St, 65 MMm MrafBjtH (imi cintttttHli tm v Trstu, ¥ »ndo, marca 1926, Posamezna številka 25 stot. Letnik U list Izhajt vuk^^PirsM^^edeljkt. N* ' i met« L l — nih zavodov t 2.— f^^^pM besedo, najmanj L a EDINOST Uredalttro is upravniltvo: Trst (3J, ulic« S. France*co d'Astisi 20. Telefon 11-57. Dopisi no) te pošiljajo izključno uredniftvu, oglasi. rekla, maci)« is d«Mr pm upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran« ptemi srn m sprejemajo. ~ Latt, založba in tisk Tiskarne „Edinost' PodvrednUtvo r Gorici: u»ca Giosui Catducci it. 7, 1. n. — Telef. št. 327. Otavai In odgovorni urednik : prof. Filip Peric. Zakaj mora priti v Ženevi do sporazuma Zadnji dogodki v Ženevi razburjajo ves svet. in ga držijo v napetem razpoloženju. Po dneh črne krize in pesimizma v Svetil Družbe narodov se je sinoči po izjavi švedskega in čehoslovaškega zastopnika, rerok svetne revolucije Trocki, ki j • v zadnjem času prišel zopet do »noči in vpliva, v svojem govoru o-priliki ne kega zborovanja v Moskvi na novo natisa 1 pošast svetovne revolucije. Ob tej priliki je napovedal za niistopajočo pomlad velike izpremembe v obstoječem Iružabnem redu ter izjavil, da se J o moraia stara pregrešna Evropa prav kmalu pokoriti za vse svoje zločine. Veliki boj med Azijo in Evropo da se je že začel in resni pretresljaji da bodo prišli še v tem letu nad Anglijo in Fr tičijo. Trocki je sicer, kakor znano, y." večkrat napovedal za najbližje tedne veliki ;;debacle» Evrope in gotovo ni i a ne s nobenega vzroka, da bi pripisovali njegovi sedanji prerokbi večji polten kakor vsem dosedanjim. Sedanja izvajanja Trockega pa pridobijo takoj na pomenu, čim pomislimo, da jili i< energični ljudski komisar sovjetske Rusije poslal v svet baš v trenotku, ko -o mogotci današnje Busije zopet priče .izpadanja gotovih njihovih najlepših upov. Needinost in napetost med državami Evrope, duševnost iz leta 1914, vse Jo so najboljši predpogoji in najsolid-nejša podlaga bol jševiškega nadvladja. Vsak korak na poti končnega pomn jenja Evrope pomeni za boljševike nov poraz. Spominjamo se pri tem le predobro obupnih poizkusov z ruske strani, da bi ostalo delo za spravo v Locarnu uspeha. Neuspeh sedanjega zasedanja Družbe narodov bi bil torej za -ovjetsko Rusijo velikanski dobiček in gotovo bo neumorni sovjetski diplomat koval sebi kapital iz vseli razočaranj, ki bi jih ena ali druga država znala doživeti . Ženevi. Čim več razžaljenih bo med i istimi, ki se bodo ta teden povrnili iz Ženeve domov, tem večje veselje bo vladalo v Moskvi, kjer se že itak v teh dneh splošnega: vrenja na daljnjem vzhodu poveličujejo dogodki najsodobnejše zgodovine*. In baš radi tega bodo napeli diplomati vse strune, da pridejo v Ženevi do popolnega sporazuma. Opomin iz Azije je preglasen, da bi ga mogli preslišati. Sedanji boj v Ženevi mogoče dokazuje obstoj nepremostljivih nasprotstev, v resnici pa gre bolj za. neljube posledice pomanjkljivih diplomatskih priprav in površne inscenacije kakor za bistveno načelne ovire in težkoče. Umevno je, ako zahteva Nemčija z vsen* povdar-kom zase pravico, da najde pri svojem vstopu v Družbo narodov one razmere, ki so obstojale ob času sklenitve Lo-rarnskih dogovorov. Na drugi strani se ne more oporekati