ZA CIOBlifiO Uf BENEČIJO PRIMORSKI DNEYNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^JJL' ^ev. 105 (2101) S£S5S NaSi volilni znaki /T\ iM Y Trstu V Dolini, Repentaforu, Zgoniku in Nabrežini V MRJA TRST, četrtek 1. maja 1952 Cena 25 lir PRVI ten borbe proti fašizmu, imperializmu in kominformislični peti holoni i ®e/arc#/ Meščan BI! razred vsega Prvi J?®? “Pet praznuje *a, ker • ^an wega iz* kov v^we*?e^ila mejni-?a m težki borbi tj*lstibno° Izpod kapi-izkoriščanja. CSSi,izreci ve, da ta iiijt ir? koli praž- il OH , *e delavci oddahneta rov vsakdanjega 5>t«ft'liLmvee dal1 borbe in t«ru:erSpeiltlV- k1 k) v fii;rvi:uai Pražim. *i dl„asu- ko stoje trza-, Pred « v trdi borbi, 'taji n sta dve vpra-26 [ bgjLlj-i1 izredno vazni ; (0*7 delavskega ' Na eni strani se % k, Potisk irsdentistiC-%em,l.a5i6tiCnih sil in se ji ciijf1"’ izrazen v politi-y°So» iredentističnih $t5lfr-taiijanske vlade. ;t: 22 ® Vldell predvsem 20-%teno rca> v tipično fa-fca&l p akcije; na drugi -■>oefir',r 50 Pred delavskim jlltvg P bližnje upravne p »pTifk1 bodo imele izra-značaj. kč?rat bi kdo mogel obe P postavljati ne- drugo od drugega, ^ dejansko združeni samo. Zaradi tega t£e naorejo ljneti UL ..H ’°vahjo mirovne e- borbe za ne- borbo enemu i®nu in ireden- ^^llcLtvo a' ki ga bo na' ^Itvah ? ^vzelo na teh So’a^v meri u'l Zaia^v bo mogo5e do- . ozemi j j10 neocivisnosl Sji^ral ^ga Zveza enot-fo Rednih sindikatov tIam . lesnem preudari vX Položaja, po-i - a^Ec delavce, L smo razpravljajo o j-ui-Kaid® Političnem tal F0o*t m Položaju. Bo-fSpUj-i breblvaUtva tega & Pmro? bolj kot kdaj ^ ,v rokah njego- Sinifbivalcev. ftt j. ‘ni Položaj v Tr-izredno kritičen; stalno se veča izkoriščanje delavcev, življenjska raven se neprestano znižuje in danes ni nobene perspekti-ve, da bi se ta položaj popravil. Danes ni nikogar, ki bi skrbel, — čeprav bi to mogel storiti — za usodo našega delavskega razreda. Sindikalne organizacije, Delavska zbornica in Enotni sindikati, s svojo današnjo taktiko prav gotovo ne prispevajo k ustvarjanju pogojev za izhod iz sedanje slepe ulice. Gotovo je. da taktika vodstva Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ki je povezana in prilagojena sindikalnemu življenju Isn položaju v italijanski republiki, ne bo mogla dati sindikalnim borbam v Trstu odločujoče moči. Delavci: se morajo temu upreti, če hočejo najti izhod iz sedanjega položaja. Tržaški delavci čutijo potrebo po lastni borbi, neodvisni od borbe italijanskih delavcev, po borbi za lastne probleme. Delavci morajo imeti pogum za. lastne akcije in prevzeti od-govornast za lastno politiko; upreti se morajo, kot so storili 22- marca, poskusom, da bi bili zlorabljeni lažne sindikalne borbe za tuje interese, po pove ljih in navodilih, ki prihajajo od daleč. Samo tako bomo dali vsem tržaškim delavcem spodbudo in pogum, kajti tako bomo končno prekinili s protidemokratičnimi in negativnimi sistemi komin-formovskega vodstva in vodstva Delavske zborni ;e Po velikih izkušnjah, ki so sl jih pridobili tržaški delavci v zadnji letih, naj prvi maj 1952 pomeni začetek novega obdobja v razvoju borbe za osvoboditev proletariata, za ne odvisnost in za mir našega delovnega ljudstva. ŽIVEL 1. MAJ, BORBENI PRAZNIK DELAVSKEGA RAZREDA! ŽIVELA BORBA TRŽAŠKIH DELAVCEV ZA BOLJŠO BODOČNOST! DHMES ob 14. url vsi na stadion „Prwi mal“ na prvomajsko proslavo SPOKE1* 6 do 10 let 10 do 14 let 1. Mimohod vseh telovadcev 2. Telovadili nastop pionirjev od 3. Telovadni nastop pionirjev od 4. Telovadni nastop mladink Telovadni nastop mladincev Razne igre, ki jih bodo izvajali pionirji Govori in pozdravi - govorita tov. B. Babič in B. Petronio, tržaška delegata v Londonu Posebna telovadna točka Telovadni nastop gojencev Pomorskega instituta iz Pirana Posebna telovadna točka 11. Nastop združenih pevskih zborov 12. Folklorni plesi 13. Akrobacije z motornimi kolesi 14 Džimkana motornih koles 15. Zaključni mimohod. 5. 6. 7. 8. 9. 10. PRVOMAJSKI PROGLAS CK KPJ JUGOSLOVANSKIM NARODOM Jugoslovanska vlada ne bo dovolila uresničenja osvajalnih načrten Italije i RAZREDNI SINDIKATI fjllHDMI PRH UPRVI Mfll V COAII D Kg' JO- _ - Prebivalci n»‘ino °krasi]j>Zia .so že Pra' ki sv°:ia mesta in tfejtii in . s slavoloki, za- tv,,,« e£^Jeni pozdravi- Pravo obeležje maj. K»tplo}e]f'rvega maia pa'daje »t«*’ kl je dJill0,vn^ea Ijud- *beKnik V zn« 05 SV°3 la °v Pri ?nju n°vih u-Kt ^Parneniif s°cto!izma ho .Proti ti,timn^0pustIjive L, le pridohu kl nam sku- iStati Tltye odvzeti in ^5,avsv. ”as.° 2emljo. foj&ij so VttU dnit0Varn tkf. ^mi ra~. d“i samo v 5>5 mim? delavcem XS|ian?Ipnv,dmariev d0’ l.^v bodo gov in Ma- •C0 °lvorln Xe*a ma'1a sl°- t^°va. y . svoja zadružna ‘4hie^ jiu., ’h P® bo ra-lu4 zB V °re a olek-hpfV8r*spevaii g so tudl v»- 'V;' odst v i a sv°llm de- -e-j ’. re^nOStl. •‘bral; "odfll Podružnic kier d® sjLi.danes Popol- solisti reške Opere, ki so izvedli spored opernih arij. Podobne kulturne prireditve so bije sinoči tudi po vseh drugih mestih in vaseh okrožja. V Škofijah pa je bila še posebna slovesnost, ko je oficir JLA razdelil odlikovanja, s katerimi je Ljudska skupščina FLRJ odlikovala tamkajšnje bivše borce, ki so se v narodnoosvobodilni borbi borili, kakor vse prebivalstvo tega ozemlja, ramo ob rami z jugoslovanskimi partizani za svobodo, bratstvo in socializem. g»d. S sestankih, uslužben- r W Pohval' PSdelUi n:1- So nr,«r„, lstrskesa °- ob prvem Bosi -Pastittr. ■ ob pr ^n>b.me ,nH^°zdra^ HaH3®nske^°vlim'e«bi rob; Pii Nt b>alpoh°'ldalicnej in : p.?h't«li iutri ših kra- z »adI >jer bo 'loži! <§f- ,, v, Koper in Usm' parada 'kikov! j,Zanov. N Z. in 0 zbr,rnvt , p“ veliko .j. na lr*u. . b,1Qv Istrski neEt;* Pr“*no. Le sinoči okrožiu Pa hi ^iaia u« "i1® Predvečer ^u&.Titove5!0 e bil v Ko- d«tni1 pevskih ST koncert )a V T»i.i zb°rov in u°ii 50 gostovali Prvomajske proslave v Sloveniji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 30. — V Ljubljani, kot v vseh krajih Slo venije, so v zadnjih aprilskih dnevih začeli z olepševanjem cest in ulic. Ze od proslave obletnice OF vihrajo v glavnih slovenskih mestih številne zastave, stavbe pa so okrašene z zelenjem. Posebno svečano lice ima Ljubljana, kjer so kraj prejšnje gostilne Figovec preuredili v pravi park. Veliko zanimanje vlada med prebivalci Ljubljane za jutrišnjo vojaško parado, ki bo po obsegu največja, kar jih je bilo v Ljubljani po osvoboditvi. Večina orožja, s katerim bodo opremljeni vojaki na jutrišnji paradi, je jugoslovanski izde-lek. Na paradt bodo nastopile planinske enote, pehota, tehnične enote in težki tanki, medtem ko bodo na nebu brnela letala. Danes zvečer je bilo na Kongresnem trgu veliko prvomajsko zborovanje. Zbrani množici je govoril minister za industrijo v slovenski vladi Franc Leskovšek. C. S. BEOGRAD. 30. CK KPJ je izdal proglas jugoslovanskim narodom ob 1. maju. Proglas poudarja med drugim, da Jugoslovani proslavljajo letošnji 1. maj v polnem zsfletu borbe za izgradnjo socializma, za poglobitev in razširjenje resnične socialistične demokracije, za uresničenje blaginje delovnih ljudi in za splošni napredek države. Obenem proslavljajo Jugoslovani letošnji 1. maj s krepitvijo borbene enotnosti vseh narodov Jugoslavije, s krepitvijo svojih obrambnih sil za obrambo svobode in neodvisnosti socialistične domovine pred napadalnim pritiskom in osvajalnimi načrti vlade ZSSR in Vlad vzhodnega bloka. Progias nadaljuje: «Ugled naše države v svetu raste kljub vsem spletkam in poskusom in številnih nasprotnikov napredka človeštva, da se prepreči njen socialistični razvoj, poskusov protirevolucionarne birokratske kaste ZSSR, pa tudi reakcionarnih krogov kapitalističnih držav. Dosledna v obrambi svoje svobode in neodvisnosti in obrambi miru v svetu, krepi in razširja naša država svoje zveze na političnem, gospodarskem in kulturnem področju z vsemi državami, ki so pripravljene sodelovati na osnovi načela enakopravnosti. Nato pravi prvomajski proglas CK KPJ: «Toda poleg napadalne in sovražne politike ZSSR in njenih satelitov se v svetu vnovič no-javljajo tudi druge imperialistične in napadalne tendence proti Jugoslaviji. To so tendence naslednikov nekdanjih fašističnih osvajalcev, kot to kaže primer Trsta in osvobojenih krajev, proti katerim odkrito izražajo združene iredentistične sile osvajalne zahteve in poskušajo z izsiljevanjem in pritiskom doseči, da bi se v Londonu sklenil sporazum na škedo naše države. Ta poskus napadi) na življenjske inter*^ naših narodov je >z^al va ogorčenja naših ljudi, ki je prišel do izraza v številnih demon-protewn. JUGOSLOVANSKA VLADA IN JUGOSLOVANSKI NARODI NE BODO NIKOMUR DOVOLILI NOBENEGA MEŠETARJENJA IN NOBENE ZA KIH ISNE IGRE NA ŠKODO NAŠIH ŽIVLJENJSKIH INTERESOV !» Prvomajski proglas poudarja nato, da je izgradnja socializma v Jugoslaviji »topila v novo fazo in da se pod vodstvom KPJ porajajo nove oblike socialistične demokracije- Poleg delavskih svetov, ki so podlaga jugoslovanske socialistične demokracije in kl so v novem gospodarskem sistemu dobili svojo materialno podlago, se umi® razvija tudi proces vse boju aktivnega sodelovanja delovnih ljudi pri odločevanju o mnogih 1 vprašanjih, ki so jih še pred kratkim reševali izključno državni . organi. Proglas končuje: »Ljudstva, ki ve kat hoče, in ki se zna vztrajno in hrabro boriti za uresničenje svojih revolucionarnih ciljev, ni mogoče premagati!» Danes je končal svoje delo u-stanovni kongres združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije. Delegati so sprejeli resolucijo o splošnih nalogah združenja. Resolucija poudarja med drugim, da bo združenje razvijalo prijateljske vezi z vsemi sličnimi orga. nizacijami v inozemstvu, ki se zavzemajo za ista načela v mednarodnih odnosih. Kongres je nadalje soglasno sprejel protestno resolucijo, ki odločno protestira proti londonski konferenci, ki se vrši brez sodelovanja Jugoslavije, in izraža solidarnost maršalu litu in zvezni vladi za odločno stališče v vprašanju Trsta. ((Jugoslavija je najbolj poklicana, poudarja resolucija, da rešuje vprašanje Trsta, ker je prebivalstvo Trsta in Slovenskega Primorja, ki je sestavni del slovenskega in hrvatskega narodnostnega ozemlja, dalo desettisoče žrtev v času sužno-sti pod fašizmom in med narodnoosvobodilno borbo. To je bil najzgovornejši plebiscit, krvavi plebiscit za priključitev k Jugoslaviji. Jugoslovanska ljudska armada je ob koncu druge svetovne vojne prinesla svobodo prebivalstvu Trsta*. V pismu maršalu Titu poudarjajo rezervni oficirji, da se čutijo vedno mobilizirani, kadar gre za obrambo narodnih interesov in neodvisnosti Jugoslavije. ne glede na to, od Slavka 750 tisoč delavcev v jeklarski in petrolej shi industriji ZDA Zvezni sodnik podpisal ukaz za izročitev jeklarn lastnikom * Zaradi stavke v petrolejski industriji bodo morali verjetno tudi avtomobilski vozači prekiniti delo CHICAGO, 30. — Kakor je napovedal predsednik sindikate kovinarjev Philip Murray, se je danes ob polnoči začela staiv-ka ameriških kovinarjev. Delo popolnoma počiva Y največjem jeklarskem kompleksu na svetu »United States Steel«. V vseh Združenih državah' ud San Francisca do atlantske obale so visoke peči druga za drugo prenehale delovati in, delavci stražijo pred vhodom tovarn. Danes stavka približno 650.000 delavcev in proizvodnja jekla bo popolnoma prenehala. Samo nekatere tovarr.e postranske važnosti, ki so že pristale, na s sindikatom podpišejo dogovor, s katerim dovolijo zvišanje mezde, kakor je priporo, čala vlada, bodo nadaljevale z delom, mediteni ko bo ostala industrija pppolnoma mirovala. Sedaj — je izjavil Murr-y — morajo pobudo dati upravitelji jeklarn, ki bi se morali pogajati z nami na podlagi priporočil urada za stabiilizaciio mezd. Kakor je zrtarc, jP ta urad priporočal zvišanje za 2S cent na uro. Kakor je znano, je bila stav. ka proglašena zaradi odkčitve ameriške sodr.ijske oblasti, ki je na zahtevo prizadetih podjetij razglasila zasego jeklarn za nezakonito. Zaradi jega ne more minister za trgovino izvršiti ukaza o zasegi, ki ga je Truman izdal v uoči cd 7. na 8'. aprila, zato da prepreči stavko kovinarjev. Sodnik je danes podpisa! uradni uikaz, o izročitvi jeklarn lastnikom. Toda vladni odvetniki so zahteva-li odložitev in takoj se je 13-čela tozadevna razprava. l'» zneje je sodnik zavrnil zahtevo za odložitev, ki jo je postavila vlada. Vlada je tudi odredila vse potrebno za priziv na prizivno sodišče v Washingtanu. Kakor rečeno, so delavci ta- koj zapustili dalo v vsej državi in niso niti čakali, da Se peči ohladijo. Do sedaj ni prišio do incidentov, samo nekateri pooblaščenci nadzorujejo visoke peči, zato da se njihova ohladitev 'izvrši v redu. Predsednik sindikata Philip Murray Je takoj po ukazu zp razglasitev »tavke zapustil Cleveland in odpotoval 1! Pittsburgh. Od polnoči stavka tudi sto tisoč delavcev v petrolejski industriji S t;em stavka v vsej državi 'skupno 750 tisoč delavcev. Neki predstavnik sindikata j e izjavil, da so vse čistilnice v vzhodnih državah' že pod nadzorstvom delavskih straž. Neki predstavnik petrolejske družbe »Sinclair Oil Ct. ad Hammond Indiana«, r-a je izja- I vil, da bo stavka, če bo trajala, povzročila v malo dneh brezposelnost vseh vozačev v državi V prvih 72 urah sn učinki stavke še ne bodo čutili, ker šo nekatere sindikalne zveze dovolile to rok za popolno prekinite v dela. Samo v Kaliforniji, kjer pro-•uvajajo čistilnice gorivo za korejsko bojišče, se proizvodnja redno nadaljuje. Italijanska ladja tihotapila iz Jugoslavije strateški material BEOGRAD. 3Q. — Jugoslo. vanske obalne straže so blizu Splita zalotile italijansko motorno ladjo »Anna Romeo* pod poveljstvom kapitana Luigija Boscola, ki je tihotapila razni strateški material iz Jugoslavije. Ladja, ki se je morala vrniti v Split, bo izpuščena, ko bo posadka plačala globo 3,200.000 lir. Preiskava je ugotovila, da je motorna ladja «Anna Romeo« večkrat prihajala v Split z izgovorom, da natovarja gradbeni material, dejansko pa je kapitan ladje kupoval od raznih tihotapcev neželezne kovine in drugi strateški material in ga tihotapil v Italijo. kod prihaja ta grožnja. Nocojšnja «Politika» sodi, da bi razširitev sodne oblasti Italije na Trst pomenila raztegni, tev italijanske suverenosti na cono A. List poudarja, da so zahteve Italije v Londonu, da bi bilo kasacijsko sodišče v Rimu pristojno za reševanje pritožb proti odločbam tržaškega sodišča, popolnoma neosnova-no. »Kakšno pravico bi delilo rimsko sodišče, je razvidno iz številnih obsodb, ki so jih izrekla italijanska sodišča proti antifašističnim borcem«, zaključuje «Politika». «Medjunarodna politika« piše, da jugoslovansko stališče, ki nasprotuje pristopu k regio. nalnim paktom, ne pomeni, da Jugoslavija načelno odklanja vsako odgovarjajočo aktivnost s prijateljskimi sosedi. List poudarja potrebo sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo zaradi izmenjave mnenj in razgovorov o skupnih vprašanjih, ki se nanašajo na zavarovanje nacionalne varnosti obeh držav. «Ce bi prišlo do razumevanja, se bodo lahko našle tudi ugodnejše oblike, v katerih bodo skupni interesi na obojestransko zadovoljstvo najbolje zastopani«, zaključuje «Medjunarodna politika«. Danes zjutraj je odpotoval iz Beograda Vladimir Dimitri-jevip Karmanov, prvi sekretar sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, za katerega je jugo. slovanska vlada nedavno zahtevala, naj zapusti Jugoslavijo zaradi zvez s kominformi- Londonsko Barantanje se nadaljuje LONDON. 