšnja dobava) . 1100 ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž (marec)........................................... 153,60 Rž (maj)............................................. 154,10 Rž (julij)........................................... 155,20 Oves (marec) ........................................ 155,50 Oves (maj)........................................... 158,50 Oves (julij)......................................... 159,50 Ječmen (marec) ...................................... 121,70 Ječmen (maj .............................................. — Ječmen (julij) ........................................... — Pšenica (marec) ..................................... 146,90 Pšenica (maj)........................................ 149,60 Pšenica (julij) ..................................... 151,10 BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Marec ................................................ 58,99 Maj................................................... 59,38 Julij ................................................ 59,10 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra..................................... 302,02 Giza 45 g............................................ 293,02 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava ................................... 13.930 Februar ............................................. 13.950 Marec ............................................... 14.066 April................................................ 14.180 Letos več prog tudi v prekomorske dežele Z letali družbe Alitalia vsak teden 1.226-krat v Evropo Vedno več ljudi potuje z letalom. To so poslovni ljudje, ki želijo v najkrajšem času skleniti svoje posle, kot tudi turisti, ki želijo v zelo kratkem času priti v oddaljeno deželo, ki jo želijo obiskati. Zaradi tega so nekatera letališča v Evropi prenasičena. Zaradi vedno večjega števila poletov prihaja do zamud tako pri vzletu kot pristajanju letal. Gneča je tudi v nekaterih zračnih koridorjih. Zaradi tega kontrolorji poletov ne dovolijo vsakemu letalu, da bi letelo na eni izmed tolikih prog. Zaradi teh zamud in nespoštovanja urnikov morajo ljudje veliko ur prečepeti v čakalnicah letališč, kar seveda povzroča negodovanja. Prav tako negodovanje povzročajo stavke letališkega osebja, ki so prava italijanska posebnost. V zimskem času moramo vsemu temu dodati še meglo, zaradi katere so po cele dni nekatera letališča zaprta. To pa so seveda težave prehodnega značaja. Vse letališke družbe so nabavile nova letala. Vzpostavile so veliko novih prog. Med temi je seveda tudi italijanski letalski prevoznik Alitalia. Promet z letali te družbe se je v prejšnjih letih zelo povečal, tako na notranjih kot na mednarodnih progah. V letošnjem letu bo Alitalia, skupno s podrejeno družbo ATI, vzdrževala vsakodnevno 340 notranjih prog. S tem bodo ponujali 15 odstotkov več prog in sedežev v letalih. Povejmo, da je predvidena četrta vsakodnevna letalska povezava med našim deželnim letališčem v Ronkah in Rimom. Kot zanimivost lahko dodamo, da po novem leti vsak dan med Milanom in Rimom 25 letal Alitalie. Predvidevajo, da bo letos potnikov v notranjem prometu nad 9 milijonov. Alitalia letos uvaja tudi celo vrsto novih mednarodnih prog. Največ jih je na relacijah med Italijo in drugimi deželami Evrope. Vsak teden je osem italijanskih letališč 1.226-krat povezanih z 32 mesti Evrope. Število poletov se na tak način poveča kar za četrtino. Alitalia bo v tujini uporabljala tudi taka letališča za katera se doslej ni zanimala. To so Hamburg, Niimberg, Manchester, Oslo, Oporto in Malaga. Največ povezav je med Italijo in Nemčijo: kar 330 tedensko. Z Veliko Britanijo ima Alitalia 158 povezav vsak teden. Ker želijo privabiti čim več potnikov, podobno kot to delajo letalske družbe v drugih deželah, so ponudili posebne pakete. Na nekaterih evropskih progah so zelo pocenili vozovnice. Za povratno karto iz Milana, Rima, Benetk ali drugih italijanskih letališč v Pariz, London, Madrid prvi potnik plača 400.000 lir, spremljevalec pa samo 200.000 lir. To pomeni, da stane v takem primeru povratna karta za eno osebo le 300.000 lir. Za sedaj ta tarifa velja le v zimskem času. Morda bodo kaj podobnega naredili tudi v drugih letnih časih. Znižane cene so tudi na medcelinskih progah. V New York lahko poletimo iz Milana za ceno 849.000 lir, iz Rima pa za ceno 950.000 lir. Potniki iz Italije bodo plačali posebne tarife če bodo potovali gor in dol po Združenih državah, saj je Alitalia sklenila sporazum z družbo United Airlines, ki leti na notranjih ameriških progah. Podobne ugodnosti imaš že več let, če izbereš za polet čez Atlantik letala ameriških družb. Še bolj pa se Alitalia zanima za tuje potnike, še zlasti za tiste iz Severne Amerike v Italijo. Na ameriškem tržišču ponujajo vrsto paketov s popusti. V to so kar prisiljeni, saj se vse letalske družbe zanimajo, da bi pridobile ameriške potnike, ki jih je zelo veliko. Alitalia se na tak način pripravlja na devetdeseta leta, ko bo letalski promet v Evropi sproščen. Takrat ne bo več omejitev. Vsaka letalska družba bo v vseh državah Evropske skupnosti lahko vzpostavila in vzdrževala tiste proge, ki jih bo smatrala za potrebne. Ne bo več treba dobiti dovoljenja domačih oblasti. Te so doslej izdajale le malo dovoljenj tujim družbam, saj so varovale predvsem interese domačega letalskega prevoznika. V devetdesetih letih bo na področju letalskih prog obveljala svobodna konkurenčnost. Tujci se boje nemirov V Izrael je lani prišlo 30 odstotkov manj turistov Gostinci v Izraelu trdijo, da so na robu propada. Zaradi palestinskega upora Intifada je lani prišlo v Izrael 30 odstotkov manj turistov kot v prejšnjem letu. V to državo prihaja manj turistov židovske veroizpovedi, vedno manj pa je tudi kristjanov. Na izrednem kongresu Zveze hotelirjev so izraelski gostinci od njihove vlade zahtevali, naj jim priskoči na pomoč. Izraelski minister za turizem Gideon Patt pa jim je odgovoril tako, da je napovedal razpust državne ustanove za pospeševanje turizma, ki je doslej poslovala v tujini. Prav tako je izraelska vlada letos kar za tri četrtine zmanjšala vsoto namenjeno turistični propagandi. Vzdrževanje vojske namreč zelo drago stane, izraelska vlada zaradi tega krči izdatke na drugih področjih. Hotel v Mestrah kamen spotike V Mestrah so lani odprli nov hotel Ramada, ki je kmalu postal kamen spotike. Grozijo celo, da ga bodo podrli. Bolj zmerni pravijo, da bi bilo prav, da bi ga zasegla občinska uprava in potem uporabljala v svoje namene. Odkod spor? Velika ameriška hotelska družba Ramada, ki ima hotele v ZDA in v vsem svetu (gre za eno najpomembnejših hotelskih družb v svetovnem merilu), se je odločila, da razširi svojo dejavnost tudi na Italijo. V Benetke prihaja veliko ameriških in drugih turistov. Ker v Benetkah ni bilo možnosti za gradnjo novega hotela, so ga zgradili v Mestrah, na pol poti med letališčem in Benetkami. Zdi se, da niso bila gradbena dovoljenja v redu. Verjetno je bilo v gradbenem dovoljenju napisano, da se bo tam zgradil kongresni center. Sedaj pa imamo velik najbolj sodobno opremljen hotel, ki razpolaga tudi s kongresnim centrom in z veliko parkirišči. To pa ni prijalo hotelirjem v Mestrah. Tu imamo veliko hotelov, od luksuznega pa do tistih najnižje kategorije. Nekateri so bili v zadnjem času posodobljeni. Hotelirjem v Mestrah pa očitno ne prija, da se je v tem kraju »vgnezdil« hotel z nekaj sto posteljami, v katerem je vedno polno gostov. Sprožili so upravni in sodni postopek. Zgleda, da imajo prav. Zdi se, da bo morala občinska uprava nekaj ukreniti. Kaj in kako, o tem beneški občinski možje niso še sklenili. Zelo težko bo, da bodo udarili po svetovni firmi, ki ima v celem svetu nekaj sto hotelov. Nujno mora priti do sporazuma. V Trentu razstava o Dolomitih Včeraj so v Trentu odprli razstavo o 200-letnici Dolomitov. Na njej je nad 450 eksponatov. Razstavo je uredil prof. Luigi Chiais s pomočjo znanega alpinista Rainholda Messnerja. Odprta bo do 30. aprila. Borza bo v Milanu konec februarja Nemčija bo častni gost na turistični borzi BIT Lani so v tujini porabili 42,2 milijarde mark Veliki izdatki nemških turistov VI •! Častni gost na letošnji BIT, mednarodni borzi turizma v Milanu, bo Zvezna republika Nemčija. BIT bo v Milanu od 22. do 26. februarja v sejemskih paviljonih. Iz Nemčije bodo ob tej priložnosti v Milan prišli zastopniki kar stope-tindvajsetih turističnih ustanov. Nemce seveda zanimajo italijanski turisti, seveda tudi drugi, saj so na BIT v Milanu prisotni tour operaterji iz vsega sveta. Nemci bodo letos na BIT imeli levij delež. Svoje turistične kapacitete bodo razkazovali na 6.000 kv. metrih. Najeli so cel paviljon na milanskem sejmišču. Tam bodo pripravili tudi bavarsko pivnico in restavracijo s specialitetami Baden-VViirttenberga. Povabili bodo tudi razne glasbene in zabavne skupine. Nemci bodo v tem času v Milanu prisotni tudi na drugačen način. V raznih trgovinah v središču Milana bodo ponujali nemško blago. V nekaterih kvalitetnih restavracijah bodo ponujali nemške jedi. V Milan pride za to priložnost tudi direktor bavarske opere Wolf-gang Sawallisch, ki bo imel koncert v Scali. V raznih milanskih cerkvah pa bodo koncerti priznanih nemških zborov in drugih glasbenih skupin. Nemci hočejo na tak način vzbuditi veliko pozornosti in s tem seveda tudi reklamizirati turistična potovanja v njihovo državo. Na turistični borzi BIT, ki je najpomembnejša prireditev te vrste v Italiji, že več let sklepajo zelo ugodne posle. Na tej borzi so prisotni turistični uradi raznih držav ter tudi zasebni tour operaterji. Sejmišče pa je odprto tudi širšim plastem prebivalstva. Lani so tam imeli nad sto tisoč obiskovalcev. Znano je, da so Nemci tisti, ki največ potujejo. Turisti iz Zvezne republike Nemčije so prisotni na vseh celinah. Vsepovsod njihove turistične družbe gradijo hotele. V njih so Nemci skoro edini gostje. Znano pa je tudi, da Nemcem prija predvsem penzion-ska poraba v hotelih in da le malo porabijo v druge namene. Zaradi tega je italijanski, ameriški ali francoski gost bolj priljubljen, saj veliko potroši v izvenpenzionski porabi. Podatki kažejo, da so lani prebivalci Zvezne republike Nemčije (teh je 61 milijonov, pa čeprav vsi ne gredo na tuje) porabila za potovanja v tujino 42,2 milijarde mark, kar po naše znači približno 30.000 milijard lir. Šestino tega denarja, tako ugotavlja pomembna Dresdner Bank, so Nemci porabili v Italiji. Največ Nemcev gre letovat v Avstrijo, sledita Italija in Španija. V državah tretjega sveta so Nemci porabili 3.000 milijard lir. Le malo jih potuje v Združene države Amerike. Za potovanja v tujino so Nemci lani porabili deset odstotkov več denarja kot Američani. Čeprav je Američanov šestkrat več kot Nemcev, prvi raje letujejo doma. Tudi zaradi tega ker je njihova dežela zelo velika. • Kje je najboljši duty free shop? Skoro ga ni letalskega potnika, ki ne bi prinesel domov cigaret, parfumov ali kak drug predmet, ki ga je kupil v duty free shopu na tem ali drugem letališču. Založenost teh brezcarinskih trgovin pa je različna. Prav tako so različne cene blaga v njih. Le cene cigaret so več ali manj enake. Cene drugih izdelkov pa so zelo različne, saj upoštevajo cene v krajevnem merilu. V Ve- liki Britaniji, domovini whiskyja, je ta pijača v prosti prodaji zelo draga. Cena steklenice te žgane pijače v duty free shopu je seveda manjša od tiste v prosti prodaji. Je pa še vedno višja do cene v kaki drugi državi, npr. v