zahtevam drugih držav glede sedežev v Svetu Družbe in tu leži jedro vseh vzrokov sedanje ženevske krize. Z napori in popuščanji posameznih držav pa se je menda prišlo ze tako daleč, da gre le še za to, da se najde primerna formula, katere sprejem ne bi vzel nobeni prizadeti državi veselja do sporazuma. Kar je bilo v Lo-L-arnu mogoče, mora ];iti mogoče tudi v Ženevi, kjer gr? le za sprejetje samo ob sebi umevnih posledic že formulirani h dogovorov. Ta končni akt pa mora biti zadovoljiv za vse in ne sme vsebovati ničesar, kar bi znalo v kaki državi-članici Družbe vzbuditi k a'k o razočaranje. Na tem stališču stoje diplomati v Ženevi in strah pred bodočnostjo jih sili k sporazumu. Ta strah je, kakor smo rekli, strah pred Busijo. Sovjetska Busija Čaka, da stisne vsakega Prltetek MatteottUevega procesa Farinaccijev prihod v CNieti — Zaslifevanie DraHitia CH1ETI, 15. Včeraj ob 17. uri je prispel semkaj z avtomobilom on. Fari-nacci. Občina je priredila na čast Fa-rinacciju banket, katerega so se udeležili poslanci Paolucci, Troilo, De Cicco | in mnogi državni, občinski in fašistov-jski funkcijonarji. Odgovarjajoč na žu-: panove pozdrave je rekel Farinacci, da i bo Matteottijev proces zadal sovražnikom fašistovskega režima smrten udarec. Po banketu se je glavni fašistovski la jnik podal v sedež pokrajinskega sve-j ta, kjer mu je ženski fašij podaril togo. j Farinacci bo nastopal v tej togi pri Mat-jteottijevem procesu kot Dum i ni je v bra-i n i tel j. CHIETI, 16. Danes se je pričel tukaj ; Matteottijev proces. Že okolu 8. ure zju-jtra j so se začele zbirati pred sodno pa-|lačo radovedne ljudske množice. Ob 19.30 so prispeli na sodnijo v spremstvu karabinerjev obtoženci, nakar je bil dovoljen vstop v sodno dvorano časnikarjem in meščanom. Pred palačo vzdržujejo red karabili erski oddelki. Časnikarjem in inozemskim poročevalcem je bila odkazana v raspravni dvorani posebna tribuna. Ob 9.45 je vstopil v spremstvu časnikarjev in odvetnikov on. Farinacci. Ob 10. uri so bili privedeni na zatožno klop obto-jženci Durnini, Volpi, Viola, Poveromo in 1'Malacria. Farinacci je prisedel k Du-, mini j u ter se razgovarjal ž njim n'e-•kaj minut. Vsi obtoženci so popolnoma i mirni in nosijo črne kravate. j Točno ob 10.15 je vstopil v dvorano |kom. Danza, ki predseduje razpravi. Pri | braniteljskih mizah sedijo on. Farinac-jci, branitelj Duminija. on. De Cicco, j branitelj Poveroma, odvetnik Leva, bra-? nitelj Viole, odvetnik Aldo Vecchini, (branitelj Malacrie in odvetnik Danesi, I branitelj Volpija. Prisotnih je okolu 50 (časnikarjev, med temi okolu 10 inozemskih poročevalcev. Občinstvo je zasedlo i dvorano do zadnjega kotička. Po zaključenih formalnostih prične| zasliševanje Duminija. Dumini pravi, da je svoje dni po nalogu fašistovske stranke odpotoval v Francijo. Tamkaj je razkril italijansko nrotifašistovsko organizacijo, ki je gojila tesne stike z italijansko unitaristično stranko, kateri je načeloval on. Matteotti. Radi tega se je odločil za skrbno nadzorovanja poslanca Matteottija. Misel na umorje-, nega fašistovskega časnikarja Bonser-vizija v Parizu je porodila v meni načrt za odstranitev poslanca Matteottija iz Rima. Matteotti je bil odveden v avtomobilu iz Rima z