30. — Angleški, a-meriški in italijanski predstav, niki na tristranski konferenci o Trstu so se danes ponovno sestali. Njihovi predstavniki so izjavili, da so «težave, ki so večje, kot so predvidevali«, o. virale hitro sklenitev sporazumov. V obveščenih londonskih krogih še vedno ugibajo, kaj bi lahko Italiji dali. Danes govorijo. da bo Rim dobil nadzorstvo nad splošnimi notranjimi zadevami, šolstvom, proizvodnjo, pošto in javnimi deli, ZDA in Anglija pa bi ohranili nadzorstvo nad javno varnostjo. Medtem, ko so včeraj napovedovali, da se bo konferenca verjetno končala ta teden, so danes izjave bolj pesimistične; pravijo samo, da «še ni znano«, kdaj bo konferenca končana. Upajo pa. da bodo ta teden morda le utegnili poslati trem vladam predloge konference. Clanl delegacij bodo ostali v Londonu, dokler vlade ne bodo izrazile svojega stališča o teh predlogih. RIO DE JANEIRO, 3Q. — Od danes zjutraj raziskuje 25 a-meriških in brazilskih letal obširno področje v severnovzhod-ni Braziliji, da bi tam izsledi-1 stično vohunsko skupino, ki je la veliko letalo »Stratocruiser«, i bila nedavno obsojena v Beo-ki je včeraj izginilo s 5Q pot- gradu. niki. I B. B Novi predlogi Egiptu LONDON, 30. — Britansko zunanje ministrstvo javlja, da bo britanski poslanik v Egiptu Stevenson odpotoval jutri z letalom v Kairo, kjer bo egiptovski vladi izročil nove predloge britanske vlade. FAŠISTIČNE GROŽNJE ob podpori KP Italij e (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Parlamentarna komisija za notranje zadeve se je danes še enkrat ukvarjala z vladnim ukrepom, ki pomeni nov dokaz protizakonite politike italijanske vlade glede Tržaškega ozemlja, politike, ki prehaja v danem primeru že v nesramno predrznost. Gre za ukrep, ki se je prvotno pojavljal v čisto volilne namene vsakokrat, kadar so se v Trstu pripravljale volitve, za obljubo da bo osebje tržaške javne uprave sprejeto v italijansko državno službp, «ko bo Trst priključen Italiji«. Zdaj pa se je v tem odloku pojavil člen 4 v novi formula, ciji ki izključuje od te ugodnosti vse one. ki so «zagrešili določena dejanja, ki so nedvo. umno naperjena proti priključitvi STO k Italiji«. Italijanska vlada torej ne dela več samo računov s kožo medveda, ki je še v gozdu, temveč kar u-zurpira oblast, da kaznuje (seveda zaenkrat hipotetično) o-ne, ki delujejo v skladu z zakonitimi določili mirovne pogodbe, ki niso veljavne samo v Trstu, temveč jih je tudi italijanski parlament sprejel kot del italijanske zakonodaje. Na današnji seji so se komin-formisti, ki so včeraj verjetno vzeli preveč dobesedno formalno stališče o uresničenju mirovne pogodbe in so zato do vsej priliki dobili od svojega vodstva p0 nosu, umaknili. Medtem ko so včeraj' kominfor-mistični član; komisije nastopili proti temu določilu in vložili zahtevo, naj se odlok vrne zbornici v pretres, je danes poslanec Turchi (KPI) sporočil, da umika včerajšnjo zahtevo. Lepa doslednost! In seveda — še lepša ((obramba mirovne pogodbe!« Za stplišče italijanske vlade pa je zanimiv odgovor, ki ga je dal danes podtajnik zunanjega ministrstva Taviani na inter-P®tocijo poslanca Berlinguerja (PSI) o nedavnem izgonu šestih Italijanov iz Libije. Taviani je dejal, da itaflijanska vlada ščiti interese Italiljanov v Libiji, da pa ima to njeno prizadevanje določene meje. V konkretnem primeru je navedel, da je »treba upoštevati, da je bilo teh 6 Italijanov izgnanih iz Libije zaradi njihove politične delavnosti, ki je nasprotovala duhu neodvisnosti naše bivše kolonije«. Delovanje te šestorice je. bilo torej protizakonito in italijanska vlada ne more storiti ničesar v njihovo obrambo. Obenem pa grozi ista vlada s sankcijami proti javnim u-službencem v Trstu, ki se nočejo podrediti podobnemu pro. tizakonitemu delovanju, ki ga tu odkrito podpira italijanska ,vladal A. P. Santinove grožnje Izvedeli smo, da je v ponedeljek 2S. t. m. fašistični ikof Santin sklical v Trstu konferenco slovenskih in italijanskih duhovnikov cone B. Kot »mo slišali so se razgovori vrteli v glavnem okrog pisma, ki so ga svojčas poslali nekateri sloven-ski, italijanski in hrvatski duhovniki newyorškemu kardinalu Spellmanu. v katerem so postavili na laž brzojavko tržaškega fašističnega škofa, ki jo je poslal istemu kardinalu o preganjanju vere v coni B. Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo, da smo to pismo objavili tudi v našem dnevniku, a 2. aprila ga je objavil tudi radio jugoslovanske cone Trsta. V našem listu smo tudi že povedali, da je pismo istrskega duhovništva izzualo strašno jezo tržaškega fašističnega škofa, ki se je počutil kot tat, ki je zasačen z roko v vreči. Objavil je tedaj v svojem glasilu eVita Nuooa« pismo naslovljeno na glavnega urednika tega lista, v katerem pravi med drugim: «Vi veste gospod direktor, da obstajajo razni načini za falzi. ficiranje pisem. Lahko tudi u-porabljajo sisteme, ki jih jugoslovanska policija odlično pozna in tudi uporablja, da neka terorizirana oseba reče in podpiše vse, kar si kdo zaželi«. Fo vsem tem bi bilo pričakovati, da bo Santin v ponedeljek od svojih podrejenih du-hovnikov iz cone B zahteval naj mu potrdijo, da so bili terorizirani in podpisi z metodami lei jih je omenil v »Vita nuovan izsiljeni. Toda to se ni zgodilo, kajti tisto, kar so pisali istrski duhovniki kardinar lu Spelmanu in kar so tudi podpisali, je bila samo gola resnica, ki jo vsak Tržačan, pa naj si bo iz cone A ali B, lahko vsak dan vidi. Zato se je Santin v ponedeljek omejil na grožnje proti vsem tistim duhovnikom, ki bi se še enkrat drznili dajati kakršne kolt izjave o tej resnici in njegovo fašistično propagando z brzojavkami v Ameriko in drugam, postavili na laž. Santin je očitno porabil, da Trst ni več Italija in da je v coni B ljudska oblast, t. j. tista oblast, ki je fašiste uniči, la in ki fašističnim ostankom ne dovoli povratka in med njimi tudi. fašističnemu škofu ne. On lahko samo še pljuje in laže pod zaščito ZVU, toda še to ne vedno z uspehom. To je dokazal ponedeljski sestanek v škofijskem dvorcu, ki je bil precej razgret in so med njim padale grožnje največjih cerkvenih kazni, ki naj bi jih bili deležni tisti duhovniki, ki ne bodo slepo hodili po stopinjah fašističnega škofa Ko so istrski duhovniki odhajali iz škofove palače, so se zdeli močno razburjeni. Kajti upravičeno so se vprašali, do kdaj bo tržaški škof zlorabljal svojo kompromitirano cerkveno oblast za izvajanje političnega pritiska na duhotn ščino, ki nasprotuje njegovim iredentističnim in fašističnim težnjam. ŠTUDIJSKA KNJIŽNJC/V GORI CA — 2 — 1. maja 1953 Danes, četrtek 1. maja Praznik dela Sonce vzide ob 4.53, z®*®11* " 19.11. Dolžina dneva 14.13. vzide ob 10.13, zatone o'o l.w-Jutri, petek 2. maj« Atanazij, 2ivana m i maj GORICA, Kot vsako lote tako praznujejo svetovne množice obletnico čikaških dogodkov v počastitev delavcev, ki so prelili svojb kri za razredne interese. Tudi letošnji prvi maj bomo na Goriškem praznovati, da se oddolžimo spominu prvih mučencev, ki so zavestno padli za stvar delavskega razreda. Ugo-tqviti pa moramo, da kljub i oh k im letom in tolikim bor. bajni delavska pravica še vedno ni dobojevana, kar nam dokazujejo predvsem dogodki zadnjih dni v naši pokrajini. Delodajalci namreč v-ztrajno Odklanjajo delavske zahteve po zboljšanju delovnih pogojev, zvišanju mezd, sprejemu novih vajencev na delo, izplačilu nagrade za ncdproizvod-njo itd. Vse te zahteve, ki so jih delavci postavili že pred časom, so za delodajalce sabotaža, njihove stavke ilegalne itd. Iz tega se vidi, da je borba ta delavske pravice bolj kot potrebna in nujna za življenjski obstoj ogromne večine prebivalstva. Seveda pa ne smemo ob tem dnevni izgubljati izpred oči še drugega nadvse važnega dejstva, in sicer to, da bivamo Slovenci v državi, ki nas ne priznava kat enakopravne ljudi■ Ta brezrravnost nosi v sebi tudi sledove razrednega zatiranja, sni se oblastniki prav dobro zavedajo, da je za uničenje nšega naroda v zamejstvu potrebno najprej uničiti njegovo gospodarsko osnovo. Zatiranje slovenskega zamejskega ljudstva je torej velika krivica, proti kateri se tnorajo naši ljudje vztrajno boriti. Prvi maj je tudi praznik narodno zatiranih ljudi. Letošnji prvi maj pa ima še tno posebnost. Proslavljamo tla v času, ko italijanski iredentizem nesramno ponavlja svoje zahteve po Trstu, coni B, Istri in Dalmaciji. Pod kle-rofašistično oblastjo so te nesramne aspiracije dosegle svoj vrhunec in so zadobile uradni Značaj, kajti zagovarjaro jih batni predstavniki oblasti. Slovenci v Italiji, ki živimo v neposrednem stiku s to tako kruto resničnostjo, ne moremo biti brezbrižni do apetitov italijanske reakcionarne bur-Soazije. Mi ne rn or črno in ne smemo mirno gledati, kako italijanski oblastniki pripravljajo pohode na slovenske kraje kot je Trst ter vse to delovanje opravičujejo z bližnjimi volitvami, ki «lahko odločijo o usodi Italije». Kot pripadniki nareda, ki je v zadnjih letih tarča neprestanih napadov italijanskega šovinističnega tiska in predstavnikov oblasti, se moramo zavedati, da je treba biti nasproti šovinističnim naklepom še trdnejši predpševi pa enotnejši kot dc-slej. Naša meč bo samo v enotnosti! S to mislijo pojdimo Slovenci na današnjo proslavo prvega maja v Standrež. Zavedajmoi se. da so prav sedanji časi za slovenstvo v Italiji zelo kritični i.n da je potrebna bolj kot kdajkoli Poprej naša biso-ko razvita narodna zavest in ■delavnost v. narodnem smislu. Živel prvi maj, praznik zatiranega, ljudstva! 5. MAJA SAPALJEVA^JE STAVK V Cit DA pOOOOOOOOOOOOGOOCOOOOOOOOOGOOOOOOOOCIOOO Podjetje utrpelo 170 miljjopov škode •K 11 ub tem u noče izplačati delavcem usahtevaue mt^rade, xu katero bi potrošilo komaj tretjino omenjene vsote TRZIC, 30. — Po delavski stavki pokrajinskega značaja, ki naj bi podkrepila izmenično stavko, ki so jo delavci Združenih jadranskih ladjedelnic pričeli 16. aprila in je trajala približno deset dni, so sindikalni voditelji delavcev CRDA sklenili, da bodo 5, maja nadaljevali s stavkovnim gibanjem. V času stavke se je proizvod. nja v Združenih ladjedelnicah znižala za 70 odst. Skoda, ki jo je podjetje utrpelo zaradi znižanja produkcije znaša 170 milijonov lir. Izplačilo nagrade delavcem za odvišek proizvodnje, ki jo je podjetje doseglo po letu 1945 pa bi znašalo samo eno tretjino vsote, ki jo je podjetje izgubilo s stavko. Čeprav ima podjetje veliko škodo, vendar trdovratno vztraja pri odkolnitvi izplačila nagrade in namestitvi vajencev Stališča delodajalcev ni omajala niti popustljivost delavcev, ki so odložili zahtevo za splošno povišanje prejemkov. Iz tega je razvidno, da hoče vodstvo Združenih ladjedelnic s svojim zadržanjem za vsako ceno podpreti stališče Confindustrije, ki je na svojem zadnjem sestanku s sindikalisti v Rimu izjavila, da je odločno nasprotna vsakemu povišku plač splošnega značaja industrijskim delavcem. Kar se pa tiče posameznih podjetij je Confindustrija izjavila. da se ne smejo pogajati z delavci za noben povišek, dokler ne zapade delovna pogodba prizadetega podjetja. Pričakovati je, da vodstvo Združenih ladjedelnic ne bo popustilo in so zato sindikalne organizacije delavstvo že pripravile na dolgo in ostro borbo in priporočile vsem stro. kam nameščencev, da se vzdržijo vsakega nadurnega dela. ki so se izneverili svojemu poslanstvu; tudi ljudstvo po naših vaseh jim nasprotuje. Vprašamo urednika «K. G.» ali se morda strinja z nadškofovo odločitvijo, da bo bral mašo za «deportirance v Jugoslaviji», ker so pač Italijani, medtem ko mu ni mar, kaj se je godilo s Slovenci pod fašizmom, kaj še da bi zanje bral mašo. Mi se s takim ravnanjem ne strinjamo. Nikjer pa ni rečeno. da bi svojega mišljenja ne izpremenili, če bi nadškofovo mesto zasedel neki drugi Sedej. Nauk: mi znamo ločiti pravično od krivičnega. Prispevajte za KULTURNI DOM nci in Slovenke! Danes popoldne vsi na proslavo prvega maja v Štandrež. Pričetek ob 16.30 na dvorišču pri Lutmanu. Na sporedu bo govor o pomenu prvega maja in nastop okoliških pevskih zborov. Zvečer ples. Živel prvi maj, dan borbe sloveti, skega ljudstva proti nasilnemu italijanskemu šovinizmu in imperializmu! Kominformovsko izdajanje slovenskih narodnih interesov 00COOOGC900O0O00O0G0OO0G0000C50OO0O000000 GORICA, 30. — Kolikšna je skrb goriških kominformisitov za potrebe sSovemskega ljudstva v Italiji, se vidi tudi iz tega da so že pred dvema tednoma ukinili še tisti majhen kotiček na drugi strani «De.la», ki so ga imeli za Gorico. Seveda jim je to prišlo prav, da jim ni bilo treba .odgovoriti na naše odločno vprašanje, zakaj se slovenski voditelji kominformistične go-rištke podružnice ne zanimajo za zatirane slovenske brate v Beneški Sloveniji. S tem pa se stvari ne izpremenijo. Njihov malik imamo za stvarno priznanje naše trditve, da so komin-formisti glede beneških Slovencev tna istem stališču kot demokristjani in ostale sovini- kratke: vesti iz beneškili vasi Platac V soboto 26. aprila je bila pri nas izredna seja zadružne mlekarne. Na seji so sklenili, da bodo zgradili živinozdrav-niško ambulanto, da ,se ubranijo slinavke, ki je že večkrat grozila v tem kraju. V poštev pridejo vasi Grmek, platac, Kanalac in Brdo. To bo vsem prebivalcem v veliko korist, i nadzorništvom smo se že u- ba izboljšati gospodarski položaj, s čimer se bo zvišala življenjska raven prebivalcev in tudi potrošnja. Ob boljšem gospodarskem položaju pa se bo lahko tudi zvišal družinski davek, Trčunuu S Pokrajinskim kmetijskim GORICA, 30. —-. <{Katoliški glas» hoče vedno ini$ti svoj p rjav. Zvest C1 dokih m h lakih patih i ih A tZ vest svoji stari politi-' ki napadanja J našega dnev-l nika nas je tudi v svoji zadnji številki napadel, češ da hvalimo duhovnike, ki so že zdavnaj umrli, medtem ko po drugi strani zagovarjamo obsodbe duhovnikov in zažiganje škofov (?). Za vse to stavlja tudi primer, kako je Hitler ubil Rom-mela in kasneje dal položiti na njegovo krsto venec v svo jem imenu Nespametno bi bilo, da bi zaradi neumnega dejanja pre-napihnjenega človeka zašli v polemiko. Res pa je, da so naše simpatije bile vedno na strani ljudskih duhovnikov, ki svojega poklica ne izkoriščajo v protiljudske politične naklepe za interese Vatikana in da smo bili in da tudi bomo nasprotovali duhovnikom. Tako bo živinozdravnik zdravil živino brezplačno. Ce ga namreč zasebniki kličejo, jih to zelo mnogo stane. Sovodnje Ker je naša občinska bilanca precej pasivna, so nam dali en milijon in pol posojila. S tem pa se ne bo položaj popravil. Večino občinskih do. hodkov namreč požrejo plače občinskih nameščencev. Znižati števila občinskih nameščencev .pa tudi. ne moremo. Zato bi se pač morali dvigniti dohodki, ki izvirajo v glavnem iz trošarine. Zaradi nizkega življenjskega standarda prebivalstva pa je potrošnja vina in mesa, od katerih se plačuje trošarina, zelo. omejena. Zato hi mo'goče izboljšati' financ naše občine kakor tudi ne o-italifj občin v Beneški Slove-, brezvestnosti, kmetijskega nad-niji s posojili, marveč je tre-1 dzorništva. kvarjali, ko se je pri nas razširila slinavka. Danes se moramo zopet ukvarjati s tem nadzorništvom, pri čemer bomo videli, kako malo ščiti interese kmetovalcev. Inšpektorat je pred kratkim izročil raznim kmetom govedo, ki ga bodo izplačali v petih letih. Tako je inšpektorat 28. decembra 1951 izročil kmetu Petričiču Humbertu eno go. vedo za 177.000 lir, katerim je treba prišteti še 4.000 lir na leto za zavarovanje. V pogodbi, ki jo je ta kmet sklenil, je bilo zapisano, da mu izročijo kravo v 7. mesecu brejosti. Od tedaj so že minuli 4 meseci, toda brejost še vedno traja. Morda pa le gre za kak izreden primer. Mi mislimo, da je tudi to le še en dokaz lahkomiselnosti, da že ne rečemo OB BLIŽNJIH UPRAV NIH VOLITVAH Social demo! kratičn a stranka v Itali Ji ved Ino bol w mm m i razpada Socialistično usmerjeni ljudje ne vedo, kam bi se naslonili. ker ne zaupajo v PSDI. O odstopu Carla Andreonija Pričakovali smo, da bodo pravne volitve v južni Italiji razjasnile položaj med italijan-skimi strankami. Tako se je zgodilo vsaj za eno stranko, ki je izstrelila vse 'svoje naboje. Ta stranka je socialistična de. mokratska stranka, kateri ni u spelo uresničiti politiko, ki jo je želelo njeno članstvo in gre sedaj zato h končnemu polo mu. To nam potrjuje prav oni tisk, ki bi moral po svoji u smerjenosti podpreti to stran, ko. To je tisk, ki drži z vlado, «Gazzettino Sera« je 21. aprila pisal; «List ..Avanti” poroča da je Carlo Andreoni — odlo čen nasprotnik apparentamenta med PSDI in DC — dejal, da bo nittijansko—-komunistična lista dobila 25.000 glasov socialistov, vštevši njegovega. Ce u-poštevamo, da gre za člana vodstv? stranke, ki se je odlo čila za povezavo list z DC in ki je na vsak način povezana z mednarodno socialno demokracijo, res ■ n '“"moremo biti ZA OBNO\ niso dovolj fO SADJEREJE same sadike Kmetovalcem, v Terski dolini so poslali nekaj sadnih drevesc, toda treba jih je tudi poučiti, kako se goji sadje Tudi v Terski dolini so pri-1 Drugače bo kakor ge bi pose- IZPRED SODISCA Nepošten trgovski zastopnik Obdržal je 40 000 lir, ki jih je izterjal od gospodarjevih odjemalcev SPD v Glinščico GORICA, 30. — Julija lan- Kot krivec nesreče je moral skega leta je tovarnar Divano danes Zian na zagovor na ka-Atilij iz Trsta prijavil sodnim | zensko sodnijo, kjer so ga po-oblastem svojega trgovskega ■ milostili zaradi mladoletnosti. zastopnika 42-letnega Manto. vanija Marija iz Trsta. Obdolžil ga je, da je pri raznih odjemalcih v Gorici izterjal za 40.000 lir Divanov.h kreditov j GOR[CA, 30. - Slovensko m si obdržal prejete vsote. . „,arHnsko druitvo v Gorici pri- Sodnik dr. Vizzini je razpra. je d i v nedeljo 4. maja prvi spo-vo proti Mantovaniju odložil mladansbi izlet v Glinščico pri zaradi odsotnosti obtoženca. Boljuncu. V odsotnosti so nato sodih odhod z avtobusom ob 13.30 62-letnemu mehaniku Ballestri.