Št. 45. Maribor, dne 19« septembra 1907. Tečaj JLJL.J. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribera s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt lata 1 K. Karotok» br ITemgjo 5 K, hodi sam ponj, plača ua leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upraraištvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Lwt s« dopofilj» do oipcvedi. — ftefežnilri „Ka*»' list brez posebna Baročnine. — Posamezni listi stanejo 10 via. — Uradništvo: Koroška cesta štev. 6. — Eokopigi se ne vraisjo. — Uprsvnittoo Koroška cesta Stay. 6, v — Za kurerate se plačuje od caostopne petitvrste za enkrat 15 viru, m dvakrat 36 vin., za trikrat 36 vin. Za vsžkratae eglase primeren pepost Inserati s« sprejemajo so poštnine prosta. « K. Kd« ddbfva^o Osem shodov. Med ljudstvo! To je bil vedno vsklik vseh zares ljudskih politikov. Pri naši S. K. Z. in S. K. S. Z. pa to ni samo vsklik, ampak tudi dejstvo. .Obe dve organizaciji sta iz ljudstva za ljudstvo, in zato so tu'di voditelji obeh organizacij veldno med ljudstvom. Celo najbolj nasprotni nam listi priznavajo vsaj v tem oziru našo veliko delavnost in' požrtvovalnost. Voditelji pa tudi ivedo, da se žrtvujejo za dobro stvar, in v takem slučaju se vsak ljudski prijatelj rad žrtvuje. Zadnjo nedeljo sta naši organizaciji priredili po Spodnjem Štajerskem osem zborovanj. Častno število! Posebni nas veseli, da sta se tudi naša deželna poslanca Roškar in Jankovič pred zborovanjem deželnega zbora oglasila med ljudstvom, kar smo pri drugih deželnih poslancih pogrešali in kar jim Štejemo v grelb Shod v Jiarenini. V nedeljo dne 15. septembra po večernicah si videl v gostilniških prostorih g, Orniga Zbrane čvrste može in fante vse jareninske dekanije. Željno so pričakovali g), državnega in deželnega poslanca kmeta Ivana Roškarja, o katerem so že vsi slišali, kako se poteguje za kmečki stan. Ko se je pojavila v sobi mogočna in prijazna postava predsednika Kmečke zveze g. Roškarja, tedaj se je zaiskrilo vsakogar oko v ljubezni in. navduSenju za moža, ki ga mora ljubiti vsakdo, kdor ga je le enkrat videl. Ko se nekoliko poleže hrupno pozdravljanje g. poslanca, se začne zborovanje. Predsednik sholda g. poslanec Roškar predlaga za podpredsednika jare-ninskega kmeta Roškarja. Se enkrat glasno pozdravljen začne g, poslanec Roškar poročati» o zadnjem zasedanju državnega zbora in o predlogih, ki jih je stavil v državnem zboru Slovenski klub. Nato še poroča o deželnem zboru, kjer so žalibog razmere še precej nejasne; v deželnem zboru so zahtevali naši poslanci kmetijsko šolo, regulacijo Pesnice in da naj se predrugači sedanja lovska postava. Do solz so bili mnogokrat med govorom ganjeni poslušalci, ko je g. poslanec opisoval betio našega kmečkega ljudstva, ki jo je v obilni meri videl na lastne oči. Po poročilu g. poslanca predlaga g. podpredsednik resolucijo, kjer se enoglasno izreka gospodu državnemu in deželnemu poslancu Roškarju popolno zaupanje,-. Odbornik Kmečke zveze Franc Žebot iz St. Ilja govori na to o namenu Kmečke zveze, ki je za naše kraje potrebna že zategfadelj, da se obvarujemo pogubnega vpliva meščanstva na kmečke ljudi. Naši kmetje zgubijo pri tem klečeplazenju pred nemškimi škrici svojo stanovsko samozavest in ponos. Med drugim omenja tudi žalostno dejstvo,, da v mariborskem okrajnem zastopu ni nobenega Slovenca. Po zborovanju, ki se zaključi okoli ure, so se začeli sprejemati novi udje Slovenske kmečke zveze. j Končno naj še omenimo, da je bil to shod ag-rarcev in ne klerikalcev. Gospodje* ki .vedno trobijo, kako strankarstvo se goji na shodih Kmečke zveze, naj pridejo enkrat poslušati na shod g. Roškarja, pa bodo sodili in govorili drugače — seveda, če so pošteni in resnicoljubna. Shod v Framu. Shod Slovenske kmečke zveze v Kopivniku pri Framu se je sijajno obnesel. Priredil ga je poslanec P i š e k. Gospod poslanec! Ali ste že imeli tak shod v svojem volilnem okraju ? Sigurno ne! Ste imeli ke-daj pred seboj toliko množico poslušalcev? Gotovo ne! So vas kje tako slovesno sprejeli, kakor pri nas ? Seveda ne! Lepaki so bili pribiti od državne ceste skozi Fram do Kopivnika in vabili vaše volilce. Godba je svirala, možnarji so gromeli vam v pozdrav že predvečer, zlasti pa ob vašem prihodu. Raz visokih dreves in mičnih hiš krasnega Kopivnika. j so vam naproti plapolale slovenske trobojnice; hiša j ijozlova, kjer ste zborovali, je bila ovita z zelenjem I in venci; in oder, raz katerega ste govorili, ali ni j bil ves v cvetju, zelenju, vencih in zastavicah? Kje ' se vam je tak oder pripravil? i Ja, zato «te pa tudi lahko govorili tako gladko, pa tako navdušeno in odločno. Pozdravil, zahvalil vas je vrli župan občine Loke, ker v njegovi občini ste zborovali; obdajalo vas je še pet drugih županov. Videli ste svoje kmečke prijatelje iz Spod. Polskave; Gornja Polskava z vrlim županom Korenom in mnogimi vrlimi kmeti vas je pozdravljala in poslušala. Rančane s svojim velikim županom Lešnikom ste videli skoro vse. Vaši bližnji rojaki Sliv- ( •ničani so vas obdajali od vseh strani, občudovali ste ogromno množico naših kremenitih Pohorcev. In tam pod orehom ste videli gručo možev — vse črno — kdo so bili? Vrli Morčani so se zbrali okrog svojega zaslužnega župana M. Korena, ste ga videli tega orjaka, tega korenjaka ne samo po telesu, temveč tudi po duhu in srcu? In kdo vas je še poslušal? Veliko število vaših nasprotnikovi: Kako da sa prišli? Povabili ste jih! Pa to so vam bili trezni in resni nasprotniki, med njimi nekateri imenitni gospodje, ki so prišli na shod z najboljšim namenom. To vam niso bili taki nasprotniki, kakor ste jih videli na shodu pri Sv. Juriju ob južni železnici, to niso bili brezvestni kri-6ači, ki ljudstvo motijo in zapeljujejo. Pozvali jih ste, naj vam povedo, kaj imajo zoper vas in nikdo se ni oglasil, ker nikdo nima nič zoper vas, razven kak nesrečni zaslepljenec. In zato ste se s svojimi nasprotniki menili kakor s prijatelji! Ali ste imeli v svojem volilnem okraju takšen shod? [In kaj mislite, koliko nas je bilo? Bo 500 predeč rečeno? EL poslanec! Zahvaljujemo se za vaš trud, za vašo skrb, za vaš vsestransko podučljiv, nad poldrugo uro trajajoči govor. Naš shod naj vas še bolj navduši za delo za svoje trpeče sobrate-kmete in izpolnite nam prošnje, ki smo vam jih predlagali: 1. zastran kmetijske šele; 2. zastran 71etne ljudske šole in jesenske počitnice; 8. dveletna vojaška služba; 4. starostno zavarovanje; 5. vlak iz Maribora ob 3. uri popoldne itd. Se enkrat, hvala vam, gospod poslanec! Hvala pa tudi očetu Jozlnu, vrlemu možu, ki je največ pripomogel, da je bil shod tako mnogobrojno obiskan. Po sbfodu je bila vesela zabava, katero so pomnože-vali cerkveni pevci iz Frama. Kmečka zveza si je pridobila s tem shodom veliko prijateljev. Shod na Ponkvi. Minolo nedeljo je priredila S. K. Z. shod na Ponkvi, na katerem je poročal državni poslanec dr. Korošec. Zgago delat je prišlo tudi nekaj liberalne inteligence, med katerimi sta bila najbolj glasna dr. Zabukošek in pa učitelj šentjurski Kveder,-Ko so dobili na svoje neumestne in nespametne medklice krepke odgovore od poslanca in kmetov samih, so se še-le poizgubili, oziroma utihnili. Kmetje so se zgražali nad tako oliko inteligence, posebno nad od- Podlistek. Kako so se slovenski kmetje upirali grajščakom. (Predaval Marko Kranjc pri Sv. Juriju ob Ščavoici.) (Dalje.) Ker pa so imeli desetinarji daleč na okoli pobirati, je ležalo snopje po 14 dni ali še več na njivi in če je močil dež, se je zrnje izcimilo, pa ni bilo kaj za mlin. Ce pa se je grajščak skavsal s kakim sosedom grajščakom, ali komurkoli, je bil slovenski kmet tisti, ki se je moral hoditi pretepat za grajščaka in postavljati zanj .svojo kožo v nevarnost. .To so bile kmetove dolžnosti do grajščaka. Pa prišlo je, še nekaj drugega. Ravno ko se je kmetom godilo najhuje, pa jo primahajo k nam še široko-Ihlačni Turki. Ce bi bili grajščaki za kaj, bi morali braniti kmeta pred divjimi roparji. Pa ti gospodje so znali kazati korajžo le proti kmetu, ki se ni mogel braniti, ko pa so prilomastili k nam Turki in ropali po deželi, pa so jo popihali grajščaki v trdne gradove, kamor Turki niso mogli tako lahko. Pa so rekli kmetje: Zakaj pa bi dajali gospodi desetino,' če se v sili niti ne zmeni za nas? Sami se branimo proti Turkom, sami delamo in se vbijamo po njivah, pa bomo tudi sami povžili, kar si pridelamo ! Začelo je vreti med kmeti 'zmirom bolj; najprej so godrnjali in mrmrali le bolj potihoma, pozneje pa so se začeli pritoževati na glas, ustavijali so se ra-boti, odrekali so svojim grajščakom daveK in pa desetino. Slovenski kmet se je začel Vzdigati zoper graj-Ščiaka! Najprej se je uprlo združenih le po par vasi, ki so imele istega grajščaka za gospodarja: pa lahko si mislimo, da jih je grajščak brez skrbi spravil zopet do pokorščine; saj je imel na gradu dosti hlapcev in so mu tudi sosedje grajščaki kaj radi prišli na pomoč, če se je šlo zoper kmeta. Ko so kmetje videli, da je par vasii proti grajščakom toliko, kakor nič, so se začeli družiti v večje skupine in upirati proti grajščakom kar po celi okraji. Prvi so se začeli zbirati v večje število slovenski kmetje na Koroškem in napravili prvi punt, prvo kmečko zvezo, ki se je razširila kakor | blisk po vsej koroški deželi, .Zbrali so se na določenem mestu možje iz naj-raznejših krajev, oboroženi z vilami, kosami, srpi, sploh s čimer se je dalo udariti. Zasadili so na tistem mestu v zemljo dva droga in privezali počez golo sabljo; potem so korakali mož za možem pod sabljo, položili nanjo prste in prisegli zvestobo puntu. Zdaj pa hajdi nad grajščinel Vriskali so kmetje veselja, da jim je došel čas rešitve in maščevanja, grajščaki, bogataši in sodniki pa so bežali pred njimi, ki so še jih pred kratkim tako pestili in mučili. Kmetje pa so izvolili iz svoje srede sodnike in postavili za vsak okraj glavarje» Pa nesreča, pravijo, da nikoli ne počitva. Že v začetku sem omenil, da so ravno ob času, ko se je godilo slovenskim kmetom najhuje in so se skušali otresti grajščinskoga gospodstva, da so ravno v tem času kaj pogosto pridivjali Turki v naše kraje. Nesreča je hotela, da so jo mahnili ravno zdaj proti Koroškem. Ko kmetje zvejo, da se bližajo Turki, pa pravijo: Tudi dobro! Saj smo zbrani! Sami pobijemo ' Turke, da potem lahko rečemo, da smo mi kmetje rešili deželo pred Turki, ne pa gospoda! In res! 3000 mož se zbere,, da pričakajo Turke; pa dan pred prihodom sovražnikovim jih večina zbeži; ostane jih le petina, okoli 600, ki jih, Turki brez težave posekajo in polovijo, le čisto malo jih je ! ušlo. Tako je bil uničen prvi punt slovenskih kme-: tovalcev!i Zdaj šele, ko so Turki pobili toliko kmetov in jih razgnali na vse vetrove, zdaj šele so dobili graj-I ščaki korajžo; kakor tigri so začeli divjati nad ob-j upanimi kmeti, lovili jih, zapirali jih v globoke pod-! zemeljske ječe, mučili in obsojali na smrt kakor naj-| večje hudodelnike. Turki pa so zahajali čim pogosteje v naše i kraje. Kaj bo, Kaj bo, če bo šlo tako naprej, je vzdi-! hoval cesar. Vojakov zoper Turka je trebalo, pa de-i narja nikjer. Ni kazalo drugače, kakor da razpiše nov davek, turški davek so mu rekli, na grajščake; graj ščaki pa, dobrega srca, kakor se že bili, vdarijo kar s trojno silo na podložne kmete, ki so morali naložiti na svoje "ame zopet eno breme več. Tako je šlo naprej; davek za davkom, rabota za raboto, krivica za krivico. Grajščaki se niso nikdar naveličali stiskati kmeta in izrabljati njegove j" moči in premoženje. Posebno je bil med kmeti znan in razkričan kot najkrutejši trinog grof V mestu Kočevju na Kranjskem. To je bil nasilnež in divjak prve vrste. Zahteval je davkov mnogo več nego bi smel, zapiral je kmete in jih mučil na smrt za vsako najmanjšo reč, jemal jim živino in jih podil na Ogrsko, če so se drznili pritožiti se zoper njega