namenom, da izvemo od njega podrobnosti o protifašistovski akciji. Tekom prevoza, tako nadaljuje j Dumini, je on. Matteotti umrl radi izbruhi. krvi. Ta okolščina me je zelo , vznerffirila. Ko je avtomobil že prevozil i 250 km, sem zaukazal, da se truplo pokoplje, Matteottijeva obleka pa sežge. — ■ Dumini zaključi svoje izpovedi tako-le; ! Inicijativo za ugrabljen je poslanca j Matteottija sem da! *az. Dopoldanska razprava je končala ob 12.5. Na popoldanski razpravi je predsednik izpodbijal Duminijeve trditve. Ako bi Matteotti — tako je rekel predsednik , — umrl radi izbruha krvi, ne bi bilo naslonjalo v avtomobilu oškropljeno s krvjo. Za Duminijem so bili zaslišani ostali štirje obtoženci, ki pa niso izpovedali nič važnega. Volpi je. priznal, da se je mudil nekaj dni v Franciji z Duminijem. Volpi in Malacrija sta zatrjevala, da sta popolnoma nedolžna. Razprava se je zaključila ob 17.50 in se bo nada-j Ijevala jutri. ________ Hoksimiillsti se povrnejo v zbornico ; RIM, 15. Poslanci maksimalistične parlamentarne skupine so sklenili pre-I teklo soboto, da se povrnejo v zbornico. Ta sklep je izzval veliko zanimanje, ker je bil sklenjen na predvečer Matteotti-| jevega procesa. Italija plačala Angliji prvi obrok j RIM, 15. Danes je Italijanska trgovska in kreditna banka v Londonu plačala Angleški državni banki vsoto 2 milijonov šterlingov kot prvi obrok za i poravnavo italijanskega vojnega dolga I napram Angliji. Musaollnl bo obiskal Reko RIM, 16. Ob priliki druge obletnice 'aneksije Reke je prispela v Rim komisija reških zastopnikov, ki so bili danes pred poldne sprejeti od Mussolinija v palači Chigi. Zahvalili so se mu za ukrepe, ki jih je storila vlada za pov-zdigo reškega mesta. Musolini jim jc obljubil, da bo ob priliki poselil Reko. Proračun ministrstva za poljedelstvo sprejet na včerajšnji seji jugoslovenske narodne skupščine BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes se je v narodni skupščini nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za poljedelstvo. Razprava je potekala precej monotono, ker je bila dvorana skoro prazna. Črnogorski federalist Vuletić je govoril o zapostavljanju Črne gore in napadal radikale, češ, da so iz Črne gore napravili kolonijo, iz katere jemljejo a ne dajejo ji ničesar. Za njim je dobil besedo radikalski seljak Pešić, katerega so večkrat prekinjali z medklici. Hrvatski federalist Jagatić je napadal radicevce, češ, da se po krivem naziv-ljejo za seljaško stranko, ker so v resnici pravi buržuji. Proračun poljedelskega ministrstva da je najboljši dokaz za to, da radićevci ne mislijo na seljaka. Na popoldanski seji je kot prvi govoril davidovićevec Radosavljevič, ki je ugotavljal, da vlada posveča premalo pažnje kmetijstvu, čeprav je Jugoslavija poljedelska država. Še nekaj dru-| gih poslancev je dobilo besedo, nakar ( je bila seja ob 8. uri prekinjena. Nada-j Ijevala se je po daljšem odmoru. Govorilo je še par poslancev, med njimi federalist Urojić in nemški posl. Kraft, okoli polnoči pa je skupščina odobrila proračun ministrstva za poljedelstvo. Jutri pride na dnevni red proračun miuistrstva za šume in rude. Prihodnje razprave o skupštini Vprašanje mednarodnih kreditov BEOGRAD, 16. (Izv.) V ospredju splošnega