>s Travnjka. Vpisovanje pri Dar- ju Angenaru iz fc>avignana pri . „ „ Modeni. Ballestri je bil obto- k« Su!1«0J“ ‘ urf>“ "a Trav' žen, da je lanskega junija iz-, n,ku četrtka 1. maja. dal nekrito bančno nakazilo -------- za 283.000 lir. Čeprav je Balle-| stri nakazilo takoj poravnal, ga je vendar denarni zavod «Ban-eo Credito Generale di Bologna« prijavil sodnim oblastem. Obsodili so ga na plačilo 20 tisoč lir globe. Mladolelnosl ga je rešila kazni GORICA, 30. — Lanskega ok. tobra je 17-letni Ziani Franc iz Ul. Monache 8 povozil s kolesom trgovca Franca Vuga iz Ul. Giustiniani Vuga je namreč tistega dne prihajal s kolesom po Ul. Gar-zarolli in hotel zaviti v Ul. V. Veneto. V tistem trenutku pa prihiti s kolesom po Ul. V. Ve. neto mladi Ziani, ki trči naravnost v Vugo. k' mu ie Presekal pot. Pri padcu si je Vuga zlomil roko in se precej potolkel po obrazu, zaradi česar se je moral zdraviti 60 dni. Seja odbora pokrajinskega svela GORICA, 30. — Sinoči se je sestal pod predsedstvom odv. Culota odbor pokrajinskega sveta. Na tej seji so odborniki razpravljali o vprašanjih u* pravnega značaja in sprejeli nekaj sklepov v zvezi z nameščenci pokrajinske uprave. Podrobnejše poročilo o poteku seje bomo objavili prihodnjič. KINO VERDI. .14.30: »Poveljnik Jon-ny», G. Cooper. VITTORIA. 15; «Kon Tiki« in »Lovci na človeške glaven. CENTRALE. 15: «Cmi kapitan«, M. Berti. MODERNO. 15: »Nevestin pes», F. Grainger. Zadnje predstave ob 21.30; v Verdi pa db 23. skrbeli kmetovalcem nekaj sadik sadnega drevja, da bi obnovili sadjerejo, ki je v zadnjem času precej nazadovala. Qb istem času so poslali v Na-diško dolino 2000 kostanjevih drevesc in bi lahko rekli, da smo na dobri poti. Tudi v Terski dolini so razdelili sadna drevesca brezplačno. Ce bomo kljub temu izrekli | nekatere naše kritike, nam bodo dejali da smo kronični nezadovoljneži in da vedno samo godrnjamo. Ce še nismo zadovoljni s sedanjim položajem, nam ne morejo očitati, da kritiziramo samo zaradi kri. tike. Pri tem moramo namreč ugotoviti, da so ono malo, kar so storiti, storili pod pritiskom ljudskih zahtev in da ne delajo vsega načrtno. Res je, razdelili so ta drevesca. Na ta način se bo obnovil del sadjereje, ki je bil uničen, S tem pa se ne bodo menjali pogoji, ki so povzročili uničenje sadnega drevja. Kmetje sadijo drevesca po starih sistemih ter pri tem ne kopljejo dovolj širokih in globokih jam, pri čemer niti ne vedo, kako je treba tem sadikam gnojiti. Ce bodo potem te sadike prepustili in jih ne bodo negovali, bodo podlegle raznim boleznim ter bo iz vsega tega malo uspeha. Poskrbeti je namreč treba, da se kmetje poučijo o raznih preventivnih ukrepih proti tem boleznim z uporabo kemičnih sredstev, s katerimi škropijo drevje. Tudi če drevesa ne usahnejo, bo sadje le slabše vrste in bo malo rodilo. Znano je ,da je treba drevje pravilno obrezovati, če hočemo da mnogo in dobro rodi. Tudi če so ceoiči dobre vrste je sad droban, če se ne obreže krošnja, kolikor je treba Sedaj torej vidimo, da obnavljajo glede drevja isti položaj kakor je bil pred prvo sve. tovno vojno 1915-1918 leta, ko je bilo v Terski dolini zelo mnogo sadnega drevja. Zal pa se ne izboljša kmetijski pouk, da bi ta položaj tudi dajal boljše uspehe od onih. kakršni so bile nekoč. Zato je nujno potreben organičen načrt, da se odpravijo razne pomanjkljivosti, pri čemer je treba upoštevati vse činitelje Ker so že nekaj storili, naj gredo do kraja, če hočejo, da bo iz tega kaj sadov in da ne pojde vse to delo v izgubo. jali žito na zemljo, ki sploh ni preorana in obdelana. Pobiralci slarega železa so se tudi modernizirali GORICA, 30. — V zadnjih tednih so se iskalci starega železa po kraških vaseh modernizirali. Po vzgiledu, ki so ga dali v Poljanah, so tudi drugje nakupili priprave, ki so jih med vojno uporabljali za iskanje min, in tako lahko s pomočjo tega aparata nakopljejo veliko več železa in drugih rud kakor prej. Njihovo nemoteno delo pa že nekaj časa ovira dejstvo, da je trava že precej zrasla in da že zato ne sme delati škode po travnikih in gmajnah, ker so to pač edini kraji, kjer je za živino kaj paše. Sele pod jesen im na zimo bodo lahko uspešno nadaljevali z delom. Kolesarska fekma na 1. maj GORICA, 30. — Mednarodno društvo Cral v Gorici je organiziralo kolesarsko tekm0 pod geslom »V. coppa tre industrie«, katere se bodo lahko udeležili kolesarji vrste «Amatori» ENAL, FACE, ki so poravnali članarino za leto 1952, Tekma je veljavna kot prvi poskus prvenstva za Julijsko Benečijo in Furlanijo in pokrajinsko prvenstvo. Tekmovalci bodo vozili od Ul. Leopardi, po Ul. Škodnik Ul. Orzoni, Ul. Don Bosco pevmskem mostu, Podgori, mostu IX. avgusta, ob Soči in Ul, Leoni. Po tej progi bodo vozili 10-krat. Osmič bodo krenili po Grojni, Steverjanu, Oslavju Pevmi in se vračali po pevmskem mostu do Ul. Colombo in skupno prevozili 95 km. Dne 1. maja ob B. uri se bodo tekmovalci zbrali na sedežu društva CRAL v Ul. Brigata Pavia 114. Vpisnina je 100 + 100 lir. Prijave sprejemajo najkasneje do 9. ure. Odhod točno ob 9-30. Občinstvo vljudno naprošamo, da bi tekmovalce, ki bodo privozili po mestnih in stranskih ulicah, navduševali in spodbujali. Zmagovalcem bodo razdelili bogate darove do 15.000 lir. Pozivamo vaščane, kjer bodo kolesarji vozili, naj jih navdušujejo pri tej tako lepi tekmi. presrečni«. Te besede ne potrebujejo ko. mentarja. Dodati bi morali le to, da je bilo pisanje lista «Avanti» .netočno, ker je Andreoni sklenil, da pojde na volitve skupno z listo Cucchija in Magnanija. No, o tem je pi. sal kasneje, t. j. 26. aprila tudi «Gazzettino»; «Avtonomno se predstavi na volitvah lista Cucchija in Magnanija, na kateri kandidirata tudi Andreoni in Agnini, ki sta na listo pristala skupno z neko drugo frakcijo disidentov PSDI, končno neodvisna lista delavcev, ki nosi številko ena, ker so jo predložili že 22. t. m. Stranka PSDI je takoj reagi-rala, ko je ugotovila, da je Car. lo Andreoni voditelj lastnih disidentov, vključen na listi MLI, skupini Cucchija in Magnanija: vodstvo stranke je imelo to kandidaturo za odstop Andreonija in ga je zato izključilo iz stranke. Ta ukrep bodo predložili v dokončno o-dobritev vodstvu stranke na njegovi prvi seji«. To pomeni, da je Andreom sklenil, da bo pretrgal vse vezi s tako imenovanim demokratičnim socializmom in da mu je sledil tudi del članov te stranke. Danes že mnogi govore o tej stranki z ironičnim nasmeškom. Ljudje se namreč za. vedajo, da nimajo politiki, ki vodijo to stranko, možnosti, da bi dosegli zaupanje volilnih množic. Tako piše n. pr. «Gaz-zettino Sera« 28. aprila v svoji rubriki «Passi perduti«; »Onega dne, ko so zadnjič v izvršnem odboru socialdemokratske stranke razpravljali o Carlu. Andreoni ju, se je senator Romita trenutno prikazal v palači Madama. «Zdi se mi manjši, kakor po navadi«, je pripomnil stari senator Zanardi. «Seveda», je odgovoril senator Lucifero, ((izgublja bazo«. Poleg hudega udarca, ki ga je doživel demokratični socializem, naj omenimo še trenutno oživljanje liste «L’Uomo Qualunque» Pri tem je čudno, da se ta lista ne zveže z MSI, marveč bi hotela nekako kritično nastopati proti temu gibanju. To je zelo čudno, saj vsi vedo, da je imelo gibanje «L’Uomo Qualunque» profaši-stične težnje. Ker pa je tudi med temi strankami precejšnje nesoglasje, se je zgodilo, da je MSI nastopil proti tem svojim »sorodnikom«, ki se jim zdijo preveg prijazni z DC. Nihče pa ne verjame, da ta trenutna prikazen stranke «L’Uuomo Qua-lunque», pomeni, da se bo ta stranka zopet okrepila. Stran, ka «L’Uomo Qualunque» je bila povojni pojav in za takega ga tudi imajo, prav zato je tu. di šla v pozabo. -Ce so neka, teri njeni voditelji zopet nastopili na volitvah, nas to ne sme motiti. Po mnenju večine ljudi, bo ta stranka dobila zelo malo glasov. -.Ranes ni več možnosti u-stvarjati zmede, kakor po vojni. Takoj po vojni, ko je komaj propadel fašizem, ni bilo nič čudnega, če tako imenovani »človek s ceste« ni imel zaupanja v stranke. Morda bi Gian. nini le napredoval, če bi nadomestil načelo «L’Uomo Qualun-que» z načelom «socialista qua. lunque». Na ta način bi morda le pritegnil nekaj ljudi s socialističnimi težnjami, ki danes res ne vedo, kam bi se naslonili in ki upravičeno dvomijo, ali imajo razne skupine, ki se nazivajo socialistične, res pravico do tega naslova. iffaite in citajte Jhimotiiki dmmih I stične stranke, da je namreč Beneška Slovenija «italianissi-ma» in da je zato vsako narodno delo med tamkajšnjimi Slovenci raznarodovanje, ki dovaja d0 zaostritve tamkajšnjega položaja. Isti ljudje, ki izdajajo interese zatiranega slovenskega ljudstva v Benečiji pa so, kot se je pokazalo na procesu proti kominformističnim špijonom na Reki, kazali veliko zanimanje za jugoslovanske stvari in za jugoslovansko ljudstvo in njegove napore za uspešen gospodarski razvoj. In take ljudi imamo tudi v Gorici na sedežu kominformistične partije in še celo med tako imenovanimi slovenskimi predstavniki vodstva federacije. Ti ljudje dobivajo dovolj denarja za svoje temne protijugoslovanske naklepe, da plačujejo svoje špijone; da bi pa mislili na zatirano slovensko ljudstvo v Benečiji, da bi prispevali zanj zaradi nasreč pri snežnih plazovih itd. tega ne! Lepa je njihova morala! Zato ni nič čudnega, da se po vsem kar se že slabega storili proti Jugoslaviji in našim beneškim bratom, še vedino trkajo na svoja »slovenska prsa« in kričijo, kako vneti zagovorniki slovenskih interesov so! Cas bi bil, da ibi slovenski zapeljanci spoznali njihovo izdajalsko igro in jim obrnili hrbet. ADEX IZLET TRIDNEVNI IZLETI 31. maja m l. in 2. junija v LJUBLJANO ZAGREB Vpisovanje do 10-pri «Adria-Express». UL Severo 5 b * telefon maj* r. KOLESA, ŠIVALNE STROJ RAOIOAPARATE IH DRU60 dobite v veliki izbiri tudi na obrok« T TRGOVINI Mil H/AIIIH flANHK/lilifl, tel. 22523 NOVI FILMI Sončni in LoVci na človeške glaVe Filmska družba RKO je v zadnjem času dala na platno dva dokumentarna filma, in sicer vSončni Tiki» ter uLovci na človeške glavev. eSončni Tiki» je dokumentar, ki bi pri svojem nastajanju prav lahko zahteval človeške žrtve. Popisuje namreč plovbo petih junaških Norvežanov, ki so se ob zahodni južnoameriški obali vkrcali splav zgrajen iz svežih hlodov, ter nad tri mesece jadrali na njem ob Ekvatorju proti Polineziji. Junaško podjetje si je zamislil znanstvenik Thor Hegerdalh. Z njim je skušal dokazati teorijo, da se niso prebivalci o-tokov Polinezije naselili tjakaj iz jugovzhodne azijske celine ali tamkajšnjih otokov, ampak iz veliko oddaljenejše južnoameriške celine. V podkrepitev te teorije je Thor tvegal skupaj s svojimi štirim.i ljudmi življenje. Toda pustolovščina je popolnoma uspela, kajti ob ekvatorju pihajo proti Polineziji . stalni pasatski vetrovi in tudi morski tokovi imajo isto smer. Dokumentar prikazuje življenje na splavu, lov na morske pse in na koncu splav, ki je na koralnem otoku doživel brodolom. Drugi dokumentar o barvah pa kaže raziskovanje Lewisa CotlolVa v dolini Amazonke. Za razliko od prejšnjega je dokumentarni film «Lovci na človeške glave)) popolnejši, zato pa manj originalen. Snemalci so imeli očitno pri delu večje ugodje. Vendar pa je film zanimiv zaradi življenja plemen ob Amazonki. K KRITIKE IN POROČILA „V Ljubljano jo dajmo" Gostovanje Prosvetnega društva „Lonjer Katinara" v Tomaju Krasno pomladansko jutro je spremljalo preteklo nedelo 120 izletnikov skozi oba bloka pri Fernetičih. Na oni strani je čakala praznično odeta Sežana, ki je praznavala obletnico ustanovitve OF. Nešteto zastav, ki so visele raz vseh oken, je dal trgu poseben pečat in to praznično razpoloženje je posebno dobro vplivalo na Izletnike. Po kratkem oddihu smo nadaljevali vožnjo do Tomaja, kjer je nekaj minut po prihodu v zadružni gostilni vse zaživelo. Kljub zgodnji uri je že tekla «zajčja kri«, oglasilo se je petje in kakor da ne bi bilo vse to zadosti, so se pojavili pred gostilno z gostim zelenjem okrašeni vozovi, ki so peljali nabornike v Sežano. Pa kako naj bi šli kraški fantje na nabor brez godbe? Vsak voz Je imel svoj «orkester», ki sta ga sestavljala harmonika in boben. Vriskanja in ukan ja ni bilo ne konca ne kraja in v takem razpoloženju je poteklo jutro do ko-slla; a kmalu po tem sc je vsa množica odpravila na veselični prostor: Cefutovo dvorišče, kjer se je sestalo nad 500 domačinov, da prisostvuje sporedu, ki ga je pripravilo prosvetno društvo «Lo-njer-Katinara« s svojim pevskim zborom in z dramsko skupino. Kljub neznatnemu številu pevk In pevcev zveni petje tega zbora skladno in glasovno uravnovešeno, kar se pri tako maloštevilnih zborih le redkokdaj dogaja. Lo-njersko-katlnarski pevski zbor, ki je žel že ob priliki «Prešernove proslave« v tržaškem Avditoriju toliko uspeha, zasluži vso pohvalo, posebno glede na dejstvo, da vidiš v zboru take pevke, katerih hčere pestujejo svoje otroke. Naj bodo take pevke za zgled vsem drugim pevskim zborom, iem pevkam gre vse priznanje. Mešani zbor Je zapel »Pozdrav«, »Planinsko« in narodno »Slovo« v prvem delu sporeda a v drugem- «Pogovor z domom«, narodno «Marička» ln »Mi otroci smo svobode«. Ves spored je bil izvajan precizno tn ubrano in so bili pevci in pevke deležni obilnega odobravanja. Velika zasluga gre pevovodji Justu Lavrenčiču, ki je v kratkem času dvignil zbor na zavidljivo višino in ga lahko predstavi tudi zahtevnejšim poslušalcem. Nisem prijatelj harmonike, a če jo nateguje tak umetnik, kakor je Oskar Kjuder, tedaj menjam svoje mnenje. Poleg tehnike, s kakršno se ponašajo samo virtuozi, se poslužuje Kjuder preračunane dinamike-, ki prevzame tudi tistega poslušalca, ki ne stavi harmonike v vrsto elitnih godal, Kjudru vsa čast. Poseno pohvalo zasluži tudi dramska druži-na Lonjercev in Katina-rcev, ki je uprizorila O-grlnčevo «V Ljubljano jo dajmo«. Oče in mati, obe hčeri, hlapec in dekla, snubač ln notar, kakor tudi obe priči, vsi so tekmovali, da bi podali svoje vloge kar naj popolnejše. V tej uprizoritvi se je čutila srečna roka A ni-ce Kalanove, ki je zrežirala igro in zasluži za svoje delo največje priznanje. Po prireditvi so se spet napolnili obširni zunanji in- notranji prostori zadružne gostilne in tu se je nadaljevalo veselje, k-i- je bilo prekinjeno med prireditvijo. Parola vseh je bila «Saj pili so ga v raju že«, in ne domačin ne Tržačan se branil Kozarca »najboljšega vina na svetu«. In spet se je oglasilo petje ln ukanje nabornikov, ki je nadaljevalo do pozne ure, ko smo morali zapustiti prijazni Tomaj in prebrisane Tomajce. R. P. Ljudska prosveta I' KI It KIIITE V V IIOR&TU Dramska družina Sv. Križ priredi v soboto 3. maja ob 20. uri v dvorani v Borštu “Qeo-tye “s&cuuUn" (Jurij Tepčt-k ali Osramočeni zakonski mož) — Mokerovo veseloigro v treh dejanjih Poslovenil: Ivan Koštial Režiser: Rudi Košuta Osebe: Jurij Tepček (bogat kmet, An-gelkin mož — Rudi Košuta; Angelika, Jurijeva žena, hči barona Sotenvilla — Danila'Žerjal; Baron SotenvilLe, selski plemič, An-gelkin oče Edi Košuta; Baronica Sotenville, njegova žena — Marica Sonce; Klitandier, Angel-kin ljubimec — Miro Tretjak; Klavdina, sobarica pri Angeliki — Lilijana Huter; Lubin, kmet v Klitandrovi službi — Lucijan Ten-ce; CoMn, sluga pri Juriju Tepčku Lucijan Tence. Dejanje se razvija pred Jurijevo hišo na vasi VAVLWAV.V.W.VAV Nsie min«* la oku* In © JlciaS— xa zdravje I" #M* SO NAJBOLJ#* Naročnino PRIMORSKEGA DNEVNI*18 llfGOSL posamezna številka <*'n0( mesečna naročnina Narocua za Jugoslavijo jerna. ADIt Ljubljana- " ševa 34 — Tel. 2C09 " čate lahko na tekoči r*%j ADIT pri Komunalni št. 6—1—90332- ' Uprava UHIMUHStUtGA D N tBa učet 0^. (EX »rC1&* naši na dob® oie itaW uiijateljc in ŠKEDENJ j« ULICA SONCINI rum! visokokvalitetl3 2-cillndrsKi motorji 125J!