pri višji sodniji. Danošnjn številka ima, „TNnš I)om" kot prilogo. « gojiteljem mladine Kvedrom, G„ poslanec je razložil v dolgem in poljudnem govoru dosedanje delovanje naših poslancev v korist kmeta. Njegove besede so kmetje splošno odobravali in ko je predsednik shoda, vrli kmet Jakob Vrečko, se zahvalil poslancu in mu izrekel zaupanje, so navzoči navdušeno pritrjevali z živioklici. Po shodu so še pristopali kmetje z različnimi željami do g. poslanca in ga prosili pomoči. Iz St. Jurija so prišli tamburaši, ki so po shodu udarjali ubrano in lepo na svoje tamburice. Shod je krasno uspel, čeravno so hoteli delati liberalci zgago, pa so se le pošteno osmešili in pokazali svojo nevednost. Shod pri Sv. Križu tik Slatine. Ni bil velikanski ta shod, a zanimiv. Gospod podpredsednik Franc Mlakar otvori shod in pokliče za podpredsednika shddu g. Janeza Roškarja in za zapisnikarje Tomaža Prah in Jož. Perkovič ter za reditelje Mat. Pelko in Franca Bevcar. Najprej govori g. Mlakar o programu Slovenske kmečke zveze prav iskreno in poljudno. Bog ga živi! so mu na koncu navdušeno klicali zborovalci. Nato povzame besedo g. župnik Fr. Gomilšek, ki v jasnih besedah ožigosa delovanje nesrečne Narodne stranke ter kaže, kako se morajo udje Kmečke zveze politično in gospodarstveno izobraževati. Hvala lepa za toliko koristnih naukov! Zdaj je bil izvoljen odbor zaupnikov Slovenske kmečke zveze .:a Sv. Križ. Izvoljeni so gg. za občino: Okolica Slatina: Janez Smole, Miha Terčič, Miha Plemenitaš in nadžupnik Fr. Korošec; za Sv, Mohor: Martin Debelak; za Plat: Jožef Fišer; za Sv. Katarino: Simon Koštrun; Rajnkovec: Janez Roškar; Nimno: Jakob Conč; Sv. Trojica: Franc Bevcar; Brestovec: Tomaž Prah; Tokačevo: Mat. Košak; Spodnje Sečovo: Franc Cvetko; zdravilišče Slatina: Jožef Perkovič. Slednjič so bile sprejete resolucije enoglasno, rogoviljenje dveh študentov in treh neodvisnih nihče ni upošteval. V prvi resoluciji se izreče popolno zaupanje državnim poslancem Kmečke zveze, zlasti gv dr. Anton Korošcu, v drugi nezaupnica dr. Ploju, ki naj svoj mandat takoj odloži, v tretji se zahteva pravična nagodba z Ogrsko, v četrti, naj ostanejo pieje za tujo živino zaprte, in v peti ustanovitev slovenske kmetijske šole v St. Juriiju ob juž. žel. ' Z navdušenimi klici: Živela Kmečka zveza, se je shod zaključil. Nas je veliko in nas bo še mnogo Več! V to pomozi Bog, da bo celi Sv. Križ, razun par neodvisnih, v taboru naše Slovenske kmečke zveze! Shod v Loki. Shod Slovenske kmečke zveze, ki se je vršil ob prav obilni udeležbi dne 15. t. m., se je prav dobro obnesel. Govor o delovanju g. državnega poslanca dr. B e n k o v i č a je napravil najboljši utis na poslušalce. Seveda ni manjkalo tudi nekaj socialdemokratov, ki so kritizirali vsako belsedo govora. Njihovega besedičenja pa ni nihče poslušal. Shod na Gorici. Shod je bil zelo dobro obiskan iz Gorice in sosednih občin. Vršil se je pri g. Habincu), ki je okusno priredil uto za zborovanje ter okolico okrasil z narodnimi in drugimi zastavami. Vsled slabega vremena se državni poslanec dr. Benkovič, ki je imel predpoldan shod v Loki, ni mogel udeležiti, prišel pa je deželni poslansc dr, J a n k o v i č, da je poročal o deželnem zboru in njegovih nalogah. Omenjal je spremembo volilnega reda, slab gospodarski položaj dežele vsled krivde nemške večine in razvijal narodni program. Med velikanskim navdušenjem občinstva je povdarjal v imenu S. K, Z., da nismo ne nasprotniki šole ne učiteljstva sploh, še manj nasprotniki napredka in narodne izobrazbe ter protestiral proti tozadevnemu natolcevanju nasprotnikov. Ogorčenje je vzbudilo njegovo poročilo, da se je učiteljstvo brežiškega okrajnega glavarstva na učiteljski konferenci izreklo proti nerazdeljenemu pouku, tej najnujnejši in najbolj zaželjeni zahtevi našeg^ kmečkegfa prebivalstva. G- poslancu se je izreklo neomejeno zaupanje. Govorili so nadalje še gg. župnik Soba, Martin Les iz Zdol in Jožef Pleterski, ki so izrekli poslancu nekatere svoje želje, osobito za pomnožitev števila potovalnih učiteljev na polju živinoreje. S shodom se še je bolj utrdilo zaupanje do S, K. Z. in njenih poslancev. Shod v Mozirju. V Mozirji v cerkveni hiši se je zbralo lepo število okoliških posestnikov in kmetic; tudi precej tr-žanov se zanima za novo izobraževalno društvo. Ko je pozdravil sklicatelj g. Cesar navzoče, je govoril prof. idr. V e r s t o v š e k iz Maribora v jedrnatem ter stvarnem in poučljivem govoru nad eno uro o splošnem napredku, političnem razvoju, boju za obstanek, kar zahteva višjo izobrazbo vsakega posameznika. To izobrazbo lahko dosežemo v šolah. Govornik povdarja zlasti važnost strokovnih šol. Ker nam Slovencem ne dajo primernih šol, moramo sami skrbeti, da izobražujemo nižje sloje ljudstva. V ta namen snuje Krščansko-jsocialna zveza izobraževalna društva, da se pomaga kmečkemu ljudstvu vsaj nekoliko z nadaljevanjem ljudskošolskega pouka. Zlasti so splošno odobravali izvajanja, damorajo braniti ta društva zastavo krščanstva in trobojnico prave narodnosti. Splošno zanimanje je bilo opaziti, ko je dr. Verstqvšek razpravljal pomen in korist čitanja koristnih knjig, strokovnih listov in časopisov. Vpletel je marsičesa iz vsakdanjega življenja, kar je vzbudilo mnogo veselja in odobravanja. Navodila novemu odboru so bila resna in temeljita; če odbor deluje in doseže le nekoliko teh raznih točk, katere je navedel govornik, bode spolnovaio društvo svoje dolžnosti. Ko je končal govornik, ni bilo navdušenja ne konca ne kraja; najbolj pač potrjuje to navdušenje za mlado društvo dejstvo, da je pristopilo takoj čez 60 članov k društvu, ki so obljubili, da bodo zvesti društveniki. Gospod Krische Franc je razložil nad, vse natanko pravila in navduševal navzoče za velevažno društvo. Ko so pevci pod vodstvom Ivana Kačta zapeli več pesmi, ki so vsem ugajale, so se ljudje po triurnem zborovanju počasi razšli. Največja hvala gre za ustanovitev tega velevažnega 'društva g. župniku, ki je dal lepe cerkvene prostore v ta namen in g.. kaplanu, ki je z vstrajnostjo delal, da se je uresničila ta srečna misel. Shod v Z a v O d n j e m. V Zavodnjem se je v nedeljo dne 15. septembra ustanovilo kmetijsko izobraževalno društvo. Kako potrebno je bilo, pokazale so zadnje državnozborske ' volitve, dokazujejo pa to tudi razni neljubi pojavi, ki pričajo o tem, kako umestna bi bda po takih krajih osobito pri mladini višja in boljša izobrazba, te-meljujoča na edino pravih in životvornih krščanskih in narodnih idealih. Ustanovni shod se je vršil ob obilni udeležbi ukaželjnega kmečkega ljudstva. Po pozdravnih besedah g. župnika R o ž m a n a, ki ima največje ear sluge, da se je osnovalo to društvo, in kojega skrbi bodi društvo priporočeno, je spregovoril podpredsednik S. K. S. Z. za Štajersko g. dr. H o h n j e c. Poljudno je razložil bistvo in namen novega društva, in hkrati začrtal smer, v kateri naj deluje, da bo našemu ljudstvu res v prid, smer katoliško-nar rodno in kmečko-gospodarsko.. Društveni mešani zbor je na to pod spretnim vodstvom župnikovim prav lepo zapel nekaj narodnih pesmi. K društvu je že ob njegovi ustanovitvi pristopilo veliko članov, mnogo jih pa še bo sledilo. Društveniki so si izvolili odbor, ki se je tako-le konstituiral: predsednik kmet Jernej Napotnik, podpredsednik šolski vodja Ivan Smolnikar, tajnik župnik Janez Rožman, blagajnik mladenič Ludvik Potočnik, njegov namestnik mladenič Andrej Knez, tajnikov ¡namestnik mladenič Martin Koželjnik, knjižničar or-ganist Ivan Srebotnik. Mlademu društvu želimo, naj kmalu obrodi cyet in sad. , Deželni zbor štajerski. Dne 16. septembra se je sešel štajerski deželni zbor, da nadaljuje spomladi zapričeto delovanje. Med številnimi predlogi je tudi prošnja za razdelitev občine Cirkovce. Predloženi proračun za 1. 1908 izkazuje: Skupne potrebščine 29,255.664 K, za te manjka blizu 13 milijonov kron pokritja. Poslanec dr. Jur-tela poroča, naj bi se smela svota 26.925 K iz občinskega premoženja v Teharjih porabiti za zidanje cerkve istotam. Sooialdem. Resel se je temu upiral, a je bilo sprejeto. Poslanec-Wastian je interpeliral zaradi mosta v Mariboru. Poslanec dr. Jurtela je zahteval podpore vsled toče prizadetim kmetom ptujskega in rogaškega okraja. Dne 17. septembra. Socialdemokrat Resel, je za to, da pride pred proračunom predlog zarajdi spremembe volilne pravice na vrsto. Večina to odbije. Dr. Ploj poroča o poselskem vprašanju. Deželni zbor še hoče vprašanja študirati in med tem se tudi večina nagrad ne bo razdeljevala! Poslanec Hagen-hofer brani nagradovanje poslov. Dr. Hrašovec predlaga uzorni deželni vinograd v Grižah. Politični ogled. — Jugoslovanski minister je stara želja Jugoslovanov. Žal le, da so to vprašanje zadnji čas spravili možje v razpravo, kateri si hočejo pridobiti s tem, da se imenujejo kot ministrski kandidati, pošteno politično ime nazaj, katero so izgubili/ med ljudstvom in pa v višjih krogih. Ako bi jim bilo za stvar in ne samo za osebno reklamo, ne vrgli bi tega važnega vprašanja med lačne časnikarje v dobi kislih kumar. Višji krogi so bili na počitnicah in se nihče od njih v tej dobi ni zanimal za to vprašanje, nemški politični krogi pa so se vsled časni- Ko kmetje s prošnjami niso dosegli ničesar in ko je začelo to nečloveče še-le bolj divjati nad njimi, je bila njih potrpežljivost pri kraju). Zdaj niso več prosili, da se jim podeli stara pravica ali stara pravda, kakor so rekli takrat, t. j. da bi plačevali samo one davke, ki so bile nekdaj v navadi), ampak 7ahtevali so jo, in ko je ta žival v Človeški podobi dal umoriti nekaj najboljših kmetov, so ga napadli in umorili, mesto Kočevje pa so zažgali. Kakor blisk se je raznesla novica o puntu kočevskih kmetov po vsem Slovenskem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Kmete, ki je v njih kipelo že dolgo, ki so že na tihem pripravljali upor in samo čakali, da kdo začne, je napolnil napad kočevskih kmetov z veseljem in upanjem, da je zdaj za kmeta konec trpljenja, da postane zdaj sam svoj gospod. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! so klicali drug drugemu. Dajte nam staro pravdo! so zahtevali od grajščakov. Vse pripravljanje in ves upor je vodil neki kmet na Kranjskem, blizu Štajerskega doma, po imenu Matjaž Klander. Vsi kmetje so ga imeli za svetega moža, pravili so, da govori sveti Duh z njim. Imeli so tako zaupanje vanj, da so rekli: Ce Matjaž Klander ne reši kmeta iz gospodskih krempljev, potem se lahko obrišemo! Romal je ta mož od vasi dp vasi, od hiše do hiše, in pripravljal'ljudi na upor. Prirejal je skrivne shode, kjer so se posvetovali, kako bi se najložje borili in razširili punt, Povsod so kovali orožje, nar pravljali križe ter na droge pritrjevali svete podobe in Matjaž Klander jih je blagoslovljal. Na te podobe so prisegali svojo zvestobo, te podobe so jim bile pra-pori v sveti vojski za pravico. iTako je bilo kmalu vse pripravljeno; zveza je štela nad 20.000 mož in segala',skoro do Gradtea. Pa še so hoteli storiti kmetje zadnje. Pritožili so se pri samem cesarju; vedeli, so, da nič ne dosežejo, a storili so to, da jim ne bi rekli, da se samo puntajo in sovražijo gospodo iz dna duše. Cesar jih je opominjal, naj ostanejo mirni in jim je obljubil, da že zapove grajščakom, da jih pustijo pri stari pravdi. Pa cesarjeva beseda ni izdala nič, grajščaki se niso hoteli ukloniti cesarjevi zapovedi, ampak pritiskali kmete še huje, jih zmerjali kot upornike in pretili z novimi davki in novo raboto. Zdaj so kmetje videli, da ni druge poti do pra-vice, nego punt. V boj za staro pravdo! Ta klic je donel med kmeti, rog je pel po vaseh, pok pušek je odmeval po dolu. Oboroženi s puškami, sabljami, kosami, sekirami, krampi, srpi, cepci so naskočili gradove, jih mnogo razdjali in morili gospodo in celo njih otroke, osvajali so si orožje, živino in žito v