zanimanja stoji vprašanje! naknadnih kreditov. Finančni minister vztraja na svojem stališču, da se proračun ne more zvišati, ker ni kritja. Istega mnenja je tudi predsednik finančne- J ga odbora, dr. Radonjič. Proti temu stališču pa je večina ministrov, zlasti pa radićevci. Dr. Stojadinovic je konferiral z ministrskim predsednikom Pašićem, vendar j pa se ni dala doseči konkretna rešitev tega vprašanja. Popoldne se je vršila seja načelnikov nezadovoljneža na svoja prsa. Preizkušnja moči, katero ima sedaj prestati Družba narodov, je odločilnega pomena, in njen izid ho imel dalekosežne posledice v nadaljnjem razvoju odnoša-jev med posameznimi državami. Radi tega bodo diplomati, ki se sedaj mudijo v Ženevi, gotovo nadli izhod iz sedanje krize. .parlamentarnih skupin, na kateri se je določila nadaljnja lista govornikov in program o nadaljnjih debatah. V I smislu tega sklepa pride jutri na dnev-jni red narodne skupščine razprava o I proračunu ministrstva za šume in rude, nato pa po vrsti proračuni ministrstev za trgovino, socijalno politiko, agrarno reformo, finance; debata o finančnem zakonu in končno proračun zunanjega ministrstva. Če bo zunanji minister pri razpravi o svojem resortu I podal ekspoze in če bo odgovarjal na .vprašanja poslancev, bo opozicija pristala na to, da se debata skrči, tako da bi bil proračun sprejet do 31. marca i zvečer. ■■ Jelena romunska v Beograda BEOGRAD, 16. (Izv.) Okolu 7. ure zvečer je dospela iz Bukarešte soproga ; bivšega romunskega prestolonaslednika Karla, Jelena, sestra bivšega grškega i kralja Jurija, ki je sedaj kraljev gost v , Beogradu. Ker je princesinja Jelena obdržala vse časti in pravice, so jo na kolodvoru pozdravili kralj Aleksander in kraljica Marija ter bivša grška kraljevska dvojica. Romunski prestolonasled-i niči Jeleni se je peljal nasproti do meje | j in jo v imenu dvora pozdravil freg. kapetan MaŽuranič. Novi ameriški poslanik v Beograda BEOGRAD, 16. (Izv.) Ameriški poslanik, ki je bil imenovan za poslanika v Kodanju, se je oficijelno poslovil na vseh merodajnih mestih in bo odpotoval iz Beograda v sobot©. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Prince. Potres v J učni Srbiji BEOGRAD, 16. (Izv.) Sinoči so v vasi Rosdušić v Južni Srbiji čutili močan potres, ki je povzročil precej materijalna škode. Človeških žrtev pa k sreči ni bilo. _ Gledališki igralec Guasti umrl MILAN, 16. Gledališki igralec Ameri-go Guasti je umrl včeraj zvečer v zdravilišču v Bustoarsiziju, kjer je le£al > bolan že nekaj dni. Nastopal je z znano | igralko Dino Galli ter je bil eden najboljših in najbolj priljubljenih komikov italijanskega odra. Velik požar PARIZ, 16. Iz Tourcoiuga poročajo, da je v tamkajšnjem skladišču volne izbruhnil požar, ki je povzročil 5 milijonov škode. Strop poslopja se je vdrl in pokopal kakih 20 ognjegaecev, ki so gasili ogenj; 15 izmed teh je ranjenih, kapetan in nek! narednik pa sta mrtva. i Položaj v Ženevi nI Se jasen i Brazilija vztraja pil svojih zahtevah Španska namerava izstopiti iz Družbe i narodov - Mola antahta se bo začasno odpovedala svojema sedežu? PARIZ, 16. Agencija «Havas» poroča iz Ženeve, da je zastopnik Švedske dobil včeraj popoldne od svoje vlade pooblastilo, da se lahko odpove