Italiji, kjer žganih pijač ne bremenijo taki davki kot v marsikaterem drugem kraju Evrope. Tudi z založenostjo brezcarinskih trgovin so velike razlike. Pred časom je družba European Data an Research naredila med potniki anketo. Izkazalo se je, da je najbolj priljubljen duty freee shop na letališču Schipol v Amsterdamu. Potniki menijo, da je ta brezcarinska trgovina najbolj založena v Evropi. Na drugem mestu naj bi bila brezcarinska trgovina na letališču v Singapuru. Kar se Evrope tiče Amsterdamu sledijo Kjbbenhavn, London-Heathrow 4, London-Gatwick, Frankfurt, Rim-Fiu-micino, Pariz-Orly Jtd. Na zadnjem mestu je letališče v Ženevi. V začetku marca sejem dragocenih antikvaričnih predmetov V Parmi veliko kulture in dobrih jedi Na gospodarskem razstavišču v Parmi imajo posluh za razstave antikvariata in vseh starinskih predmetov. Na jesen je tamkajšnje sejmišče odprto teden dni. V velikih halah razstavljajo svoje blago prodajalci drobnega antikvariata, od razglednic pa do knjig, Vojaških predmetov, znamk in vsega tistega, kar zanima, zbiralce. Tam razkazujejo tudi staro pohištvo in vse kar je potrebno za opre-hio stanovanja. V tednu dni pridejo na razstavišče desettisoči. Naslov sejma je »Tuttinfiera«. Podoben sejem starin, vendarle bolj specializiranega, prirejajo tudi tik pred začetkom pomladi. Letos bo ta sejem z naslovom »Iso-la del Tempo« od 9. do 12. marca. Trajal bo torej le štiri dni. Gre za Posnemanje bolj znanega »Ferrail-ie« v Parizu. Na njem bo mogoče Lupiti bolj dragocene antikvarič-Pe predmete. Letos bodo tam razstavljali dragocene 'stare knjige, starinsko pohištvo, igrače, staro belo tehniko, tisoče ur, zlatnino, svetila. Še po-Sebno pozornost bodo posvetili Predmetom, ki služijo v kopalnici. Letos bodo v Parmi poseben oddelek namenili prodaji starih hla-Pjlnikov, pečič, kuhinj in podob-Pih predmetov iz štiridesetih ter Petdesetih let. Gre torej za pravi Antikvariat na tem področju. Na ta specializirani sejem v Parmi, na katerega bodo prišli predvsem trgovci, ki bodo na pomlad in poleti te predmete prodajali širom po Italiji, pridejo tudi francoski, angleški, nemški in ameriški trgovci. Lani so na tem sejmu imeli 350 razstavljalcev in 20.000 obiskovalcev. Letos so razstavni prostor povečali za 15 odstotkov. Ob tej priložnosti bodo priredili tudi nekaj razstav. Če gremo za to priložnost v Parmo se seveda ne bomo zaustavili le na gospodarskem razstavišču, ki je zgrajeno precej daleč od mestnega središča. Šli bomo v mesto, da si tam ogledamo nekatere znamenite palače in cerkve, muzeje, da na ulici ugotovimo kako živijo ti zadovoljni in debelušni meščani, da posedemo za pogrnjeno mizo v kaki gostilni, kjer nam bodo postregli z zelo dobrimi jedmi. Parma ima 180.000 prebivalcev. To je veliko mesto, ki pa ohranja še dandanes značaj večjega trga v katerega vsak dan s podeželja prihajajo kmetje. Tudi Parmo, kot vsa druga mesta Padske nižine, deli na pol, kilometre in kilometre ravna Via Emilia. Ni ji videti konca. Ista podoba je v Piacenzi, v Modeni, v Reggio Emilii in v vseh drugih krajih od Piemonta tja do Bologne in še čez. V Parmi imajo znamenite cerkve in palače. Palača Farnese je ogromna. Lani je sam papež bil na otvoritvi prenovljenega baptisteri-ja, za katerega je denar dala tamkajšnja hranilnica. Parma je znana kot mesto v katerem ljubijo operno glasbo in petje. Sem prihajajo najbolj znani operni pevci iz vsega sveta. Prebivalci tega mesta imajo tudi zelo v čislih dramska dela. Svojčas so italijanske gledališke skupine začenjale svojo turnejo na jadranski obali v Riminiju in nastopale v vseh mestih Emilije tja do Milana. Če je gledališko delo imelo uspeh v Parmi, potem so s tem lahko nastopali v Milanu, Turirnu, Rimu in drugje. Če je bila kritika v tem mestu negativna, je bilo delo že vnaprej obsojeno na neuspeh. Ne bi bili pravični do Parmča-nov, ko ne bi omenili njihove gostoljubnosti in njihove kuhinje. Kmetje na podeželju veliko delajo. Živinoreja je tu zelo razvita. Po tem kraju je ime dobil znani pršut »Parma«. Po tem kraju, sicer le delno, je dobil ime sir »Parmigia-no-Reggiano«. Smo torej v domovini dobrih jedač. Mesto Parma in njegova okolica sta polna odličnih gostišč. Med najboljšimi v mestu sta Parizzi in La Greppia. V vodniku Michelin za Italijo je vsako od teh dveh gostišč označeno z eno zvezdico, kar pomeni, da sta obe zelo znani tudi v mednarodnem svetu gurmanov. Dodajmo še, da smo v restavraciji Parizzi (če ne rezerviraš ne boš dobil mize) ugotovili, da imajo na voljo klientom tudi briška vina, tudi taka najbolj znanih slovenskih vinogradnikov. V začetku marca imamo torej priložnost potovati v Parmo na ogled mesta in sejma starin. V drugih letnih časih imajo tam vrsto drugih sejmov. Na poti iz naših krajev pa se bomo najbrž ustavili še kje drugje. Za nameček lahko povemo, da je Parma pobratena z Ljubljano. MARKO VVALTRITSCH Svetovno smučarsko prvenstvo v Coloradu Sneg ustavil moške Danes ženski smuk Po drugem dnevu 1. kola v Davisovem pokalu uvrščena, Italija izgublja VAIL — Lepo vreme, ki je eden glavnih adutov smučarskega uživanja v Coloradu, je odpovedalo. Včerajšnji smuk za moške, ki bi moral dati prvi pečat svetovnemu prvenstvu, so morali odpovedati zaradi 25 cm novega snega. Ob sneženju je izvedbo tekmovanja ovirala tudi megla in predvidevanja so vse prej kot ugodna. Nad Co-lorado se namreč pomika jedro motenj, ki so v prejšnjih dneh prizadele Aljasko in nato zahodno Kanado in Montano. Obilno sneženje je povzročilo pravo zmedo v Vailu in v Beaver Creeku. Plugi niso bili kos novim padavinam in poledenela ter zasnežena cestišča so povzročila desetine prometnih nesreč. Med poškodovanimi avtomobili je tudi nekaj policijskih, katerih šoferji se verjetno ne morejo kosati s kolegi iz San Francisca in Los Angelesa. Seveda s tistimi iz policijskih filmov... Organizatorji so se po dolgem posvetovanju odločili, kako naprej. Sklenili so, da danes izpeljejo ženski smuk, moški smuk pa bo jutri, ko je bil prvotno na sporedu ženski slalom. Kdaj bodo izvedli slednjega, včeraj še niso znali povedati. Ločene proge v Vailu in Beaver Creeku sicer omogočajo istočasne izvedbe različnih tekmovanj, prikrajšani pa bodo televizijski prenosi, ki predstavljajo kisik za finančno kritje prireditve. Včerajšnji dan je kljub odpovedi moškega smuka našel svoj vrhunec. Pirmin Zurbriggen je namreč slavil svoj 26. rojstni dan. Ob baje ne preveč umetniško pripravljeni torti se je zbrala skoraj vsa smučarska smetana. Bivši švicarski as Bernhard Russi je izrazil mnenje, da je Pirmin še vedno pod šokom hudega padca iz prejšnjih dni. Ne zaradi telesnih bolečin, temveč zaradi negotovosti, ki se naravno loti vsakega smukača po padcu. »Vsak padec,« je povedal Russi, »pomeni za smukača mučen postopek, v katerem mora najprej sam sebi dopovedati, da se nič ni spremenilo in da lahko še naprej zaupa v svoje znanje in moči.« Jugoslavija MALMOE, BEOGRAD — Medtem ko si je Jugoslavija že zagotovila nastop v četrtfinalu Davisovega pokala, bo usoda Italije znana šele danes. Jugoslavija je že po prvem dnevu proti Danski vodila z 2:0, v včerajšnji igri dvojic pa sta Živojinovič in Ivaniševič osvojila še tretjo, odločilno točko. Jugoslovanska dvojica je brez posebnih težav s 6:3, 6:2, 7:6 (7:5) premagala danski par Mortensen - Christen-sen. Srečanje ni trajalo niti dve uri. Izkušeni Živojinovič in mladi Ivaniševič, ki sta se zelo dobro ujela v igri, sta v prvih dveh nizih nadigrala nasprotnika, v tretjem sta nekoliko popustila, vendar zmaga ni bila nikoli v dvomu. Danes bosta na sporedu zadnji srečanji posameznikov, ki pa ju bodo odigrali na dva seta, ker ne odločata več o ničemer. V četrtfinalu se bo Jugoslavija, ki že šesto leto uspešno nastopa v svetovni skupini, srečala z zmagovalcem dvoboja Španija - Mehika. Španija trenutno vodi z 2:1 in bo verjetno tudi zmagala. V tem primeru bi Jugoslavija spet nastopila doma. Kot smo dejali, se bo usoda Italije odločila danes. Po nepričakovanem uspehu iz prvega dne, ko je Campore-se odpravil Pernfornsa in je bil izid 1:1, je včeraj švedska dvojica Gunnars-son - Jarryd gladko s 7:6 (8:6), 7:5, 6:4 premagala Nargisa in Camporeseja. V prvem setu sta se Italijana še kar dobro držala, Camporese je bil soliden tudi v drugem, Nargiso pa je vidno popustil in poraz je bil neizbežen. Nekaj ostalih izidov: ZDA - Paragvaj 3:0; Avstrija - Avstralija 3:0; ZRN -Indonezija 3:0; ČSSR - SZ 3:0; Španija -Mehika 2:1; Francija - Izrael 3:0. Gataulin 6,02 m s palico! GOMEL — Sovjetski atlet Rodion Gataulin (srebro na OI) je drugič v svoji karieri postavil svetovni rekord v dvorani. Po leningrajskem skoku 6 m je včeraj dosegel 6,02 m in potrdil, da je za Bubko vodilna osebnost v tej disciplini in verjetno tudi njegov naravni naslednik. Rekord na odprtem pripada Bubki z znamko 6,06 m. Čolovičeva in Popovič v ZDA NEW YORK — Na dvoranskem atletskem mitingu v New Yorku sta Slo-bodanka Čolovič in Slobodan Popovič v tekih na 800 m oba zasedla 3. mesto s časoma 2'06"91 in 1'50"28. Torino - Roma »pustni« finale VIAREGGIO — Na mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu se bosta jutri za prvo mesto srečala Torino in Roma. Torino je v polfinalu premagal Parmo z 1:0, Roma pa Inter z 2:1. Za Torino bo letošnji že tretji zaporedni finale in peti v zadnjih 6 letih (zmage v 1. 1984, 1985 in 1987). Roma je na mladinskem turnirju v Viareggiu dosegla prvo mesto pred 8 leti. F1 za pet let v Arizoni PHOENDC — VN ZDA za svetovno prvenstvo formule 1 se bo letos odvijala v Phoenbcu, v arizonski puščavi. Proga bo speljana po samem mestu. Organizatorji so si dirko za VN zagotovili za pet let. Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo Tretji zaporedni poraz s 3:2 Bora Elpro Na gostovanju pri vodilnem v C-2 ligi Neroden poraz Olimpije SMELT OLIMPIJA - C. ZVEZDA 73:77 (40:46) SMELT OLIMPIJA: Šiško, Petrovič 7, Zdovc 16, Besedič, Tovornik 7, Hauptman 21, Kraljevič, Čurčič 6, Kotnik 2, Petranovič 14. LJUBLJANA - V 12. kolu L jugoslovanske košarkarske lige je v Ljubljani Crvena zvezda tesno premagala domačo Olimpijo. Beograjčani so presentili Olimpijo s hitrim tempom in ostro obrambo, v drugem polčasu pa so Ljubljančani že vodili z 69:61. Izvrstni Jankovič je z dvema zaporednima trojkama spravil goste spet na noge, medtem ko so začeli domačini igrati zelo živčno. Po tekmi je prišlo do obračunavanja med igralci. Čurčič naj bi s pestjo udaril Jankoviča. V najvažnejši tekmi kola je v sarajevski »Zet-ri« pred približno 10 tisoč gledalci domača Bosna premagala državne prvake Jugoplastike z rezultatom 76:74. Temelje zmagi so domačini postavili že v prvem polčasu, ko so si priborili tudi 11 točk naskoka. Pri Bosni je bil najboljši posameznik Radulovič, ki je dosegel 22 točk. Tragični junak tekme je bil član Jugoplastike Kukoč, ki je tik pred koncem zgrešil prosti met, zaradi česar se je redna tekma končala pri neodločenem izidu 68:68. V podaljšku so bili igralci Bosne prisebnejši. OSTALI IZIDI: Partizan - Borac 130:77,_ Gibona - Prvi Partizan 86:72, Vojvodina - Zadar 81:80, Šibenka - IMT 104:82. Vnovič praznih rok BOR ELPRO - ALBATROS 2:3 (15:9, 15:17, 15:9, 11:15, 7:15) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Foraus, Grbec, Vidah, Sancin, Fučka, Brazzani, Visentin, Superina. To je bil že tretji zaporedni poraz borovk s 3:2 po vodstvu z 2:1. Znova se je izkazalo, da plave niso bistveno slabše od nasprotnikov, ki zasedajo srednje-zgornji dom lestvice (Albatros je imel pred to tekmo osem točk več), a v končnici preštevilnih nizov jim vselej zmanjka nekaj več prisebnosti. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so se tokrat v igri »tie-break«, menda prvič letos, pokazali vidni znaki strahu, pravcata psihoza, saj si drugače nikakor ne znamo razložiti tako katastrofalnega začetka (5:0 in 8:1), po katerem je bil izid končnice praktično zapečaten. Res je, da so borovke v prejšnjih šestih igrah »tie-break« štirikrat premagane zapustile igrišče, toda s tehničnega vidika ni pravega razloga za takšno neučinkovitost, prej bi dejali, da bi morala ta oblika igranja petega niza, glede na značilnosti ekipe, celo favorizirati plave. Borovke so si tekmo verjetno zapravile že v drugem nizu (prvega in tretjega so zmagale brez večjih težav), v katerem po zaostanku 14:11 niso znale izkoristiti vodstva s 15:14. Srečanje bi lahko v svojo korist končale tudi v četrtem nizu, a pri stanju 8:8 je nastopila tema (odsotnost Vitezove in D Ambrogiove pa je onemogočila vsakršno manevriranje s klopi) pri rezultatu 13:8 za Albatros so borovke še izsilile kar osem menjav žoge, vendar je bilo žal prepozno. Košarkarsko promocijsko prvenstvo Naši tokrat uspešni V promocijskem prvenstvu Namiznoteniške igralke Bora odlično pričele Po dolgih letih premora je obnovljeni Borov namiznoteniški odsek sinoči prvič nastopil v svojih prostorih in pred lastnim občinstvom v uradnem ligaškem tekmovanju, potem ko se je lani spet včlanil v FITET. Tokrat so branile Borove barve njegove mlade igralke v ženski promocijski ligi, kjer so nadvse prepričljivo -odpravile postavo Chiadina s 5:1. V plavih dresih so igrale Bersanova, Posegova in Cergolova, barve Chiadina pa je branila ekipa v postavi Ledo-vini, Spezzigo in Minza. Za gostje je osvojila edino točko Minza z 2:1, medtem ko so se vse ostale tekme končale z 2:0 v korist gostiteljic. Premoč naših igralk kaže tudi skupni seštevek točk, 255:137. Trener Filipaz je bil zadovoljen ne le zaradi zmage svojih varovank, ampak tudi zaradi res uspešne igre, najbolj pa zato, ker se je prvenstvo začelo z zmago njegove ekipe, kar je vsekakor spodbuda za prihodnje nastope, med katere sodi tudi bližnja tekma proti Krasu Globtrade v Zgoniku, (boj) CGI MILJE - BREG ADRIATHERM 77:79 (41:39) BREG ADRIATHERM: Kovačič 6 (4:4), Canciani 2 (0:2), Piščanc 2 (2:4), Corbatti, R. Žerjal 7 (1:1), Salvi 26 (2:4), Barini 19 (5:6), B. Žerjal 3 (3:4), Furlan 15 (3:3). SODNIK: Apollonio iz Trsta Bregovi košarkarji so opravili podvig in kar sredi Milj ugnali prvouvrše-nega CGI. Tekma je bila ves čas v ravnovesju, vendar moramo poudariti, da so bili naši košarkarji stalno v vodstvu in da so bodisi v končnici prvega kot drugega polčasa imeli že osem, oz. 10 točk prednosti, ki so si jih v zadnji minuti zapravili. V drugem delu tekme, ko je bilo pomembneje ohraniti prednost, pa so le uspeli obdržati mirne živce in osvojiti zlata vredni točki v boju za obstanek. V Bregovem moštu so tokrat vsi zadovoljili, posebej pa bi omenili soliden nastop Salvija in dobro igro Barinija, ki je bil v končnih trenutkih odločilen za zmago. (Cancia) . DOM GOMETAL SIMEK - LIBERTAS 91:79 (45:32) DOM GOMETAL SIMEK: Košuta 6, Dornik 15, Kocjančič 4, Orzan 1, Bat-tello 2, Podbersič 15, Nanut 45, Šemo-lič 3, Rinelli, Ambrosi. PON: Juretig 31, Velikonja 40; ON: Dom 26, Libertas 25; 3 TOČKE: Nanut 5, Košuta 1. Dom si je v 10. prvenstveni tekmi po osmih zaporednih porazih zagotovil nov par točk. Dornikovi varovanci so proti poprečnemu Libertasu končno nastopili v popolni postavi, saj se je po dolgi izključitvi spet vrnil Nanut. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, vendar so domovci z Nanutom in Podbersičem, ki sta prava gonilna sila, v 13. minuti povedli in vodstvo ohranili do konca. Naši so tokrat prikazali nekoliko boljšo igro. Zmaga bi lahko bila znatno višja, če bi naši tudi v obrambi pokazali, kar znajo. Pohvalo si tokrat zaslužijo prav vsi, posebno pa Nanut (kar 45 točk) in Podbersič (20 odbitih žog). (A. S.) 1 11 11 • Jadran 35') so bili bistveni koši razpoloženega Klavdija Starca in pa dve zaporednib-lokadi Maura Čuka. Vsekakor moramo poudariti, da je bila zmaga Jadrana povsem zaslužena, čeprav bi lahko, vsa] tako smo imeli vtis, zaključil tekmo v svojo korist dosti prej, saj je bil tako tehnično kot taktično boljši nasprotniki, a tudi prikazana borbenost je bila tokrat poplačana. Po tekmi je trener Jadrana Peter Brumen dejal: »Z zmago sem vsekakor zadovoljen, vendar bi lahko bila dosti bolj gladka, če bi moji igralci upoštevali obrambne zakonitosti, ki vladajo v tej igri. Prav zaradi pomanjkanja taktične discipline smo morali "trpeti" prav do konca proti slabšemu nasprotniku. Žal ni prvič, da smo tako nedosledni v obrambi.« Stojan Kafol (eden od pomožnih trenerjev Jadrana) je pripomnil: »Strinjam se, da smo v Castelfrancu Venetu doživeli delni preporod. Pravkar sem za Radio Opčine pohvalil našo obrambo, pa me je takoj Brumen de- mantiral, da bi lahko bila nekoliko bolj dosledna. Vsekakor menim, da sta bila odločilna za naš preporod Klavdij Starc in pa Sandi Rauber, ki sta tokrat res dala odločuj očdoprinos.« Marko Ban je s svoje strani menil: »Odločilna za našo zmago je bila prav gotovo borbenost, ki je bila tokrat na zadovoljivi ravni. Ključ našega uspeha je bila učinkovita igra v napadu od 10. minute prvega polčasa pa do sredine drugega polčasa, ko smo dobro izvajali obrambne sheme in ko se je meni odprlo v napadu. Nato so me nasprotniki nekoliko zaustavili, vendar se je tedaj razigral Klavdij Starc, ki je dosegel štiri zaporedne koše. Takrat je bila tekma končana.« (Dušan Jelinčič) Castelfranco - Jadran 80:87 (35:38) CASTELFRANCO: Pozzebon 13 (1:2), Tubia 6, Pelloia 14 (8:11), Sotta-na 9 (2:3), Pellizzari 10, Frattin 11, Dušo, Munaro, Marini 17 (5:6), Pava-nello. JADRAN: Starc 16 (6:7), Persi, Čuk 7 (1:1), Manzano 6, Corsi, Sosič, Gob- bo, Rauber 14, Ban 33 (7:9), Daneu 10 (4:5). SODNIKA: Pugliese in Lugli iz Pe-sara; GLEDALCEV: 500; PM: Castelfranco 17:23, Jadran 19:24; 3 TOČKE: Ban 2. »Potopitev« Triestine SALERNO V 4. kolu vaterpolskega prvenstva A-2 lige je v Salernu domača ekipa gladko premagala Triesti-no s 13:4. Bistveno prednost 4:0 so domačini dosegli že v prvi četrtini tekme. Namizni tenis za »top 12« CHARLEROI - Na namiznoteniškem turnirju »Europa top 12« je po petih kolih v jugoslovanskem predstavništvu najbolje uvrščena Jasna Fazlič, ki se nahaja na tretjem mestu začasne lestvice. POPRAVEK V četrtkovi rubriki "Iz sveta naše telesne kulture" je iz seznama sponzorjev naših društev izpadlo ime podjetja Indules, ki je pokrovitelj odbojkarske dejavnosti ŠD Sokol. Borovci za las ob podvig PAV NATISONIA - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:2 (15:10, 13:15, 15:12, 6:15, 15:12) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Budin, Marega, P. in R. Pernarčič, Starc, Gasparo, Stančič in Stranj. Borovcem na gostovanju pri vodilnem Pav Natisonii ni uspel veliki met. Vsekakor pa so bili Tržačani na pragu velikega presenečenja saj so izgubili šele po igri »tie-break«, potem ko so na samem začetku petega niza povedli s 7:4. Omeniti velja, da so bili gostje povsem enakovreden nasprotnik. Odigrali so verjetno eno letošnjih najboljših tekem in samo bojazni pred uspehom gre pripisati spodrsljaj v prvem nizu. Potem ko so se otresli prevelikega »spoštovanja« do nasprotnikov, so igrali vse bolj samozavestno in poletno ter stanje izenačili. Najboljšo odbojko so borovci pokazali v četrtem nizu, ko so izsilili peto igro. Z dobro igro so potem nadaljevali tudi v zadnjem nizu vse do izenačenja pri dvanajstici, ko so gostitelji izbojevali potrebne tri točki in s tem prestižno in toliko bolj dragoceno zmago. (M. Marega) FRIULANA GAS PN - MEBLO IMSA 2:3 (8:15, 15:4, 15:17, 15:3, 13:15) MEBLO IMSA: Tomšič, Bucinelli, Ferri, Zavadlal, Petejan, Prinčič, Lutman, Su-perga, Koršič, Lavrenčič, Vogrič. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so Brožičev! varovanci poskrbeli za podvig v gosteh. Proti tekmecu, ki se bori za obstanek v ligi, so osvojih zlata vredni točki. Zmaga ni bila lahka, predvsem zato, ker so plavo-rdeči v 2. in 4. setu popustili na vsej črti. Na srečo so se v odločilnih trenutkih borili za vsako žogo in, kar je najvažnejše, prikazali so zrelo igro. V zadnjem setu so bili naši stalno v vodstvu in le v končnici seta so se jim domačini približali. Na tem težkem gostovanju nista igrala brata Ferri, Aleš zaradi diskvalifikacije, Mitja zaradi poškodbe. Za osvojeno zmago je treba pohvaliti vso ekipo, predvsem pa Petejana, ki je prvič zelo dobro odigral vseh pet setov. (Zip) Ženska C-2 liga: pri Agorestu stare hibe AGOREST - CELINIA 1:3 (7:15, 12:15, 15:3, 13:15) AGOREST: Zavadlal, Roner, Marassi, Černič, Primožič, Vižintin, Lovisutti, Rupil, Scoziero, Klemše. Stare hibe združene ekipe ponovno zaskrbljujoče prihajajo na dan. Poraz s sicer solidno Celinio ni sprejemljiv, čeprav so gostiteljice dobro igrale. Zmaga se jim je namreč nasmehnila bolj zaradi napak naših deklet kot pa po njihovi zaslugi. Agorest jih je namreč v tretjem setu, ko je zaigral kot znaj, spravil na kolena in vse je kazalo, da o končnem zmagovalcu ne more biti dvoma. Žal je lepa igra le malo trajala, koncentracija je padla, napake so se vrstile, tako da sta točki odšli v Maniago. Na koncu pa le moramo pohvaliti Barbaro Lovisutti, ki se je izkazala z dobro igro in borbenostjo. (R. I.) Moška D liga: Soča zamudila priložnost VOLLEY CLUB TS - SOČA SOBEMA 3:1 (11:15, 15:6, 15:11, 15:7) SOČA SOBEMA: Marko in Ivo Cotič, Peter Černič, Pahor, Battisti, Muscau, Dornik, Terpin in Pagon. Tudi tokrat so naši zamudili ugodno priložnost. Stopili so na igrišče polni samozavesti in borbenosti in brez težav osvojili, prvi set, zatem pa so v drugem nerazumljivo klonili. Tretji niz je za Sočo dobro kazal, a ko je dosegla 11. točko, je popustila. V četrtem setu je bila slika podobna drugemu. Preglavice je povzročal sprejem. Med našimi se je dobro izkazal podajač Ivo Cotič. (Peter Černič) Ženska D liga: Sokol Indules brez težav SOKOL INDULES - FINCANTIERI 3:0 (15:7, 15:11, 15:5) SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Tanja in Lara Masten, Žbogar, Pertot, Stopper, Visentin, Brumat, Škerk. Nabrežinke so dosegle rutinsko zmago proti ekipi, ki je na dnu lestvice in je le občasno prikazala boljšo igro. Pertotova je varno vodila ekipo do zmage in res so igralke Sokola že v samih začetkih setov pridobile varno prednost in brez podcenjevanja nasprotnic hitro zaključile tekmo. V glavnem so vse Nabrežinke vestno opravile nalogo. (LM) BREG AGRAR - DANONE RIVIGNANO 2:3 (9:15, 15:11, 12:15, 15:10, 12:15) BREG AGRAR: Debenjak, Slavec, Kocjančič, Žerjal Elena, Tatjana in Erika, Tavčar, Komar, Canziani, Jercog. Kljub porazu so Brežanke prikazale dokaj dobro igro in se srčno borile, v odločilnih trenutkih pa so malo zaspale. V petem, odločilnem setu je bilo nekaj točk res po nepotrebnem izgubljenih, ni izključeno pa, da je svojo vlogo odigral tudi pust. Pri Brežankah sta dobro delovala servis in napad, slabši pa je bil sprejem. (JT) UNDER15 ŽENSKE ACLI Ronchi - Agorest 2:0 (15:6, 15:11) AGOREST: Tabaj, Paulin, Sosol, Jakin, Sfiligoj, Soban, Valle, Marson, Jarc, Petejan, Bizaj. V četrtem kolu so na gostovanju v Ronkah naše predstavnice zapustile igrišče poražene, predvsem zaradi slabega sprejemanja nasprotnikovega servisa in zaradi slabega serviranja. Ne glede na neuspeh pa lahko rečemo, da si mlade igralke združene ekipe le nabirajo prepotrebne izkušnje in počasi, vendar zanesljivo