gradovih in popivali vino po grajskih kleteh. Tri mesece so hodile kmečke čete od grada do grada in jih upepeljevale, tri mesece je trepetal graj-ščak pred svojim hlapcem! Ko so grajščaki spoznali, da kmetje ne nehajo prej, dokler ni razdjan zadnji grad, so se tudi oni dvignili; imenovali so za svojega poveljnika nekega Jurija Herbersteina, strahovitega sovražnika kmetov, ki si je po svoji grozovitosti pridobil priimek morilca kmetov. S pomočjo cesarskih vojakov je Herberstein kmalu potolkel kmečke čete na štirih krajih; brez usmiljenja sb 3ekali nesrečnim kmetom glave, jih obešali na kole in mandrali s konjskimi kopiti. In mnogo ujetnikov so obesili v Gradcu,, veliko število pa jih je zbežalo onstran meje na Italijansko, med njimi tudi kmečki glavar Matjaž KLarider. Drugi veliki punt slovenskih kmetov je končal zopet nesrečno. Zdaj je razposlal cesar svoje ljudi po deželi, ki naj bi kmete izpraševali in zapisovali njih pritožbe; pravično je hotel razsoditi prepir med grajščakom in kmetom. Pa grajščaki, ki so videli, da bi jim prineslo to velikansko škodo, so se z vsemi silami uprli temu poskusu cesarjevemu. Naložili so kmetom še novih davkov, kakor so rekli, za večno kazen za njih upbr in zahtevaili, da uporniki popravijo škodo, ki so jim jo bili v zadnjem uporu napravili. Kmetje zdaj niso imeli nič več upanja, da bi z lepa »dosegli svoje pravice, ampakj mislili so zopet samo le na nov upor Ni še minilo 60 let po drugem uporu, ko se zopet vzdignejo kmetje proti grajščakom pred kakimi 330 leti. To pa je prišlo tako: Na Hrvaškem blizu Štajerskega stoji grad Podsosed ali Susjed. Tu je gospodoval tisti čas strašno neusmiljen grajščak; pisal se je za Tachy-ja. Da vidite, kako je delaj ta grajščak s podložnimi kmeti, naj navedem par primerov: Ce je imel sam staro kluse, silil je podložnika, da mu ga je moral kupiti za drag denar; če je imel sprijeno vino, ga je razdelil med kmete, ki so mu ga morali drago plačati; celo v družinsko življenje je posegal in mnogokrat odpeljal kmetu ženo ali hčer. Tožili so tega živinjskega grajščaka pri cesarju, pa kaj, ko si ga cesar ni upal prijeti, ker mu je bil dobra pomoč proti Turkom. Ko pri cesarju niso dosegli ničesar, so se začeli kmetje skrivoma shajati in se posvetovati, kako bi zopet združeno ljudstvo planilo nad grajščake. (Dalja prihodnjič.) 19. septembra 1907,- SLOVENSKI GOSPODAR* Stran 8. karskih razprav organizirali, in to je edini uspeli samoljujbnih razprav. Stvari so torej škodovali v namenu, da bi sebi koristili. Da takj, možje niso za voditelja jugoslovanske politike, je samoumevno. Posebno pa še ne, ako imajo povrli tudi to napako, da .celi klujbil zaradi njihove politične nepoštenosti ne morejo ž njimi občevati! — Napad na carjevo ladijo. Kp je carjeva jahta (ladija) plula v pristanišče Helsingiors, je naenkrat trčila ob neko podmorsko skalo. Car, carica, prestolonaslednik in ostali otroci so bili na krovu pri obedu, ko je zadela ladija na skalp in se nekoliko vzdignila. (Skala je povzročila 42 čevljev dolgo razpoko. Sunek je bil tako močan, da so mornarji padli na tla in so se razbile vse dragocene posode na ©mizju. Člani carjeve rodbine so bili prepadeni, in otroci so jokali. Podali so se na jahto „Alexandra." „Stanidarta" ne bo več mogoče dvigniti. Kotli so se iz svojega mesta premaknili, tako silen je bil sunek. Govori se, da se je na jahto izvršil dobro pripravljen napad, ki se je pa v zadnjem hipu ponesrečil. Več mornarjev in kapitana jahte so ziaprli. — Moč Judov v raznih državah. Na Francoskem je primeroma malo Judov, a vendar imajo državo v oblasti. Francoska je razdeljena v 87 pre-Jektur, med temi je 49 Judov preîektov in podprefek-tov. Prefekt pomenja toliko kot pri nas n'a Štajerskem cesarski namestnik v Gradcu. 'V državnem svetovalstvu je 1.9 Judov, 10 jih je piji kavcijskem sodišču, 10 svetovalcev pri pariškem sodišču. V poljedelskem ministrstvu je 11 uradnikov Judov, pri poštni direkciji 21, v ministrstvu za javna dela 30, v iinančnem ministrstvu 27, v naučnem ministrstvu celo 35, Med 102 bankami v Pjarizu je večina judovska. Tudi največji časopisi so v oblasti/ Judov. Na Laškem imajo Judje večino vseh bank in veliko moč v iinančnem ministrstvu. Tudi poslancev je razmeroma veliko Judov. Na Ogrskem imajo Judje tretji del vseh zemljišč. Na dunajskem vseučilišču je med 6800 dijaki 2500 Judov. V naši vojski je okrog 2600 judovskih oficirjev. Banke so pa itak večinoma vse v judovski oblasti. Kakor je iz tega razvidno, imajo krščanski socialci celo prav, da se bore zoper premoč Judov. In ker se bore zoper Jude, se morajo boriti tudi zoper liberalce. Liberalci so namreč prijatelji Judov in ti so Judom do oblasti pomagali. Mala politična naznanila. Dne 11. septembra: Danes je sprejel naš cesar v avdijenci japonskega admirala ljuin. — V Ameriki se vedno bolj širi sovraštvo proti Japoncem. Američani so na ulici napadli Japonce v mesta Vancouver. Dne 12. septembra: Saški princ Avgust je nevarno zbolel. — V Sopronju so počeli stavkati premogarji. Zahtevajo zvišanje plače. Dne 13. septembra: Istrski deželni zbor je sklican za dne 19 t. m. — Častnikom namerava vlsda zvišati plačo in sicer poročnikom, nadporočnikom in stotnikom. — V Pragi je bil velik shod za splošno in enako volilno pravico za dež. zbor. Dne 14. septembra: Saški princ Avgust je včeraj umrl. — V Išlu sta se pogovarjala na* cesar in angleški kralj zaradi samostojnosti kneževine Bolgarije (sedaj je pod turško nadvlado) in nje proglasitve za kraljevino. Dne 15. septembra: V Ling-Šang v Kini so prepodili vojaki upornike. — V Oleua v Ameriki se je vnel zrakoplov gospodične Myses v visočini 1000 čevljev. Myses je padla na tla ter obležaU takoj mrUa. — V Ausso na Zg. ¡staj. se je dane-! vršil » og.-o uno (kmečko) zborovanje nemških kmetov i i alpskih duel. Dne 16. septembra: Danes je ¿ačcl koroški dež. zbor svoje jesensko zasedanje. — Na Kitajskem ša širi upor. Nemiri v Hlaroko. Casablanca, 12. septembra. General Drude je 10. t. m. zvečer vojakom prii večernem raportu naznanil, da drugi dan v jutro odkoraka proti vojnemu taboru Maročanov v Taddertu. Prva kolona je odšla zjutraj dne 11. t. m., in je poklala maročanske prednje straže, ki niso Francozov zapazile. Druga kolona z generalom na čelu je odšla obi 7. in se s prvo združila. Štela je šest stotnij, dve poljski in eno po-gorsko baterijo, dve mitraljezi in vse arabsko kon-jeništvo. Ko so prišli pred Traddert, so s topovi porušili tabor Maročanov. Streljali so celo dopoldne. Francoska pehota je proti Maročanom prodirala z bajonetom. Maročani so zbežali. Križarka „Gloire" je tabor obstreljevala od morske strani). Na francoski strani je en vojak mrtev, šest pa ranjenih. Španski (vojaki trdijo, da je padlo 4000 Marpčanov. ¡Zadnje vesti poročajo, da se hočejo rodovi podvreči generalu Drude in da se vrše pogajanja. Rod Sama se je že podvrgel. Vsled tega vlaila mir. Razne novice. * Duhovniške vesti. Katehetom v Mariboru je imenovan vikar č. g. Ivan Markošek. Prestavljeni so sledeči čč. gg.: Janez E. Kociper iz Ljutomera kot vikar v Maribor, Anton Tkavc iz St. Janža na Dr. p. v Ljutomer; Jožef Korošfak iz Rajhenburga v Sveti^fc pri Ormožu; Martin Agrež od Sv. Marka niže Ptuja le Sv. Janžu na Dr. p.; Alojz Gričnik iz Crešnjevca pri Slov. Bistrici k Sv. Marku niže Ptuja; Golob Mihael iz Ljubnega k Sv. Križu pri Ljutomeru in Anton Postružnik, dujh. v začas. pokoju i na Prihovo. — Na novo so nastavljeni čč. gg. no-vomašniki: Rajmund Bratanif k Sv. Petru v Gornji Radgoni; (Vladimir Cepuder v Rajhenburg; Mihael Grošelj v Loko pri Zidanem mostu; Martin Kram-berger k Sv. Andražu v Slov. gor.; Janez Schiller na Ljubno; Martin Tomažič v Crešnjevec pri Slov. Bistrici. * Umrl je 14. septembra v Gradcu č. gospod Franc Klepač, upokojeni župnik od Sv. Ožbalta na Hrvaškem, posvečen 20. julija 1883. Služboval je kot kaplan pri Sv. Emi blizu Šmarja, v St. Ilju v Slov. gor., v Kozjem, na Bizeljskem in kot provizor in župnik v ;Razborju pri Slovenjgradcu in St. Ožbaltu 'ob Dravi* kjer je stopil v pokoj leta 1903. R. i. p.! * Proti molitvi. Celjska „Domovina" ponavlja svojo zlobno opaž ko, da se na celjski dekliški šoli „preveč in pretirano moli" ter se jezi, zakaj smo v to zadevo zapletli tudi nekatere denarne zavode. Ej, starka „Domovina", kako slabe možgane že imaš! Ali ne veš, da so v konzorciju za „Domovino" denarni zavodi, kakor ptujska posojilnipa z načelnikom dr. Jurtelo, mariborska z načelnikom dr. Rosino itd? Ti lastniki so odgovorni za pisavo „Domovine." Soodgovorni so, da „Domovina" ne priznava naše vere kot prave, soodgovorni, da s tako materinsko skrbjo odbija napade na praški shod svobodomislecev, anarhistov, revolucionarjev, soodgovorni tudi za hranitev Svobodne šole itd. Poglejmo si vendar odkrito v obraz, ne slepomiškajmo sel * Gg. dr. Jnrtela, dr. Rosinai itd., pozor! Celjska „Domovina" v št. 107 zares s ču\clrvo vnemo brani shod svobodomislecev v Pragi pred napadi katoliških listov. Zato bo dobro, da si ogledamo pravila svobodomiselnega društva v Rimu, ki so vzorna za vsa druga svobodomiselna društvia. Posojilnice, ki vzdržujejo „Domovino", in njih načelniki kakor dr. Jurtela, dr. Rosina itd. bodo potem vedeli, pri čem da so z „Domovino." Pravila se glase: 1. Društvo ima namen, da ljudsko vest osvobodi vseh predsodkov s tem, da bo preganjalo versko misel, naj se pojavi kakorkoli. 2. Kdor hoče biti sprejet v društvo, poda svojo prošnjo na posebni tiskovini. Ta prošnja mora obsegati izjavo, da hoče prosilec živeti in umreti v kultu svobodne misli, in mora biti potrjena od dveh članov, ki sta v društvu pravilno vpisana, kot porokov. 3. Kdor je sprejet v društvo, poda izjavo, v kateri hkrati pooblasti kakega društvenega člana, da bo navzoč ob poslednjih, trenotkih njegovega živ-žjenja, in zlasti še tedaj, ko bo že izgubil zavest — in da ta zabrani s pomočjo drugih tovarišev in z vsako silo tudi proti članom lastne rodbine, da bi bila ta njegova volja izpremenjena. 4. Društvenjki se zavezujejo, da bodo živeli in umrli izven vsake cer.kve ali 'dogmatične vere ini da se bodo po tem ravnali pri vseh uradnih dejanjih, ki se tičejo rojstva, življenja ali sflirti svojih otrok. 