svojemu mestu v Svetu D. N. Ker je tudi dr. He-neš sklenil posnemati zgled svojega švedskega tovariša, je gotovo da bo tudi Nemčija pristala na tako rešitev. Rešiti bo treba le še vprašanje nasledstva. Nekateri mislijo, da bi morala na mesto Švedske priti Poljska, na Beneševo mesto pa zastopnik kake druge države Male antante. Drugi pa, in v prvi vrsti dominijoni, zahtevajo, naj Mala antan-ta odstopi svoje mesto Poljski, na mesto Undena pa naj bi prišel zastopnik kake druge, neprizadete države, na pr. Nizozemske. Zdi se, da bi Mala antanta lila pripravljena odstopiti svoje mesto Poljski, a to le pod pogojem, da na prihodnjem zasedanju spet dobi v Sveiu mesto, ki ji pritiče. Vsekakor pa je glavna skrb vseh preprečiti neuspeh sedanjega zasedanja in zadovoljiti Poljsko. Zdelo se je že, da se bo vse dalo lepo izpeljati, pa je stvar zadobila u-ahoma drugačno lice, ko je zastopnik Brazilije sedaj spet izjavil, da zahteva za svojo državo sedež v Svetu. Člani Sveta so si mnogo prizadevali, da bi pregovorili zastopnika Brazilije, a dosedaj še niso imeli uspeha. Včeraj zvečer so se zbrali k posvetovanju zastopniki Kolumbije, Salvadorja, Guatemale, Nikarague, Uruguaja, Venezuele, Paraguaja in San Dominga; sklenili so, d i bodo pri zastopniku Brazilije posredovali, naj nikar ne ovira prizadevanja Sveta PARIZ, xi',. Posebni poročevalec «P-:tit Parisiena» poroča svojemu listu, da se je Nemčiji v bistvu posrečilo preprečiti ustanovitev treh novih stalnih sedežev v Svetu. Mala antanta bi bila pripravljena odpovedati se začasno svojemu sedežu,, vendar pa zahteva jamstva za to, da bo njen zastopnik v septembru spet izvoljen. «Echo de Pario pa pravi, da je sedaj jasno, da hočejo Nemci predvsem zmanjšati vpliv Francije v osrednji Evropi. Bati se je, da bo Mala antanta izločena iz Družbe narodov. Ni gotovo, da se bo Franciji posrečilo izpo-slovati v septembru za Malo antanto sedež Belgije, ki bo tedaj prost; lo pa bi pomenilo hud udarec za prestiž Francije. Mello Franco, zastopnik Brazilije, je izjavil, da bi se rad odpovedal svoji zahtevi, ko bi le bil gotov, da dobi kaka druga južnoameriška država stalnega zastopnika v Svetu. «Matin» poroča, da je Vandervelde rekel Mellu Francu,.ko je ta izjavil, da Brazilija vztraja pri svoji kandidaturi: Kako zamorete postopati tako? Vi ne izrabljate samo svojih pravic, temveč izvršujete političen !zločin: zločin proti svetovnemu miru. Vaše postopanje ruši locarnske dogovore in ugonablja Družbo narodov. — Zastopnik Brazilije pa mu je odgovoril: Čudno, da nam hoče Evropa dajati nauke o miru. Na kontinentu, ki ga. zastopam, vlada resničen in popoln mir. Evropa pa ne bi mogla trditi isto. Quinones de Leon je izjavil, da na-| merava Španska izstopiti iz Družbe na-rodov, ker se ni vpoštevalo njenih j upravičenih zahtev. ; ŽENEVA, 16. Zastopniki nekaterih i južnoameriških držav so se sestali da-|nes zjutraj ter sklepali o skupni akciji, I ki naj bi prisilila Brazilijo, da umakne i svoj veto proti vstopu Nemčije v Svet, j če sama ne dobi stalnega sedeža. Zdi se, | da je Mello Franco povodom kolektivne note izjavil, da bo naprosil svojo vlado, naj spet prouči položaj. Tudi Briand in Cliamberlain sta včeraj zvečer naprosila predsednika Brazilije, naj