® MODELI Turizem-lu K*«* ScoO*® Šport 5 % sezonski Frodafcn^r°?J do 2k Razplinjačl DELL’ORTO (pistoni) tn »K* nx> zALOGA:s&^S^, nemšH p rt bor raznovrsten raater'*' torna k0***3* PH1LIKE • RA0LJ®^!rt ^ TORJI: CM *25 Matcbless 350 v ^ stanju *. rfr' RUMI KOM« kvalilicirsna mBnania- t Tel. 93468 Ul- Molu*0 ^ predvaja danes v četrtek 1- »n v f^uri zdi o z začetkom ob *.')m : nimiv nu” ff “Ujetnik trdnjave B°s. V soboto 3., nedeljo 4. in ponedeljek *'™e(i|nl Sah* ste lahko ogledali par* lovnega slovesir _ ■ ^ "Maršalova ljubi®* OGLEJTE Sl JIH VSI ! •avv/avv.-.v.-.v.sv/.m .-....• v.. v.« i- , klavrno nastopali niška taborišča. vy*x n H&frrr V' X>> v<>) 2 Opčin čez Lonier v Trst Na pohodu z udarnim bataljonom 30. divizije - M petnajstih minutah razoroženih 2.000 mož elitne vojske colonella Fonde - Začudenje Angležev, ki so pred vsemi javnimi uradi videli jugoslovanske straže 1. maja 1945. je bil oznanjen tržaškemu delovnemu ljudstvu praznik svobode z glasom topov tankovske brigade, ki je prihajala iz Istre po Boljunski cesti v Trst. Poveljstvo še obstoječih o-kupacijskih sil v Trstu je bilo v velikem bunkerju na Občinah, okrog katerega so se bile najsrditejše borbe. Nemški poveljnik se je do skrajnosti upiral, da bi se njegovi podrejeni v še obstoječih utrdbah v mestu predali partizanski vojski. Prepričan je bil, da pripadajo tanki, ki jih je videl posegati v bonbo, redni anglo-ameriški vojski, za katero je menil, da je že vkorakala v Trst. Vdati se je hotel le njim. A zaradi izrednih izgub in srditih napadov jugoslovanske vojske in partizanov se je kmalu premislil. 2. maja okrog 11. dopoldne se je javil na poveljstvu mesta, in sicer pri podpisanem, polkovnik Antonio Savio Fonda, samozvani poveljnik divizij CLN vojske v Trstu: «Prišel sem k vam. Stoka, da bi šli na grad Sv. Justa, kjer se hočejo Nemci vdati. Skof Santin mi ie to javil in me prosil, naj bi pri vas posredoval. Jaz nimam nikake moči niti možnosti sprejemati vdajo, ali ise o njej pogovarjati. Prosil bi vas, da greva skupaj k škofu, kateri ima zveze z nemškim poveljstvom, ki je na gradu Sv. Justa.» Odpeljala sva se na trg Sv. Justa, kamor naju je pospremil tudi neki major, poveljnik jugoslovanske enote. Odšli smo v zakristijo katedrale Sv. Justa, kjer nas je pričakoval Santin. Takoj je stopil v zvezo s poveljnikom gradu, ki je prišel v katedralo, kjer smo, ko je nemški poveljnik končno le spoznal, da bi bilo vsako nadaljnje u-piranje brez pomena, dosegli brezpogojno vdajo po mednarodnem pravu. Vdaja jugoslovanski vojski in partizanom se je izvršila. Skof Santin in njegovo spremstvo . in Antonio Savio Fonda so bili pri vdaji priče. K0 smo skupaj šli iz katedrale sta se pojavila na trgu pred cerkvijo dva novozelandska tanka. Se isto noč je poveljstvo IV. armade uredilo vse za prevzem postojanke, ki se je vdala. Naslednji dan smo že videli vojake tretjega rajha, ki so -rvrvt \t 111P t- Bataljon Delavske enotnosti koraka po Istrski ulici pri Sv. Jakobu Prišel :e težko pričakovani dani Priključil ssn se udarnemu bataljonu 30. divizije, ki je odkorakal proti Poklonu. Z menoj so bili še Danilo iz. Lonjer. ja. Marušič, Dečko, Kis in, še toliko drugih. Na Opčinah smo bili dva dr.i v borbi, vendar se nismo mogli prebiti. Zato smo se umaknili nazaj proti Re-pen-taibru, kjer nam, je načelnik tov. Kajtimir dlal nalogo, da se takoj prebijemo v Trst, kjer se že vodijo borbe med delavci in Nemci. Z Rspentabra smo odšli ob dveh popoldne. Del cestfe smo prehodili skupaj z osemnajsto, ki je šla na položaje levo od Opčin, mi smo krenili proti Fernečim. Od Bazovice Se j« slišalo silno streljanje, vendar smo prišli do Orleka, ne da bi nas kdo zaustavljal. Ker že dva dni nismo nič jedli, smo se tam okrepčali, niafo smio P.a šli čez gmajno na Gropajski vrh, kjer so nas Nemci pozdravili s sla- bo merjeno salvo. Skrilj smo se v borov .gozdič in ker nismo ve-deli, kakšen je položaj v naši okolici,, sem odšel z tovariši v Gropado. Tov. Zora nam je pojasnila, da je pot pro. sta do Padrtč in je takoj poslala tov. Klaro po ostale borce. Od Padrič proti Ključu-Lo-njerju smo hodili v kotanj po eden, nned vsakim je bilo 20 metrov razdalje. Krogle so neprestano frčale okoli nas, posebno še v gcffldiču nad Lonjerjem. V okolici ie bilo polno nemških bunkerjev, zato smo se zopet ustavili. Bila je že tema. Z dvema tovarišema sem, šel naprej v Lonjer, da vzpostavimo zvezo s komando mesta. Povpraševali smo po raznih hišah, ki so bile zaprt,e in zatemnjene, toda nihče ni vedel nič točnega. Zato smo odšli v Pod-lonjer, nekaj tovprišev pa sem poslal po bataljoni, z naročilom, naj pride do Lonjerja. Tudi v Podlonjorju nismo zvedeli nič konkretnega. Zato smo s.e vrnili v, Lonjer, da, bi dosegli ostale bocce. Ti so se umaknili, zato srno odšli naprej proti cesti Trst-Re-ka. Tovariš me je opozoril, da so na cesti neke postave. Vrgli smo se v jarek, potem pa sem zakričal ((Stojb). Nabeden ni odgovoril. Mislila smo, da so Nemci, zato nam ni šlo v glavo, ko so nam povedali, da so borci izvidnice 26. divizije. Objeli smo se in pozdravili, potem jim pa pokazali, oziroma orisali pot do Sv. Ivana, Sami smo šli nazaj k ba. taljonu ter nato odkorakali zopet v Lonjer, kjer so nas prisrčno sprejeli. Ker niano dobili zveze s komando mesta, smo se odločili, da gremo napadat vojašnico v Ul. Rossetti. V koloni po eden smo piri Skilanih zavali na levo, tak© da smo prišli pod! Vilta Revoltello ter se spustili v dolino Rocola. V višini Ul. Mameli sg je oglasil nemški šare. Ogla- Drobni dogodki iz velike borbe za osvoboditev Trsta O zgodovini osvoboditve Tr- | bulante in sicer; v gostilniških sta se je že mnogo pisalo in nimamo tu namena polemizi- I Pane Biancci, rati z nikomer, ker bomo to I na# v Kaluži, vprašanje načeli ob drugi priliki. V tem članku bomo le na kratko opisali potek priprav in borbe za osvoboditev Trsta v enem izmed sektorjev, namreč v Skednju. Ze v začetku moramo povedati; Kdor to piše, je v onih dneh imel preveč posla z orožjem, z ranjen, ci in padlimi borci, da bi si beležil točne datume za vsako posamezno epizodo; zato je možno, da se krade v to reportažo kaka malenkostna netočnost v datumu, sicer pa so vsi podatki točni in popolnoma avtentični. Ne bomo tu opisovali večletne. politične borbe jn. dela Osvobodilne fronte vse od jeseni 1941 do zadnjih dni okupacije. tudi ne bomo gdč-orili o pripravah tržaškega proletariata v okviru ((Delavske enotnosti«. ampak preidemo kar na 26. april 1945. Poi/nljsti/o škedenjskega sektorja V stanovanju Lidije Sancin, po domače od Kotala v «Njiv-ci» v Skednju, se je 26. aprila zvečer bivši okrajni odbor OF konstituiral v komando sektorja. Za komandanta je bil postavljen Lukan Rudi, za po. močnika Bensi Giulio. Nepoučeni bralec bi mislil, da je bila tako sestavljena komanda, dočim ni bilo vojske nikjer. Toda kapilarična organizacija Osvobodilne fronte je obsegala prav vse prebivalstvo razen tovarn, kjer so bile postavljene notranje komande (v ške-denjskem sektorju v.ILVA ter Rafineriji pri Sv. Soboti). Tu. di tovarniške komande s svojimi bataljoni so spadale pod sektorsko komando, le da je bilo njihovo področje omejeno v glavnem na tovarniške objekte. Da damo vsaj medlo sliko o celotni pripravi za vstajo, bomo navedli le organizacijo sanitete. V samem škedenjskem sektor, ju so bile organizirane štiri am- prostorih gostilne Smec v Ul. v «Casa mater-v škedenjskem ((Ricreatorio)) in v tovarni ILVA. Edino ambulanta v «Ri-creatoriu« ni imela dela, dočim so ga imele ostale še preveč. Poleg bolničarskega osebja sta v teh ambulantah pomagala dr. Storici, ki se je rade volje odzval pozivu ter zobozdravnik dr. Achtzel, k.i je kot Zid bil zaprt v rižarni in se je prostovoljno javil. Upor se je začel Omenili smo že. da se je 26. aprila konstituirala komanda, toda do 28. popoldne ni bilo borb, le večje oborožene pa-trole so zvečer blokirale dohode v Skedenj ter vso nog pa-trolirale po ulicah. 28. aprila, ob dveh popoldne, je prišlo povelje za splošno vstajo. Iz dveh bunkerjev je bilo dvignjeno orožje, spravljeno tja že prej. S tem orožjem je bila oborožena prva četa. Tov. Segulin Jožko, delavec iz rafinerije pri Sv. Soboti ter komandir čete, si je kar sam priskrbel orožje tako, da je na cesti, ki vodi od Sv. Ane v Skedenj, z naperjeno pištolo ustavil tovorni avto «X Mas«, v katerem sta se vozila dva MAS-ovca, jima pobral brzostrelki ter zaplenil avto. Isti tovariš je pol ure za tem, okoli 15. ure s pomočjo nekega drugega borca, razorožil 17 vojakov «Guardia civica« v bivši karabinjerski vojašnici. Pri tem razoroževanju je prišlo do zanimivih ugotovitev. Eni so prepričevali druge, da je CLN za partizane, za Tita. dočim so drugi trdili, da to ni res. Se sami med seboj se niso spoznali in dovolj je značilna izjava enega teh vojakov, ki je rekel; «Chi ci comprende piu?», «kdo naj se tu spozna?«. Z orožjem, pridobljenim s te. mi razorožitvami je bilo oboroženih že okoli sto borcev. S tem je bil dejansko Skedenj že osvobojen. Ostale so še nemške ter fašistične postojan- Pantaleona. Te postojanke so bile popolnoma blokirane ter se vojaki čez dan niso premikali iz njih. Ko so SS-ovci ter ostala nemška vojska v rižarni spoznali, da nimajo nobenega izhoda. so v noči od 28. na 29. april zrušili dimnik, kjer so zažigali antifašistične borce, ter pod zaščito temne noči skozi predor pod Skednjem pobegnili v mesto. Prvi borci, ki so nato vdrli v rižarno, so bili delavci-borci bataljona tovarne ILVA. Kmalu za njimi, še v mraku, so prišli v rižarno škedenjski borci. Tu ni bilo borb, le enkrat so Nemci ter ostali fašisti iz tovarne žarnic pri Sv. Ani Skušali prodreti do rižarne in v teh borbah je padel delavec Sarra iz tos^jrne ILVA, zadet v trebuh. Ko ni bilo borb, so Škedenjci nosili iz rižarne v Skedenj orožje, da bi z njim oborožili nove borce, ki so se kar v trumah prijavljali na komandi škedenjskega bataljona, ki je imel svoj sedež v «Casa materna«.1 bi pristanili si/oj lonček ••• Ob tej priliki navajamo zanimiv dogodek, ki dovolj jasno karakterizira značaj in namen ljudi, ki si danes prisvajajo zasluge za osvoboditev Trsta. Zgodaj zjutraj 29. aprila se je v Skednju pojavila skupinica mož, katere je vodil kot vodič — in ne vodja delegacije — Italo Soncini. Ta delegacija je skušala, vsaj tako je izjavljala, priti v zvezo s komando mesta Trst, ki je bila takrat na Kolonkovcu. Ko so bile namreč borbe za osvoboditev Trsta v polnem teku in ko so nekateri krogi uvideli, da ne bodo uspeli v svojih na. Črtih zavreti revolucije, so iskali zveze s komando mesta, da bi tako vsaj v zadnjem trenutku pristavili k ognju svoj lonček. Iskali so torej zveze ter precej nebulozno skušali Od 26. do 30. aprila 1945 na komandi sektorja Skedenj - Klavrna pojava in vloga CLN-ovcev v borbi za osvoboditev - Neuspel napad na Skedenj ke v ((Zeleni hiši« pri lesnem postavljati neke zahteve, skladišču pod Skednjem, rižar. I Popolnoma je razumljivo na tovarna žarnic in skladi- | da niso naleteli na zaželeno šče CRDA pri Sv. Ani ter top- ((razumevanje« Med razgovori niška baterija na griču Sv. 1 o povsfem navadnih in najmanj važnih vprašanjih, je prišla vest, da je prispel pred rižarno tovorni avto «borcev» CLN, ter da ti vojaki streljajo proti škedenjskim borcem. Razgovori, ki so bili že itak brezpredmetni so se zaključili tako, da je komandant celega sektorja, tov. Nardin pozval te delegate, naj se kar priključi, jo borcem, če imajo dejanski namen boriti se proti okupatorju. In ((delegati« so se izgubili v meglo. LLN-uifski vojaki mimo nomškik bunkerjev hrez strela Kar se tiče tovornega avtomobila CLN-ovcev, je bila stvar sledeča; Ne vemo kako so ti. vojaki na tovornem av-, tomobilu prišli do rižarne. Pot je namreč le ena. Pri Sv. Ani je bil na dvorišču gostilne po domače «Pri Kajonu« nemški bunker, na drugi strani ceste in trga je skladišče CRDA ter tovarna žarnic. V obeh teh objektih je bilo okoli 700 nem. ških ter fašističnih vojakov, cesta med obema objektoma je kvečjemu deset metrov široka. Kako je mogoče, da so Nemci in fašisti pustili tovorni avto s tridesetimi «protiokupator-skimi borci« skozi to odprtino mimo tovarne in bunkerja do rižarne ter kvečjemu pol ure pozneje po isti poti nazaj, je stvar, ki jo zna razložiti samo, kdor piše zgodovino v pisarni in ki borbe niti videl ni, ali pa kdor piše zgodovino tako, kakor si želi, da bi bila. Pa pustimo ta razglabljanja in preidimo na dejstvo samo. Pred rižarno je prispel tovorni avtomobil naložen z uniformi, ranimi ljudmi vseh mogočih uniform od bivše italijanske oficirske uniforme do vojakov «Guardia civica« ter «X Mas«, ki so nosili na levem rokavu trak CLN. Začeli so streljati proti našim borcem. Ti so se Celica v Rižarni, kjer so Nemci mučili naše ljudi li komando. Takoj je prispel na mesto tov. Nardin v spremstvu še enega člana komande bataljona ter ukazal tako imenovanim borcem CLN ali slavnih 11 brigad, naj se takoj umaknejo. Ne bev ne mev — in CLN-ovci so bili že na tovornem avtomobilu ter se po že prej omenjeni in opisani poti med nemškimi bunkerji ter postojankami umaknili spet v | središče mesta. Kako so šli sko-' zi te nemške postojanke ob belem dnevu s tovornim avtomobilom, ne da bi Nemci ali fašisti izstrelili en edini strel proti njim ali vsaj za njimi, je vprašanje, ki ga bodo reševali slavni komandanti 11 brigad in njim enaki ((zgodovinarji«. Zadnji litunški pnizkus 30. aprila so skušali Nemci ter ustaši in fašisti iz omenjene postojanke vdreti v Ske. denj. Okoli ene popoldne so si. cer prodrli do bivše karabinjerske vojašnice. Protinapad škedenjsk.ih borcev po Ul. Vi-gnetti, po Skabarjevi rivi, po škedenjski cesti ter iz škedenjskega pokopališča je prisilil Nemce ter njihove soborce k umiku, pustili so dva mrtva, naši strani več ranjencev. Po nekem ujetmku-Nemcu je komanda skušala priti do pogajanj. da bi se tako zmanjšale žrtve, kajti mi nismo razpolagali z orožjem za napad na tako postojanko, nismo imeli niti težjih strojnic, še manj pa topov ali metalcev min. Seveda do pogajanj ni prišlo. Predaleč hi nas privedlo naštevanje vseh manjših in večjih prask na mostu pri Sv. Ani ter drugod, omenimo naj samo. da je ves škedenjski sektor bil že popolnoma osvobojen ter da je ostala le prej omenjena velika nemška postojanka v tovarni žarnic. To je uničila jugoslovanska armada, ki je prispela v Skedenj zadnjega apri. la ob 20. uri zvečer. Ves Skedenj je bil. kljub hudim dogodkom vojne in borbe, na nogah in če ne bi Jugoslovanska armada imela tako težkih nalog še pred seboj, ter tako težkih naporov za seboj, bi jo bilo škedenjsko ljudstvo utopilo v likerjih, žganju in vinu ter vsem dobrim, kar ga je posamezno gospodinjstvo, po dolgih letih vojne še premoglo. F. U trenutno umaknili ter obvesti-1 enega hujše ranjenega ter na sili so se tudi dirugl, vendar nami niso prizadeli velike škode, le Tonček iz Trebč je izgubil] tam svoj palec na reki. Vendar si je rano samo obvezal in odšel z nami naprej. V prvih jutranjih urah 1. maja smo prišli predi obzidje