napredujejo. (Miran Strgar) Italijanska košarkarska A-l liga Enichem ugnal Hitachi Vodilni Enichem je v italijanski košarkarski A-l ligi v sinočnji anticipirani tekmi proti Hitachiju že dosegel svojo 13. zmago (končni izidi je bil 104:90, prvi polčas 54:45, Radovanovič 33 točk - najboljši strelec), danes pa ga bo na vrhu lestvice skušal dohiteti milanski Philips, ki bo gostil Diva-rese. Osrednja tekma kola bo vsekakor v Pesaru, kjer bo Sca-volini gostil Snaidero, s katerim deli drugo mesto. Moštvo iz Pesara po pokalnem porazu s CSKA pretresajo kritike, na zatožni klopi sta še posebej oba Američana Daye in Drew. DANAŠNJI SPORED: Benetton - Allibert; Knorr - Alno: Paini - Arimo; Philips - Divarese; Phonola - Ipifim; Scavolini - Snaidero; Vismara -Riunite. San Benedetto prod... Bryantu Goriški San Benedetto čaka drevi dokaj neugodno gostovanje v Pištoli. Tamkajšnji Kleenex sicer se doma doslej ni kdove kako izkazal, saj je dobil samo tri od devetih odigranih srečanjih, pri tem pa je zanimivo, da je v gosteh kar petkrat zmagal. Kljub temu pa naloga Goričanov ne bo lahka, saj ima toskansko moštvo najboljšo obrambo prvenstva, vrh tega pa uvršča med svoje može Američana Bryan-ta (peti na lestvici izbranih strelcev lige), ki je praktično neustavljiv, ko mu gre od rok. V prvem srečanju je San Benedetto zmagal s košem Ardessija v poslednjih sekundah tekme. DANAŠNJI SPORED: Annabella - Irge; Caripe - Standa; Fantoni - Marr; Filo-doro - Neutroroberts; Jollycolombani - Braga; Kleenex -San Benedetto; Sangiorgese - Glaxo; Sharp - Teorema. Stefanel pripravlja oddolžitev Stefanel ima v današnjem domačem srečanju z ekipo Docksteps iz Montegranara (začetek tokrat ob 18. uri) najmanj dva dobra razloga za zagrizen nastop. Mora se dreviš-njemu nasprotniku oddolžiti za nepričakovan poraz iz prvega dela prvenstva, hkrati pa dokazati, da je bil nedeljski neuspeh v Vareseju le sad spleta nenaklonjenih okoliščin. Prestol tržaških košarkarjev se ne maje, nastop v končnici že zdavnaj ni vprašljiv, toda prvo mesto po porazu z ekipo Rangers pravzaprav še ni zajamčeno. Stefanel bo proti Dockstepsu, ki se s 14 točkami nahaja v dokaj razgibanih vodah, nastopil v popolni postavi. DANAŠNJI SPORED: Conad - Benati; Numera - Full; Rieti - Inlaca; Stefanel -Docksteps; Faciba - Electrolux; Delizia - Virtus; Coop -Marr; Racine - Ranger. V nogometni A ligi brez »vročih« tekem Inter - Torino brez leska Predzadnje kolo prvega dela italijanske nogometne A lige (začetek ob 15. uri) ponuja dokaj anonimna srečanja. Na vrednosti je po krivdi Turinčanov izgubilo tudi srečanje med Interjem in Torinom. Torino bo sicer tokrat naposled le nastopil popolen (kazen je prestal tudi Škoro), a čeprav bo pri Interju manjkal reprezentant Ferri, zgleda usoda gostov neizbežna. Najzanimiveje je tako, ali bo Napoli znal ohraniti točko, ki jo je v posrednem dvoboju z Interjem pridobil v prejšnjem kolu. Maradona in tovariši bodo namreč igrali v Piši. Pred tremi dnevi so v pokalnem nastopu v Toskani slavili zmago z gladkim 2:0, vtis pa je, da jim tokrat le ne bo šlo tako zlahka od rok. Še največ korisiti ima lahko od današnjega zavrtljaja Sampdoria, ki bo gostila okrnjeni Lazio. Rimljani so v Genovi dopotovali s samimi dvanajstimi člani prve ekipe in štirimi mladinci, Boško v pa ima na voljo vse igralce. Trener Atalante Mondonico, ki ga odlični dosežki ekipe niso iztirili, bo menda v Lecceju iskal predvsem točko, saj si zadnjeuvrščeno apulijsko moštvo v boju za obstanek, v katerem je zdaj vpletenih deset ekip, ne more vnovič privoščiti spodrsljajev. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Milan; Bologna - Fio-rentina; Como - Cesena-, Inter - Torino; Juventus - Pescara; Lecce - Atalanta; Piša - Napoli; Roma - Verona; Sampdoria - Lazio. Napadalec Ascollja Giordano Triestina v Vicenzo po točko Vicenza ni bila s Triestino nikoli posebej radodarno mesto, spomnimo se le na nesrečno dodatno tekmo za napredovanje v B ligo proti Parmi v začetku tega desetletja. Letos so obeti, v nadaljevanju tretjeligaških bojev po enotedenski prekinitvi, za varovance trenerja Lombarda nekoliko boljši, če vemo, da se domače moštvo otepa izpada, kar je glede na skromnost C-l lige bolj slaba vizitka o kakovosti neke ekipe. Toda Vicenza se po katastrofalnem začetku vendarle vzpenja. V zadnjih treh tekmah je namreč osvojila kar pet točk, to pa je znak, da se terapija novega trenerja Rote očitno obrestuje. Kljub nekaterim spodbudnejšim rezultatom v zadnjih tednih, Triestina še ne daje vtisa nepremagljivega stroja, še posebej to velja za gostovanja. Ni skrivnost, da Tržačani razmišljajo predvsem o osvojitvi točke. Za Lombarda predstavlja precejšen problem odsotnost diskvalificiranega Papaisa. DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Carrarese; Der-thona - Modena; Lucchese - Virescit; Vicenza - Triestina; Mantova - Prato; Livorno - Montevarchi; Reggiana - Centese; Spal - Trento; Venezia Mestre -Spezia. Udinese v Avellinu Že ustaljena usmeritev je, da se Udinese na gostovanjih, ne glede na moč nasprotnika, poteguje predvsem za osvojitev točke. Ta cilj je tudi praviloma skoraj vedno dosegala. Še toliko bolj strnjena bo torej obramba danes v Avellino. Kampanijsko moštvo, ki ga po odslovitvi Ferrarija zdaj vodi Fascetti, resno računa na zmago, saj je to ena poslednjih možnosti, da se priključi vrhu. Udinese ima ta čas tri točke več od Avellina. DANAŠNJI SPORED: Ancona - Sambenedettese; Avellino - Udinese; Barletta - Taranto; Cosenza -Brescia; Licata - Empoli; Monza - Cremonese; Padova - Catanzaro; Parma - Bari; Piacenza - Messina; Reggina - Genoa. Pro Gorizia v gosteh Nogometaši Pro Gorizie bodo danes igrali v gosteh in sicer proti ekipi Cittadella. Živahna razprava na občnem zboru Jadralnega kluba Čupa Jadralni klub Čupa je svoje lanskoletno delo preveril na 17. občnem zboru, ki je bil v petek v Devinu. Ob številni udeležbi članstva se je po poročilih vodstva razvila tudi debata, ki je sicer slonela na prispevkih manjšega števila članov, je pa razkrila dve osnovni težnji, ki delita članstvo. Najprej mora klub računati na člane, katerim je primarno svoje zasebno delovanje in so jim strukture kluba na voljo kot služba. Na drugi strani pa so tudi člani, ki imajo to našo organizacijo kot športni klub, v katerem je treba skrbeti predvsem za vzgojo naraščaja. V dokaj jasnih obrisih so prišli obe ti dve težnji na dan in so se v nekaterih trenutkih skoraj kresile iskre. Celoto Čupinega delovanja je v svojem kratkem in jedrnatem poročilu podal predsednik Gorazd Vesel. Zahvalil se je ljudem, ki so v zadnjem obdobju delali za društvo in predvsem mladim, ki se bavijo s športnim jadranjem. Omenil je tudi važno dobo, v kateri se Čupa nahaja v pričakovanju prelomnice pri urbanistični preureditvi Sesljanskega zaliva. Izrazil je potrebo, da se v tej smeri vodi skupno akcijo s sosednjim klubom Pietas Julia in v tesnem sodelovanju z nabrežinsko občinsko upravo. Očitno bo razvoj društva - je poudaril Vesel - odvisen od strokovnosti kadrov, ki bodo imeli v obdelavi nadaljnji potek dogodkov. Vesel ni pa pozabil omeniti, da je Čupa slovensko društvo in da mora tako karakteristiko tudi obdržati. V prvi vrsti mora ohraniti prisotnost ob morju, in to dobesedno. Važen doprinos sta dala občnemu zboru tudi Bruno Volpi, ki je poročal o napredovanju pogajanj z lastništvom zaliva. Skupno s sosednjim klubom so bile družbi Finsepol postavljene zahteve za površino društvenih sedežev, za priveze in za pokrite prostore. Finsepol naj bi vse predloge vzela v poštev, čeprav jamstev o uresničitvi še ni dala. Dosežen pa je bil na primer uspeh pri vključitvi pomolov v notranjost zaliva, kar bo bistveno povečalo zmogljivost pristana. Volpi je tudi povedal, da načrtovan sedež nima neposrednega stika z morjem, kar je za klub nesprejemljivo. V tej smeri se bo morala biti zelo trda bitka. Odbornica za šport pri nabrežinski občini prof. Nevenka Terčon je poudarila obvezo uprave, da bo še naprej podpirala najboljše . rešitve za obe društvi. Pri upravi se razvoj spremlja z velikim zanimanjem in potreba po spremembi načrta, ki bi predvideval primeren sedež na optimalnem mestu, je na prvih mestih. Odbornica je tudi spomnila na gospodarsko dejavnost, ki se bo nujno razvila v novih strukturah. Vanjo bi se morali vključiti tudi Slovenci. Med razpravo ni manjkalo kritičnih posegov. Niko Kosmina se na primer ni preveč ogreval za sodelovanje s sosednjim klubom in je dal predlog za preverjanje možnosti sodelovanja z barkovljansko Sireno. Potožil je tudi nad majhnim številom pobud za odrasle člane, medtem ko gre vse zanimanje tekmovalni dejavnosti. Nekomu se je tudi zdela pretirana vsota, ki je bila izdana za vzdrževanje klubskih plovil. Marino Košuta je ob koncu z močjo poudaril potrebo, da se vodstvo loti bistvenih problemov in postavi jalove malenkosti ob stran. Izdelati je treba načrt jasnih ciljev kluba. Na vsak način je tudi treba vztrajati z mladinsko dejavnostjo. V novi izvršni odbor so bili izvoljeni: Marino Košuta, Valter Reščič, Marko Kojanec, Klavdij Cibic, Igor Bogateč, Alex Bezin in Egon Nanut. V razsodišču bodo: Karlo Mezgec, Pavel Milič in Karlo Rolič. Častno razsodišče pa bodo sestavljali: Ivo Magajna, Marija Marc, Edi Bavcon, Rudi Can-telli in Egidij Martelanc. Bruno Križman domači šport DANES NEDELJA, 5. FEBRUARJA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu: Costalunga - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu: Giarizzole - Juventina; 15.00 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Kras; 15.00 v Križu: Vesna - Porpetto 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - S. Andrea; 15.00 v Vižovljah: Hermada - Gaja; 15.00 v Trebčah: Primorec - Isonzo; 15.00 v Dolini: Breg - Romana; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Fossalon. NARAŠČAJNIKI 9.15 v Dolini: Breg - Montebello NAJMLAJŠI 9.00 na Opčinah, otroško naselje: Sant'-Andrea - Zarja Adriaimpex; 10.30 na Proseku: Primorje - San Giovanni; 11.00 v Dolini: Breg - Giarizzole ZAČETNIKI 10.30 v Pierisu: Pieris - Mladost Tratto-ria Al lago; 10.30 v Bazovici: Zarja Adria-impex - Campanelle; 11.00 na Opčinah, Ul. Carsia: Roianese - Primorje ODBOJKA ŽENSKA C-2 LIGA 11.00 v San Giovanniju Al Natisone, Ul. Antiča: PAV Natisonia - Sloga Koim-pex 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, šola Petrarca: La Mar-motta - Sloga B 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 na Opčinah: Sloga Sagor - DLF 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port B - Kontovel Electronic Shop UNDER 18 MOŠKI 12.00 v Štandrežu: Val Naš prapor Imsa - S. Luigi UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Dolini: Breg - Julia UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - Pallavolo Tries-te; 11.00 v Trstu, licej Petrarca: Inter -Soča Čerimpex KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Latisana PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcola-na - Kontovel Electronic Shop DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Bor Indules NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Stefanel - Polet DEČKI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Ricreatori IGRE POD KOŠEMA 10.00 na Proseku: Kontovel - Sokol; 11.30 Bor - Polet NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Cal-to PROMOCIJSKA LIGA ŽENSKE 10.00 v Gorici: Lega Nazionale - Kras Globtrade ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Cellini Padova II obvestili SMUČARSKI KLUB BRDINA prireja v nedeljo, 12. februarja, smučarski izlet v Flachau (Avstrija). Vpisovanje na sedežu (Proseška ulica 131, Opčine) ob torkih in in četrtkih od 19. do 21. ure. Vabljeni ljubitelji smučanja! SMUČARSKI KLUB BRDINA vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo Pokala treh dežel, ki bo na Kobli 12. 