J>i vplival na svojo delegacijo v Ženevi. Sedanj L položaj bi bil v glavnem ta-le: Nemčija bi dobila stalno mesto v Svetu, iz katerega bi izstopila Čehoslovaška in Švedska. Na ti dve mesti bi zbor izvolil ^Poljsko in Nizozemsko. Zgodi se pa lahko tudi, da bo Švedska spet izvoljena. Mmm Krožke sarodov ki odgodeM ? PARIZ, 16. Agencija Havas poroča iz Ženeve: Svet Družbe narodov je skleni!, da bo, ker je težko dobiti soglasnost članov in to posebno radi zadržanja Brazilije, poročevalec politične komisije Družbe narodov, Cliamberlain, jo-tri na plenarnem zboru predlagal, naj se sklepanje o sprejemu Nemčije v Družbo narodov in vprašanje razširjenja Sveta prenese na redno zborovanje, ki se bt> vršilo v septembru. Države, ki so podpisale locarnske dogovore, med njimi tudi Nemčija, bodo objavile izjavo, da se še nadalje držijo locarnskih dogovorov, ker hočejo javno pokazati, da ti dogovori radi sedanjih razprav ne smejo izgubiti na svoji veljavi. Poljski socijalisti za sodelovanje v vladi VARŠAVA, 16. Izvršilni odbor socialistične stranke je sprejel resolucijo, 3 . katero odobrava sodelovajije socijali« j sto v v vladi. —- Trgovinska pogodba med Rusijo in Turčijo ANGORA, 16. Včeraj je dospela v Ca-i rigrad ruska delegacija, ki se bo udele-| žila pogajanj za sklenitev rusko-turške ! trgovinske pogodbe. Poga janja se bod j j vršila v Angori Strašna železniško nesreča 248 potnikov mrtvih in 93 ranjenih LONDON, lt». «Tiuiesu poročajo iz Nevv-Yorka še sledeče podrobnosti o veliki železniški nesreči, ki se je prigo-dila v iS. J ose de Costarica: pri tej nesreči je našlo smrt '>18 oseb, 93 jut jih je bilo ranjenih. Posebni \lak. > katerim se je vozila velika množica izletnikov iz Ca rt aga v Jose, je skočil s lira b š v hipu, ko se je nahajal na mostu nad ji« ko ViriJlo. Od šest vozov so trii«' zdrknili po grebenu, en voz pa ia bi blestela v svitu pravičnosti in nedotakljivosti. Zlobni Francozi pa so zakrivili, da je moral Betlilen odrediti drugo preiskavo, ki — še vedno traja dalje. Ne more priti dalje, ker jo vladni organi ovirajo in sabotirajo. Če bi imeli preiskavo v rokah drugačni sodniki, bi bila že po prvih zaslišanjih mogla priti vsa resnica na dan. Toda madžarski sodniki so «preiskoval i» z očitnim namenom, da bi resnico zatemnili. Posebno se je grof Bet hI en bal francoskega javnega mnenja. Ni mu uspelo. Razkritja članov visoke aristokracije - kakor sta grof E meri k Karolyi in grof Pallavieini so preveč odmaknila zaveso izpred It* zločinske afere. Potem še le je prav završalo v Franciji: v javnosti in v parlamentu. Celo ministrski predsednik Briand, ki je sicer miril, je vzkliknil: ^.neverjetno roparstvo«. S tem je tudi povedano vladi grofa Bethlena, da nima Madžarska pričakovati več niti najmanjše obzirnosti ali podpore. Francija zahteva, naj pride polna jasnost v iiT'm o madžarskih falsifikatorjev. Kako madžarske oblasti poizkušajo j vsi- možno, da ne bi prišla vsa resnica I na dan, kažeta dva naslednja primera. Zaprti princ \Vindischgraetz, ki mu bivanje v zaporu postaja mučno, je izj.i-vil državnemu pravdniku, svojemu branitelju in svojim prijateljem, da nikakor noče več igrati vloge molčečega. Imenovati da hoče vse osebe, ki so m u dale nalog za