vojašnice Vittorio Emanuele. Prvi je korakal Kis, zai njim kurir, jaz in ostali. Prišli smo do nekih stopnic, ko se je kurir nenadoma umaknil. Za zidom so bili vojaki pripravljeni na boj. Nekaj ročnih granat, ki smo jih vrglj čez zid, je storilo, da jih j-e minila vsa. ka volja do borbe. Zasedli smo položaje okoli drega, na katerega so Italijani nekoč izobešali zastavo, in od tam dominirali vso notranjost vojašnice. Takrat smo zagledali nekega italijanskega vojaka, ki je imel v roki lahko «bredo», na rokavu pa trak, z italijansko trobojnico ter napisano CLN. Ko nas je zagledal se je vrgel na tla, da bi zavzel položaj. Ukazal sem mu, naj odloži orožje. Odgovoril je, da tega ne steci, kajti vojašnico mora braniti proti «bsn. d.am», ki prihajajo v mesto. Pokazal senr mu titovko, toda vztrajal je pri svojem in dejal, da smo «banda». Ker nismo mpgli izgubljati časa sem spustil nekaj, strelov po njegovi železni čeladi. Takoj se je dvignil in jo urnih krač popihal. V vojašnici ie bilo polno bunkerjev, orožja in, okoli 2.000 mož, elite ketonela Fonde. Ne. kaj granat je zadostovalo, da s; je ta elita kljub lahkim, topovom, strojnicam in drugemu orožju, tai so ga imeli v i-bdici, v manj kot petnajstih minutah vdala. Ukazal] smo jim,- da takoj odložijo orožje in se zberejo v notranjosti vojašnice. To so seveda takoj napravili. Takrat »d pričeli prihajati tudi prvi borci 26. divizije, ki so napadli vojašnico V. centra. Na nekem križišču z Ul. Rossetti smo videli prvi jugoslovanski tank. Tov. Greif je prišel k nam in r,ami dejal, naj damo orožje borcem. Delavske enotnosti, kar .smo z veseljem storili. Se bolj veseli pa so bili ti borci, ki .so takoj krenili napr.ji v borbo. Cez nekaj ur je prišlo povelje, da moramo vse «junake», ki smo jih imeli zapite v vojašnici, izpustiti na svobodo. Žarečih obrazov so jo v nekaj trenutkih od kurili. Odšli smo v mesto. Zasedli smo razne urado, med njimi prefekturo jn občino. Angleži so začudeno gledali, ko so videli pred vsemi javnimi poslopji našo vojsko. Drugega maja smo odlšli v; Barkovlje po angleškega generala, in, ga pripeljali v Hotel de la ville. Ta je zelo hvalil naše borce in se čudil, kako smo tako hitro obračunali z našim skupnim, sovražnikom. FRANC FERLUGA-CVEK Med boji okoli sodniške palače ■V dom o so zažgali slovenski Narodni v liht, P°1 stolen razne zaP'ske 5 misiu a J , ‘5 se več, ni Em, “Piski ’»Ta. , 0 danes ta- BF Poslali . Italil dokumenti. “lir. n“ obla«)31 leta 1920 se Vst*'a pot Pa ^ sil.: ^ Ja v strahu pred ki >er.e i plovnega ljudstva ]•: SOVrtv- ! S° ZG ti /amc,, v, JC OllO 12. jU- * Trstu, kQ so fašisti kuv' ?e zapiski, kako je bilo 13, ^ fc**u in Trt' rodni dom. tisjeba nikai,ihnasnilm dnem »Sariev sak‘h Posebnih ko- 12 one“doKamrt b,> lak za' .. *k0 dovolj pove- *6ya' kTrS‘OPi'1 iz Narodnega PovsT '(3tf'noval' « Vtč‘P.e- Kajy ^ ltahJails.ce tro-?“sta 1 sm0 rt*3* spet godilo? Vvri *e mč* Mešanje teh *e Bosega vi iW. oznanjalo J“viie ' , el°l. kadar so ^ TV'ad našimi',.ie sled° živi? Obstoj T Zlvl)em. Ski- 'He &(? bil” e®a s‘ovenskega ,°st j Poznal) t vsilji- bre2r,K,- 0 nečloveč- l nal »»tisko v n°3t ilalijan-ijor V1 baročno i' ,Se 3e zajedal ?• Vsai].alt- z v, ° počasi, ka- M.kim l igolov“tio m i« w-v doSrtkoip. vse glob- ?a ve kl znanec. ? urah mi iHistj a8otoVo . Pripovedoval, svet2ažgau%^a bodo ta dan ^.s^T,l4 behmdC>m’ in 12 SVO- Nti ^ bi se i 'nogel ver-Kli ?ru*bi n etvmzirani člo-z' bil? Hi kai . iudie- ki hi 0 res v., ke?a. Ce s*' pa . , , ]e mogoče doto kakršno * r« in iSl ki grajen IM, “ Brv 'n ** I 5‘»J01 i? a- bal to ne Pogoreti. Te in Malo pred šesto uro popoldne 1 je pozvonila soseda in povedala, da je neka Italijanka pred nekoliko minutami sporočila vsa prestrašena, da bodo še danes zažgali Narodni dom. Naj bežimo. Se vedno nisem mogel verjeti, da se bo zgodilo to, kar je že čez nekaj minut postalo kruta resnica. Kmalu po odhodu sosede se je zaslišalo iz srae-kjer stoji poštno poslopje, rjovenje drhaili. V Narodnem domu je bila takrat kavarna, v enem delu hotelske sobe, v drugem delu pa stanovanjski prostori. Z ulice se je slišalo divje vpitje in streljanje. Na stopnišču so se zbrale žene, otroci in med njimi sem bil edini moški. Umaknili smo se v tretje nadstropje, kar ■zaslišimo v veži žvenketanje stekla, glasovi so postali mnogo razločnejši, vpitje ter streljanje pa je bilo čuti skoro v neposredni bližini. Prepričani smo bili, da je drhal vdrla skozi vhodna vrata. Svojih stanovanj v tej situaciji seveda nismo mogli braniti in se nam je zde^ lo edino rešilno, da se zapremo pod streho. Podstrešje je bilo namreč zaradi večje varnosti pred požarom obzidano in zavarovano z močnimi železnimi vrati. Podstrešje za naš stanovanjski del je mejilo z močnim zidom in z enakimi železnimi vi ati na hotelsko podstrešje. Vrata tega podstrešja so biila odklenjena, na levi strani sem opazil stopnice, na desni strani pa je bilo kakih 30 žensk in otrok s kupi kovčkov in prtljage. To so bili romunski izseljenci, ki so stanovali na hotelskem. podstrešju, da je bilo ceneje. Zdeli so mično na hte spremljale svoji prtljagi in topo a.edaii 1 predse. Porodila se mi je misel, da bi bežali po stopnicah v hotel in iz hotela na ulico. Ko sem hotel to storiti, mi je zastala kri. Po stopnicah se je dvigal dušttjiv dim, ki je ravnokar dosegel vrh. V tem trenutku se je kak meter od stopnišča, na moji desni, avtomatično ustavilo dvigalo, ki je bita v plamenih. V nos nam je udaril smrad po gorečem bencinu. Nazaj! Bežali smo in ko smo bili sredi podstrešja, je ves prostor z nepopisno naglico zajel duš-Ijiv plin in dim. Postalo je neznosno vroče. Spomnili sem se Romunov in se ozrl. Skozi siv dim sem videl, da ie oni prostor ves v plamenih. Romuni so bili izgubljeni. Z drugimi sem bežal s podstrešja. Ki enih smo proti zadnji strani poslopja nad bivšo tiskarno «Edmost»; Tam je bila terasa, na kateri so stranke sušile perilo. Pod to teraso je billa še ena nekoliko niže in je spadala k sosednji hiši. Videli smo rešitev v tem, da se čez našo teraso spustimo na sosednjo hišo, od koder bi se nam morda beg posrečil. Medtem pa smo bili priče divjega početja italijanskih fašistov. Prek steklene strehe gledališča smo videli na hotelski hodnik, na katerem so begali napadalci, oboroženi s pištolami. Ko so nas zapazili, so začeli streljati proti nam. Ko pa smo se povzpeli na zid, ki nas je ločil od sosednje terase, so z bližnje strehe poštne Pa‘a7 či. začeli streljati na nas. ludi ta pot nam je bila torej zaprta. Kaj storiti? Tavali smo okrog in se slučajno znašli na stoj>-mšču tistega dela, kjer je bila poprej tiskarna. Na slepo srečo smo se spustili po stop- ’ i m 4 .* cmn tl o o I i Hril« go skupino Hjudi, večinoma znanih, med njimi tudi urednika Ekarja, ki je predlagal, naj bi odprli stranska vrata in skušali pobegniti. Tu je bil namreč vhod v Narodni dom z Ulice Giorgio Galatti in teh odpornih železnih vrat drhal ni mogla razbiti. Bili smo v veži pred stopnišči, na eni strani hodnika je bili vhod v kavarno in stopnišča v naša stanovanja, na drugi pa stopnišče proti bivši tiskarni. Kavarniška vrata so bila zaprta. Skozi steno in s ceste smo slišali prasketanje požara v kavarni, ki je bila vsa v ognju. Stopil sem k vratom, da bi videl, ali bi se morda res dalo od tod pobegniti. Toda kakor hitro me je zagledala množica na ulici, se je vpitje okrepita. Padlo je nekaj strelov. Umaknil sem se. Torej tudi tu ni izhoda. Vedel sem, da ga kje drugje tudi ne bi mogli najti. Pred tem nam je bilo edino upanje izhod na hotelski strani, toda tam so gorele in se rušile stopnice; ostane nam torej le smrt pod razvalinami gorečega poslopja. Med-tem so se goditle na ulici stvari, o katerih seveda ta- krat nismo imeli niti pojma. Narodni dom je gorel kot bakla. Požar, ki ga zaneti bencin, je strahoten in zublji ognja so začeli ogrožati že sosednjo stavbo. Poklicali so gasilce, da bodo preprečili razširitev požara na sosednja poslopja, ne pa da bi gasili Narodni dom. V ta namen so moraili, na našo srečo, izprazniti ulico. Slovenec Janez Kraigher iz Postojne, ki se je takrat slučajno mudil v bližini Narodnega doma, je, brž ko je videl, da so ulico izpraznili, skočil proti našim vratom in zaklical: v Trstu... «2daj je čas, rešite se!» Planili smo proti vratom in stopidi na ulico. Ker sem vedel, da bi drhal prej opazila bežeče kakor druge, smo zadržali korak. Na ulici so bili samo gasilci, na trgu pa bolj redke gruče ljudi. Razbesnela množica je divjala na Piazza deilla Caserma. Poštna palača pa je bila kakor zlbirka lož v gledališču. Iz vsakega okna je molelo najmanj deset glav. Ko so opazili naš beg, je iz poštnega poslopja zavreščalo. «Guardč i sciavi che scampa. Mazzeli, coppeii!« Po naše bi rekli: Glejte ščave (psovka, ki je veljala nam Slovencem), ki beže. Potolcite jih, pobijte jih!« Tako so kričali ljudje, ki vsak dan molijo k bogu in vsem svetnikom. Na spodnjem delu poštnega trga je st®! odred karabinjerjev. Kakor hitro so nas opazili, so dvignili puške k ramenom. Ozrl sem se, da bi videl, kje so ostali. Toda nikogar nisem opazil, vsi so izginili. Kakor sem pozneje zvedel, so jih nekaj polovili, jih zaprli in strahovito pretepli. Takrat je bila ura okrog pol osmih. Na vogalu Ulice Caserma sem zagledal grozen prizor. Dva karabinjerja sta peljala proti kvesturi našega rešitelja Janeza Kraigherja. Imel je vso glavo razbito in ves obraz v krvi. Zatekel sem se k znancem. Toda moral sem obvestiti sorodnike, da sem se rešil iz gorečega pekla. Prišel sem znova v neposredno bližino drhali, ki so je bile polne vse ulice okoli Narodnega doma. Narodni dom je gorel. Iz oken so švigali strnjeni dolgi zublji. Prasketalo je in pokata in, ko se je od časa do časa pogreznil kak strop, je zagrmelo, drhal pa je divje zakričala: «Evviva 1’Italia, abasso i sc’iavi!» Stanovanje je gorelo z vso silo in čutil sem, da propada vse, kar sva si z muko in znojem ustvarila z ženo. Tako težko pridobljeni prihranki, deta najinih rok, težko učakani uspehi dveh marljivih ljudi, ki so prihajali šele po dolgih letih, rokopisi, knjige, pohištvo, vse tovje sedaj pred mojimi očmi žrl požar. Pred menoj pa je divjala drhal, ki ne bo imela od vsega tega nikoli niti najmanjše koristi. Uživala pa je tako neizmerno, kakor je neizmerna bolest prizadetega. Kmalu za tem sem zvedel nekaj podrobnosti o nastanku požara. Neki Giunta, majhen advokat in velik gobezdač, ki je po prevratu prišel iz Italije v Trst, je vodil dobro pripravljeni in točno po načrtu izvršeni zločin, k: se je skuhal v fašistični kuhinji. Na Piazza Grande je priredil shod, na katerem je nahujskal drhal, in jo vodil pred Narodni dom. Sočasno so drugi pripravili vse potrebno, in sicer v vojašnici, ki je stala nasproti Narodnega doma. Ko je množica prispela v bližino Narodnega doma, so znosili v vojašnici pripravljeni bencin y Narodni dom. polili z njim dvigala, stopnišča, stene in pod ter zažgali. Drugo jutro sem šel v tiskarno. ki s° j° zasedli karabinjerji, «da bi nas čuvali«. Našel sem v uredništvu in tiskarni vtse razbito in razmetano, razen strojev in črkovnega materiala. Sele pozneje mi je prišlo na misel, zakaj niso razbili tudi strojev in črkovnega materiala, Ves tfl material so hoteli nam- reč kupiti in to za smešno nizko ceno, za fašistično glasita «La Nazion-e«. S takim predlogom je k nam prišel sam šef tega glasila Cesari. Toda s svojim predlogom, ki naj bi zadel dve muhi na en mah. ni uspel. Hoteli so preprečiti delo edine slovenske tiskarne in izhajanje lista ((Edinost«, na drugi strani pa dobiti prvovrsten tehnični material za svoj list. Delavci in uslužbenci ((Edinosti« pa so s svojo neverjetno žilavostjo omogočili nadaljnje delo tiskarne in izhajanje slovenskega lista ((Edinost«. Nad menoj so bili stalno policijski agenti in me zasledovali celo na ulici. Živčno ubit sem od-še! iz Trsta, da si naberem novih moči. Ko pa je prišel čas, ko bi se moral vrniti v Trst, so mi italijanske oblasti zavrnile povratek. Tako sem ostal na cesti gol, brez vsega in tudi brez službe.« * * * Ti spomini so bili pisani kmalu po požigu Narodnega doma. Toda naši ljudje hranijo v svojih srcih nešteto takih spominov, ki jih tudi stoletja ne bodo mogla nikoli zabrisati. Ce pa bi strnili take zapiske, ki jih je na tisoče iz let fašističnega vladanja v Trstu, na tisoče in tisoče iz obdobja okupacije in na tisoče iz obdobja po vojni, bi iz teh spominov nastala ne samo ogromna knjiga, ki bi govorila o kivi, požiganju, uničevanju, Razbijanju, bencinu, ricinusu, ki bi govorila o trpljenju naših ljudi, ampak bi bila to obtožnica fašizma in opomin vsemu človeštvu, naj, dokler je še čas, prepreči nastajanje in pojavljanje fašizma v ((novi« Italiji. Franc Stol Nekaj spominov tz osvobodit ka Trsta nih Ti ma^a v večer-bžail-oi 36 »r^o na sedež obvestifo da°VsepljStVa me5tHa ir,eštii. 'i! se le v Pred-cesti ? Pa Bark°vljan-vezniT “stavila kolona za-vkati,e .Vukovske vojske, •Oovozel le tudi siavni štab PoveljnL ke diviz‘ie. ki h Oucnii °eneral Freiberg. h zvbb povelWk je prosil sta s Poveljstvom me-•°"o ie 0 sem prevzel na-rai’ a se Povežem z gene-?oiskaI tolma-Po.ohirer™ sva šla k njemu. WeraTTuta^°fraVlh •mi ie Je-J»rewnS • ‘ Izraz'i ta SV0‘ oBeraCHPectin!e nad dranosti° enote tv’ * so i° izvršile Stolno a™a.de, ko so po-,tennično dovršeno Sled h„v C1i°' s katero so v j .mi bitkami prodrle dale L,in X samem mestu za-feree p azniku odločilen u-ga oveda! ta tudi, da so stile rttg0Ye izvidnice obve-toPelnT ^ v Trstu že po-oblasi da ie prevzelo aa katšv Jstvo mesta Trsta, s’ iztinti ■ Se zdai obrača, da name:l?-imožnost za začas' mestu p5tltev svojih čet v **9liubno-t>Sl1 5e tudi za go" švoie S??, zase ln za štab v%tva e' Kot 8°“ta po-lili v i,11?6,313 smo ga nase-Tako botelu «Della Ville«. «svcWiL Prišli zavezniki v enojen, trst. ?a ie bil štiri dni 'dobil; Sto- do“odk°m, ko smo t*iiu > ar??veljstvo mesta po da na; -ix-_ korpusa povelje, Enot* „ za?nemo z akcijo. aDrh°V^isb'a mesta so do nifj aL a Uvedle vrsto uspešnih v raznih industrij- ^ objektih. Enote IX. kor- hernju; ?° prebile skozi bečer ■ r°č. so 30. aprila SelctrP^rle v prvi in dru-či . r Trsta. Se v isti no-8°janil? Začela borba za po-Eojarn, V EJarkovlja-h in ttesta*601 s0 člani poveljstva fcu Preprečili tudi zadnji TL.‘paškega CLN, ki je 0 rdert1 Jakobu pod krin-tioij e zastave in pod ime-tržaškega komu-h č*, l2ija FTausina, ki je Is fJC1 ilegale padel v ro-Ihajr^.jpv, oborožiti v Trstu hhtas ene karabinjerje in M,:?® .raznih massovskih in L JSkih agentov. Nastop avtomobila je te %p>Vce prepričal, da je ,%«l^:skati kako primerno 'ia;^j*®6?* Wi.