2. Vse informacije na sedežu društva. V nedeljo na Kobli Prehodni pokal treh dežel V nedeljo, 12. februarja, bo na Kobli, v priredbi SK Devin in SK Snežnik iz Ilirske Bistrice, 4. veleslalom, veljaven za Prehodni pokal prijateljstva treh dežel, ki se ga udeležujejo smučarji slovenskih društev vseh starosti iz Slovenije, Koroške in naše dežele. Tekmovanje, ki se bo pričelo ob 10. uri, sodi med že tradicionalne smučarske prireditve in je, kar se tiče priredbe, lep primer sodelovanja med društvoma z obeh strani meje. Upati je le, da se bo doslej nehvaležna zima usmilila prirediteljev in v zadostni meri zasnežila progo na Kobli. Poleg nagrad za posameznike bodo najuspešnejšemu društvu (velja pet najboljših uvrstitev za vsako kategorijo) v last podelili prehodni pokal. SK Snežnik je že dvakratni ekipni dobitnik tega tekmovanja in ima torej možnost, da si pokal zagotovi v trajno last. Smučarji brez uvrstitve v finale Deželno tekmovanje v veleslalomu v okviru mladinskih iger za nižje srednje šole, ki je bilo na sporedu prejšnjo sredo na Zoncolanu, se ni odvijalo v idealnih razmerah. Proga je bila kratka in nekonkurenčna, nanošen sneg pa ni bil primeren za nivo tekmovanja. Tržaške slovenske šole sta predstavljali smučarki^ in smučar šol Cankar in Kosovel. Na žalost se niso uvrstili na eno izmed prvih šestih mest, kar bi jim prineslo nastopat na državnem prvenstvu v dolini Aoste od 20. do 25. februarja. Veliko smolo je imela Valentina Šu-ber (Kosovel), edina, ki je imela mož- nost za boljšo uvrstitev. Šest vrat pred ciljem se ji je odpela smučka. Tanja Pitacco (Cankar) je zasedla 24. mesto v ženski kategoriji, Devan Grgič (Kosovel) pa 32. v moški. Vseh tekmovalcev je bilo približno devetdeset. Vsekakor je obmorskemu Trstu uspelo poslati na državno finalno tekmovanje bodisi predstavnico žensk kot tudi moških in sicer U. Nussdorfer (2. mesto Ž.) in E. Denich (3. m. M.). Največ tekmovalcev, pa bo seveda iz krajev, kjer imajo smučišče za hišo!. E. Š. UPRAVA: Ul. Marconi 6-Tel. 775483 nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002 MANUFAKTURA PODOBNIK OPČINE Velike modne firme tudi za velike postave velike priložnosti s POPUSTI DO 50% ZADNJI TEDEN obv. občini 5/1/89 Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 5. februarja 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Kljub naporom in širokopoteznemu lovu A morskega psa ni na spregled PIOMBINO — Lov za morskim psom ljudožerom pri Piombinu se nadaljuje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Morje prečesavajo izvidniški čolni pristaniškega poveljstva, karabinjerjev in finančnih stražnikov, nad morsko gladino pa letijo helikopterji. Nič čudnega torej, da v takem škandalu morskega psa ni na spregled, da se na vabah masti le ribji drobiž. Ribiči upravičeno trdijo, da se mora poleči začetna zagnanost. Ko se bodo vode »umirile«, bo lahko lov z vabami uspešen, če se ni medtem pes ljudožer že umaknil na varno. Oblasti nimajo več dvomov, da je 47-letnega podvodnega ribiča Luciana Costanza raztrgal in požrl beli morski pes, ki mu v anglosaksonskih deželah pomenljivo pravijo white shark (bela smrt). Ostanki potapljaškega kombinezona namreč zgovorno dokazujejo, da so potapljača raztrgali zobje in ne propelerji. Beli morski pes ima svoj naravni habitat v avstralskih vodah, v zadnjem desetletju pa se je razširil po skoraj vseh tropskih morjih in zašel celo v zmerna morja, kot je naše Sredozemsko. Bržkone je k nam prišel po sledi kake ladje, kar se je nazadnje dogajalo tudi v preteklosti. Če pa je ostal v naših vodah, pomeni za biologe, da so se življenjski pogoji v Sredozemlju spremenili do take mere, da so ugodni celo za »belo smrt«. To seveda ni v skladu s trditvami, da se je Sredozemsko morje spremenilo v pravo kloako, tako da v bistvu umira. Beli morski pes mora dnevno požreti na stote rib, če pa do sedaj (opazili so ga že pred letom dni) še ni umrl od lakote, je razlaga samo ena, Sredozemlje živi, še več, vabeče je postalo celo za morske pse. Odslej bodimo torej skrajno previdni. Strupen mraz pesti obalo Oregona V takem stanju se je z oceana vrnil v mirne vode reke Kolumbije pri Astorii v Oregonu vlačilec Sea Venture, nič čudnega, da so ribiči raje ostali ob privezih, saj je temperatura zdrsnila globoko pod ničlo (AP) Premajhna snežna odeja povzroča vse več škode RIM — Nenavadno mila zima je v Italiji doslej povzročila približno 2.000 milijard lir škode. Pomanjkanje snega je največ prizadelo hotelirje, in sicer za 1.700 milijard, vsaj 140 milijard pa znašajo izgube zaradi neizkoriščene uporabe smučarskih objektov. Velika škoda v zimskem turizmu je posledica dokajšnjega osipa turistov, v prvi vrsti tistih iz tujine. Teh je letos za približno 36 odstotkov manj kot v prejšnjem letu. Zimski turizem je v zadnjih letih (do polovice sezone) prinašal približno 5.000 milijard lir zaslužka, letos pa je dobiček komaj presegel polovico te vsote. Če v prihodnjem tednu ne bo zapadel sneg, bo letošnja sezona šla skoraj po zlu. Največ posledic mile zime je v Piemontu, saj 60 odstotkov zimskih objektov sploh ne deluje. Več obin v pokrajini Cuneo je uradno zaprosilo, naj razglasijo njihovo ozemlje za področje naravne nezgode, njihovo zahtevo pa je podprla piemontska deželna uprava. Škodo je, kot kaže, utrpelo 5.000 turističnih poslovalnic, znašala pa naj bi vsaj 150 milijard lir. Dokaj težavno je tudi stanje v pokrajini Belluno. 80 odstotkov zimskih objektov sploh ne deluje, zaprli pa so tudi več hotelov. S podobnimi, vendar manjšimi težavami, se ukvarjajo tudi v ostalih krajih Veneta in naše dežele. Znatno boljše pa je stanje v Lombardiji in na Tridentinskem. Britanski klimatologi potrjujejo začetek globalnega učinka tople grede na Zemlji Ko je poštar nepismen LONDON — Ne znaš čitati? Nič hudega, boš pa šel za poštarja! To bi lahko bil nauk, ki ga lahko povlečemo iz dogodka, do katerega je prišlo pred kratkim v Veliki Britaniji. Tamkajšnje pošte sicer ne delujejo več tako kot pod pokojno kraljico Viktorijo, ko so bile superper-fektne, so pa še vedno daleč, daleč nad italijansko ravnijo in dogodek je najbrž le izjema, ki potrjuje pravilo. Pa poglejmo, kaj se je pravzaprav pripetilo. Albert Jonklinck se je pred dnevi spet zglasil na uradu za zaposlovanje, 21-letni fant je namreč bil brez službe. Ni mogel verjeti svojim ušesom, ko so mu ponudili mesto poštarja, saj je v njegovih osebnih karakteristikah jasno pisalo, da je pač analfabet. Če je prav njim, je pomislil in se takoj odpravil na pošto, da bi nastopil novo službo. Tam so mu izročili kakih 200 pisem in mu zaželeli dobro delo. Albert je nekaj časa.premleval, kaj bi pravzaprav s temi pismi, katerih naslove ni in ni znal razvozlati. Končno se je odločil in vse skupaj odvrgel v javno stranišče. Na srečo so ga že isti dan odkrili in Albert spet išče delo... WASHINGTON — Polemikam med klimatologi o tako imenovanem pojavu tople grede ni videti konca. Po objavi statističnih meteoroloških podatkov za ZDA v zadnjih 93 letih, v katerih Američani navajajo, da se v vremenu ZDA še ne odražajo učinki tople grede, je svojo študijo objavil tudi britanski meteorološki urad. Britanci so seveda zbrali več podatkov kot Američani, saj po njihovih trditvah zaobjemajo ves planet. Iz kompjuterske obdelave naj bi nesporno izhajalo, da se je naš planet od leta 1979 do danes otoplil za več kot pol stopinje Celzija. Otoplitve so bile manjše v začetku osemdesetih let in večje v zadnjih treh letih. Trenutno ni znano, kdo je Britancem posredoval vse te podatke. Sami trdijo, da so primerjali ugotovitve kakih tisoč meteoroloških centrov iz vsega sveta. Nihče ne dvomi, da so ti podatki točni, ker pa so meteorološki centri v neposred-nji bližini mest, obstaja upra vičen sum, da niso zanesljivi. Sovjetska meteorologija je že pred tremi desetletji ugotovila, da zaradi človeške dejavnosti (mesta, industrijski bazeni, umetna jezera, intenzivno poljedeljstvo) nastajajo tako imenovana mikroklimatska območja, neke vrste klimatske oaze. Ker so skoraj vsi večji svetovni meteorološki centri na takih mikroklimatskih območjih, je torej vsaka kategorična trditev o globalnih spremembah preuranjena. Navsezadnje so prav v tem desetletju zabeležili izven mikroklimatskih območij najnižje temperaturne rekorde in to ne samo na Južnem tečaju, kjer bi bil krivec lahko tudi luknja v ozonosferi, temveč tudi v sovjetskem Verhojansku. Pri Salzburgu lov na povodnega konja SALZBURG — Avstrijski policisti so v noči od četrtka na petek uprizorili nenavaden lov na nekoliko neobičajnega gosta avstrijskih avtocest, to je povodnega konja. Tropsko žival so policisti lovili kar tri ure, uspeli pa so jo prijeti v kraju Anif nedaleč od Salzburga. Najbolj nenavadno je, da se je žival mirno sprehajala kar po avtocesti in da so možje postave najprej mislili, da gre za šalo. Ko je namreč ob poldrugi uri zjutraj neki avtomobilist obvestil policiste o nevsakdanjem prizoru, so bili prepričani, da gre za pustno potegavščino. Šele po nadaljnjih telefonskih klicih so vzeli stvar bolj resno in končno ujeli 250-kilogramsko žival. Povodni konj je zbežal iz tovornjaka nekega rimskega šoferja. Ta ga je kupil na Poljskem in ga nameraval izročiti rimskemu živalskemu vrtu. Iz sobe v garažo s posteljo vred NEAPELJ — V središču mesta je prejšnjo noč prišlo do nenavadne »selitve«, ki na srečo ni imela hudih posledic. Salvatore Romano in njegova žena Anna sta že trdno spala v sobi v prvem nadstropju, ko sta nenadoma zgrmela s posteljo vred v pritlično garažo. Žimnica in blazini so preprečili, da bi se zakonca huje poškodovala, saj sta dobila le neka] podplutb. Hiša, v kateri živi družina Romano, starša in trije otroci, je stara in slabo vzdrževana. Gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj nenavadne nesreče so že na prvi pogled ugotovili, da je sploh neprimerna za bivanje. Srečno... kačje leto! Po kitajskem koledarju je letošnje leto kačje leto, možakar na sliki ga je zato primerno proslavil. Namesto s šampanjcem je novemu letu, ki se na Kitajskem začne 7. februarja, nazdravil kar s strupenjačami (Telefoto AP) Angleška princesa je zaključila svoj obisk v New Yorku Lady Diana očarala tudi Američane NEW YORK — Angleška princesa Diana je zaključila svoj obisk v ZDA, pred odhodom pa si je želela ogledati pediatrični oddelek neke bolnišnice v Harlemu, kjer so tudi otroci, ki so okuženi z aidsom (na sliki). S tem obiskom pa je Lady D. dokončno osvojila srca tudi tistih Američanov, ki so se zmrdovali nad velikim pompom, s katerim so jo Newjorčani sprejeli. V bolnišnici v Harlemu se je princesa Diana dolgo pogovarjala z zdravniki in osebjem pediatričnega oddelka ter z materami bolnih otrok. Nekega malega temnopoltega bolnika je vzela tudi v naročje, kar je seveda navdušilo predvsem vsiljive ameriške fotoreporterje. Ni pa manjkalo tudi zlobnežev, ki so navdušence spomnili, da je tudi predsedniška dama Barbara Bush pred časom obiskala isto bolnišnico, njen obisk pa je šel tako rekoč neopazno mimo. Kakorkoli že, po prvem ne ravno toplem sprejemu Newjorčanov, je kraljevska soproga angleškega prestolonaslednika z veliko naravnostjo ogrela hladna ameriška čustva. OBLAČILA drtoli g. OPČINE - Narodna ul. 38 - Tel. 211538 