ponarejanje frankov. Zahteval je, naj se njegove nove izjave vzamejo na zapisnik. Vsak pravi in svoje naloge zavedajoči se državni pravduik bi hlastno pograbil po taki priliki. Madžarski pravdnik pa je zavrnil zahtevo VVindischgraetza, ki ga od tedaj ne puščajo več niti na izpreho-de po dvorišču, ker je ob taki priliki parkrat glasno imenoval člane vlado in osebe iz okolice regenta Horthvja. Zagrozili so baje VViudischgraetzu tudi, da ga pošljejo v - norišnico. To bi bilo seveda izdatno sredstvo, da mu zamašijo usta. Kakor znano je prosluli profesor Me-szaros zapleten v afero ponarejanja čeških kron. Državno pravdriištvo je ukrenilo diplomatske korake pri turški vladi (Čedni profesor je namreč pobeg* nil v Angoro) za izročitev Meszarosa. Toda madžarske oblasti so pustile temu Človeku dovolj Časa, da je mogel pobegniti od tam. In res je prišla iz Angore v Budimpešto vest, da je Meszai os že odkuril v sovjetsko Rusijo. Prošnja za izročitev je bilo torej eno navadnih slepomišenj, kakor so se opažale doslej pri vseh akcijah za «preiskavo» falsirigacijske afere. Se en primer. Dne l*^. marca je doMa .preiskovalnemu sodniku odredba državnega pravdnišlva, da je grofa Eme-rika Karolyi-ja, ki se je doslej od tega! zaslišanju, z nasilnimi merami primorati k izpovedi kot priče. Preiskovalni « EDINOST* V Trsta, dne 1?. marca 1926. eodnik pa je Ut predlog državnega pravdništva — odklonil, češ da to zaslišanje ni potrebno, ker da. se «da sklepati», da je to, kar bi povedal Ka-rolyi, že razvidno iz zapiskov princa „Windischgraetz. Kako more — mora vsakdo vprašati — preiskovalni sodnik vedeti, kaj vse bi izpovedal grof Karo-lyi? Posebno še, ko se ta poslednji ponaša z materijalom svojih, še nepozna- nih tajnosti?! Jasno je, da ravno zato nočejo zdslišati Karolyi-ja, kakor tudi ne branitelja Wmdischgraetzovega, Ulaina, o informacijah, ki mu jih je dal njegov klijent, in ki so skrajno konipro-mi tu joče za razne visoke osebe! Jasno je, da preiskovalni sodnik noče, da bi prišla vsa resnica na dan. To je madžarska justica, ki ji je v falsifikacij-ski aferi edino pravo ime — komedija! DNEVNE VESTI iipopolBitEV najili ib(w » Naše goriško poduredništvo v ulici Giosue Carducci 7, I- ima sedaj svoj lasten telefon št. 327. Marsikedaj so v raznih krajih čutili potrebo po hitri sporočitvi kakega dogodka ali zadeve našemu goriškemu po d uredništvu ter sc se morali posluževati raznih tujih telefonskih prejemnic, da so potem te sporočile nadalje našemu poduredni-štvu. Od sedaj naprej naj se vsi naši ljudje v nujnih zadevah obračajo kar na našo telefonsko številko 327 Gorica. Na tak način smo zadostili zopet eni želji našega občinstva-čiiateljev našega Ksta na Goriškem. Na vseh ljubiteljih našega lista je pa sedaj, da z dopisi-članki, raznimi opozorili na gotove probleme goriške dežele obogate še bolj pestra in raznovrstna poročila z goriške dežele. O priložnostih ko se zglasiš v Gorici po opravkih, stopi za trenotek v Gosposki ulici še v naše uredništvo, kjer lahko sporočiš s pair besedami uredniku novosti tvojega kraja, tamkajšnje gospodarske in prosvetne prilike. Akc te pa tvoj pckiic ne privede pogosto v Gorico, napiši kar v par besedah, ako ti je roka okorna vsled kmečkega dela. Urednik bo že popravil morebitne pogreške; zadostuje mu le far podatkov. Nihče pa raj se ne jezi In naj ne zameri, ako ni vsaka stvar priobčena. ker postava je precej trda in stroga.