5. Društvo se zavezuje, da je navzoče pri članih skozi vso njihovo bolezen in skrbi za to, da se izvrši izjava, podana za slučaj smrti. Pri vojlitvah so djolžni društ\veniki voliti kandidate najskrajnejših struj. — Taka je svobodomiselnost v dejanju. Oni pravijo, da so proti predsodkom, a vsa njihova svobodna misel temelji na predsodku, da ni Boga, in da se je človek sam po sebi razvil iz živali. Ta bedasti predsodek, ki jim ga vtepajo v glavo novodobni napol-učenjaki, je naj-grja in najsramotnejša babjevernost, kar jih je bilo še na svetu. * Slovenski socialdemokratje so imeli zborovanje strokovnih in izobraževalnih društev za Kranjsko. Glede organizacije na Spodjem Štajerskem se je sklenilo, naj se kranjska komisija pogodi s štajersko deželno komisijo. Vsi sovražniki krščanske izobrazbe so na delu. i * Dr. Benkovič — dr. Janko Sernec. Dne 25. avgusta t. I. se je vršil shod S. K. Z. v St. Juriju na juž. žel., na katerem je državvni poslanec dr. Benkovič med drugim dokazoval zvezo Narodne stranke s socialdemokrati in štajercijanci za časa volitev. Tega shoda se je udeležil tudi g. dr. Janko ! Sernec, zdravnik v Celju, ki je cel čas govornika j motil z medklici in je v gori navedenem trenutku za- j klical : Saj se je tudi on (dr. Benkovič) trikrat dol (aH gor) peljal! S tem je menil reči, da. je tudi dr. Benkovič trikrat beračil za glasove socialdemokratov, oziroma štajercijancev. O tem se je namreč že med volitvartii in, pozneje pisalo v „Narodnem Listu" in „Domovini", zlasti o zvezi s hrastniškimi Nemci, o pohodih dr. Benkoviča v Hrastnik, četudi on še do danes ni bil v Hrastniku, Na ta medklic je dr. Benkovič zaklical dr. Sernecu, da je nesramni lažnjivec, dokler svoje trditve ne dokaže. Seveda dr. Benkovič teti besed pri shodu ni hotel preklicati. G. dr. Sernec je zahteval na to po svojih pričah zadoščenje za ,to žalitev. Dr. Benkovič pa je po svojih zastopnikih gg. dr. Ludv. Filipiču in prof. Fonu izjavil, da obžaluje žalitev v „Slovenskem Gospodarju") in „Narodnem Listu", ako dr. Sernec istotam izjavi, da s svojim medklicem .g. dr. Benkoviču ni tiotel očitati nepošte- i nosti v političnem delovanju, kakor je on (dr. Ben- s kovič) medklic razumel. Toda zastopniki dr. Serneca so odklonili to poravnavo, češ, da g. dr. Sernec ničesar ne prekliče in da njegove besede ne vsebujejo nič razžaljivega; zahteval je tudi, da naj dr. Benkovič svojo žalitev pred farno cerkvijo da preklicati. Dr. Benkovič je tako poravnavo odklonil. Nato je zastopnik g. dr. Janko Serneca, dr. Benjamin Ipavic, s pismom od 3. t. m. pozval dr. Benkoviča, naj da brezpogojno zadoščenje, sicer naj novo imenovani zastopniki določijo kraj, čas in orožje, — dr. Sernec je pozval dr. Benkoviča na d v o b o j!!! Dr. Ben-Jcovič je nato odgovoril, da je edini način poravnave že ponudil in da seveda izključuje dvoboj. Dne 13. t. m. zvečer je bil dr. Benkovič v odlični družbi v hotelu „Grič" na Čatežu, ko nenadoma vstopi g. dr. Sernec, držeč roko v desnem žepu>. Dr. Benkovič je takoj uvidel jpoložaj, stopil za stol ini vprašal g. dr. Serneca, kaj namerava, kaj ima v desnem žepu. Dr. Sernec pozove dr. Benkoviča, naj prekliče žalitev. V istem hipu dvigne dr. Benkovič stol, da bi se branil, dr. Sernec udari čez stol z nekim orožjem — menda bičem, dr. Benkovič priskoči in skuša orožje izviti; pri tem dobi dr. Sernec par udarcev s pestjo v obraz, na kar se odstrani. Vložema je zoper dr. Serneca kazenska ovadba radi prestopkpv lahke telesne poškodbe in žaljenja časti pri okrajni sodniji v Kostanjevici. Doslavek: Občinstvo samo naj sodi, kdo se je prav obnašal; poziv na dvoboj in potem napad dr. Serneca se sam dovolj obsoja. Tojda tudi ta napad še ni dokazal, da je dr. Sernec govoril resnico v St. Juriju. Narodjiia stranka na Štajerskem ima zaslugo, da se je v politični boj zaneslo psovanje in celo orožje. Dr. J. Sernec je namreč eilen soustanoviteljev Narodne stranke, kateri je s svojo nerodnostjo, nervoznostjo in strastjo že marsikaj pokvaril. ¡Taki napadi so prav lep začetek za skupno in složno delovanje na narofdnem polju, katero imajo narodnjaki vedno na jeziku, v dejamju pa kažejo sovraštvo ^n nemškutarstvo. * Tržne vesti. Ta teden nam je prinesel nižje bene tako na tujih kakor tudi na naših trgih. Začel je Newyork in njemu so sledili drugi; trgi, ptsebno pa. je nazadoval Berolin, kjer je padla pšenica pola-'goma za 10 do 12 mark in rž m 6 do 7 mark. Padati je pa začela tudi Budimpešta, a ne za toliko, kolikor Berolin. Naši trgi st) vedno enako mrtvi. Promet je jako majhen, ne ponudniki, ne kupci se ne upajo prav na dan. Tendenca je oslajbela in cene so začele popuščati, vendar ne toliko. — Pšenica. Ponudbe skromne, kupci nekoliko živahnejši, tendenca slabša. Termini nekoliko padli. Povdarja.ti moramo, da ima druga roka še drago blago, katerega bi se rada iznebili brez izgube. — Rž je zahtevala v pri-četku tedna, višje cene, kupčija se je tega ustrašila 'in promet je padel, ž njim je pa tudi nazadovala cena. — Oves se je zadovoljil z nekoliko nižjimi cenami in z majhnem prometom. — Turšica tudi ni mogla vzdigniti svoje cene ter je za nekaj vinarjev popustila. — Ječmen pa dela dobre kupčije. Promet se je znatn,o oživil, konsum plača tudi viišje cene, posebno izvoz je znatno posegel po blagu. — Krompir na Dunaju: zgodnji 2.15 do 2.35, pozni 2.15 do 2.35, slabše vrste po 1.85 do 2.—. — Čebula 5.— do 6.—. - Leča 15.- do 31.-. - Fi^ol 8,- do 17.-. - Moka. Fin(e vrste še vedno tišče mline. Promet je ostal mrtev in se je življenje zadnjega časa zopet izgubilo. — Ržena moka je šla jako dobro, cene so dvignili, 'tendenca se je utrdila in uspeti je bil1, da se je promet popolnoma ustavil. — Otrobi in klajna moka imata visoko ceno, 'zalog ni. Izvoz vzame vso blago iz rok. To je baje tudi vzrok draženja mleka. — Mast se je zopet podražila. * Oddaja drevesc. Opozarjamo sadjarje na razglas deželnega odbora glede oddaje jabolk in hru-šek, ki se nahaja v današnji številki med inserati na 6. strani1. * Galica. 'Cena galici se je vendar nekoliko znižala in sicer se bo prodajala po 6454 h. Naši poslanci S. K. Z. so v državnem in deželnem zboru v tem smislu delovali. * Sedemdesetletnico svojega rojstva je slavil v to-r k dne 17. t. m. upokojeni vseučiliščni profesor, dr. Johannes Frischauf, znani planinec in prijatelj našega ljudstva. Kličemo mu: na mnogaja leta! * Opozarjamo gg. organiste itd. še enkrat na poučni tečaj, katerega priredi Cecilijirto društvo od 23. do 27. septembra v Mariboru. Poučuje se popolnoma brezplačno — pač pa treba plačati 1 K za učne pripomočke (kyriale, ed. vat., Wagnerjev requiem) in za u^ne načrte. Ker se pričakuje obilna udeležba, treba se priglasitipri tajniku Cecilijanskega društva, Č. g. T. Trop. 9 Organisti, pozor! Ker bo od 23. do 27. t. iti. v Maribora podučili Utf.aj za urbaniste in bo gotovo tedaj zbranih mnogvorganistov, je sklenilo Podp. društvo orga^ istov, da priredi dne 2» septembra ob 7 uri zv<>*»r v N»rod iem domu redni občni zbor za I 19 7. Dnevni red: 1. Pozdrav društvenikov. 2 Poročilo tajnik in blagajnika 8. Sprejem novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Ker je to društvo za organiste velike važnosti, zato je želeti, da bi veliko novih udov pristopilo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Mariborski okraj. m Sv. Marjeta pri Slov. Bistrici. Državni poslanec Fr. PiSek priredi pri Sv. Marjeti v nedeljo dne 22. t. m. zaradi shoda v Ptuju še le o!) 4. uri popoldan shod. K obilni udeležbi se vabijo vsi slovenski volilci! m Občni zbor „Dijaške kuhinje" v Mariboru bo prihodnji ponedeljek dne 23. t. m. ob 5. uri pop. v obed-nici tukajšnje bogoslovnica z običajnim vsporedom. Vsi blagi ndje in podporniki se k istemu uljndno vabijo; posebna vabila se ne razpošiljajo Odbor. m Konjska dirka v Mariboru bo dne 6. oktobra. Naznanila do 30. septembra. m Frani. Tukaj se vrši n,a Matevževo dne 21. septembra t. 1. veliki živinski sejem. Posestniki živine se vabijo, da priženejo obilo lepe živiro, ker je pričakovati veliko kupcev,- m Hoče. Postopanje krajnega šolskega sveta v Hočah. Ne sme in ne more se zamplčati slovenski javnosti naroden škandal, ki se je zgodil v Hočah. Šolskemu načelniku g. Arid. Pieiferju in njegovemu somišljeniku g. nadučitelju J. Modru ni ugiajala narodna, od šolarjev in starišev čislana učiteljica P. Zato je predlagal g. And. Pieifer, v katerega krčmi se nahaja nabiralnik za Siidmarko, pri seji tukajšnjega krajnega šolskega sveta, da se razpiše mesto novega učitelja z ugodnostjo, da dobi novi učitelj, če bode nemškega mišljenja, brezplačno stanovanje. ¡Utemeljeval pa je ta svoj predlog s tem, da bode učitelj nemškega mišljenja v tretjem razredu (v tem razredu poučuje sedaj g. nadučitelj) nemščino raje in boljše (?) poučeval! Edini odfbornik, samostojno in trezno misleč mož, veleposestnik Karel Novak, je nasprotoval temu predlogu: Zakaj bi dobil ravno učitelj nemškega mišljenja (deutschgesinnt) brezplačno stanovanje, slovenski bi ga pa naj plačal! In kdo nas Zagotovi, da bode tak nemškomiSleči učitelj boljše poučeval, slovenske otroke, ko kakšen slovenski? Skoda, da so bili velečastiti g. dekan Adam Gru-šovnik zadržani se udeležiti te seje in ofdločno nasprotovati temu narodnemu škandalu. Ostali odborniki, sami Štajerčijanci in posilinemci, so glasovali za predlog. In tako se je zgodilo, da pride sedaj na mesto priljubljene gdč. učiteljice* nejki1 Gatti, znani heilovec in posilinemec. Pangermanu - Pieiferju in njegovemu zjvesto udanemu ljubljencu g. nadčitelju Modru se smeji od veselja ip radosti srce; svesta sta si ntamreč, da sta storila materi Germaniji velik junaški čin. Pieifer pridobi svoji kramariji in ¡krčmi enega odjemalca, oziroma gosta, več in njegov Siidmarkov nabiralnik bode na boljšem. G. nadučitelj pa bode imel priložnost, spoznavati, kako prijetno je bivati v bližini jednakočfutečega in jednako-mislečega tovariša. Hočki farani in zlasti Hočani, jto je v zadnjem času že drugi slujčaj, iz katerega lahko spoznate, kako so vam nemški in posilinemški gospodje nfaklonjeni! Pred letom so ti delovali na vse pretege na to, da bi spravili tukajšnjo dobro uspevafočo mlekarno iz Hoč tv Maribor. Toda našli so le pri domačih nemčurjih in štajerbijancih par kimovcev. Tedaj ete pokazali s svojim odločnim nastopom, da ste vrli možje. Sedaj pa\, lio je že občinski odbor popolnoma v slovenskih rokah, delajte tudi na to, da si zagotovite večino v krajnem šolskem svetu, v katerem sedaj gospodarijo Štajerci junci in posilinemci! V Hočah je zelo ugodno mesto za učitelje in dobili bi lahko dobro slovensko učiteljsko moč, tudi če bi mu ne dodali prostega stanovanja. Tn sedaj Čujte — okrajni šolski svet ni razpisal mesta, ker je vedel to preprečiti tukajšnji krajnii šolski svet,, ki nam je kratkomalo na tihem vsilil nemškega učitelja. In tako bode užival naš naroden nasprotnik darilo — iz slovenskih kmečkih rok. Pisalcu ni do tega, da bi zapalil med domačimi ljudstvom ogenj sovraštva do tukajšnjega učiteljstva in mu tako otež-kočil stališče izven šole in v šoli, ampak da si napravi ljudstvo pravo sodbo o početju svojih narodnih nasprotnikov in da stori v bodoče vse potrebne korake.' m Sv. Barbara niže Maribora. Tudi pri nas je zavel v zadnjem času duh napredovanja. Naše bralno društvo se je zbudilo iz spanja pravičnega; stopilo je zopet po štirih letih z gledališkimi predstavami na dan. Dne 8. t. m. se je uprizorila šalo-igra: „Trije tički", ki je pravi izvrstno uspela. Ne le igralci so se vrlo obnesli in pogodili vsak svojo ulogo kar najboljše, tudi udeležba je bila povoljna. Igra se bo ponavljala dne 22. t. m. in pričakujemo posebno od onih, ki se zadnjič niso mogli igre udeležiti, najobilnejše udeležbe. Začetek VA. uri popolu-dne. Osnujemo tudi tamburaški klub. m Sv. Duh pri Lu^anah. Dne 1. t. m. je imela ¡tukajšnja posojilnica svoj jesenski občni zbor. Iz poročila knjigovodja je bilo razvidno, da je posojilnica Vpeljala dfomace hranilnice* naJkupila' čistilni stroj, imela do 1. septembra 1906. 180.387 K 8 h prometa in 252 udov. Po občnem zboru se je vršila v gostilni g. Gaubeja tombola za uboge učence. Obžalujemo le, da je g. nadučitslj izrabil to priložnost, da je mogel ljudstvu predstaviti liberalnega poslanca Ježovnika! 'Nekdaj je bil za Robiča! 1 m Železnični shod v Lučanah se je vršil dne 15. t. m. zaradi zgradbe železnice Maribor-Zeleni Travnik. Poslanec Roškar je shod pozdravil in se izrekel za želteznico. m Kočno-Verhole. Leto se bliža h koncu. Pridelki so večinoma pod streho. Seno in otava lepa, vse vrste žita so obrodile izvrstno. Tadi sadja je nekaj, pri vinogradih smo pa fuč. Imamo pa že nekaj novih nasadov, ki dobro uspevajo in nas molče priganjajo k novemu delu. Tudi volili smo dobro, kar se je že svoječasno poročalo. To pa „Štajerčevim" kolovodjem ni ugajalo in so jo nato v Ameriko popihali. Tam bo njih modrost rodila pristne sadove. m „Zaklad" v Maribora. „Slovanska Čitalnica" in „B alno in pevsko društvo Maribor" priredita dne 22. t. m. v veliki d » orani Narodnega doma igro „Zaklad". m Sv. Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 22. septembra ob 8. uri popoldne, priredi druitvo „Skala" pri g. MurSecu poučno predavanje o čebelarstvu. Govoril bo znani čebelar g. potovalni učitelj Jnrančič. Ker je čebelarstvo važna gospodarska panoga, s katero se lahko vsak peča, in ker se ravno v čebeloreji včasi stori dosti napak, za to vabimo Šent Peterčane, Maijetčane, Zerkovčane, Martinčane in druge sosede, da se v obilnem Številu udeležijo tega predavanja. Po Predavanju si gremo ogledat v Zerkovce uzorn čebelnjak gospoda . Piveca. Odbor. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Km. bralno druitvo priredi 22. septembra veselico pri gosp. Fr. Skačeju ob 6. uri zvečer. Letos je ta veselica edina slovenska v tem okraju, zatoraj rodoljube vabimo iz vseh krajev v našo zadravsko dolino. Odbor. Ptujski okraj. p „Stajerc'* vedno ponavlja, da ni proti veri, wS'Iov. Gospodar" pa mu je že večkrat zabrusil, da je brezverski Ust. Kdo ima prav? Naj vam pripovedujem sledeče: Zadnjo nedeljo sem šel po opravkih v Ptuj. Kot verni kristjan sem seveda hotel najprej opraviti svojo nedeljsko dolžnost, mahnem jo torej proti mestni cerkvi. V neki ulici slišim divje tuljenje, naenkrat se odpro na široko vrata neke žganjarne, s strašno kletvijo v ustdi sei priziblje zanemarjen mož na ulico. Ubogi človek, sem si mislil, taka je tvoja nedelja; kdo neki si?' Iz, žepa mu je molel časnik, pogledam bližje: sam pristni „Stajerc" je bil! Blizu cerkve vidim na klopeh sedeti možakarje; ti so gotovo namenjeni v cerkev, sem si mislil, a nobeden se ni ganil, ko je ravno pozvonilo k začetku opravila. To ste pa res imenitni kristjani, mi je šinilo v glavo'; odkrili se sicer so, ko se je začela sv. maša, a ostali so zunaj. In čufdno, tudi pri dveh teh možeh sem videl v žepu tičati\ — „Štajerca." Govori se, da urednika Štajerčevega ni navadno videti v cerkvi; pač pa srdito preganjal in se huduje čez vse, kar je z vero in cerkvijo v zvezi! Sedaj pa res vem in sem prepričan, da je „Stajerc" res brezverski list, da so njega prijatelji sami sovražniki vere in cerkve. Okoličan. p iSv. Urban pri Ptuju. V sredo dne 11. septembra 1907 smo pokopali Barblaro Ceh, kmetico iz Ločiča. Konj se ji je splašil, in reva je padla z voza tako nesrečno, da je na mestu brez zavesti obležala, drugi dan, pa previdena s sv. poslednjim oljem v Gospodu zaspala. Bila je umna, skrbna in pridna — dobra gospodinja. Bila je blagia žena svojemu možu, dobra,, ljubeznjiva, zlata mati svojim otrokom. N. v. m. p.! p Sv. Miklavž pri Ormožu. V zadnji dopis „Iz Sv. Miklavža pri Ormožu" v zadnji številki vašega cenjenega lista so je vrinila pomota, katero s tem popravljam: Društvo „Zvon" ni moglo prepustiti odra, ker tega društva nI, pač pa je nekdo oder sam znosil iz enega šolskega podstrešja nia drugo in potem tajil, da ne ve, kje je oder, da je izginil še med šolskim letom, kar je očitna neresnica! No, škodovalo ni igri, ne bralnemu društvu, pa/č pa si je dotičnik škodoval na svojem ugledu! Za oder ima s&mo to zaslugo, da ga je zdaj skril bralnemu društvu, kojega predsednik g. Peitler je prispeval zanj 120 K. Srčna hvala! Le tako naprej! p Na Vurbergu srrfo 15. septembra ustanovili posojilnico. Navdušenje je veliko! p Okrajni zastop ptujski. Imenik za volitev okrajnih zastopnikov iz skupine velikega zemljiškega posestva in najvišjih davkoplačevalcev pri industriji in trgovini ptujskega sodnega okraja je glasom uradnega lista sestavljen, ter si ga more vsakdo pri c. kr. okrajnem glavarstvu in ;pri! davkariji v Ptuju ogledati, in, sicer le Od 17. septembra skozi 14 dni. Opozarjamo vse narodnjake, da si natanko ogledajo imenik, pa tudi, da pri bližnjih volitvah store svojo dolžnost. Radgonski rtemškutarji so že šli rakom žvižgat, isto se more zgoditi ptujskim. p Ogenj. Posestniku Širaerm Črešniku je zgorel dne 16 t. m. Skedenj in hlev. Ljudje so uvideli, kako potrebna bi bila požarna bramba! p Vi bilo ia I. redni ob ti zbor kmetijskega bralnega druStva v Rpgoznici pri Ptuju dne 22. septembra ob 4. uri popoldne v prostorih K. Fra c Bračiča v Novi ^asi. Sp>rpd: 1. Pozd-av predsedn ki. '2. Po-roč lo tajnika, blagajnik«, knjižničarja in pregledovulcev računov. 3. Volitev novega odbora. 4 S,rejemanje novih udov. 5. Slučajnosti 6 Političen govor. Po občijiim zboru prosia zaba.-a. Vsi ud;e in prijatelji dru?tva se tem ¡otom vabijo k obilni udeležbi Ako ne pride ta dau dovolj udov, vrši se občni zbor z istim sporedom, ob isti uri in v istih prostorih dne 29. septembra. p Rogat8C. Kat. bra!no in g sp. druitvo s sedežem v Rogatcu priredi dne t. n. ob poUtirih p^poMan veselico na vrtu pri „TinCu" v Gaberju. Gledališki predstavi „Eno uro doktor" in „Zakleta s ba v gostilni pri .lati go>ki", petje, tamburanje, Šaljiva pošta itd. K obilni udeležbi vabi odbor. p Vojaško veteransko društvo v Št. Andražu v SI. gor. ima dne 6. oktobra slavnost z godbo, petjem in tombolo v gostilni g. Cu-ček. Za < tek ob treh popoldan. Slovenjgražki okraj. s Šmartno pri Slovenjgradcu. Dne 14. t. m. stali smo ob odprtem ' grobu prera.no umrle pridne in poštene hčerke g. organista, Mioike Krpač. Se ne 201etna hčerka umrla je vsled jetike. Bila je cerk-ven^ pevka in članica Marijine družbe. Bralnemu društvu je bila kot diletantinja in kot pevka izvrstna moč. Dasi ravno delavnik, se je pogreba udeležilo mnogo ljudi. Svetila ji večna luč. s Umrl je v Golavibuki Martin Bari p. d. Re-bernikov sin. Bil je vzor pridnih mladeničev cele šm&rtinske nadžupnije. Njegovi tovariši* vsi vneti pristaši Kmečke zveze, so mu po|delili krasen venec v zadnji pozdrav. Po njem žaluje celfa Golavabuka, najbolj pa (Stariši, bratje in sestre. Mir sladak tebi, dragi tovariš! s Bečenatelc pri Zavodnji. Juhuhu! Kako so bili zadnjo nedeljo vinski bratci pri Ročniku in Hro-vatu veseli! Zakaj pa? Slavnostnega govornika pri otvoritvi katoliškega kmečkega društva v Zavodnji so zamenjali z gospodom državnim poslancem dr. Korošcem.) Med celim njegovim govorom so prihajali, si gospoda govornika ogledovali, drug drugemu pomežikali in zopet odhajali v obe gostilni, kjer so si z glavami silno modro prikimovali in pritrjevali, ičeš: „Ta govornik je dr. Korošec in nihče drugi." To napredno prepričanje je Ročnika in njegove ge-neralštaiblerje tako navdušilo, da so morali kar sredi1 ceste klicati in vpiti: Juhuhu! Zivio kaplan Korošec! S takimi klici so seve poslanca dr. Korošca kar naenkrat odstavili in ga milostno nastavili za 'kaplana v svojih vinskih glavicah. )Juhuhu! kočnik, tu ste pa imeli smolo. Razume se, da so morali pri Hrovatu posnemati, kar so pri Ročniku začeli. Zakaj pa tudi ne ? ¡Saj se je vsled poroke sklenila med lobema hišama tesna vez. Proti večeru sta šla slavnostni govornik in domači župnik na sprehod. Ko prideta mimo Hrovatove gostilne, so bili tamošnji gostje popolnoma prepričani, da je gospod govornik dr. Korošec. ¡Zato si mesto potic in vina privoščijo njega. In pri vseh, šipah in oknih, na stopniOah zunaj in stolih v hišii stikajo svoje mofdre glavice, vpijejo iu kličejo: Juhuhu! Živio kaplan Korošec! In tako so našega zaslužnega gospoda državnega poslanca dr. Korošca drugokrat odstavili in ga politično uničili. Ka ne ? Sedaj bi pa le radi vedeli, kedjo je naš vrli slavnostni govornik? Tega pa vam, napredne glavice, ne povem. Pač pa poivem Ročniku prav tiho na uho: Pajzite, da ne bodo tega na Slatinii zvedeli! Juhuhu! Ti pa znajo! Konjiški okraj. k Konjice. Gospod Janez Potnik, znani govornik pri Sv. Kunigundi, je šel i(z Oplotnice. Na cesti ga je s kamenjem pozdravil 231etni Rošar Jurij. Ta je Za neko delo zaslužil že tri mesece zapora ; sedaj pa mu je sodnik prisodil še šest dni, da bo imel več časa za premišljevanje vesti. Njegov tovariš, 181etni 'Leskovar Franc je pa Potniku kazal odprt nož. Slabo vzgojeni dečko je sedaj pred sodnikom trdil, da se je tako obnašal v pijanosti, ter je napadenca milo prosil odpuščenja. Vsled tega mu ne bo treba v kajhi kašo pihati. Celjski okraj. c „Frischauf-ov dom" na Okrešlju se pridno gradi; vendar ee ne bode letos mogtl otvoriti. Slovesna otvoritev se izvrši prihodnjo leto ob za» etku turistične sezone. K otvoritvi namerava pr ti tudi slavljenec sanj. Prostovoljne doneske za zgradbo Fr jsehauf ovega doma na Okrešiju sprejema Savinska podružnica Slovenskega planinskega društva v Gornjem gradu. c Čebelarstvo. Ker se je vršil v nedeljo dne 15. t. m.. čebelarski shod pri Zdolšekovem čebelnja^ ku v Celju, se je preložil napovedan izlet podružničnih udov k gospodu Rozmanu v Laškem trgu na prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Letošnje leto se pač po prajvici sme imenovati viharno leto. Ze pozimi je mnogokrat razsajal hud vihar, a spomladi, za časa volitev, je pretresovala ozračje burja, kakršne še menda ni bilo tukaj. Vmes je pa mnogokrat divjala nevihta, žugajoč, uničiti poljske pridelke. Posebno nevarno je bilo 29. maja, 13. in 20. julija, in zlasti pa 11. avgusta. Toče hvklaBogu ni bilo no-benkrat toliko, da bi naredila kaj znatne škode. Da bi nas Bog še v prihodnje obdaroval pred lejde-inojšibo! Sicer pa tudi burja,| ki je, divjala za časa volitev, še ni popolnoma vtihnija). Naši liberalci, kateri so si poprej brusili pete in jezik za svojega kandidata, še tudi sedaji n& morejo mirovati. Ker nimajo drugega, pa hvalijo Ježovnikovo delovanje za kmeta, ter s tem prav fletno plavšajo eden drugega. Ce kdo hoče poslušati katerega Ježo(vnikovega častilca, precej mu začne ta pripovedovati, koliko je že storil ¡Ježovnik za kmeta in kakšna srečia je, da je bil izvoljen, ker sedaj bodo planine dobili kmetje, Havka ne bode nič, pri vojakih bode lahko dokler kateri hoče, sploh bode zanaprej pravo rajsko življenje. Pameten človek itak nobedlen ne ve-rj|ame! kapah liberalnih neumnostij, a kakšen lahkovernež se še pa vendar dobi, kateri bi menda verjel, če bi kdo rekel, da je Ježovnik tudi dosegel, da bodo kmetom pečena piščeta kar sama v usta letefla. iTu se lahko vidi, da kdor začne v liberalni rog trobiti, potem verjame tudi največje neumnosti. Ko bi liberalci vedeli, kako presneto slabo se godi Ježovniku na Dunaju, bi ga ne poviševali tako v deveta nelbesa. Pa tudi neka pesem, zložena liberalcem na čast za časa volitev, jim ne da miru. Na vse strani ugibljejo, kdo jo je zložil, pa ne morejo nič pravega iz tuhtati. Veselje, katero imajo s to pesmijo, jim prav iz srca privoščimo. c Mozirje. V odbor izobraževalnega društva so izvoljeni sledeči gospodje: Ivan Cesar, predsednik; Matija Merzlak, podpredsednik; Fran Gosak, tajnik; Jurij Erzenčnik, tajnika n/amestnik; Anton Lekše. blagajnik; Franc Strucelj, blagajnika namestnik; Ivan Kač, knjižničar; kot pregledovalca računov: Fortunat Skruba, Franc Brdovnik. Društvo začne takoj delovati. c Celjska okolica. Kako malo se briga „Narodna" stranka in njena društva za slovenski zmačaj Celjske okolice* pripoveduje nam „Naš List" iz Ljubljane, ki je sicer Narodni stranki precej blizu. Piše namreč: V celjski okolici imajo Nemci plačane pri-ganjače, da love slovenske otrdke m nemške šole v celjskem mestu. Od celjskegpl političnega vodstva pa se njkdo ne gane. Kje je društvo „Naprej"? Ali -tako spolnjuje svojo nalogo? Naj se raje prekrsti v „Nazaj"! Tako usodni čas kot sedanji ni našel nik- jer drugje na Slovenskem tako majhn/ih ljudi kot vprav v Celju, v mestu, ki je np, slovenskem Štajerskem najznamenitejše in za našo prihodnjost največjega pomena. Naši potomci bodo proklinjali malomarnost in nezavednost sedanjega rodu. c Otroci so zakurili, dne 14. t. m. pod kozolcem g. J. Krapeca v Loki pri Zidanem mostu. Ker se je še o pravem času opazil ogenj,, se je posrečilo odstraniti nevarnost. o Iz laškega okraja. Saša, ki je letos vladala v našem okraju, se tudi pri narodni stranki močno pozna. Vse delo liberalcev obstoji v tem, da napadajo po „Domovini" in „Narodnem Listu" pristaše Slovenske kmečke zveze. Posebno župnika Kolariča in marijagraškega župana Lapor-nika. Slednjega menda zato, ker je odklonil izvolitev v okrajni odbor Narodne stranke. Ob času volitev so mu že v „Nar. Listu" grozili, da ga bodejo od županstva odstavili. Posebno sedaj so se pošteno blamirali v št. rapertski zadevi, čeprav je Roš hodil za pričo. Posebno jih jezijo shodi Slovenske kmečke zveze. Zato ker vejo, da