prodaja po znižanih cenah vse blago do 21. februarja ffv* JVk POHIŠTVO r '1 Klasično l If J Moderno | LANZA f[ Rustično OB IZHODU IZ PREDORA NA AVTOCESTI PRI PROSEKU Tel. 225498 TRST Doberdobski grehi Že dolgo let je širom po naši deželi znano pustovanje v Doberdobu, oziroma zaključek pustovanja, ko na Pepelnico priredijo pogreb Strica Lovre-ta. Da bi kaj več o tem zvedel sem se obrnil do gospoda Jožefa Gergoleta -Dača, do prijatelja Janka Gergoleta in do Bonšinjorja Stanka Kosiča. Prav oni so mi odkrili marsikaj zanimivega o nekdanjem in današnjem Doberdob-skem pustovanju. Za pustovanje ni bilo treba priprav, vse se je odvijalo samo od sebe in teklo po starih uglajenih tirnicah. Na pustnico so imele žene in dekleta svoj praznik. Zbirale so se po skupinah po hišah se kaj malega maškara-le, cvrle fanceljne in pripravljale glavno pustno jed šnite. Skupaj so se veselile in niso hodile na obhode vasi. Zvečer so se odpravile na ples. Plesali so vse tri zadnje dni pusta. V gostilni per Francuonu je bila dvorana, na stopnicah pa oder za godbo. Godci so igrali brez prestanka in v dvorani je vse vriskalo, vrtelo, topotalo, da se je kar kadilo. Na pustiča so praznovali fantje, člani fantovske. Vsak se je po svoje maškara!, potem so se zbrali na določenem kraju in začeli obhod vasi. Obiskali so vse hiše in pobirali darove. Mlajši fantje so vedno nosili težje vloge. Kot zadnji, ki so vstopili v fantovščino so morali opraviti svojo pre-iskusno dobo. Za vahte so sprejemali mladce v fantovščino. Vsak je moral plačati po par dopjov vina in podarit starejšim po eno »viržinko«, ta pravo, tisto s slamico. Starešina jih je sprejel v njih sredo s prav kratkim govorom in obredom, ker se mu je bolj mudilo do kozarca vina. Mladi so lahko samo za kratek čas ostali v družbi, morali so zgodaj spat, drugače so jih starejši napadli. Mladi so zbežali, včasih so se tudi postavili po robu starejšim in praznik je končal z biksom. V fantovščino so sprejemali mladce pri sedemnajst-osemnajstih letih starosti. Stari Stipe Žužič župan je okoli 1. 1928 pod pritiskom fašistov prepovedal fantovščino in fantovske navade. Rekel je: "Še moj sin bo plačal fantovščino potem pa konec!" Otroci niso pustovali in hodili pobirat. Ljudje bi jim ne dajali, ker pač še sami so bili v stiski. Fante in može pa so lepo postregli in obdarovali ker tako je moralo biti. Na pusta so se navsezgodaj zbrali »ta poročeni«. Že doma so zbrali najbolj stare, razcapane bragešače, ka-mižole, srajce, pelerine in se namaš-karali. Še bolhe bi ne skočile v tiste cunje. Ko se je šema najedla klobas in napila in po celodnevnem tekanju po vasi še prepotila je iz nje zaudarjalo po dihurju. Še pes se je izognil utrujenemu pustu, ki je zaspal v jarku ali tam za štalo: ga ni povohal in še uscati se mu ga je zdelo za malo. Pusti so si počrnili obraz s sajami °d kotla na ognjišču nekateri pa so Potegnili čez obraz strgano črno nogavico. Ti niso govorili. Glavni in bolj strašni so bili tisti, ki so se opletu s ^tresami«, to je z ostanki sirkovih kit, so že obrali letice. Mario L. Kuzmanov se je nekoč tako opravil v sta-ra čepe in opletel s štresami, da je bil res grozen. Pri neki hiši so imeli zelo hudega in divjega psa čuvaja. Mario Se Je vrgel na tla, zarjul in se povaljal Pfoti psu. Ta je umolknil, razširil oči ^ strahu utrgal verigo in zbežal. 'Psem dni ga ni bilo domov. Tako našemljeni so hodili od hiše ho hiše. Razlegal se je glas harmoni-in peli so pustne pesmi: "Pust se je °ženil tralala..." in podobne. Stopili so nQ borjač, še eno zapeli in starešina Potrkal na vrata. Prikazala sta se gospodinja, ki je nosila v firtohu ne-ji jajc in klobas, in gospodar z boka-»petjota«. Takrat je bilo življenje J1 Krasu res trdo, ni bilo blagostanja. s jhetje so imeli po nekaj trt domače lQf!e in šmarnice okoli hiše, po plan-v “ >n ogradah. Pridelali so prav malo sJ?0- Nekaj boljšega so hranili za podel 6 PrMike za pijačo ob hujšem cj.- u s? si pa pomagali. Ko so iz groz-stisnili sok so ostale tropine. Na kor-0 naHli vode, dodali nekaj slad-snla'. da se je »kuhalo« par dni. Tako Pridobili petjot. ,guljene dobrote so pusti spravili, petilo, da je bilo veselje večje. Rajanje, petje, nabiranje je trajalo celi dan. Nabrane dobrote so nesli v gostilno in si naročili večerjo. Po navadi so jedli frtaljo s Špehom in klobasami. Pozimi je bilo na domači mizi dan za dnem malo zabeljene enolončnice, krompir, polenta, ohrovt, fižol. Bolj poredko so si privoščili krodeginiča ali klobasice, mesa pa samo za boljše prilike in velike praznike. Ljudje so se držali »bolj lahki« še s petki in raznimi viljami in posti. O pustu se je nudila velika priložnost, ker ta je bil čas žrtja in pitja. Tudi sladic ni manj~ kalo in nihče se ni odrekel. Bili so časi po prvi svetovni vojni, ko so v Doberdobu redili konje. Dosti je bilo vaščanov, ki so se bavili s prevozništvom. Vozili so gradbeni material po naročilu gradbene zadruge za obnovo vasi. Na dan pusta po obhodu vasi je skupina tudi petdeset pusto-valcev zajahala konje in odšla na izlet na Vrh, v Martinščino. Lahko si samo predstavljamo to trumo dobro našičenih črnih jezdecev, ki galopira v luninem svitu po prašnih cestah in gmajnah od vasi do vasi: apokaliptično. Plesna zabava se ie vlekla skozi Zdenko Vogrič pred Pirčevimi. Tam so končno zažgali lutko med vzkliki, jokom in žrebanjem litanij: "Kdo bo tvoje hlače nosil... Kdo bo tvoje šuolne nosil... Kdo bo tvoje jaj. nosil... Oh, Lovre kaj bom sama jaz doma..." Eni so žalovali, drugi spet vpili: "Dajmu hudiču, dajmu ognja, zažgite ga..." Danes pustujejo tudi dekleta. Otroci v kupljenih oblekah in krinkah hodijo nabirat. Mamice jih popoldan zberejo v gostoljubni hiši in jim pripravijo zakusko. Včasih nabrano blago si razdelijo in nesejo domov. Fantje se takoj zmenijo: vprašajo za dopust, ne bodo šli na delo, pustič je njihov dan. Za poročene »ta stare norce« je težje. Enega ne pusti žena, drugi je bolan in zavit v volno je doma, ki prha kot osel in se zdravi s čaji. Tretji se ga je že prejšnje dni nasrkal. Teden dni bo v karanteni in ga ne bo na spregled. Četrti ne mara zraven iz »političnih« razlogov. Na preteklem pustovanju pod vplivom alkohola se je z nekom skregal in ga jeza še drži... Ostane samo peščica bolj vztrajnih, ki morajo voditi vse potrebno vključno finančne in strateške zadeve. žakarjem maščuje, ko mraz opravi svoje in jih potem revma martra. Pusti ne mažejo več ljudi s sajami in ni več pepeljuharjev. Pusti ne ustrahujejo več otrok, ki so se vedno zapirali in skrivali v šoli in doma. Pusti so danes celo vabljeni v šolo, da se pokažejo otrokom, jim govorijo in jih zabavajo. Na Doberdobskem je precej razvito'vinogradništvo. To se pozna tudi pri nabiranju, ko napolnijo tudi po štiri damija-ne vina. Jajc naberejo po par tisoč, da ne govorimo o drugih dobrotah in denarja. Kjer je blagostanje ni lakote. V osmici pusti pojejo nekaj jajc in klobas in povabijo na gostijo vse prisotne. Na obhodu pazijo, da zberejo »pusta z bor-šo« ki hrani denar med tistimi, ki ne pijejo in istotako za nabiralce jajc. Zgodilo se je že, da nabiralec se je napil, spodtaknil in padel v Košaro. V trenutku je bilo uničenih 200 jajc. Pustovati po več dni zaporedoma je pram drugega o včerajšnjem početju, krokanju in zdravstvenem stanju: kotel se spota loncu. Na borjaču pripravijo slamnato lutko in postavijo v leseno tru-go in predstavijo občinstvu. Nekoč so to delali v osmici per Kovačevih. Že predpoldne Bonšinjor gre domov na župco, zbere svoje pergamente, se opravi v svečana oblačila in čaka na sodelavce. Ti pridejo po Bonšinjorja okoli trinajste ure, ga naložijo na briško in peljejo do osmice žalosti. Tam opravi prvi del obreda in že se formira žalostni sprevod. Godba stopa na čelu sprevoda in igra razne žalostinke in druge več ali manj vesele koračnice. Sledijo nosilci baldahina in pod njim stopa glavni akter te prireditve Bonšinjor Stanko s spremljevalko zvesto šjor (nekoč suorj Putanico. Obkrožajo ju drugi visoki pustni svečeniki, ki so semkaj prihiteli iz daljnih dežel. Vsi so opravljeni v bogate paramen-te in stopajo dostojanstveno zaverovani v važnost momenta in svojega poslanstva. Štiri resno oblečeni fantje s črnimi klobuki nosijo Strica Lovreta na škaleti. Za blagim pokojnikom se opoteka vdova s sinom. Sledijo Lovretovi sorodniki, prijatelji, znanci. Sprevod se pomika po glavnih ulicah, od gostilne do gostilne. V vsaki je postanek z nagovorom Bonšinjorja, ki prečita oporoko Lovreta podpisano od samega notarja Škampavija iz Gorice. Ti obredi se že več let vršijo dvojezično, ker je prav, da vsi razumejo za kaj gre. Zraven je tudi prevajalec za nemščino, da ugodi avstrijskim gostom. Mimo velikanskih dolgov Lovre tudi zapušča po deset litrov belega in črnega vina za pogrebce. Barabil in zapravljal je celo leto, napravil pa je tudi kaj dobrega in prav je, da se to pove. Na koncu obhoda po vasi nesejo Lovreta na vago. Tam ugotovijo ali se je v zadnjem letu odebelil ali je shujšal. Če je bil bolan in je štrajkal ni imel denarja, zato je bolj lahek, če je pa pridno barabil "vrže gor" tudi par kvintalov. Za sprevodom ves čas vozi briška naložena z jajci in vse kar je ostalo od pustnega nabiranja. Vse to delijo brezplačno prisotnim, pobirajo prispevke, ki bodo šli v dobrodelne namene. Vsako leto pustna druščina prispeva v denarju za razne inštitucije. V sprevodu je tudi boter, ki skrbi, da vse poteka v najboljšem redu, stoji ob strani skrušeni vdovi, jo tolaži in ji pomaga kot ve in zna v teh bridkih trenut- celo noč. Proti jutri (na pepelnico) plesalci so se odpravili domov na zaslužen počitek. Nekateri so bili še budni. Najbolj vztrajni so bili že spet in še bolj grozno maškaram. To so bili pepeljuharji oboroženi s kalcjeta-mi pepela, ki so prežali izza vogalov hiš in po tesnih gasah. Čakali so na pobožne žene, ki so se vračale od prve maše. Od doma so se odpravljale tudi mlekarice, ki so nosile ali vozile na kolesu mleko v Tržič. Pepeljuharji so jih napadli in jim »dajali pepela«. Proti poldnevu so se še ostali privlekli do osmice in pripravili Lovreta. Slamnato lutko so oblekli v najbolj umazano in strgano obleko v mednožje so pritrdili letico. Lovre je ležal na parah v osmici do popoldneva, ko so ga končno dvignili in nesli po vasi. Nosili so dve prekrižani palici z ovito črno nogavico. Sledil je svečenik odet v belo ponjavo, ki je vneto škropil po ljudeh z vinom. Zraven je stopal fant z kadilnico iz stare železne škatle obešene na drot, iz katere se je vil smrdeči dim iz gorečega suhega kravjaka. Štirje pogrebci so nosili Lovreta na škaleti od voza. Pogreb je končal brez velikih ceremonij na križadi TRGOVINA JESTVIN DESPAR Sabina Milanič - Ferletič DOBERDOB Ul. Bonettit tel. 0481/78067 Za izpeljavo celotne prireditve je treba denarja za propagando, za osmrtnice, vabila, pogostitev pustnih prijateljev, ki pridejo iz daljnjih krajev in , še in še. Bonšinjor Stanko se ob tem zamisli in se na glas zahvali za razumevanje, za finančno in moralno podporo, ki ga domače prebivalstvo, Občina, Kmečko-obrtna hranilnica in drugi nudijo organizatorjem, da iz leta v leto vse lepo steče. Pustni sprevod se pomika po običajnem redu. Za ramoniko stopata nono in nona, ta glavni opleten s štresami, nabiralca s košaro. Sledita dva pusta, ki potiskata barelo z petdesetlitrskima dami-janama za belo in črno vino. Pojejo že znane: "Jupaj-dija jupaj-da nasga pusta ni doma... Komar je vuka vcebn'1..." Pri hiši jih lepo sprejmejo in pogostijo, ker vaščani »poštejejo« puste