-se ne izpostav-VIrti «junaštvom». PHVI MAJ X, maja Pogled na železarno ILVA borbeni praznik delavskega r a zre da Prvi maj je borbeni praznik delavskega razreda. Na ta dan se delavski razred ozre na prehajamo pot, napravi obračun pretekle borbe im si začrta neposredne cilje bodoče borbe. Prvi maj je hkrati pregled sil delovnega ljudstva in otipljiv dokaz važnosti in teže, ki jo ima delovno ljudstvo v gospodarskem in političnem življenju sodofcme družbe. Delavski razred, stmjen v svojih strokovnih organizacijah — sindikatu — je hkrati najtrdnejša opora vsega demokratičnega gibanj v -njegovi borbi za svobodo, pravice in socialni napredek eloveitva. Ce pogledamo s tega stališča ra bližnjo preteklost tržaškega delavskega razreda, moramo na žalost ugotoviti, da je predvsem po krivdi komimfojmističnih voditeljev tržaški delavski razred v glavnem odpovedal v tej borbi za demokracijo in socialni napredek tržaškega delovnega ljudstva. Do zloglasne resolucije Ko-minforma je tržaški delavski razred častno izpolnjeval svojo zgodovinsko poslanstvo v borbi za osapvne človečanske pravice, stal trdno ob strani naprednega gibanja in ga odločno podpiral v borbi za demokratične -svoboščine tržaškega slovenskega in italijanskega prebivalstva. • Po tej zločinski resoluciji pa so kominformistični agenti vrstah tržaškega delavskega gibanja raabili borbeno skupnost •tržaškega delovnega ljudstva In tako povzročili zastoj v borbi za zaščito pravic in koristi tržaških delavcev, hkrati pa je zaradi pomanjkanja strnjene Jn borbene fronte deilavskega razreda odpadla osnovna opora tržaokega demokratičnega gi' nia, kar je imelo za posled: postopno jačenje in krepitev reakcionarnih sil, ki so iz defenzive prešle v odkrito iredentistično in šovinistično ofenzivo. Tej iredentistični in šovinistični ofenzivi italijanske buržoa-zije *o kominformistični voditelji ponudili celo ideološko o-pravičtlo, ko 60 proglasili herojsko preteklost tržaškega delavskega razreda za »sramotno pretekIost» im »nacionalizem*. Ce so osnove borbe, na katerih je tržaški delavski razred uspešno tolkel tržaško iredentistično im kolaboracionistlčno bur-žoazijo, jo premagal v antifašistični vojni in je tudi po voj. ni vse do Kominforma uspešno zaustavljal pot — sramotna preteklost in nacionalizem, potem t<, pomeni, da je mesto tržaškega proletariata na strani italijanske imperialistične bur-loazije in da jo mora podpreti v njenih poskusih, da se ponovno dokoplje do absolutne oblasti v Trstu, v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja in pozneje, ob ugodnih okoliščinah, na Škodo še drugih področij jugoslovanske zemlje. D* to ni samo logični zaključek iz »sramotne preteklosti* tržaškega proletariata, nam dokazuje vsa praksa kominfomil-stičnih voditeljev v sindikalni organizaciji tržaškega delavstva in v tržaškem demokratičnem gibanju na splošno. Ta praksa je tržaške kominformtstičpe voditelje postopno privedla do popolnega solidariziranja z ire-demtiati in šovinisti, kot se je to dogajalo stalno v občinskem mestnem svetu, zlasti pa ob priliki iredemtlstično-fašističnlh izgredov preteklega 20. marca in naslednje dni. Danes je vsakemu zavednemu in iskrenemu demokratu jasno, da so Enotni sindikati — nekdanja trdna opora tržaške demokracije — danes dejansko v službi italijanskega buržoaznega iredentizma, in da jih kominformistično vodstvo skuša še v večji meri izrabiti za gonjo proti oblasti delovnega ljudstva v Istrskem okrožju in v splošni klavetniški kampanji proti socialistični Jugoslaviji. ;>V 1- o -fV, m * PRVI MAJ, OPOMIN IM SPODBUDA Enotna in odločna borba delavce? naj napravi konec sindikalnemu mrtvilo Prvi maj je imel vedno borben značaj, saj se je iz borbe porodil, Ta delavski praznik nas namreč spominja na či-kaške proletarce, ko so žrtvovali življenje za osvoboditev delavskega razreda izpod suženjstva kapitala. Prav zaradi njegove borbene vsebine so fašisti praznovanje prvega maja prepovedali in proglasili svoj «praznik dela* 21. april, dan ustanovitve Rima, nacisti pa so praznik ohranili, toda dali so mu drugačno vsebino. In na prvi maj so med obema vojnama padale nove žrtve tudi v tako imenovanih «demokracijah» zapada. Prav kapitalisti so se zavedali važnosti tega praznika in so ga skušali nekako »legalizirati*, to je udomačiti in mu s tem odvzeti njegovo revolucionarno vsebino. Na prvi maj pa so delavci tudi vedno napravili nekak ob račun preteklih borb in uspel hov. Zato ne bo odveč, če tudi ob letošnjem prvem maju premotrimo položaj tržaškega delavstva in njegove nedavne borbe, če jih sploh smemo tako imenovati. Te «borbe» pa sta vodila v glavnem dva sindikata: Delavska zbornica in Enotni sindikati, ki uživata pri oblasteh in pri delodajalcih pravi sindikalni monopol Prav zato moramo seveda pri ocenjevanju sedanjega položaja tržaškega delavstva premotri-ti predvsem delovanje teh dveh sindikatov, ki izdajata resnične razredne interese tržaškega delavstva in ki sta s svojim ravnanjem tržaški delavski razred skoraj popolnoma pasivizirala. Pasivizacija delavstva pa ni fraza, temveč trda stvarnost. To stvarnost je moral prizna- NA OBISKU PRI DELAVCIH ŽELEZARNE ILVA Delavci l Lil A za I v delavskih vrstah Strokovna organizacija naprednih tržaških delavcev je tako po krivdi kominformistič-..........eljev nih voditeljev postala mrtva v fronti tržaške demokracije in se jo skuša celo spremeniti v udarno pest pohlepne italijanske buržoazije. Res je, da Je taka politika ko-minformistjčnih voditeljev na- letela na odpor v vrstah delav-reda in dg tega v »talnem opadanju vpliv skega ra zre da je zaradi tega vodstva na tržaške delav ce: a tudi tiato nemajhno število delavcev, ki se je že odtegnilo temu vplivu, še ne predstavlja danes žive postavke v tržaškem demokratičnem gibanju, ker tako postavko more tvoriti le odkrit prehod v ofenzivo proti kominformistični politiki predvsem na terenu in v okviru sindikalne borbe same. A to Je predvsem stvar delavskega razreda samega tam, kjer je najmočnejši: v tovarni. In Sele takrat, ko bo tržaški proletariat ponovno našel sa- Med tržaškimi delavci, ki so v vseh preteklih borbah proti razrednemu sovražniku pokazali svojo razredno zavest in pripravljenost braniti svoje pravice ter s tem prispevati k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev ter k izboljšanju gospodarskega položaja na našem ozemlju, stoje na častnem mestu prav gotovo delavci, zaposleni v tovarni ILVA. Ni- je bilo borbe, niti pravične stavke, v kateri ne bi sodelovali tudi delavci železarne ILVA ter tako prispevali k uresničitvi raznih upravičenih zahtev Te borbe se danes spominja-vsi delavci ILVA, ki z žalostjo ugotavljajo, da so se časi spremenili ter da služijo danes sindikalne organizacije in sicer Enotni sindikati in Delavska zbornica edino-le interesom delodajalcev v nobenem primeru pa interesom delavcev, katere bi morale v borbi voditi ter jih ščititi. Toda de-avci ILVA vedo, da takšen položaj ne more in ne sme ostati ter da je treba pričeti zopet odločno razredno borbo, ki jim bo edina zagotovila izboli-šanje njih delovnih in življenjskih pogojev. V železarni ILVA je zaposlenih približno 1150 delavcev in uradnikov in sicer 800 delavcev, približno 40 nadzornikov in preddelavcev, ostali so pa uradniki. Plača delavcev je, kot v vseh ostalih tržaških tovarnah zelo nizka ter ne ustreza današnjim življenjskim potrebam. Delavec železarne ILVA, ki mora trdo delati 8 ur dnevno (in delo v Železarni ILVA je zelo naporno i-n težko), prejme mesečno n dilo delo nadur na ta način, da je delavec sicer naredil v enem tednu 8 nadur, bil pa je zato en dan prost tako, da je v glavnem zaslužil isto, kot če bi delal redno osem ur dnev- 2elezarna ILVA je do sedaj imela vedno dovolj dela in novih naročil ter zato tudi ni bilo večjih odpustov z dela. Največ dela imata oddelek za izdelovale plošč in sama jeklarna, v katerih je tudi zaposleno največje število delavcev. Ker je delo v tovarni zelo umazano, morajo imeti delavci tudi delovne obleke, ki bi jim jih moralo dati vodstvo tovarne. Po določbah, ki veljajo za vse tovarne bi morali tudi delavci ILVA dobiti delovno obleko brezplačno. Toda vodstvo se za te določbe ne zmeni (čeprav dobe delavci v o-stalih tovarnah delovno obleko zastonj) ter zahteva od svojih uslužbencev, da delovno obleko plačajo. Delavci ILVA bi morali dobiti vsaj tri delovne obleke letno, ki jih pa nikoli niso prejeli, čeprav so to na neštetih zborovanjih in sejah ter sestankih zahtevali. Veliko je nezadovoljstvo med delavci železarne ILVA tud: zaradi hrane v tovarniški menzi, ki je nezadostna in zelo slabo pripravljena. 2e večkrat so glede tega pri vodstvu protestirali ter zahtevali tudi od svojega tovarniškega odbora, delodajalcev ter se z njimi tur j Sedanji odbor v podjetju bi ai odkrito povezuje. «Dokier I moral po pravilih že odstopiti sn naše sindikalne organizacije ( ter bi morali delavci izvotliti vodde razredno borbo, je to-1 nove člane odbora, toda ta od-varmski odboj- predstavljal si-1 bor se ni odstopil, zato tudi de-fo, katere so se delodajalci ba- lavci, ne vedo, kdaj bodo vo- la in ki je resnično ščitil interese vseh uslužbencev. Z izdajstvom Enotnih sindikatov, ki so zapustili razredno borbo, ter vnesli v vrste delavstva razdor in sovraštvo ter nezaupanje v lastne sile, se je položaj popolnoma spremenil. Danes ne moremo v naoenem primeru računati na pomoč omenjenega odbora v borbi, ki bi jo morali voditi v obrambo naših pravic in interesov. Danes se člani odbora bavijo z vse drugačnimi vprašanji, kot pa z obrambo interesov vseh zaposlenih delavcev. Im še takrat, ko stopijo delavci sami v odločno borbo za svoje pravice, je tovarniški odbor tisti, ki -borbo ovira in s tem ščiti interese delodajalcev. litve novega tovarniškega odbora. Toda, čeprav ne vedo za datum, se na volitve skrbno pripravljajo trdno odločeni, da bodo izvolili lle takšne predstavnike. ki bodo;ščitili njih interese in ki bodo »vodili odločno borbo protj razrednemu sovražniku. Kakšno «zaupanje» uživajo Enotnj sindikati in Delavska zbornica pri delavstvu ILVA, nam kaže že dejstvo, da se je le nekaj redkih delavcev (okrog 10> udeležilo stivke, ki so jo sklicale Delavska zbornica in iredentistične in šovinistične stranke zaradi dogodkov na dan 20. marca in kateri so se pridružili tudi Enotni sindikati. Vsi delavci (razen nekaj izjem, kot smo že omenili) so ta ko- rak Enotnih sindikatov odločno obsodili ter obsodili predvsem vodstvo kominformistič- ne stranke, ki je tako odkrito pristopila na stran fašistov' ter ponovno izdala interese tržaškega demokratičnega prebivalstva, še prav posebno pa interese vsega delavstva. Delavstvo ILVA, ki- je bilo vsa leta po objavi zloglasne resolucije Informbiroja razdvojeno je končno sprevidelo, da bo lahko edino-le z enotno borbo doseglo uresničitev svojih upravičenih zahtev. Zato je trdno odločeno to enotnost med delavskimi vrstami zopet uresničiti ter stopiti v borbo proti razrednemu sovražniku. Letošnji prvomajski -praznik mora biti zato tudi v znamenju borbe vsega delavstva za rešitev neštetih problemov, od katerih je odvisen gospodarski položaj na pašem ozemlju ter s tem v zvezi tudi izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. ti pred kratkim sam Vidali, ki je v svojem članku o sindikalnem položaju v «Lavoratoru» dejal, da je veliko število delavcev izven sindikatov. Zaradi tega bi pač smel vsakdo pričakovati, da bodo Enotni sindikati na svojem kongresu obravnavali predvsem vpraša, nje te pasivnosti in iskali najprimernejša sredstva, da 'se odpravi. Na tem kongresu pa sploh ni bilo govora o tem, kar seveda tudi ni bilo mogoče zaradi njihovega oportunizma. Le čemu naj bi ti sindikalni voditelji odpravljali brezbrižnost delavcev, če pa jo sami ustvarjajo. In zato ni čudno, da je bil pravzaprav ves kongres le prazna demagogija, ki naj bi služila varanju delavstva. Res, na tem kongresu so raz. pravlja-li o potrebi povišanja plač, o enakem plačilu za enako delo, o brezposelnosti, o nizkih pokojninah itd., toda niso nakazali nikake konkretne poti, kako naj bi to tudi dosegli., Tega pa tudi niso hoteli. Vsa sindikalna politika Delavske zbornice in Enotnih sindikatov se že dolgo časa končuje s kompromisi z delodajalci; in če je kdaj kaka krajša stavka, je to samo raztegnitev stavkovnega gibanja iz Italije, Brezkompromisne borbe ta dva sindikata tudi voditi ne moreta. Spomnimo se le na'to, da so Enotni sindikati proglasili 22. marca stavko skupno z delodajalci v znak solidarnosti s fašističnimi tolpami. Tako so se postavili na stran delodajalcev, kar ni mogel nikoli storiti resnično razredni sindikat, ker v vsej zgodovini delavskih borb so stali delavci vedno na nasprotnih barikadah Primer stavke 22. marca pa’ je naj-otipljivejši dokaz sodelovanja med sindikati (ki bi morali predstavljati delavce in ščititi njihove interese) ter buržoa-zijo. Omenjena stavka pa ni bila prva stavka skupno z delodajalci. Enotni sindikati so že predlanskim proglasili polurno stavko skupno z Delavsko zbornico in delodajalci v znak protesta proti ((terorju* v coni B, Enotni sindikati, oziroma njihovo vodstvo, so se večkrat sklicevali na nekake «uspehe», ki naj bi jih imeli v svojih stavkovnih gibanjih, kakor na primer v stavki državnih uradnikov. Toda to ni bila samostojna stavka v Trstu, marveč stavka v Italiji, katere rezultate so potem raztegnili na Trst. Vse to pa so bile ,le drobtinice. Osnovno vprašanje, to je zvišanje mezd, da bi vsaj v najmanjši meri zadoščale za kritje življenjskih potreb, je ostalo nerešeno. Se več. tudi to vprašanje so Enotni sindikati načeli, če* prav je bilo vedno nujno, čele takrat, ko ga je načela tudi CGIL v Italiji. Ko pa so Razredni sindikati ie mnogo časa prej predlagali ostalima sindikatoma skupno akcijo za zvišanje osnovnih mezd in plač za 30 odstotkov, so se voditelji teh sindikatov zaničljivo smejali, češ to je demagogija. Sedaj pa Radich sam na kongresu priznava, da znašajo delavske mezde komaj polovico tega. kar je potrebno za preživljanje delavskih družin. Medtem ko Enotni sindikati, posnemajoč CC-IL v Italiji, za-htevajo 15 odstotkov zvišanja plač in mezd industrijskih delavcev (zakaj samo industrijskih?) pa Delavska zbornica sploh noče zvišanja mezd, temveč zahteva samo ustalitev ali morda znižanje cen in zvišanje družinskih doklad ter ne- kaj ugodnosti za brezposelne in upokojence. Vse to služi le varanju delavcev, vse to je le nekaka razdelitev vlog. Nobenega dvoma ni, da so vsi delavci v težkem gmotnem stanju in da zato ne more nihče nasprotovati zahtevi po zvišanju plač (kar bi bilo že samo po sebi nesmisel), ne glede na njihovo sindikalno pripadnost Prav zato je tudi nesmisel, da Delavska zbornica nasprotuje tej zahtevi. Resnica pa je, da vse delavstvo občuti potrebo po zvišanju mezd, da to zahteva in da morata obe omenjeni sindikalni organizaciji s tem razpoloženjem delavstva računati. Zaradi svojega oportuniz. ma in kompromisarstva pa odločne borbe za rešitev tega vprašanja ne marata in skušata dejansko na vse načine nekako ((disciplinirati« te delavske zahteve, to je, odvzeti jim vso ostrino, ki bi utegnila delodajalce prisiliti k popuščanju. No, najboljša taktika pri tem pač je, da ena sindikalna organizacija nekaj zahteva, druga pa temu nasprotuje, tako da si lahko njuni voditelji pred delavstvom operejo roke in rečejo: «Ni naša krivda, če se ne moremo sporazumeti o enotnih zahtevah, kriv je nasprotni sindikat.* Kjer pa ni enotnega nastopa, tam sploh ni mogoč noben uspeh. Sindikalno življenje se torej razvija po teh oportunističnih načrtih. Da vržejo delavcem nekaj peska v oči, organizirajo kratkotrajne dveurne stavke, ki ne bodo nikoli prisilile delodajalcev k občutnemu popuščanju. Te stavke, ki se jih delavci v dobri veri, čeprav ne z navdušenjem, str- njeno udeležujejo, pa_s0 ie. X vadno igračkanje. S V o (J IIU ~ stavkami ne bodo nikon segli spremembe v raza sil med. delavci- m delnici, ki so zaradi obupne#. S dikalnega položaja ze dolg , sa v premoči. To prebfc|»j - • ’ -i iztrgali iz.r“| -.do vsi eno«; jim bodo delavci le tedaj, ko bodo .vsi Wgj c- cr.Io:nivn 1 hcifllGninii _ s splošnimi borbenimi .».-Jj! mi_ nastopili ProtA,.1Z^°js©i Š industrijcev in jih Pr zvišanju mezd. Take eni pa ne marajo ne dikati ne Delavska kar nam je pokazal_W^J$ nji kongres kominformo' sindikatov. . l8 Dokler bodo sindikat' službi kominforffl “ B orodje v ; in iredentistov, taka sploh ne bo mogoča.--. vsega delavstva se la“K že le v konkretni borb' delavskih.^' mcevanjem ki so vsem skupne, t 0|g podlagi razrednih in a? vseh delavcev, ki se . teresi rejo nikoli skladati z -delodajalcev. Le tako r vS8 gibanje bo lahko z Družini z vs»b. il( lih potreb komaj j0sto , Ta denar bi moral zao^ za nakup o bleke, kurivo, za st an0Vja“lee ‘V sočere drobne « britje,., jtd- časopis, tramvaj e jtd. vanje, kino. gled b^Vii' Ekonomisti, * živV«- proučevanjem da ...oškov PraV1^stal'» V' zavzemati vS1. dru*inS najmanj polovico^ imamo opravk vedn0 z a vendar le življenjsko rav*tržaški! Velika večina težni drt p žin pa porabi P ^pran jih dohodkov z« P le z| plače? Izro^°v ve»k' ds']. že nemogoče. dne.gos.? „s. primerov se P_upUjejo • z,jviis- ti pri hra_^0)j cenzur rf s*"«”"' je vprašanje- odS pk ,, d0” u. do učenja -- te VC J piegledujeiri“-n vS‘- - — pov. dobile še -''obstal3,'7jic 'aje bil odpu^d bodo. «o«v»f;9 e*' ScJeo^aV sicer£ nekol.lco^fjaj. 5- čistile ostane za pokrivanje v^. ^MORSKI dnevnik — s — I. ma ja 1952 | S KOMINFORMISTIČNIM VODSTVOM, PETO KOLONO ITALIJANSKEGA IMPERIALIZMA V DELAVSKEM GIBANJU TRSTA! 