sami ne priredijo takega shoda kakor jo bil 5. avgusta v Laškem, ter se ga niti ne upajo sklicati. Pa še nekaj je novega. Bivši socijaldemokratični že dvakrat propadli kandidat Cobal je izvoljen pa ne v zbornico ampak v „kajho" za tri dni od okrožnega sodiiča zaradi tega, ker je imenoval vojake „ krompirje vce". c Sv. Peter v Sav. dolini'. Kakor hitro so tu-kajšni stebri Narodne stranke izvedeli, da so pristaši Kmečke zveze pri nas ustanovili potrebno Rajf-ajZ/nov/o posojilnico v nesebično pomoč tukajšnjim občanom, so naglo s pomočjo nepristranskega stran-karja, gnadljivega ravnatelja g. Jošta iz Celja ustanovili svojo protiposojilnico, ter jo krstili: Kmečko posojilnico. Ker se je o tej kmečki! posojilnici v „Narodnem Listu" in v nepristransko strankarski „Domovini" že toliko pisalo, je tudi naša dolžnost, si to imenovano kmečko posojilnico in nje ustanovitelje ¡malo bliže pogledati. Iz naslova bi bilo na prvi pogled sklepati, da so si to posojilnico ustanovili le samo pristni kmetje; pa temu nii tako. Ustanovitelji 'liberalne posojilnice niso krnele. ampak sami pristaši Narodne stranke, mešanica posilinemcev in liberalnih Slovencev, ki so svojo kmečko posojilnico ustanovili le iz samega strankarstva. Nasprotniki so svoji posojilnici dali le radi tega ime kmečko, ker hočejo z njo kmete loviti za svoje strankarske namene. Sedaj pa še poglejmo malo bližje ustanovitelje te liberalne kmečke posojilnice. Botrček je nepri-istranski ravnatelj Jošt iz Celja, o katerem smo že mnogo od drugod čitali. V odboru sedita, dva trgovca, prvi ki trdi, da je najboljši kristjan,i najradikal-nejši Slovenec in se ne meša v domači narodni prepir; drugi je še-le nedavno semkaj dqšli trgovec in hmeljski mešetar. On je pristaš Narodne strankte in je za Roblekovo slavlje oskrbel visok maj z veliko trobojnico, in mu je k temu pomagal tretji odbornik, rodom Slovenec, po mišljenju Nemec, pri zadnjih volitvah vnet pristaš Narodne stranke. On je kmet v gosposki suknji. Zopet četrti je z vsakim preprija-zen krčmar, Očitali1 so mu že mnogo posilinemštva, pri zadnjih volitvah je bil v objemu Narodne stranke. Krona vseh pa je posojilnični tajnik. Zal nam je samo za par poštenih kmetov, katere so ti nepristranski zapletli v svoje strankarske mreže. A mi upamo, da še pravočasno najdejo pot iz nastavljenih zanjk. Naša posojilnica pa začne svoje delovanje s 1, oktobrom t. 1., in bode imela svoj sedež v zadnji, sobi občinske hiše in hoče vse svoje moči zastaviti v blagor cele fare, za kar so nam priča možje v odboru iz vseh vasi cele fare, sami kmetje, ki sami dobro poznajo težnje kmečkegft stanu. Zato se pa mi tudi hočemo posluževati le samo naše zares kmečke posojilnice. Delaj, zbiraj, množi! Brežiški okraj. b Nesrečna smrt. Nesrečno smrt je storil tukajšnji župan Janez Zaje. V noči od 10. do 11. t. m. je mislil na postaji Dobova istopiti; ker pa vlak ni Obstal, skočil je iz njega, padel prek mostne ograje ha kamenito cesto ter bil pri priči, mrtev. Veličasten pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil rajnki. Požarna bramba, ki jo je on ustanovil, ga je spremljala; prišli so tudi brežiški gasilci; domača godba mu je igrala zadnjo koračnico. Rajnki je bil znan in obče spoštovan daleč na okrog dol po Hrvatskem in Kranjskem ter si pridobili kot župan neprecenljivih zaslug za svoj okraj. Dobovska postajar požarna bramba, šola je njegtovo delo. Rajnkij zapušča ne-vtolažljivo vdovo in devet nepreskrbljenih otrok. N. v. m. p.! b Kapelo pri Brežicah. Občo znano je, da ni Jiikdo tako usmiljenega srca, kakor pijanec, dokler je poln opojnih pijač. Tako se kisa in solzi v zadnjem „Štajercu" neki kapelski pijanček, kaj bo bb-IdoČo zimo, kaj bodo jedli, s čitn sebe in otroke oblačili, kako dolgove plačevali itd.„ vse to, ker je ta-tnošnji župnik oznanil bernjo, katero župljani prostovoljno dajajo, že od kar župnija obstoji. Ne, pri-snvojeni pijanček, nihče še ni nikdar ubožal in stradal, če je dal kedaj popolno neprisiljen in prostovoljno par litrov žita ali nekaj funtov sena v bernjo, pač pa je že marsikateri stradal in še bo, ki nosi preveliko in prostovoljno bernjo tv — gpstilne. Ce te tako, prsti srbijo, nevošjjivi dopisunček, podpiši fce, da ti župnik vrne, če si mui kfaj v bernjo dal, kar pa je zelo dvomljivo. Sicer pa, če se bojiš pozim- skega stradanja, le pridi k župniku, kaidar si lačen, kos kruha se ti no bo odrekel. Kaj pa, ko bi ti v „Štajercu" popisal, koliko je že župnik iz svojega žepa daroval za cbčino, ko bi ti preračuni!, kolun si že od svojo miadesti zapil in še zapiješ, ko bi ti, ko imaš toliko časa, opisal razne goljufije, ječo, krive prisege,, razna brezimna pisma, zgodovino nekega lovskega psa itd., kar bi biio vrlo Zanimivo čtivo za „Štajerca." — Hvajla Bogu, ni še tako hu* do. Krompirja je dosti, koruza je večinoma lepa, le otave je bilo radi suše malo. Prosimo le Boga, da bi nam dal dolgo iepo jesen,, jda bi se živina dolgo pasla in da bi enkrat svinjska kuga prenehala, da bi ,dobili kmetje kak krajcar od svinjereje. Tedaj, — stradati še ne bo treba! b Vir š tanj. Veselo se obrača kmetič ali vinogradnik po vinski trti, ki mu obeta dobro vinsko (kapljico. (Veseli se kmet, če gre na polje in mu vse lepo obeta, če gre v vinograd, ga razveselil, ker mu kaže veselo trgatev. Samo sadon(osniki so letos čisto prazni. Huda ledena šiba je bila lani virštanj-sko okolico zadila in skoro vinograde čisto uničila. Zato prosimo lioga, varuj nas treska in hudega vremena. Drobtinice. d Mati ustrelila sina. Na gradu barona Hah-na na Litavskem sta se sprla 221etni baron in njegova COletna mati. Ker je sin zmerjal mater, ki mu je očitala zapravljivost, je baronica potegnila revolver ter ustrelila sina. Potem se je baronica tudi sama ustrelila. d Meteor padel v morje. Blizu Long Islanda pri Njujorku je nedavno kakor hiša velik žareč meteor priletel z velikansko brzino ter padel v morje komaj kakih 40 metrov od ladje „Cambrian," Cast-hik, ki je imel ponoči službo, opisuje ta nenavadni dogodek. Ozračje je postalo vroče in prepojeno s plini, a ko je meteor priletel v morje, je voda močno i zašumela, a val je bil tako močan, da bi bil skoraj prevrnil ladjo. d Koliko kruha pojedo narodi?, Se iz 1. 1880. je neka statistika o tem, koliko kruha pojedo poedini narodi. Največ kruha pokonča Francozi, namreč 258 kg na leto. Na Danskem pride na osebo 256 kg, v Belgiji 240 kg, na Nemškem 211 kg, v Švici 205 kg, na Nizozemskem 201 kg, na Ruskem 173 kg, v, Av-strijii 355 in v Portugalski 107 kg. Italija menda zato ne pride v poštev, ker jedo le — polento. V zadnjih 20 letih se je razmerje spremenilo. Danes je na prvem inestu Danec z 287 kg, za njim sledi Belgijec, Francoz, Nemec itd. Sploh se dandanes poje mnogo več kruha kakor leta 1880, menfdia vsled podra-ženja mesa. d Pes in mačka. V Dubrovniku se je pripetil nedavno zanimiv slučaj med nekim psom in mačkp. Precej velik pes se je sprehajal ob morskem nabrežju. Nenadoma je pritekla od nekod mačka ter zgrabila) psa z zobmi in kremplji okoli vratu. Ker je imel pes nagobčnik, se ni mogel braniti, zato zbeži v tej sili! naglo v morje ter je potapljal mačko toliko Časa pod vodo, da se je zadušila. Na ta način se je rešil svoje sovražnice. V začetku so ljudje mislili, da je mačka bila stekla, toda kmalu so se prepričali, da je imela v bližini mlajie, ki jih je hotela braniti pred navideznim sovražnikom ter pri tem izgubila življenje. d Lov na leva. V Lun(a-parku v predmestju mesta Pittsburg je ušel v petek lev svojemu krotilcu in jo pobrisal naravnost v park, kjer je bilo tačas kakih ,1500 ljudij. Vse se je hotelo rešiti, nastala je velikanska gnječa. Policisti so začeli lov na leva in petdeset strelov je bilo treba oddati, da je bil lev mrtev. Lev je Še prej udaril s taco neko ženo, da je kmalu na to umrla. j d Nestvor. V vasi Dachrielden pri Eichsfeldu i na Nemškem je porodila nekja kmetica deklico,, ki je j (imela dve glavi, štiri roke in štirij noge. Otrok je ži- i vel samo nekaj minut. (d Speči možgani. V ClevfsLandu v Ameriki se , je posrečilo ozdraviti, dvanajstletno deklico, katere j možgani so ves čas od rojstva nadalje spali in po- j pdlnoma mirovali. Deklica je hčerka železniškega j uradnika Beelmana. Vseh 12 let ni znala niti govo- i riti, niti pisati, niti brati in zdravniki so jednoglasno trdili, da njeni možgani spe, ali da so otrpnjeni. Deklica je sedela po več ur in neprestano gledala j svoje roke. Ona se ni spominjala ničesar. Konečno : jo je njen oče prinesel k zdravniku dr. Williamu, ki , se je po sedem ur na dan bavil z zdravljenjem de- i klice. Sedaj deklica že piše in bere in naravno tudi ! govori. Prepisala je že dvakrat prvo berilo ljudskih 1 gol in pošilja pisma domov in je nepopisno vesela, Ha bode mogla hoditi v šolo, kakor druge deklice. Književnost. § Dr. Johannes Frischauf. V proslavo njegove 701etnice spisal Fr. Kocbek. Izdalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Cisti dohodek je namenjen za zgradbo Frischauf-ove koče na Okrešlju. § Leposlovna knjižnica je izdala že IV. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman tv dveh delih. F. M. Dostojevskij. Cena 3 K. Vez. 4 K 20 vin. Ta ro- man diči tudi lepo izveden portret nepozabnega rus-kegja pisatelja. I-liporočamo najtopleje našim izobra-raževalnim društvom. Narodno gospodarstvo. g Mleko hočejo podražiti na Dunaju prodajalci za 4 vin., kupovalci pa hočejo dovoliti samo 2 v. g Najbolj trdne trave proti suši. Ce si ogledoval v zadnjem času otavo po travnikih, si se lahko prepričal, da niso vse trave enako občutljive proti suši. Na tanjčini so trpele sploh vse trave* Tam se je suša najprej in najbolj poznala. Na debeli zemlji so so trave različno upirale suši. Nekatere bolj, nekatere manj. Zlasti trdni sta se izkazali francoska pahovka in zlati oves. Obe ti travi se odlikujeta po tem, da sta bolj tanjke in visoke rasti in da nastavita tudi v otavi nekaj cvetja. Poznaš jih lahko že od daleč po bolj sivo zeleni barvi in bolj vitki rasti, najbolj pa seveda po cvetju, ki se razvije v podobi latu in ki se sveti, če ga od strani ogleduješ. Obe travi sta bolj globoko vkoreninjeni in zato tako trdni proti suši. To si je treba zapomniti* P,o naših krajih nasiopa večkrat sušno vreme in zato je prav, če se uri setvi trav oziramo pred vsem tu-13.1 na take trave, ki so trdne proti suši. Francoska pahovka je sploh ena najboljših trav za naše kraje. Ta trava daje bogate pridelke in prav dobro krmo, Če jo o pravem Času kosimo. Francosko pahovko poznaš po tem,, da jo najbolj visoka trava po naših krajih in da nasiavi tako latje kakor oves, samo da je, latje bolj drobno. Kositi se mora ta trava pa o pravem času,, sicer nam rada prezori in daje potem seveda bolj pusto krmo. Ta trava se rada sama za-seje ob košnji, ker do tega časa navadno nekaj semena dozori. Kjer jo pa manjka, naj se poseje z na-kupljenim semenom. Mokre lege pa niso za njo, zato jo tudi po takih mestih ne najdemo. Zlati oves je izvrstna trava in daje še boljšo krmo kakor francoska pahovka.- Rasti je bolj nizke kakor francoska paliovka in tudi latje je bolj drobno. Cvetje samo se pa lepo lesketa in je nekam zlatorumenkasto. Zato se tudi tako imenuje. Tudi ta žlahtna trava uspeva najbolj v ugodnih, srednje suhih legah. Pri napravi novih travnikov je ne smemo prezreti, četudi je seme drago.