in bi bila velika zamera, če bi jih ti ne obiskali. Obhod vasi traja enajst, dvanajst ur. To ni kar tako in, če upoštevamo še vse kar pojedo in popijejo, pa skakanje, petje, norenje, ni čuda, da puste vrže iz tira in bo treba dolgo časa za »prit k sebe«. Zadnje čase si utirajo pot tudi moderne kupljene maske in v sprevodu opazimo nove figure. To je neizbežno, čeprav nepriljubljeno. Nekateri se radi oblačijo v ženske, da kažejo gole noge. To se mo- DfiOG£R,jA . AGRARIA - , silno težak posel. Naš Bonšinjor vztraja samo, ker še ni dobil pravega naslednika in se boji, da bi vse skupaj ne propadlo. Kot ostali prijatelji se zaveda, da posledice takega pustnega maratona in veseljaške rabote so iz leta v leto hujše. Nekoč si naslednje jutro v gostilni spil po dva šprica in takoj ozdravel. Danes je drugače. Treba je večdnevno zdravljenje doma, pri potrpežljivih in vsestransko požrtvovalnih ženah, ki može z materinsko ljubeznijo negujejo in jih počasi spravljajo na noge s čaji in župca-mi. Zlobneži sicer pravijo, da samo globoka vera v zveličanje in enostransko plačilo zadrži te hišne angele in zapostavljene mučenice, da ne primejo za debelo palico in izženejo iz mož še zadnje krdele pustnih zli duhov. Na pepelnico napoči ta veliki dan. Po nočnem veseljačenju naši junaki gredo domov »se malo ofrišat«, nato se zberejo v osmici per Kukukovih za nekdanjo Francuonovo gostilno. Kislega, neprespanega obraza se lotijo merende. Renga (slanik) s čebulo je edina jed, ki se v takih trenutkih prileže, ker-pomaga, da se lahko spije kozarec vina. Prvega je bolj težko pogoltniti, naslednji se pa kar sami zlivajo v grlo. V osmici se motajo cel dopoldan. Zbijajo šale eden na- kih. Ko vdova večkrat pade v nezavest ji poda melišo (šnopc). Tudi sam, sin in drugi sorodniki potegnejo iz stekleničke, da ko zažgejo pusta bi bilo najbolje zažgati še ostale, ker so vsi tako zdelani, da res niso več za nobeno rabo. Pred Pirčevimi je napravljen oder na kmečkem vozu. Sedaj duhoven se spremeni v dvojezičnega advokata in sodnika hkrati. V šaljivi oporoki našteva vse dobre in slabe lastnosti pokojnika. Našteva tudi grehe domačinov, strelja strupene puščice na občinske upravitelje, ošvrkne tiste, ki še danes kratijo naše pravice, razkrije vse kar je bilo narobe. Da bi se kdo preveč ne užalil zvrne krivdo na pokojnika. Po eni strani Lovreta hvali po drugi ga obsoja. Občinstvo je sedaj deljeno: eni glasno jočejo za preminulim dobrim Lovretom, drugi vpijejo naj že lopova zažgejo. Na vrsti je še podelitev priznanj in pokalov (prispevek Hranilnice) zaslužnim starim pustom in gostom. Vsemu temu sledi obsodba. Bonšinjor prebere na hitro še nekaj »partikularnih« molitvic in rablji zažgejo Lovreta kar tam na križadi. Ljudje se oddahnejo. Na grmadi je zgorelo vse zlo preteklega leta, sedaj lahko vsi grejo pomladi in soncu naproti z upanjem, da bo vse lepše in boljše. KRLETIČ marm T«MW8072SVObO'”3 h(p esa!’ z gospodinjo in domačimi zQtfarni in odšli. Niso pozabili nama-Poh S- ro^e s šojami od kotla, da so še s0 dekleta po obrazu. Na cesti Uh t? namazali tudi druge moške in 9hap° mobilizirali v sprevod in jih ve , 1 s sabo. Uganjali so burke in n° se je kaj nepredvidenega pri- AVTOKLEPARSTVO - MEHANIKA Bastiani Sergio popravila - revizije - končna dela Jezero 4 — DOBERDOB I 1 GRADBENO PODJETJE Stanko Kosič DOBERDOB Ul. Gradnikove brigade 3 Tel. 78024 (Foto Nadia) Na pustni torek, točno opoldne, bo šjor Anzoleto Postier na odru pred županstvom na Trgu republike v Tržiču pričel z branjem svoje oporoke. V njej bo tudi letos naštel vse grehe vidnih domačih mož, politikov, sindikalistov, gospodarstvenikov, kulturnikov. Šjor Anzoleto bo v svoji oporoki ošvrknil vse kar leze in gre v Tržiču. Še zlasti bo na jeziku imel vse to kar je v enem letu bilo napak narejenega. Že dolgo pred napovedano uro se bo tudi letos na glavnem tržiškem trgu zbralo precej ljudi. Kljub temu da živimo v sodobnem času, s sodobnimi ritmi življenja, kljub temu da so ta dan ljudje zaposleni v trgovinah in delavnicah, tovarnah in uradih, se najde nekaj tisoč ljudi, ki prihitijo na tržiš-ki glavni trg. Starih navad na pustni torek nikakor ne opuščajo. Nekaj minut pred poldnem se bo šjor Anzoleto s soprogo in spremstvom pripeljal s kočijo na glavni trg. Poleg množice ga bodo tam sprejeli domača godba, množica ljudstva in sodobni čarovniki, novinarji, radijski in televizijski snemalci. Domača godba bo igrala pred in po govoru šjora Anzoleta. Ob zaključku branja oporoke pa bo ves trg zapel pustno pesem z naslovom »La Cantada«. Odtod tudi naslov vsej tržiški pustni prireditvi. Po tem pustnem obredu, ki bo trajal tja do ene ure, bodo ljudje pohiteli domov na kosilo. Doma bodo opravili zelo hitro, saj bodo že ob 13.30 že spet prihiteli na ulice v mestnem središču, po katerih bo tudi letos šla dolga pustna povorka. Vsako leto, na pustni torek popoldne, se namreč v Tržiču zberejo skupine, pustov z vozmi, da bi sodelovali v že kar tradicionalnem sprevodu. Ob tej piriložnosti pride v Tržič nekaj deset tisoč ljudi iz vsega okoliša. Tja pridejo tisti, ki ne gredo v Milje ali v Benetke ali v druge kraje v Furlaniji, kjer so podobne prireditve. Sprevod v Tržiču je med največjimi v deželi, najbrž kar na drugem po tistem v Miljah. Brez dvoma je to na pustni torek največja pustna prireditev v deželi. Sem pridejo skupine mask iz vseh predelov Bizjakarije, Spodnje Furlanije, sem pride marsikateri voz, ki je soboto prej sodeloval na sprevodu Kraškega pusta na Opčinah (tudi letos so že napovedane nekatere kraš-ke skupine), sem pridejo skupine z vozom, ki so v nedeljo bile na pustu v Gorici. Že prejšnjo nedeljo so nekatere skupine iz neposredne tržiške okolice kot tudi iz Spodnje Furlanije sodelovale na pustnem sprevodu v Trivignanu, nedaleč od Palmanove. V Tržič pa pridejo vsi, saj je to zanje najbolj zanimiva pozornica. Običajno je tu nekaj desetin voz ter skupin mask. V Tržiču pa so se na pustovanje pripravili tudi na drugačen način. Že od leta 1955 poseben pustni odbor izdaja enkratno številko La Cantada. V njej najdeš veliko domačega humorja v pesmi, prozi in v slikanicah. Kdor ima doma zbirko teh enkratnih številk ima zares bogato sliko dogajanja v Tržiču v več kot tridesetih letih. Letošnjo številko lista so tiskali v pet tisoč izvodih. Prepričani so, da bodo vse te izvode prodali. V pustovanje pa se vsako leto angažirajo tudi trgovci. Denarno podprejo pustno prireditev od sprevoda mask pa do opoldanske prireditve na glavnem trgu kot tudi tisk posebnega lista. Gostinci pa dodajo še nekaj. V pustnem času ponujajo gostom specialno pustno pojedino. To sicer ni nič posebnega če preberemo to kar gostinci ponujajo. Gre pa v glavnem za stare domače jedi, take, ki jih najbrž v normalnem času ne dobiš več. Cena je enotna. Marsikateri prebivalec Tržiča bo v tem času posedel za mizo v gostilni. Preučevalec tržiške zgodovine ter tiste iz bizjaškega okolja Silvio Domini je povedal, da se pustni običaji prirejajo v Tržiču že iz daljnih časov, ko je bil tržiški okoliš sestavni del Beneške republike. Arhivski podatki segajo že v dvanajsto stoletje, ko so pustne navade, podobne tistim v Benetkah, imeli v Gradežu in Tržiču ter v nekaterih drugih krajih na Tržiškem. Podobni dokumenti o pustnem veseljačenju so iz petnajstega stoletja. Tržiški župan je tudi kasneje, leta 1701, dovolil nekaterim godcem, da so igrali v pustnem času. Iz kasnejšega časa je še več takih dokumentov. Pred koncem prejšnjega stoletja so na velikem trgu, današnjem Trgu republike, ki je bil pred nekdanjimi mestnimi vrati, že imeli zametek današnjih pustnih prireditev. Poštar Angelo Paulini je na pustni torek prepeval in stresal vice o domačih veljakih. To je počenjal pod drogom mestne razsvetljave. Ko je možakar leta 1892 umrl, je v oporoki pustil zapisano, da si želi, da bi kdo drug nadaljeval s tem početjem. Od takrat je v Tržiču v navadi pustna Cantada in branje oporoke šjora Anzoleta Postiera. Največ pustnih prireditev v naših krajih bo torej danes, v nedeljo, saj v veliko krajih je pustni torek čisto navaden delovni dan. Kdor želi preživeti pustni torek na »pustni« način, ta bo šel v Tržič: opoldne na glavni trg, zatem v kako gostilno, popoldne pa bo gledal sprevod voz in pustnih šem. (al) (Foto Nadia) Številne prireditve v raznih krajih goriške dežele Danes popoldne pustni sprevod v Gorici Poleg domiselnosti, podjetnosti in dobre volje je za uspeh pustnih prireditev odločilno tudi vreme. Po skoraj treh mesecih mile zime, brez padavin, bi bila prava smola, če bi zima prav ob pustu spet pokazala zobe. Vremenoslovci so odpovedali in nič se ne ve. Prireditelji številnih pustnih sprevodov na Goriškem seveda računajo, da se bo lepo vreme zadržalo še nekaj dni. Osrednje pustne prireditve, ki so se sicer že pričele prejšnje dni, se bodo tudi na Goriškem zvrstile od danes do torka, oziroma srede. Gorica, Tržič, Romans, Doberdob. To so kraji, kjer se bo zbralo največ ljudi, vendar so pustni običaji prisotni tudi v številnih manjših krajih, kakor recimo na Vrhu, v Dolu. Slišati je, da so pustne običaje letos obnovili celo v Sovodnjah. V Gorici bo danes popoldne tradicionalni pustni sprevod. Začel se bo ob 14. uri v Podturnu, zaključil pa na Travniku, kjer bodo tudi podelili nagrade in priznanja. Sodelovalo bo osemnajst skupin maškar, napovedujejo tudi udeležbo petih alegoričnih voz. Za nagrado se bodo potegovali člani KD Skala iz Gabrij, ki bodo prikazali Škotsko, Škote in whisky, Števerjanci, člani društva F. B. Sedej bodo pripeljali kokoš, ki nese zlata jajca. Svoj voz pripravljajo menda tudi Podgorci. Zagotovljena je udeležba predstavnik od Sv. Ane (Kralj Pust) in Podturna, ki so si motiv sposodili iz Walt Disneyevega sveta. Pustni sprevod se bo odvijal po ulicah Vittorio Veneto, 24. maja, Korzu Italia, Verdijevem korzu, Oberdankovi Gabrski vikingi na pustni prireditvi v Gorici (Foto A wahritsch) ulici. Prireditelji - Center za ovrednotenje ljudskih in kulturnih izročil iz Podturna - napoveduje, tudi ob letošnji prireditvi, še nastop Bele dame, ki se bo prikazala točno ob mraku. V Romansu bo prav tako danes popoldne, 23. pustni sprevod, ki ga prireja društvo Pro loco. Začel se bo ob 14.30. Napovedujejo udeležbo kakih dvajset skupin iz raznih krajev. Prire- ditev se bo zaključila ob 17. uri v občinski telovadnici s podelitvijo priznanj in nagrad. Na tradicionalno pustno prireditev se pripravljajo tudi na Vrhu. Pustova- nje poteka po točno določenem ceremonialu, od torka do srede. Nekdaj so se pusti (fant in pupa, oče in mati, gobave, pekljači in pepeljuharji) zbirali v vaški gostilni. V torek zjutraj bodo šli na pot po vasi izpred Kulturnega doma in sredi popoldneva končali svoj obhod in nabirko. Razen fanta in pupe, ki ponazarjata nadaljevanje življenja, bodo vsi drugi pusti ustreljeni. Pogreb pusta bo v sredo. Poleg pustnih sprevodov in raznih običajev pa ne gre pozabiti na vrsto manjših zabavnih prireditev. V Gorici bo jutri, v dvorani Unione Ginnastica Goriziana tradicionalni Kmečki ples (Bal dai contadins). V istih prostorih se bodo zabavali tudi na pustni torek, danes popoldne pa bo otroško pustno rajanje. Pustni plesi za otroke in odrasle otroke bodo te dni tudi po raznih društvih. Številne pustne prireditve bodo danes in v prihodnjih dneh tudi v sosednjih krajih v Sloveniji, pa čeprav trenutni gospodarski in politični položaj ni prav nič naklonjen za tovrstne prireditve. Organizacija raznih pustnih sprevodov, tekmovanj itd zahteva veliko razpoložljivost denarja, tega pa žal ni. Poleg Laufarije v Cerknem in pustne prireditve v Drežnici, ki pravzaprav veljata že za pravi folklorni prireditvi, pripravljajo pustovanja v Tolminu, Ajdovščini, Postojni. Posebno skrbno.se na pustni torek pripravljajo v Ajdovščini, kjer bo v športnem centru Police velika pustna zabava. ( Znižanje ob koncu I sezone o b u 1t v e C! ul. f.lli rosselli 3 - tržič SEZONSKI POPUSTI ^ | KERAMIČNE PLOŠČICE | | OPREMA ZA KOPALNICE | | SANITARIJE I I KAMINI II lesni pod 1 I LES II ---- 11 Podjelje Glauco Boscarolli - I 1 30 let v Trž|ču prodajamo pisarniško opremo: | | OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD. 1 1 P,SALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI | | ' J 1'~'i\UrlKNI SIROJI - REC HLpgH DT I I BLAGAJNE ln PROFESIONALNI RAČUNALNIKI um I | | programsko teFinično opremo. 