1. maj praznujejo jugoslovanski narodi vsako leto z novimi, velikimi uspehi 'koketi Mteinb več Tiahlc? Od 1945. leta dalje praznujejo jugoslovanski narodi največji praznik delovnega ljudstva 1. tnaj v znamenju vedno večjih družbenih, gospodarskih in kulturnih uspehov. Iz porušene dežele je v isedmih letih zrasla nova domovina, kjer si ljudstvo vlada samo, kjer stopajo v veljavo napredni zakoni, kakršnih nima do sedaj še nobena država, kjer do druge svetovne vojne skoro ni bilo lastne industrije, kjer so tuji kapitalisti izkoriščali izredna naravna bogastva in seveda po tem tudi domačo delovno silo. dajala energijo za koksarno in, svobodo, ,svojo neodvisnost, svo-vodno paro za tehnološki pro-1 jo notranjo ureditev, odločno £'red 1. majem 1933. V | Kdeča je kakor jutranja zarja, Je živo bolj kakor čeprav so revolucio. ■klavske organizacije Je oblast buržoazije ^&v'de‘ meči; se aelav-.■v ,,. .e pripravljajo na preši' l ? te" P««** A in , švigajo posebne SSNini °*‘i° letake ter s rišei ““‘"»ja in čopiči v A« ja,J° parolj po zidovih, h 1 orožniki in L.ktta > 2aj° za' storilci. Uof^htunisitične partije yrjet» J k:raut in Rudi Kralj £% Po vodi pred l5’ Toiwllnni*! rudniške ope-k^Pa pa je r,a straži. C Po ...J11?3 mesečna noč je 1 odmevajo le še žih,§5 stft^^bikov. Rudm-\ ^zar,a ni v Wi. ^r>)ak'4t ln Kralj se naglo t penjah znotraj h,,v* Pi>k^ 'a- ko se vrneta ir <4 • sta 'rc^° POd dim-h-J™* °<1 »J. da ni' S2* aslecJn,i r519 samima s>sbi. th '® jutro visi z vrha e8a dimnika rudni-Vebka proletarska v'dna daleč naokrog. p°pravek ) Slavljen h? Sanc‘h». ki je 0°talo „ l9- aPrila 1952, bi k£l'> ko . ®ivllno glasiti: V iko Cet Je zrušilo avsk L W>2V7p-l w'u v Polka Poveljstvo tamoš- ki oznanja prihod sonca, ali kakor kri neštetih mučenikov po vsem svetu, ki so v boju z raz-ffttaJm^šSvražnikoni žrtvO vali svoje življenje za osvoboditev dmavfkega razreda. Na njej ae blestita v jutranjem soncu .srp in kladivo, simbol enotnosti vseh, ki ustvarjajo dobrine, s katerimi za zdaj še razpolagajo kapitalisti. Prostor na Polaju je nabit z ljudstvom š celotnih Terezij in iz vseh kolonij. Množice prihajajo in odhajajo in se radu-jejo. da. je’ akcija uspela kljub vsem varnostnim uzrepoir: žan-darmerije. Pred dimnikom traja že no-kaj ur posvet med orožniki z orožniškim komandirjem na čelu in med obratovedjo zunanjih obratov Vidro ter drugimi rudniškim; in oblastnimi funkcionarji. Kdo je storil la zločin? Kako sneti zastavo? Kdo naj gre v dimnik? Kaj če niso na-žagar.e pen j e v ritimiku in če ni v robovih- zastave, ki so obteženi — dinamit? Naslednje dni je bilo aretiranih blizu 30 ljudi in orožnik Škarja je še dolgo po tem poizvedoval, kdo je orožnikom napravil tako sramoto. Brez dela pa je osital tudi dimnikarski pomočnik, ki je za nagrado 500 din splezal v dimnik in snel za. stavo, ker ga je zavednj to z ljudstvom čuteči dimnikarski mojster Forte za to njegovo izdajstvo takoj odpustil iz službe. Danes pa se dvigajo po vseh republikah veliki industrijski centri, med katerimi so tudi taki, ki se uvrščajo med najmodernejše in največje v Evropi. Železarne, hidrocentrale. tovarne strojev vseh vrst, itd. so lahko v ponos vsakemu Jugoslovanu, so pa tudi porok, da bo v kratki dobi Jugoslavija lahko inkoriščala vsa neizmerna rudna bogastva. Ne bo ji treba izvažati surovin za mali denar in uvažati proizvodov za dragocene devize, ko bodo vsi veliki načrti uresničeni. , Vzporedno z velikimi industrijskimi objekti pa končujejo vsako leto nove železnice, ceste, ki vežejo kraje med seboj, d.a se proizvodni procesi čim hitreje razvijajo. Pisali smo že v vašem Dnevniku o mnogih industrijskih središčih. o modernizaciji rudnikov, o izkoriščanju bogatih ležišč, o predelavi surovin, o gradnji hidrocemtral. Naj danes omenimo guštanjsko jeklarno na koroški meji, kjer prav danes slove velik praznik. V novi veliki da iih bl ’ »ivari ,, razumeli, ter lil, 50 podob- VHeip ni’hovem in ita- tu -sed. J i ustVarjali no-, C u*tvarn!tl?ao za vino (i 11 ti! 1 ti ^Uo «žrt», za C p°zn?u V Stari domovini O' Kake .’ Pa besedo «di-%^ jezik S° se branili s t'1 tun, k°m. tako sr, I,— Stare slovanske naselbine v Apeninih tako so se bra- v owivl3eniu' Ker je »S S, sf bili iz samo- ti njih burbonsko s •i , način se lahko kil^val to’ kar ie Pri-Sl »<*ateHaV£° jmrU itali‘ Si !z hiteli £■ Jpvme, po «2 S H Oualdalfiere, v |V> K0 CN... Sl , v°jniS. T po brvi sve- bj iapski kmetie V,“tiki in v b0JU z vele-S, hriiu" !° :St°P'll v stavit >'» in zapuščena polja **th eli delati- — Srt hoinan(v*vkolomstvo ni SSu v 3kanje razrednih N«i„5 tudi re,a!ur5em smislu. ‘at na njihov samoobrant- Š ,razumifŽU'tat na njihov lUv-. elai„ Jene sami«,},-..,. K ne dela !f"i& p* m 4;;: SŽ bl bffiV1 i- — n. K?aie’„tUdi bi bili do Jšsig °binca Puziv obešene-Slh *a kmečki t le . *lvljen^, nJlhovih kr-. interesov. ti*1Vli51skihn3ihOVih kr' >i'°a , 'a mteresov. rin b°š,rvat no5t' ki jo je pri zgodovin- < Sl°vZ,v.°CenitVi ap- čitelja Maddalona, kjer je tudi njegova za vaškega učitelja bogata knjižnica. Danes se govori ,po na-šu’ samo v Kruču, Stifiliču in Mun-dimitru«, mi je razlagal učitelj, «a nekdaj so skoraj vsi kraji bili slovanski: Palata, Taveuna, Sam Giocomo degli Sohiavoni, Mafalda, Montelonga, Stiblaž (San Biagio). Ti kraji so bili popolnoma italianizirani pred koncem 18. stoletja, a še danes najdete v vsakem slovanske priimke: Brkič (Berchici), Sta-niša (Staniscia), Mirko itd. — Tuintam so ohranjene tudi nekatere naše besede. V Palati se še danes imenuje edem od okolišev «Gradlna», v Malaldi pa «Galavizza» (Glavica). Vse te naše naselbine so nastale v prvih desetletjih 16. stoletja. Na župni cerkvi v Palali je bil napis: «HOC PRIMUM DALMA-TIAE GENTES CASTRUM INCOLVERE AC TEMPLUM A FONDAMENTIS EREXERE ANNO MDXXXI» (Ta kraj so naselili Dalmatinci ter od temelja zgradili cerkev leta 1531.) Maddalone ie potegnil iz o-mare znano Rešetarjevo študije. Ko sem listal po njej sem našel, da slovanski naseljenci na Apeninskem polotoku niso bili samo v 16. stoletju, temveč že prej in da niso bili samo v Melisi, temveč tudi po pokrajinah Abruzzi. Marche, (Sin slovanskega naseljenca v provin- 16. stol.), na jugu pa celo po Ba-1 sha govorica najbolj ohranila, silicati, Calabriji in na Siciliji. Tamkaj ljudstvo med obredi Notarski spisi Iz Matere (Basili-cata), ki so bili napisani pred koncem 15. stoletja, navajajo veliko število ljudi, ki imajo slovanska imena: Raduanus (Radovan), Vuccassinus je nujno, da je gledališče, tako po svoji vsebini, kakor po svo' jem udejstvovanju med široki-, mi plastmi občinstva dejansko ljudsko. Da bi v tem uspelo, je bij program sestavljen tako, da. še bolj pritegne ter utrdi zanimanje občinstva za gledališče, ki s svoje strani daje umetnosti trdno realistično osnovo, ki, edina lahko ustvari živo vez med odrom in občinstvom. Uprizarjajo se posebne predstave za šolsko mladino ter delavce. Z druge strani se organizirajo redne turneje v pokrajino Pule, Reke ter cone B Tržaškega ozemlja. Na tak način italijansko redno gledališče razširja umetnost tudi med tiste množice. katerim je bila gledališka umetnost v dobi fašizma nedostopna. Važno je ugotoviti, da predstavlja stalno reško gledališče danes najvažnejšo kulturno in umetniško ustanovo te pokrajine ter služi lahko tudi onstran meja za zgled, kako se dva naroda v bratskem sožit ju ne ovirata v svojem razvoju, ampak napredujeta, če je oblast prepuščena ljudstvu samemu. Prizor iz komedije »STEKLENICICA OLJA« Foto: Soprano, Reka \/D r k 4 C V.emenska n*pLlTIL oblačnostjo. Temperatura brca bistvene sprensenrbe. — Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu ie dosegla 21.4; najnižja 14.2 stopinj. STRAN e ZADNJA POROČILA 1: MAJA 1952 . r. i ' ] lil f . | '| | Ja f® mam. m\ i ,2 f g 1 i feii ijmii . ' ™ - 11 m ;;;:T tmni ir iitim i iiihiii .................................................................. L i ■) Iti! f III -at , I, M , RADIO Opozarjamo vas na sledeče odd/rje: Jug. cone Trsta: 8.30: Pozdrav deliovnini kolektivom. 9.00: Mladinske oddaja: 1. maj. Trst II.: 9.00: Dve Saint-Saensovi skladbi. 20"; Josip Jurčič: Domen, drama v 4 dej. J 15.00: «Hči, madame Aragot*, opereta V J. aej... — Slovenija: 6.45: Jutranja glasba. 18.30; lepih melodij. LETALSKI INCIDENT NAD BERLINOM Sovjetska protestna nota in odmev v zapadnem tisku Oster uvodnik lista «New York Herald Tribune« tolmači ameriško javno mnenje BERLIN. 30. — Sovjetska protestna nota, ki jo je podpoveljnik sovjetskih okupacijskih čet general Trusov sno-či poslal podpoveljniku francoskih okupacijskih čet polkovniku Mayerju, pravi med drugim: »Letalo vrste C 54 je 29. aprila zašlo iz zračnega prehoda severno od Gothe. Sovjetski lovci so ugotovili kršitev zračnega prostora in se dvignili ter dosegli francosko letalo ob 9.32 v višini 2500 metrov. Potem ko na pozive letalo ni hotelo pristati in je nadaljevalo svoj polet nad ozemljem nemške demokratične republike proti Leipzigu, je eden sovjetskih pilotov sprožil nekaj strelov pred letalom. Zatem je francosko letalo izginilo v oblakih«. Sovjetska nota zahteva ob zaključku, naj francoske oblasti podvzamejo potrebne mere, da se v bodoče preprečijo podobne kršitve zračnega prehoda nad nemško demokratično republiko. V zvezi s tem je predstavnik francoske družbe «Air France* izjavil, da so sovjetske trditve lažnive, ker sovjetski lovci niso pozvali francoskega letala, naj pristane. Prav tako ni res, da so streljali pred zrakoplovom. Ako bi naše letalo letelo proti Merseburgu, odnosno proti Leipzigu, kakor trdijo sovjeti, bi pomenilo, da se je posadka glede smeri zmotila za celih 90 stopinj, kar pa je izkjučeno, kajti letalo jc bilo vodeno avtomatično. Ameriški listi in opazovalci se zaskrbljeno vprašujejo ali pomeni zračni napad nad Berlinom nehoten incident, odnosno premišljeno dejanje. V uradnih krogih zadeve nočejo komentirati, po čemer se da soditi, da jo ocenjujejo kot težko in se nočejo prenagliti. V pričakovanju podrobnih poročil so zavezniške oblasti v Nemčiji že posredovale pri sovjetskem poveljstvu. «Ne\v York Times* izraža v današnjem uvodniku zaskrbljenost ameriških vladnih krogov in potem ko ugotavlja, da ta napad ni prvi, poudarja, da .ie pač najhujši, ker je bil sprožen proti civilnemu letalu. Tu je vsaka pomota izključena, nadaljuje Ust, kajti četudi bi letalo zašlo iz zračnega prehoda, to še ni vzrok, da bi ga smeli sestreliti. «New York Times* je mnenja, da predstavlja incident novo sovjetsko provokacijo, ki naj bi oplašila zapadnjake. Tudi nekateri diplomatski krogi v Washingtouu si tolmačijo incident kot premišljeno dejanje. Ameriški uradni krogi so pričakovali, da bo Sovjetska zveza po izjalovljeni mirovni kampanji pričela z ustrahovalnimi akcijami, da bi preprečila vključitev Nemčije v zapadni svet, kar naj bi po ruskem mnenju predstavljalo kršitev potsdamskega sporazuma. In v resnici bi lahko Sovjeti zahtevali, naj zapadnja-ki zapustijo bivšo prestolnico Reicha, kajti prav potsdamski sporazum določa njihovo prisotnost v Berlinu. Toda Američani so odločeni ostati v Berlinu in ameriško javno mnenje je v tem pogledu dodobra tolmačil današnji uvodnik New York Herald Tribune, ki piše: «Ako je varnost trgovskih letal ki vežejo Berlin z zapadom, ogrožena, jim je treba dati na razpolago skupino lovcev. Francoska, angleška in ameriška letala ne letijo v Berlin po milostnem sovjetskem privoljenju, marveč gre za pravico in to pravico je treba spoštovati*. Prav tako se z incidentom obširno peča francoski tisk. Glasilo komunistične partije Francije «Humanite» trdi v naslovu na prvi strani: »Nasprotni štiristranskemu sporazumu glede nemškega vprašanja, so zapadnjaki povzročili resen zračni incident med Frankfurtom in Berlinom*. List Aurore pa pravi, da je to dokaz sovjetske sovražne politike. Tudi socialistični tisk posveča mnogo prostora tej zadevi. «Frane Tiraur* pravi, da gre bržkone za delo neodgovornih in da se da le na ta način tolmačiti nepremišljeni napad. «Populaire» pa trdi, da ni naloga komunističnega tiska odgovarjati na proteste zapad-njakov, ampak njihovih gospo.. darjev. Pričakujemo tri odgovore, nadaljuje »Populaire*: 1. Sovjeti bodo tajili, 2. priznali bodo dejanje, vendar ne bodo kaznovali krivcev, 3. priznali bodo dejanje in bodo postopali proti krivcem in v tem primeru bomo lahko tožili le nad tragičnim incidentom. V kolikor pa bi se ustavili pri prvih dveh primerih, bo nujno nastalo vprašanje dali napad ni bil premišljen. Francosko letalo, ki s0 ga napadli sovjetski lovci, je še vedno na letališču v TempeS-hotu. Tam čaka na skupino strokovnjakov, ki bo prišla iz Pariza in odločila ali naj letalo odpotuje v Pariz ali naj bo popravljeno na mestu. # * * PARIZ, 30. — Ob koncu posvetovanja ministrov je vladni glasnik danes izrazil možnost sestanka med Schumanom in sovjetskim poslanikom v Parizu, na katerem naj bi razpravljala o okoliščinah in vzrokih, ki so dovedli do zračnega napada na francosko letalo v bližini Berlina. EIS8nhowerjev povratek v Pariz FRANKFURT, 30. — Pred sv oj im odhodom v Part* je general Eiseohotver m-d drogira izjava: »Sprejeti moram r, Nemčijo v našo obrambno skupnost rta podlagi, ki bo zanjo sprejemljiva. Njene sile nam bedo v veliko korist*. Izrekel je rra-to zadovoljstvo glede obramb, ni-h uktrepov v Evropi. KINO Adenauer zahteva pregled nekaterih dogovorov indija in tunizijsko vprašanje NEVV YORK, 30. — Indijska delegacija je objavila danes pismo, ki ga je pred dnevi poslala nekaterim članicam OZN in izrekla v njem obžalovanje, da je Varnostni svet odkloni) razpravo o tunizijskem vprašanju, V pismu je med drugim rečeno: Dolžnost nas vseh je, da omogočimo organom OZN ižpolajevanje njihovih dolžnost: nasproti človeštvu z razumevanjem in pravico. Ob zaključku poziva pismo vlade vseh držav, naj sodelujejo pri tem, da bo ta namen dosežen, kajti «ako se onemogoča malim državam, da bi izrazile svoje sta- BONN. 30. — V obveščenih viTih se zatrjuje, da je Adenauer predlagal zavezniškim visokim komisarjem, naj se re. vidira določba v pogodbenih dogovorih, po katerih se sedaj pogajajo, na podlagi katere bodo zavezniški poveljniki po uveljavitvi omenjenih dogovorih lahko razglasili stanje pripravljenosti v sledečih primerih: 1. če bi biip čet e ogrožene zaradi nevarnosti napada na Zahodno Nemčijo 2. če bi se sedanja ureditev v državi zrn. Sila; 3. če toi bil javni red hudo v nevarnosti. Adenauer je to predlagal, k-rr so mu socialdemakrah očitali, da dovoljuje zaveznikom preveč možnosti intervencije. Toda visoki komisarji niso ugodi-no sprejeli tega predloga, obljubili pa so, da ga bodo pro-učili in. še v tem tednu odgovorili. FecMeler o spremembah v pomorskem poveljstvu v Evropi RIM, 30. Poveljnik glavnega stana ameriške mornarice admiral Fechteler je danes na tir skovni konferenci objssnil zadnje spremembe v ameriškem; poveljstvu v Evropi. Včeraj so namreč javili, da bo del odgoverribsti. ki jo je do sedaj imel aomiral Carne.v, prevzel admiral Jerauld Wrighl, in sicer poveljstvo ameriških' pomorskih sil v Sredozemlju in lišče pred Združenimi narodi, v bi nadaljevanje takšne prakse Vzhodnem atlar.tiku. lahko- dovedlo OZN do usode bivšega Društva narodov*. Vse kaže, da predstavlja pismo indijske delegacije prvi korak v težnji, da se skliče izredno zasedanje generalne skupščina zaradi francosko-tu-niškega spora. LONDON, 30. — Uradno javljajo, da bo kronanje kraljic« Elizabete 2. junija 1953. Zelo verjetno bodo takoj začeli priprave za ceremonijo, ki bo stala okoli milijon šterlingov. - .. -fM i. m.,.70 ,. =r:::.Y J, ’ • "V-''' -• Z vseh vetrov O Zadnja definicija amaterja, katero so iznašli Švedi po odhodu njihovih nogometašev na jug: Diletant je tekmovalec, ki jc preslab, da bi lahko zahteval plačilo, O Na Kitajskem so naredili iz nogometa obvezen šolski predmet, ki se poučuje od prvega razreda ljudske šole pa do konca gimnazije. Rumena nevarnost grozi tudi na tem področju? O Racing iz Pariza je zaradi slabega plasmaja na lestvici v francoskem prvenstvu naredil v svojih vrstah pravo revolucijo. Uprava je obdolžila tuje igralce, (med katerimi so tudi znani Gud-mundsson in Arangjelovič), da so odvzeli moštvu požrtvovalnost. Navijači kluba zahtevajo, da jih izključijo začasno iz moštva. Odpustili so tudi trenerja Barona. Ameriške plavalke vadijo za letošnjo olimpiado V TltST i; Rossetti. 