- g Kaka napraviti doma, vinski jesih. Vzame se nekoliko bukovih stružkov (oblanja), katere se potem zloži 4 cm na visoko v posebni stekleni posodi, obsegajoči okrog 2 litra. Stružki se nfa to polijejo z dobrim, nekoliko pogretim vinskim jesihom in postavijo v kuhinjo na takem prostoru, da ne pade naravnost svetloba na posodo. V osmih dneh se napravi na površini klobuk, katerega povzročijo glivice My-toderma aceti. V posodo se na to vlije polagoma ob robu posode,, tako da se ne pretrga klojbuk, % litra dobro precejenega vina in pusti posodo v miru dva dni, na kar se vlije zopet \ litra vina. Cez dva dni se to ponovi, kasneje pa vsak dan tako, dolgo, dokler je posoda polna. Po 5 tednih se odlijete dve tretjini jesiha, ki se je med tem napravil, posodo se pa zopet napolni s tolikim vinom, kolikor se je odlilo tekočine. g Svinjake narediti v govejem ali v konjskem hlevu ni ovire, ker prašič v nobenem pogledu ne škoduje ne govedi in ne konju. Pogoj je seveda snaga in je zlasti gledati, da se vsa gnojnica sproti odteka iz hleva. Tudi za prezračevanje je seveda skrbeti, g (Dobički velekapitala. Letni izkaz ¡alpin-mon-tanske družbe za 1. 1906 izkazuje 13,369.771 kron čistega dobička. Upravnih svetnikov pri družbi je 20. Med letom so imeli pet sej. Za vsako sejo je dobil posamezen svetnik lO.OCO K, torej za vseh 5 sej 50.000 K vsak. Krščanski socialci hočejo, da bi to družbo vzela država v svojo upravo, da bi potem država imela dobiček. Liberalci pa tudi socialdemokrati pa se jim za to rogajo. Se pač vidi', kdo dela za ljudstvo in kdo za svoj žep. Najnovejše novice. Slovenska kmečka zveza ima v nedeljo dne 22. t. m. ob 11. nri dopoldne v Narodnem domn v Ptuju shod. Pristop imajo vsi pristaši! Mozirje. Na kvaterno nedeljo, to je dne 22. Septembra bodo pri podružnici Marije Božje n. Brezji v z^vonik potegnili dva novai zrvonova. Blagoslovili (jih bodo naš prezv. knez in škof. Sv. Peter na Medv. selu. Dne 29. t m. se bo vršil pri nas shod. Poročal bo /državni1 poslanec dr. Korošec. Mozirje. D'ie 29. t. m. se otvori v šoli v Mozirju razstava sadja. Kmetijsko bralno drnstvo v Majipergn priredi prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. zb' rovanje in veselico t prostorih g. SvtrSnika e podučnim imvorora, srefoovom, godbo in petjem. Vstopnina 15 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. Listnica uredništva. Zivinotržec iz celjskega okr» a: Brez podpisa se ne sprejme! — Stoperce: Nevarno, si ne upamo priobčiti! — Jarenina: Vslrd pomanjkanja prostora Brno zopet morali izpustiti. Oprostite! — Cirkovce, Dobje, Sv. Peter n& Med selu: V to št. ni bilo mogoče j prihodnjič! Lino Trst Loterijske Številke. Dni 14. septembra 1907. < 54 52 57 9 18 55 68 8 45 81 Trine cene v Maribora od 14. septembra 1907. Živita Pšenica rž . . ječmen . oves koruza , proso . ajda . . seno . , slama fižola . . . grah . . leča . . . krompir sir ... . surovo maslo maslo . . , špeh, svet zelje, kislo repa, kisla mleko . . . . smetana, sladka „ kisla , zelje jajce 100 kg 1 kg 1 lit. 100 glav 1 kom: od K b 21 18 17 17 16 16 20 7 6 10 I — I — 8 do E b Mlin, na vodi z motorjem 8 konjskih moči se da s posestvom vred takoj v najem. Več se izve pri učitelja Jos. Troha na Zavrčn. 654 (3—1) Harmonika nova, hromatična, domačega sistema, elegantnega dela, se odda po nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 598 (3—3) Priljuden = = viničar s 5. delavskimi moči, kateri tudi nemško znajo, se pod ugodnimi pogoji sprejme pri W. A. Konig, lekarna Maribor, Tegethofova cesta. 625 (3—2) * Naznanilo. Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfa, Brucku ob Muri in v Celju se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1907 oziroma spomladi 1908 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj 55 170 komadov dreves. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad iz-vzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Co se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. okt. 1907. Prošnjo se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu. Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Ce je ene ali druge vrste zmanjkalo, se nadomesti z nje najbližnjo vrsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni. Če se nadomestne svote ne sprejme, se mora takoj naznaniti. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na pozneje pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek drevesc jabolk in hrušek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1907/8 iz deželnih drevesnic: Izjava. Podpisani odgovorni urednik p,Slov. Gospodarja" obžalujem, da se je v 21. številki tega lista a dne 23. aprila 1907 žalilo gospoda F. E. Fridriha iz, Pe-trovč, ga prosim odpuščenja, in se mu zahvaljujem, da je od porotne pravde zoper mene odstopil. Maribor, dne 15. septembra 1907. F e r d o Leskova r. Pristopajte h Kmečki zvezi! oeooeoeeo^i pase za i ii^iA^ J—V rN /"V r vvTv kilo I s ali brez pe- (!) resa, kakor tudi (J) vsake vrste q bandaže, 9 pase za tre- A buh, suspen- X zori je itd. Na- M' dalje pase (i) proti telesni za- (|) krivljenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdeluje ceno v vseh večjih mestih monarhije iz vežbani in od gg. zdravnikov priporočani Franc Podgoršek, bandažist (rokavičar) 844 (o) Maribor, Burggasse št. 7. bol $ 9 O $ 9 o x Zaloga vseh predmetov za streženje bol- x V' nii/nm in nnmi cnoriialitpt. T xxxxxxxxxx Konjskega hlapca, mesečna plača 20 K, kikor dninarja, za šiht 2-40 K sprejme S. Geinsberger, posest. Schmelz-hofa, Wolfsberg, Koroško. xxxxxxxxxx Dva dijaka iz boljše hiše se sprejmeta na hrano in stanovanje. Lepa zračna soba v vili. Reiser-strasse 33. I. 622 (2-2) S Pohištvo in po- I I stenske priprave g íK lastnega izdelovanja üaH Wesiak tapecirar Maribor, Freibausgasse 1. i**li******»»**»*« Zaporedno Število I. Jabolke a) v Gleisdorfu b) v Brucku c) v Celju 3 ■O ti M O 2 - srednie visoka dfbla o O'P ~ "O p. visoka debla m JU o m « ■S. 3 -C B H m pritlikovBko drevje t 3 © ■a M M O » srednje viaoka debla o 709 _ 3 15 30 45 1430 80 100 _ __ 4 120 80 80 780 20 165 2 200 280 5 Kardinal plemeniast....... 450 265 20 I860 80 300 80 305 6 — — — 480 85 6 t 110 35 5 85 160 I B Ribston pepin......... 215 110 20 700 80 146 140 556 9 Dancigsko Kantovo jabolko .... — — — 800 30 126 _ _ 10 Rumena žlahtnica....... — — — 630 30 160 ___ _ _ 11 Zimska zlata permena...... — — - 700 40 140 _ _ _ 12 Ramena poletna reneta...... — — — 440 — _ _ _ _ 13 Laudsberžka reneta....... — — — 1600 50 15 _ _ _ 14 Pricčevo jabolko ........ — — — 600 60 _ _ _ __ 15 Rdeče sr žasta lesnika...... 410 70 — 1900 — _ _ _ _ IG Hsuber moštnica........ 260 135 — — — _ 468 _ _ 17 8l> 260 — — _ _ _ 810 1» Kanada reiieta......... 3675 390 195 — 1 — _ 75 160 260 i: 19 lUrnason reheta........ 80 65 35 — — _ 37 450 _ i 20 Cokso-.a franžna rečeta..... 50 — — — — _ _ _ _ 2'. Rumeni Belil r........ 250 270 170 — — _ _t _ 880 ( 22 Prestolonaslednik Rudolf..... 31:0 275 30 = — _ __ _ 23 Londanski pepinek....... 17o LOO 155 — — _ _ 35 181 24 Scboner Boskop........ 35 — — — _ _ _ _ 25 Šampanska reaeta....... — — — — — _ 17 40 _ 26 Lichtenvalderjeva rumenka .... — — — — — — 20 830 II. Hruške. 1 D!elova maslenka........ 850 110 820 455 70 205 _ _ 705 1 a' Postrvovka.......... 125 45 85 — — — — _ — s Dobra Luisa Avranska...... 75 35 210 640 — 510 — _ 495 4 Hsrdenpoutova maslenka..... 46 100 10 — — — — 88 510 v 5 Josepica Mecbelu........ 5 25 10 — — — — — — 6 Liegelnova maslenka...... 315 60 65 —f — — — ,— _ t 7. Oiivier de Serre3........ 225 — 200 — —. — — — 390 f 8 45 40 75 300 50 110 42 2 {3—0 Peželnl odbor štajerski. Ljudska hrani M registrovana zadruga z neomejeno zavezo posluje od 1. septembra 1907 v svoji uradnici Glairitem H^lILS® žstb® S® macH.S'&p« n o 3 O Cu 10 >NT O w Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega če tild: ni ud zadruge in se obrestujejo s 41/a°/0 obrestni', uores^ pripišejo ^ h kapitala koncem vsakega leta in se obrestujejo poten enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama in ga ne zaručuui vložnikom, tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K gi..vnire polnih 4 K 50 v obredi P;.»§o .11* s* daiejo le Članom, ki pristopijo k zatl-ugi z del n im p,» 2 K, kateri je njihova last, in sicer na \ ti ¿lamo varno vknjižbo pri posestvih proti 6% na vknjižbo n poroke proti 5l/2°/0 i ) na osebni kred t proti 6% obrekovanju. Nad ilje se izposoj je denar na zastavo vtedn-vUnih papirjev, zlatnine, srebrriritie itd. D lgov«i pri drugih denarn h zavodih prevz.mc zadruga v svojo last in jih pretile tu. svo« ime (koivertira) proti povrn tv! gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. \ pisarili se' i^rVieinajo vse i zadevne' prošnje fin se bri-K|ilačao hi hitro resujej- •. Uradni dan je vs »k torek fn p*>te.k od N. d<> I® ure dopoldne. Pojasnili glede p:s »p! ia drug-h - denar n: h operacij pa se d ¡jejo vsUt dan rami nedelje m d navadnimi uradnimi urami, t. j. od 8. do 12. dot oldn? m od Ji. do a 6. poDoldne. Za pismena oojasada nai se priloži v znimkah 20 v za navadno, ozir 45 v z* priporočeno pison^, fi* »šine " hranilnice čekovno št. položnice p ^tn » hr vnUnlco s » n* razp da jo. Načolst o • Anton Cestnik p "f«0( v Celju naf lni!; ; Ivan Fon, profesor v Cc-jn. i n' Inikov namestnik; Jožel Kač, veleposestnik v linVovmii nku it. 84; Ivin Karba, posestnik v C.al> rju p i u, Franc Kmecl, hiSni po-e-rivk v Olju, Pe!er Kostio. trg..vfo v Cehi, JCarol Koželj, p^estrik v Itako« emžlaku it. 2, Franc Lipovšek, vel^.oses-nik \ Med; jju st. 2, Franc U) O a. ta e "c* JO 3 ¡C 'i Teh» iah. S»mec, posotn k in gostln car m LožnKi pri Ol a, odborniki, Jožef Rebov, posestnik v Č etu , . . . Nad rratvo : Mil. gosp. Franc Ogradi, onar v Olj«, gg. dr. Ivan Benkovifi od-.tmk v R-ežfcah. dr. Lavoslav Gregorec, kanonik pn NoWT»r. dr. Lndovik FUipiC, odvein.k v Celju, Matevž Glinšok, veleposestnik in župan na Gornji Hudinji, Franc Nidorfer, v Vrbju pri Žalcu, Franc Zdolšek, župr.ik pri S». Juriju ob Taboru. mmm i« " .1., . • 1 3BMS'BmSM^m^^'Wn ALA OZNANILA. Vsak» beseda itane 2 vin. Ti iuseratt m spejmejo samo proti predplačila. — Pri vprašanjih == na npravništvo se mora priložiti znamka m odgovor. = Arlndlrano posestvo v Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, B minut od cerkve. Več se izve pri Antonu Pavalec mizarju r Jarenini___ ŠtaJtpllje Iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica it 15. Usnjarskega pomočnika sprejme takoj za redno delo Jurij Kobali. mizarski mojster v Slov. Bistrice, 628 (3—2, Zidarji in dninarji "se takoj sprejmejo za trajno delo. Rajmund Glaser, zidarski mojster Kuše. 610 (3-8) Izurjen organist ceciljanec z prav dobrimi spričevali, ki je tudi iz-vežban pevovodja, ter zmožen voditi največje pevske zbore, vojaščine prost, neoženjen, išče službe v kakem večjem kraju. Sprejel bi tudi kako postransko službo. Naslov pove upravništvo tega lista. 616 (3—8) ■otor za plin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen se po ceni proda pri Karlu Sinkovič, ključavničarski mojster v Mariboru. 876 Sprejmem takoj učenca z dobrimi šolskimi spričevali. Fr. Bureš, urar v Mariboru, Tegetthoffova cesta 33. 634 (3—2). Mala hiša, v mestu Mariboru, z lepim vilikim vrtom, pripravna za penzijoniste, se po ceni proda. Naslov: Magdalenska ulica št. 14. Maribor. 648 (3—2) Lepo posestvo z branjarijo, hram, hlevi, lepe brajde se po ceni proda. Vse v dobrem stanu. Tezno, štv. 47. pri Mariboru. 633 (2—2) Star srebrn denar kakor n. pr. tolarje Marije Terezije, križnike i. t. d. kupuje A. Kiffman v Mariboru. 639 Hlad oženjen viničar želi primerno službo prejeti kje na Spod. Štajerskem. Razume vse ameri-kanske nasade in tudi vočarstvo ter vinogradarstvo, izučen na kralj, zem. vladi v Zagrebu. Naslov pri upravništvu tega lista. 641 2-2 Učenca sprejme Matija Hočevar, ključavničarski mojster v Rogoz-nici pri Ptuju. 644 (2—2) Gospodičnam in gospem, ki se hočejo izobraziti učiteljicam ženskih ročnih del slov. in nem. ljudskih in meščanskih šol, se ponuj* temeljit pouk vseh skušnih predmetov proti zmerni plači. Pojasnila pod „Industrija" po upravništvu „Slov. Gospodarja". 646 (3—2) Na hrano in stanovanje se sprej-nejo dijaki ali dijakinje, kjer se jim tudi pomaga pri učenju. Gospa Vodušek, Maribor, Grajski trg 1. I. nadstr. 