11 Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2 REGISTRSKE I TRZIC - Ul. IX. junija 84 Tel. 0481/45735 Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295 poročni seznami S PAHOR pit rnr/v/N TRŽIČ I I. Grad« 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/7I20I2 KRZNARSTVO CUIR CHIC Podjetje SELVA ARREDAMENTI iz Tržiča je z novo proizvodnjo, ki je najbolj primerna za zahteve kupca, obnovilo ponudbo spalnic. Kakšna naj bo spalnica je danes odvisno predvsem od osebnih potreb in pa prostorskih možnosti. Zato je izbira elementov izredno pomembna in pri nakupu vam morajo pomagati pohištveni strokovnjaki. SELVA ARREDAMENTI vam to omogoča; z izkušenostjo svojih mizarjev pa lahko uresniči najbolj kakovostno pohištvo. oprema _ bJL TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 j * 1 1 *• N tu.'' 1 rtu i d“ ml ..F~TiTix * 1 t * ZAVESE PREPROGE PREGRINJALA RJUHE ODEJE BLAZINE OPREMA ZA ZAVESE PREŠITE ODEJE PUHOVKE SOUNDCAI ZASTOPNIK KENV/OOD m UL. S. GIUSTO 1, 34074 TRŽIČ TELEFON 0481/791417 ŽARNICA assicuraziom stran IV. □ PRIMORSKI DNEVNIK - - 5. februarja 1989 stTškirst Deset skupin pust □ stran V. . danes v Miljah Andrej Sik Na gornjih slikah Maria Magajne so trije pustni prizori v Skednju v letih 1950, 1959 in 1972. V tem kraju, dandanes tržaškem predmestju, nekoč samostojni vasi v sklopu tržaške občine, so pustne navade trdno zakoreninjene med ljudmi. Starejši ljudje vedo povedati, da so se pustne prireditve začenjale na debeli četrtek. Na ta dan so bile proste ženske, ki so bile kot dekle zaposlene v mestu. Zaradi tega so se ta dan našemile ter korakale qor in dol po Skednju. Zvečer so se domačini zbrali v vaških gostilnah. Takšno večerno zbiranje je trajalo tja do pustnega torka. Na predpustno nedeljo popoldne so se pusti spet zbrali v središču Skednja. Naj večja prireditev pa je bila na pustni torek v popoldanskih uran. Tega dne so v Skedenj prišli pusti z vozovi tudi iz sosednih krajev. Le stežka se je dolg sprevod premikal po ozkih škedenjskih ulicah. Na pepelnično sredo, vedno v popoldanskem času, pa je bil pogreb pusta, ki so ga domačini sežgali na glavnem trgu. . ... . .. . . Prav tako kot pred leti v Skednju so razne pustne prireditve tudi letos. Pustni sprevod bo danes popoldne od 14.30 dalje, na pustni torek bo sprevod voz in pustov ob 18. uri. Pogreb pusta pa bo v sredo ob 15.30. »».fl --- trgovina z delikatesami DA NICOLETTO Med pustnimi prireditvami na Tržaškem je Miljski pust prav gotovo na prvem mestu. Prav-zaprev gre poudariti, da je sploh glavna tovrstna prireditev v deželi. Če se podate v Milje in se s komerkoli pogovorite, vam bo o tem običaju govoril z neprikritim ponosom. Miljčani so namreč pobrskali po starih dokumentih in ugotovili, da pri njih praznujejo Pust že od leta 1770 ali 1780 naprej. Baje se je takrat tudi rodil običaj »Zelenjavnega plesa«, ki še zdaj na pustni četrtek dejansko otvarja miljski pustni teden. Posebno pomembno je dejstvo, da je Miljski pust prava ljudska prireditev. Prebivalci obalnega mesteca se namreč polnoštevilno udeležujejo priprav. Ko smo obiskali prostore, kjer pustne skupine kar skupaj pripravljajo svoje vozove, smo obstali predvsem zaradi enega dejstva: za razliko od naših pustnih prireditev (mislimo seveda na Kraški pust in Pust v Bregu), pri katerih imajo v veliki večini primerov glavno besedo sicer požrtvovalni a neizkušeni mladi, v Miljah zahtevnejša dela opravljajo predvsem starejši, ki se s tem ukvarjajo že celo življenje. Mladi medtem pridno lepijo kose papirja na že pripravljena ogrodja in se bd starejših učijo te nelahke umetnosti. To je seveda edini pristop, ki zagotavlja kvaliteto. Letošnji Miljski pust je že 36. po vrsti, odkar so se v mestu odločili za organizirano prireditev. Prvi pobudnik za organizirani pristop je bil tedanji miljski župan Pacco, ki je leta 1954 ustanovil posebno komisijo za turistični razvoj mesta. Tako je počasi nastala nekakšna struktura, ki s pokroviteljstvom Občine in Letoviščarske ustanove, pa tudi Pokrajine in Dežele skrbi, seveda tudi z denarnimi prispevki, za nemoten potek celotne prireditve. V Miljah pa že mislijo tudi na prihodnost. Ko so pred dobrim tednom predstavili javnosti program miljske prireditve, so tamkajšnji župan Mutton in predsednik Letoviščarske ustanove Barison izjavila, da se bo Miljski pust osamosvojil od krovnih organizacij s posebno avtonomno ustanovo, ki bo skrbela za celotno organizacijo in razvoj prireditve. Kot nam je povedal občinski odbornik Tremul, je statut za novo ustanovo, ki bo organizirala pust naslednje leto, okvirno že pripravljen. V naslednjih letih naj bi zgradili tudi veliko lopo, v kateri bi lahko vse skupine pripravljale svoje vozove. Ce si podrobneje ogledamo program letošnjega pusta, opazimo nekaj sprememb glede na prejšnja leta. Delegacije iz Benetk tudi letos ne bo, prav tako se ne bo v nebo povzpel balon, ki je bil ena od značilnosti lanske izvedbe. Pač pa smo že v četrtek videli novost, ki je vsekakor zelo pomembna. V Miljah so namreč letos na obisku predstavnice pusta, ki je po občem mnenju najpomembnejši, največji in najlepši na svetu: po »Zelenjavnem plesu« desetih parov, predstavnikov posameznih pustnih skupin, ki je v četrtek ™ .............. I | SADJE IN ZELENJAVA popoldne otvoril letošnji Miljski pust, je namreč nastopila tudi plesna skupina Brasil Carneval, ki je ob ritmu sambe prisotne popeljala naravnost v sanjski Rio de Janeiro. Med novostmi letošnjega pusta pa je tudi razstava zelo zanimivih usnjenih mask Le maschere De Marchi, ki bo tja do srede na ogled v Beneški hiši. Glavna prireditev v pestrem pustnem sporedu pa je seveda današnji sprevod, ki bo ob dveh popoldne krenil po Ulici D'Annunzio in preko Ulice Roma, Trga Republike, Ulice Tonello, Ulice Signolo in Ulice S. Giovanni prišel do Drevoreda XXV. aprila. Sprevoda se bo udeležilo deset alegoričnih pustnih vozov, prav toliko godb na piha-•la in kakih 2500 mask. Skupina Bellezze Naturah bo letos predstavila voz U.S.A. For A President. Kakih 200 pripadnikov skupine bo po ulicah pričaralo pravo ameriško volilno vzdušje. Skupina Brivido se je lotila olimpijskih iger. Naslov Seoul 88 pove že sam vse, kar bodo lepega ali manj lepega (vključno s primerom Johnson) prikazali olimpijsko razpoloženi člani skupine. Trottola se bo s temo Lavora, lavora e mai niente gha podala v pravo mravljišče, Falische pa bodo smeti z onesnažene zemlje s Shuttlom poslale kar v vesolje. Naslov je seveda Come ti bidono... l universo. Buhi e pupe se bodo izkazali v celi vrsti plesov, od valčka do kazačoka, vse do pravega boogie-woogija na krovu ameriške podmornice. Kar se naslova tiče, niso (foto Križmančič) p«bo.Posebne fantazije: Buhi, balli e pupe. .......................................... p 5C/!av'''DZoin Aloa... e molighe el fil cheFsvoli ’ rijn a hipotetično papeževo popotovanje v >re.Seveda, oe bo sosednja, a sovražna W, bjL- ^cveua, ce uu suseunja, a sovražna 0>co to dopustila. Ongia, ki praznuje petde-f šte°bstoja, se bo letos spopadla na celi fr rioj 1 ko 7. Tema je seveda 7 in carneval. N3« pe^e bodo podali v vesolje in z vozom A sPjjar 1° spassioso spassio razodeli, da so tU Ock?Vci Pustno razpoloženi. Skupina Lam-P° ; s s,9 119 ogled folklornih zanimivosti Taj-^ °hm Thailandia! Terra di sogno, Člani ra D K nananuid! lena ui sogno, cuam SP bodo z vozom Pinocchio nel paese d^hi ostali kar v Italiii in ee lotili dnma- Jiih ^litik'111 ostah kar v Italiji in se lotili doma-fr jiir °V' Prava škoda je, da so letos zaradi dUi ). V iiavd SKOua je, aa so letos zaraoi etHl ZaV izostali Pio che cisti' ki so si v PVg^ Jhih prizadevali predvsem za osvojitev žamo v tem pa so resnici na ljubo tudi Mri JPevah. v tor ^ torek bodo na vrsti tradicionalni p'lha Tr P0P°Jdne Pa bo med drugim ob E in S|9U Marconi nagrajevanje najboljših ^či] s ^Pui. V sredo se bo 36. Miljski pust n0( J ljubjtUVesnim pogrebom. Oblasti vsekakor pusta, da se danes popoldne J® s sredstvi javnega prevoza, saj bo 8yši rajj b® posebej okrepljena v ta namen. P jjl ParM-^P Aguila v Žavljah je odprto tudi va;Polaq 1Sie' od koder bo za Milje in nazaj h Posebna avtobusna proga. RI.CO. VIOLA j II u OGREVALNE IN KLIMATSKE NAPRA VE SERVIS- VZDRŽEVANJE- UPRA VLJANJE NAPRAVE PO NORMATIVIH CEI I! GRISU USNJENA GALANTERIJA do 14. februarja razprodaja s popusti od 20% do 40% Trg Foschiatti 4 — 34015 Milje (TS) Ul. Battisti 8 — Tel. 040/271205 zastopnik R I E L L O Milje Neposredna prodaja od proizvajalca do polrošnika sveže in zmnnjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka S.r.l. | - ' | | ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - OPREMA ZA TRGOVINE | j Pokrajinska cesta Farnei 46 - Milje - Tel.: 040/231711 I | VAS VABI, DA OBIŠČETE | | NOVI PRODAJNI CENTER! V BLIŽINI TRGOVINE »ČASA DEL FRIGO« ZMRZOVALNIKIIBERNA EXCELLENCE PRALNI STROJI Z NERJAVEČIM BOBNOM IN0X, MIKROVALOVNE PEČI, KROŽNE PEČICE ZA CVRTJE DE L0NGHI, OGREVALNE PEČI ZA KOPALNICE DE LONGHI Ob vsakem nakupu vam poklonimo trajno in lepo darilo! OBIŠČITE NAS! | Na razpolago vam je prostorno parkirišče. Pršut «SAN DANIELE« sušen nad 12 mesecev Pršut «PARMA« Pršut «SAURIS» Pršut «NAZIONALE» Parma Pršut «MEC» Pršut v kosih sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev sušen nad 9 mesecev sušen nad 7 mesecev pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam PONUDBE MESECA AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI Bresciani Elektrogospodinjski stroji Radio TV Kerosin in plinske jeklenke Montaža avtoradiov Nadomestni deli za pralne stroje MILJE — Ul. Roma 17 — Tel. 040/271319 OPČINE — Narodna ul. 39 — Tel. 211711 DROGERIJA - PARFUMERIJA B K 2 J „ MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZM ta KOMAH, I ?PHme bi. S. Pellegrino 27 — Tel. 213969 | PAPIRNICA — VSE ZA VRTNARSTVO GOSTILNA PIZZERIA Škedenjska ul. 107 Tel. 040/817390 — TRST L BOTTEGONE Ul. Soncini 113 Tel. 816295 — TRST Za dobro pojedino v predpustnem in pustnem razpoloženju Anna in Ugo 1 | 1 i MONDO CANE Prodaja živih živali ln Pripomočkov n°vi sedež i u ... I | FRIZERSKI SALON II II GIULIANA |.'| Škedenjska ul. 1 — TRST | | fel DROGERIJA in PARFUMERIJA | * Restavracija z vrtom AL BRITAtf*1 § ^ i-svizzeraa | Kontaktne teče — naočniki | | vse za fotografijo I Škedenjska ul. 116 — TRST I >*»* 1 ^ TI O mornar S ^ ANNA m Tel. 810397 t Škedenjska ul. 95 — TRST - It li i MAJDA BOMBONIERE — BACCARA f DOLORES G HIRA RDI Kosila, večerj6’ obletnice. Prost vstop v tavfr Škedenjska ul. 100 Tel. 040/830708 obutve DIANA 2a m°ške - ženske otroke sezonski popusti II MTOSSd uvoz - IZVOZ Milje korzo Puccini 25/a Tel. 272614 OPČINE - Proseška ul I 04 4 __________20 T