15.30 «Najboljša leta našega življenja*, F. March. Eieelstor. 14.30: »Sedem glavnih grehov*. Nazionalc, 14.30: «Za dva vinarja upanja«, Maria Fiore in Vin-cenzo Musolin. Fenice. 14.30: »Veliki Caruso«, M. Lanza. Filodrammatico. 14.30: «Prekleti denar*, J. Russell in F. Sinatra. Arcohaleno, 14.30: »Bes*, He.nry Fonda in John Carradine. Astra Rojan. 16.30: »Zapeljevanje*, R. Ha.vvvorth. Alabarda. 15.00: «Leg,enda o Genovefi*, Anne Vernon in Bos-sano Brazzi, Armonia. 14.15 »Maščevanja črnega orla*. R. Brazzi, F. Mar/.i, G. M. Canale. Ariston. 14.00: «Samba ljubezni*, C. Miranda. Aurora, 14.00: «Kim», E. Flynn m Dean Stockwell. Garibaldi. 13.45: »Mandrinove dogodivščine*, R. Vallone. Silvana Pampanini in A. Rabagliati. Ideale. 14.30; «12 ga nazivajo oče*. Impero. 14,15: »Rojena včeraj*, J. Holtidaj-. Italija. 15.30: «Karolina Cherics, M. Carol. Kino ob morju. Zaprto. Moderno. 14.00: «Pepelka». Savona. 15.00: «Princ in revež*, Errol FIynn. Vlale. 15.30: »Paperinova junaška dela*. Vittorio Veneto. 14.00: «Ljubila sem te ne da bi se zavedala*. Azzurro. 14.00: »Maščevalka*. Belvedere. 14.00: «Ostroge in svilene nogavice*, D. Morgan in J. Carson. Marconi. 14.00: «Madame Bovarv* J. Jones. Mastimo. 15.30: «Karolina Che- rie», M. Carol, Novo cine. 16.30: »Pohod veselja«. Odeoo. 14.00: »Laguna smrti*,■ J. VVeissmiiller. Radio. 14.00: «Oko za oko*, Y. De Carlo. Venetla. 14.00: «Adaro irt Eva*, Macario. Vittorla, 14.30 »Mavrični otok*, D. Larr.our. RADIO je. 9 00 Dve Sairit-Saensovj skladbi, 9.30 Priljubljene melodije. 10.00 Komorna glasba. 19.30 Iz razvoja socialne zakonodaje — nekaj misli v sliki in besedi; nato Zabavna glasba. 11.C0 Prokofjev: Aleksander Nevsky, opus 78. 11.38 Parada lahkih orkestrov, 12.00 Klavirski koncert pianista Gabrijela Devetaka, 12.30 Veseli rimU. 12,45 Poročila. 13.00 Prvomajski nagovor predstavnika Razrednih sindikatov, gospoda Magli-ca Marija. 13.10 Lahka glasba. 13.30 Uverture in slavni finali. 14.00 Znane motive poje zbor Choraliers, 14.15 Moderni ritmi. 14.30 Komorna glasba. 15,00 Koncert pevskega zbora iz Doline. 15.20 Valčki in tangi. 15.30 Razne jazz zasedbe. 16.00 Folklorna glas- ‘ba. 16.30 Popoldanski koncert. 17.00 Malo za šalo — malo zares. 18.00 Plesna glasba. 18.30 Vicux-temps: Koncert št. 5. 18.47 Zmerni ritmi. 19.00 Slovenski motivi. 19.30 Rimski Kotsakov: Španski caprlccio. 19.45 Poročila." 20.00 Pestra glasba. 20.30 Josip Jurčič: Domen, drama v 4 dej. 23.CO Romance in serenade. 23.32 Polnočna glasba. TKST II S. 15 Poročila. 8.50 Pesmi. 9.00 Igra godba Giuseppe Verdi. 10.00 Operetna glasba. 11.00 Orkester. 12.00 Pesmi. 12.30 Slavni solisti. 12.50 Poročila o volilnih zborovanjih. 13,30 Proslava 1. maja. 14.30 Orkester. 15.C0 «Hči m a dame Ati-got», opereta v 3 dej. 17.00 Mednarodni kabaret, 17.45 Variete. 19.00 Glas Amerike. 19.25 Orkester. 19.35 Zdravniški nasveti. 19.40 Športne vesti. 20.30 Gledališka revija. 21.15 Koncerti. 22.20 Glasbena revija. 23.00 Trio Sandra Mirka. 23.30 Nočni harlerrv. SLOVENIJA 327,1 ir., 202,1 m, 212,4 m 6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 13.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14,00 Melc-diie v zatonu. 14.35 Slovenske narodne pojeta Slavica Batlstuta In Ivica Rupnik. 18.00 Robert Schuman: Otroške pesmi. 18.15 Zdravje in dom. 18.30 Revija lepili melodij. 19.30 Poročila. 23,00 Zadnja poročila. 23.10 Gtasga za lahko noč. PETEK, 2, maja 1952 .1 liti OSLOV AN SRK C O A E TESTA 254,6 m ah 1178 kc ČETRTEK, 1, maja 1952 7.45 Jutranja glasba. 8.CO Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Pozdrav delovnim kolektivom. 9.00 Mladinska oddaja: 1, maj. 9.30 Koncertne In operne uverture. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 17.00 Vesela prvomajska glasba. 19.00 Polke, mazurke In valkči. 19.15 Športna poročila. 19.30 Poročila. 23.05 Zadnja poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. TR»T II. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.00 Koleidar fn Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodi- JKlOSliOVAliiSKE CONE TESTA 254,6 m ali 1178 kc 5.00-3.00 Prvomajski pozdrav — vmes ob. 7.30-7.45 Porodila. 3.00 Prenos parade enot Jugoslovanske ljudske armade v Ljubljani. 11.30 Pester glasbeni spored s plošč. 12.30 Poročila. 15.00 Poročila. 15.30 Revija pevskih zborov. 17.00 Tone Čufar: Polom (radijska igra). 18.00 Spored veselih zvokov. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Poročila. 19.40-24.00 Domača, zabavna In plesna glasba. 22.00 Poročila. T KM T II. 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glas-ba. 11,30 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.00 Poročila. 14.30 Lahka glasba. 14,40 Obvesti- Prizor, ki bo na 15, olimpia-di v Helsinkih združeval očarljivost in milino z atletsko spretnostjo, bo brez dvoma nastop plavalk, Za prva mesta v devetih disciplinah bodo tekmovale dekleta iz več kat 40 držav. Ameriške plavalke že pridno trenirajo v bazenih in na jezerih po vsej državi, da se pripravijo na izbirne tekme, ki bodo spomladi. Mnogo prvovrstnih plavalk se poteguje za mesto v reprezentanci, dokončno Pa jih bodo izbrali šele po zaključku izbir-nih tekem za sestav p olimpijskega zastopstva, To bo moralo Obsežen program športnikov v Jugoslaviji ob 1. maju Qb priliki prvomajskih proslav je program jugoslovanskih športnikov precej bogat. Center prireditev je seveda Beograd, 1. maja bo popoldna na stadionu Partizana nogometna tekma med BSK in Voj. vodino. Takoj po njej bodo nastopili lahkoatleti, med njimi Brnad, Juvančič, Pecelj, Ot-tenheimer, Segedin, Milakov, Dimitrijevič. Lahki atletiki bo sledila druga nogometna tekma, Crvena zvezda-Partizan. Med odmori bodo nastopili telovadci in padalci. Zvečer pa bo medržavno srečenje odbojkarjev Pariz-Beograd. Naslednji dan je na sporedu košarkarska tekma Partizana in Borlettija, 3. maja pa dvoboj Borletti-Crvena zvezda. Poleg teh dveh mednarodnih tekem bosta oba dneva izpolnjena z domačimi dvoboji in tekmovanji vseh panog, od veslanja pa do boksa. 3. maja popoldne se bo na beograjskem stadionu zaključi, la mednarodna kolesarska dirka Zagreb-Beograd. Na njej bo nastopilo nad 70 vozačev. Dirka je razdeljena na tri etape: Zagreb-Slavonskl Brod (197 km). Slavonski Brod-Sabac (145 km) ter fiabac-Beograd (73 km). Cesta je izvrstna in na celi progi ni vidnejših vzpe. lin. Zato lahko pričakujemo ostro borbo, posebno, ker so ju. goslovanski kolesarji začeli letos že zgodaj s tekmovanji in imajo za seboj tudi nekaj zmag v inozemstvu na raznih kriterijih. Med favoriti so Po-redski, Zorič, Todorovič, B. Bat, Ješič. V borbo za prvo mesto bo poseglo tudi tržaško moštvo v postavi Kuret, Rinal-di, Sclausero, Apollonio in Grioč. V središču zagrebškega programa je mednarodni nogometni mladinski turnir v organizaciji kluba Zagreb. Nasto. pila bodo štiri moštva: Hajduk iz Splita, Sturm iz Gradca, Austria z Dunaja ter prireditelj turnirja Zagreb. Hajduk ima v svojih vrstah nekaj velikih talentov, ki bodo čez nekaj let lahko zasedli mesto v prvem moštvu. V Dalmaciji nimajo Hajdukovi juniorji no. bene konkurence. Zagreb vodi v tamkajšnjem J. razredu, kjer so juniorji Dinama, znani po svojih nastopih v Viareggiu, šele na šestem mestu. Austria je dosegla mnogo uspehov na mladinskih turnirjih v inozem stvu, medtem ko je moč Sturma neznana. TROYES, 30, — Francoz Gib bert Bozon je postavil nov evropski plavalni rekord na 20o metrov hrbtno v času 2:21.0. Prejšnji rekord je imel Geor-ges Vallerey z 2:22.7. biti vsekakor dovolj močno, če bo hotelo dostojno tekmovati, s tekmovalkami drugih držav, Anp Curtis, ameriška prvakinja v prostem stilu, ki si je na zadnjih olimpijskih igrah pridobila zlato medaljona progi 400 metrov prosto, (bila tudi članica ameriške štafete, ki je zmagala na isti olimpiadi na 4x100 metrov, prosto), ne bo tekmovala v Helsinkih, Njeno izgubo bodo še posebno občutili, saj nizozemske in danske Plavalke dejansko prevladujejo zadnja leta med ženskami {n so zato dragocene in redke tekmovalke drugih držav, ki so jim dorasle. Plavanje je bilo ameriškemu ženskemu svetu vedno v zabavo, za krepitev zdravja in telesa, toda le malo je bilo takih, ki so mislile na plavan je kot na tekmovalni šport, dokler se ni pojavila kmalu p O prvi svetovni vojni Avstralka Anmette Kellermam, ki je največ pripomogla, da je postalo plavanje tako priljubljeno med ameriškim ženskim svetom. Kot otrok je bila Armetta tako šibka, da so bili njeni starši prepričani, da bo ostala vse življenje bolehna. Potem Pa je pričela plavati. Njen nastop v Združenih državah nekaj pred prvo svetovno vojno je mnogo Pripomogel k premestitve predsodkov, ki so jih imeli dotlej proti ženskim športnicam. Leta 1920 so ameriške plavalke prvič nastopile na olimpijskih igrah. Zasedle so prvo, drugo in tret je mesto na 100 in 400 metrov prosto ter zmagale v štafeti 4x100 metrov. Zmagale so tudi p prostih skokih t) P odo ter se plasirale n a peta In šesto mesto v obveznih skokih. Med lati 1920 in 1930 so biie med ameriškimi plavalkami in skakalkami, ki so se na olimpijskih igrah odlično uveljavile, Gertrude Ederle, Georgia Coleman, Dorothp Popnton, Helene Madiscn, Eleamor Holm, Marjorje Gestring in Katheri-ne Rawls. Od takrat dalje pa se je ženska mednarodna plavalna konkurenca, vedno bolj zaostreva-la, posebno z nastopi Nizozemk in Dank, Nizozem- ske in danske plavalke imajo danes 29 od 31 ženskih plavalnih svetovnih rekorden. Danka Ragnhild Hveger ima sama 12 rekordov v prostem plavanju. Nizozemka Nelly Vari Vliet pa test rekordov v prsnem plavanju. Ameriška žensko plavalno reprezentanco, kt bo nastopila na olimpijskih igrah v Helsinkih, bo vodila bivša olimpijska zvezda Elsie Jennings. V olimpijskih igrah vidi sredstvo za pospeševanje mednarodnega razumevanja. Ob spominu na svoja izkustva z olimpijskih iger, ki so bile leta 1932 v Združenih državah, pravi: »Dobro se spominjam japonslce ženske plavalne reprezentance. Imele srno predsodke. V Los Angelesu Pa smo bivale skupaj v istem nadstropju z njimi. Bile so najbolj ljudbka dekleta, ki si jih morete želeti*. Bančer in Bogateč kmacnica za dame, in cjobpode TRST, Drevored XX, septembra 22 - Tel. 96796 TRGOVINA M Trst, ur. m. -7 /reu/i to OtiCEJTE til IZLOŽBE! Določena tuja moštva za „ Pokal mesta Ria" RIQ DE JANEIRO, 30. — Na prihodnjem nogometnem tekmovanju za pokal mesta Rio de Janeiro, ki bo meseca julija ob priliki petdesetletnice Fluminense Football Club, je zagotovljena udeležba naslednjih moštev; Austria, Sporting (Portugalska), Hiernian (Škotska), Racing (Argentina). Prazno je še eno mesto, za ka. terega sta najresnejša kandidata Barcellona (Španija) ter Juventus (Italija). Ne ve se še, ali bo zastopalo Urugvaj društvo Penarol ali Nacional. TAMiPA, 30. — Bivši svetovni boksarski prvak Willie Pep je porazil sinoči na točke v desetih rundah Meksikanca Gonzalesa. Pep je začel previdno, v zadnjih minutah pa je z odločnejšim boksanjem pridobil potreben naskok. TRGOVINA JESTVIN IN DELIKATES ROMAN ŠMUC TRST • UL. BATTISTI 13 - I EL. 96 300 se priporoča vsem starim in novim klientom DOBRO BLAGO • SOLIDNA POSTREŽBA • ZMERNE CENE BL.AGO DOSTAVLJAMO NA DOM KMETOVALCI IW VRTNARJI, UBlŠČITli NAS! 1RG0VINA StMEN IN KMETIJSKIH POTREBŠČIN 1E L E F 0 B ST. 41-17« THST STRADA VECCHIA FE8 1SM1A Umetna gnojila - Hrma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska- Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t.d. ■ Poljedelski sttoji In druge kmetijske potrebščine la o volilnih shodih: nato lahka glasba. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru. 19.00 Angleščina po radiu — 35. lekcija; nato Rie-ti: Simfonija v treh stavkih. 19.45 Poročila. 20.00 Slavni pevci. 20.20 Schubert: Rondo v A-duru. 20.30 Tržaški kulturn:- razgledi. 20,45 Pestra glasba. 21,00 Pestra operna glasba. 21.30 Lahke melodije. 22.00 Odlomki iz slavnih koncertov. 22.30 Jugoslovanski motivi. 23.00 Zmerni ritmi. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. TKST M. 7.18 Telovadba. 7.45 Jutranja glasba. 11.00 Šolska oddaja, 11.30 Orkester. 12.15 Odlomki iz operet. 12.50 Poročila o volilnih zborovanjih. 13.30 Volilna kampanja. 13.40 Koncert. 14.15 Kinematografska kronika. 17.30 Spored BBC. 18.30 Plesna glasba. 19.00 Glas Amerike. 19.25 Pesn.i in melodije. 19.42 Aktualnosti. 19.50 Športne vesti. 20.10 Volilna kampanja. 20.30 Orkester. 21.00 Simfonični koncert. 22.45 Orkester. 23.30 Plesna glasba. »LOV E 4 J A 327,1 ir.', 202,1 m, 212,4 m 8.00 Poročila. 8.20 Želeli ste — poslušajte! 9.00 Delavsko revolucionarne pesmi. 9.40 Popularni dopoldanski koncert. 11,30 Od melodije do melodije. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Poročila. 15.10 Lahka glasba. 16.00 J. B. Priestlev: Pojo naj ljudje 16.15 Popoldanski koncert. 18.15 Pomladni zvoki. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20,15 Lepe melodije. 21.00 Cankarjeva satira. 21.20 Solistična glasba iz »Novih akordov*. 2.00 Poročila. od 29.000 lir navzgor v V* obrokih A ho Uročite Mori aparat tvrdki RADIO TRIESTE lit. XX. SEfTEMBFA 15 Ut. 95750 m w rateiie « m m 1EUFUHKH PH6H0U MINERVI 8ELOSO HNM-ADL« Mrtlll 18S2 tmiunb AameM TRST UL. ORIANI Št. 7 (Zraven Trge Garibaldi %04Ul$ui u PRAPROTU dtuviAča, da ima ftudiendont^ (etan in (tičat OBIŠČITE NAS! ZAVRTELI SE BOSTE TUD1 LAHKO, KER IMAMO NA RAZPOLAGO PLESNE PLOŠČE (ODPRTA JE TUDI NOVA CESTA) Mizarji i podjetniki | j | Deske smre kov e, macesnove in trdih lesov in tra me, nudi najugodneje »SI viaie Sonnino 24 IbI. 00441 ffMoToGuzziv EKONOMIČNA LAHKA MOTORNA KOLESA GAILETT0 160. 4 PRESTAVE AIR0NE 250 normalna-Šport AST0RE 500 - EALC0NE-SP0RT MOTORNI TOVORNIK 15 Q. ' PREVRNU1V1 "M0NDIAL PIST0N" bati za motorje avtomobilov, motormih kolos, Diesel PRI UPRAVI “PRIMORSKEGA DNEVNIKA“ TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 20/1 in lahko naročite SLOVENSKE jugoslovanske revije LITERARNE, POLITIČNE, ZDRAVSTVENE, PRAVNE, PEDAGOŠKE. GOSPODARSKE, TEHNIČNE I.T.D- IID.G RADIO (Radio - 8leht%iene naptaue SP. KRIŽ 132 NAJBOLJŠIH APARATI POPRAVILA - PRODAJA. NA sJiiniiiiimiiiinnnuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKi Zigouti, v SVOJEM POSLOVANJU BOSTE PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI T isfeovi*1 V trgovskih poslih s Vašimi odjemalci in dobavitelji bo Vaš uspeh loiji, ako se boste predstavili a E legantnimi tiskovlua^ MEHAN1ŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREMASCOLI TRST . UL. FABI0 SEVEH0 18 TELEFON 80 03 | Za vsako tiskarsko delo se okrnite na ■ niiilllllilllllllllillllllllllillllllllllllllllllllllliiiilllllii Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV'RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI 9t 6, III nad. — telefon štev. 93-tSua In 94-638. — PoStni predal 802. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. - Telefonska št. 73-38 - OGLASI: od 8.30 . 12 in Od 15 . 18 — Tel 73-38 — Cene oglasov: Za vsak min višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - TUka Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. 3. Pelllco MI., Tel 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I. Tel. 70 n bmttoici . RADIJSKI APARATI, LESTENCI - RADIJSKE 1» [\IAPELJillC, SANITETNE PE« n Plodni" 1,(1 El KA T K ti KUHALNIKI NA TEKUC1 KLIN NAROČNINA: Cona A: m»ečna 350. četrtletna mo polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: uvod Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, - 2a Jugoslavijo: Agencija demokratične«* ^ Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trt- 1 ^