637 (3—2) Proda se trgovina z mešanim blagom, z ali brez blaga; tudi lepe steklene omare s predali porabne za krojače ali modistinje se prodajo. Naslov pri upravništvu. 638 (3—2) Pridnega vlnlčarja z 2 do 3 delavskimi močmi sprejme stalno pod ugodnimi pogoji Aleksander Star-kel, Maribor, Poštna ulica 6. 6 >7 (8—2) Mesarskega učenca sprejme gosp. Kokol mesar, Mellingberg štev. 59. Maribor. 659 (3—1) Posestvo se prod« v Studencih pri Mariboru, 4 sobe, 4 kuhinje, 8 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Več pove Franc Čerič, Lembaška cesta štev. 71. 372 (16-15) Driala za časopise priporoča si društvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celju. 348 Novozidana hiša se proda, 3 sobe, 2 kuhinje, vrt za zelenjavo, veliko gospodar, poslopje z vodovodom. Maribor, Perkostraase 6. 618 (3—3) Tiničar s 5 delavskimi močmi proti jako dobremu plačilu se sprejme pri grašini Novi klošter, pošta Sv. Peter v savinski dolini. 612 (8-3) „Posojilnica v Vojniku" proda lepo stekleno steno s kamenito plačilno mizo. 627 (8—8) Lepo posestvo blizu Maribora v jako lepi legi se po ceni proda. Spodno Pobreže štev. 55. 658 (8—1) Proda se nova zidana hiša zraven hlev in vrt. Witenbauergasse št. 8. Melje pri Mariboru. 657 (3—1) Pridnega poštenega in pobožnega hlapca za kmetijstvo, posebno za govedorejo, ki bi imel veselje tudi v cerkvi kot mežnar pomagati, sprejme ob novem letu v službo Tone Goršek, organist v Gotovljah, pošta Žalec. 651 (1—1) Učenec, nadaijen, z dobrimi spričevali ter iz poštene hiše, sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga. And. Goloba vdova, Koprivnica, Štajersko. 650 (3-1) MUUUUUU*%* Nova hiša v Prevaljah kjer se nahaja trgovina z mešanm blagom, hiša je na najlepšem prostoru, čisto po novim zidana z prav lepim vrtom ali stavbnim prostorom, 12 let davka prosta, je zaradi posestnikove bolezni na prodaj ali se za drugo hišo zamenjati. Cena je 4500, posojilnice je 2500 goldinarjev. N. Novak, Spodnji Dravograd. 649 (2—1) HUHUUHUUUK Velika enonadstropna skoro nova najemninska hiia z dobro obiskano trgovino z mešanim blagom tik lepega mesta na Spod. Štajerskem se pod zelo ugodno ceno proda. Naslov pri upravništvu. 655 (3—1) Proda se zavoljo starosti posestnika v trgu Sevnica hiša, obstoječa iz 5 sob, kuhinje, 2 sobici, 2 kleti, kovačnice in hleva. Zraven je tudi svinjski hlev in drvarnica. Pri hiii je velik zelenjadni vrt. Hiša je pripravna za vsako obrt pa tudi aa kakega penzijo-nista. Ci-na 8000 gld., od katerih lahko blizo polovica vknjižena ostane. Ponudbe sprejema A. Dokler v Sevnici. 653 (8—1) KKKKKfOCMJttt Umetni mlin in žaga, na jako dobri vodi, kakor tudi pekarija, v kateri se na mesec speče do 800 K. z zemljiščem in tudi lahko z živino in fandus instruktus se na pol zastonj takoj proda. 4000 gld. lahko ostane. Todi so valeni in drugo mlinsko orodje, posebej na prodajo. Kje, pove uiedništvo. 609 (2-2) JtttJtJCJtttttJtttJt Josip Ferenčak, trgovec v Brežicah naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel trgovino gosp. Jos. Zeynika z dnem 1. avgusta t ].; priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manu-fakturnega in špecerijskega blaga, porcelana, stekla, usnja i. t. d. po najnižjih cenah, jamči za zanesljivo dobro blago in za točno postrežbo, ter se priporoča za mnogobrojni obisk. 620 (2-2) Pozor! Citaj! Pozor! Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. p-Ti Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto sa 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 8e se polije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: Vsak si naj ogleda najino velikansko zalogo zimskega blaga za ženske in moške, najnovejše vrste, volneno vatmol, barhente kakor tudi za gospode moderne ševijote, kamgarne, lodne i. t. d. IrtT Cene nlske In točna postrežba! Se priporočava za obilen obisk. Slovenjgradec. Spoštovanjem 652 (3-1) pruškovič & Valenčak. ORO0OIO Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Scliillerstrasse 25. 456 O Razne uradne pečate B KUVERTE priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru O o loioaoi J(oj fyci mnjlm^mui] Ql Aüm IWQÍ Aikhii hc. tou mn hzcrfc dobti, JLiimJíÚjmLi^ hmv pil. 656 P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slavonija.) ©©«Lotrij ©Ivuaaao 1K O 11 a * Ptuj, Poštna ulica in MARIBOR, Kaserngasse št. 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brlzgalnlce, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vsake vrste cen« In Hitro. Knpajen stari baker, «Ink in neslog po .ajboljil eeal. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. ^ Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo- 1 menikov. Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev Maribor, M*tMffffn»»e 9. Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo Climase Bohsel-moforji pri katerih stane eua konjska moč za eno uro 1 '/s do 2 >/a vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkovič, 876 zastopnik Climaae Bohsel-motorjev. JOS. VESTER, £ kamnoseški mojster • — Vitanje priporoča svojo zalogo vsakovrstnih nagrobnih spomenikov, izdeluje tudi vsa druga v as to stroko spadajoča dela. m Med. univ. dr. Alojzij Kraigher uljudno naznanja, 665 (5—4) da se je naselil kot praktični zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. gor. kjer ordinira v hiši gospe Res in sky. efrunc ¿Korošec trgovina z železom in mešanim blagom r Gor. JBtailffoni pri Škerleca priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zlatimi napisi, tudi kotle, štedilnike, železne reči vsake vrste, barv, lakov, karbolineum, veliko zalogo cementnih izdelkov, vse po najnižji ceni in solidni postrežbi. 588 (1) Svoji k svojim! Jtava irjovina Franjo Bureš, nrar, očalar in zlatninar v Mariboru, Tegetthoffova cesta štev. 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno gs ss ss in hitro izvršijo, bi ¡s ss Pozor! Za jesen! Pozor! Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro snknja za možke. Razven tega tndi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni. Postrežba točna in strogo solidna. E. HEI3JEDO, trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom. MARIBOR, BupgplatZ 2. Grajski tpg 2. Restavracija,Narodni dom1 v Maribora priporoča sortirana vina dr. Tarnerja osobite čisti muškat v steklenicah. Zadravčevljctemeržan, dr.StuheSev haložan i. dr. = Piva: bndljsvliko In tb veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežini jodlll. 0 petkih in postnih dneh morske ribe. Trgovina z železnlne Jos* Prateo Maribor, Tržaška mt$ 7 priporoča svojo veliko zalogo vas tovrstnega orodja za refct^slot vse vrste ielezsiae, tmrorE*, kadi peči, vodovodne »»prav» itd. Poft iand in Roaan cement, apno M Vse po najnižji ceni I Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, ^ da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel trgovino s premogom o in raznimi cfrvami © za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej. Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem Ivan Kovačič, trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.) Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Angasse št. 15. 1" Pozor, kupovftlcU "It -4 Jožef Ulaga v Mariboru, Tegetkofova cesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo aaiafaktmrntga blaga, kakor: velika izber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velika nska zaloga v spletenih i a dragih raznovrstnih robcev. Dalje priporoča tndi jako dobro modno takso za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjihe, platno za perilo, moške in ženske trajee ter sploh vse najrazličnejše perilo. — V»e po najnilji eenil Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod. L ,Prl sv. Jožefu' Tovarna za glinske izdelke — v Raoju — izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentevaao zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeko, plošče za tlak, lončene čeri itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi y Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Galser-Ju. • Zaloga pohištva franca pleferšek. Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v j Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mestu za cenjeno zaupanje. Nora trgovina i lesom In premogom IYAN LAMPRECHT MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni centi, za gostilno Taferne. Prodaje vaeh vrat lesa, dr» j* ln premaga. £ i Cene zmerne, postrežba točna. Špecerijska trgovina JI. Verinik Maribor, Koroška cesta št. 9 i nporoia mojo veliko zalogo Spe-vtrvjakega blaga ter različnega vina in piva, iganja itd. Velika naloga premoga in drv. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg ...........v Ljubljani ............i ■ „..I. .1 ||| ■ ■ nAf J DriDOrOČa svoje 4«JU> -nui.niir. ai,,i«n. ...... .............. I v Ljubljani priporoča svoje izborno pivo v sodcili in steklenicah. Nova trgovina Mahorič & Šeligo • Ptuj • nasproti pošte In gostiln« Vraik» priporočata slav. občinstvu r»oje najnovejšo zalogo Hannfsktsi-nega blaga ter vabita k obilneap oblake. POSOJILNICA V MARIBORU —— ustanovljena 1. 1882. - Q> šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4V«'/o* — Obrestna mera za posojila: 5°/<» 5'/»°/o za hipotekami, 6°/o za osebni kredit. Rentnl davek plaSuJ« posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v „Narodnem domu". Uradnje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemšl praznike. FELIKS ROP ^ manufakturna trgovina v Mariboru Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške In ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih roboev, naglavnih rut, nogavlo itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene! Postrežba točna! Alojzij Pinter trgovina pri farni oerkvi v Slov. Blstrlol (podroinlca na Gor. Bistrici) priporoča celemu okraju različna semena: dete^no, travno itd.,galico, ličje trske iz gumija, lopate, kose, brizgalnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. drage reči po najnižji ceni. ANTON VIHER stavben i in umetni mizar i Maribor Hengasse4 " (v lastni hiši) ^ prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica : Heugasse 4. S g s 2 « > 3 2 ozr i * S "SûtlSl S S» ËL" § Sillrgl « ™ w .s j Ï3B a,s š« g™ ¿lt» a s 5 • SS * o-a 0) s^ r g s > o-s,,S a ,> - - - 6 a Vï J5 p £ 1 -iOssa S I Kapljice za želodčni krč. Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju. Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. p. prull, mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg št. 15. gsssgaragBiaaBsggBgBffli!^^ SVARILO. Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufaktumega in modnega blaga na drobno in na debelo R. Stermeeki, Celje, založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. wWP! 1 edina hrvaška zavarovalnic« , osnovana od občine svobodnega In kr. glav. mesta Zagreba. J . m s.® ilha «►e« ¡g K HVHIHHiSHiiVIK ltdaiateli in založnik: „K j MBueo MUSILU TJAO} od esA ,CROATIA< imiiiiiiises^ ,CR0ATIA', osnovana na temenu vzajemnosti, sprejema v zavarovanj« proti požara in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiš«, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ngodnlh pogojih in nizkih coniUi. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CR0ATIB' v Trsta, Cono i«. 1. Narodna gostiln« ,Pri pošti« Maribor,Tegethofon cesta 49 priporoča vedno SVIŽB piva, izvrstna domača vina ter mrzle in tople Jedi, Mar. Meden. perutninarjil P A TiM A j»m6eD° sredstvo, A lilll;l ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je drin-Ijava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega konada pogin«. — Pošljite 86, 55 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palm« z navodilom poštnin« prosto. I. E. Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, So^jin trg 8. Izdajatelj in založnik: „Katoliško tiskovno društvo". Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. Tisk tiskarne sv. Cirilu v Mariboru.