__ Posebno ministrstvo za sindikate? Načrt zakona o pravnem priznanju delavskih sindikatov (o pravni disciplinaciji dela) je bil te dni odobren tudi v senatu, kakor so naši čitatelji že obveščeni. Po vesteh iz Kima se že vršijo v pristojnih vlful-nih uradih v Kimu mrzlične priprave, da se omogoči takojšnje izvajanje novega zakona. Kakor javlja «Informatore della Štampa-*, ima vlada namen osredotočiti vsa opravila, ki bodo v zvezi z zakonom o sindikatih, v enotnem uradu. Ni izključeno po istem viru. da ho ta urad povzdignjen na stopnjo ministrstva. V tem slučaju bi bila imenovana za «ministra de!a:> neka. odlična oseba izmed voditeljev fašizma, katera da je že določena. Državni podtajnik v tem ministrstvu pa bi postal posl. Rossoni, voditelj fašistovskega sindikalizma. Stanovanjske vprašanje Režim svobode glede stanovanj, ki je bil vzpostavljen s posebnim zakonom, je imel za posledico veliko vznemirjenje, ki se j& polotilo najemojemalcev. Glasom vesti iz Kima, smatra vlada položaj v tem pogledu za vznemirljiv po vseh mestih. Kadi tega pripravlja sedaj nov zakon, s katerim naj bi onemogočila vsaka zloraba svobode s strani hišnih gospodarjev. PROŠNJA BO USMHnISNIH SRC. Ivana Jajčiča, tega največjega idealista v naših širokih slojih, so te dni vrgli iz skromnega stanovanja kljub temu, da ni zastajal s plačevanjem stanarine. Iskati je moral s svojo ženo zavetja v nekem k urniku. če pomislimo, da je mož broz sredstev in v visoki starosti nad 80 let, mora usoda, ki ga je zadela, ganiti vsakogar, ki socijalno čuti. Tem bolj naše ljudi, ker je njih zvest soplemenjak. Usmili se ga torej in mu priskoči na pomoč, kdor more in kakor more! Pravo delo človeškega usmiljenja pa bi storil tisti, ki hi nesrečnemu možu nudil kak kotiček. Informacije daja nrad političnega društva «Edinost > v ulici sv. Frančiška št. 20. PREDAVANJE O IVANU CANKARJU. V četrtek dne 18. t. m. bo predava! v prostorih ljudskega vseučilišča Via Gatte-ri 'J, Universila popolare triestina) gospod profesor U. Urbanaz - Urbani o Ivanu Cankar jr. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. IZ URADA POLIT. DRUŠTVA -EDINOST* V TRSTU. Na lem mestu smo objavili v «'4, številki Lldinosti-> rezultat našega posredovanja v liimu v zadevi Valentina Perhavec — Ležeče. Pooblaščenec prizadete stranke je na nreč izjavil, da je rekurz spisal g. župnik domače fare. Kade volje pa olijavlja-mo popravek gosp. župnika, da je namreč »imenjeni stranki preskrbel samo listine v dosego vojne pokojnine, a da ni odposlal njegovega rek ur za, češ da tak posel ne spada v njegov delokrog. V oholem naj se obrne na Valentina Per-havca, ki širi take stvari, če že ne odgovarjajo resnici. Sicer pa jo rezultat za stranko isti, kakor v včerajšnji objavi.. Tajništvo. Iz tržašksga živBfenja P&skušen samomor brezposelnega težaka. Včeraj predpoldne okoli 10.30 je prišel I v neko gostilno v ulici Ferriera po delavsko j •»blečen mož, izpil stoječ kozarec vina ter nato stopil v stranišče. Minilo je skoro pol ure, a moža ni bilo še na spregled. Zato je krf rnar, misleč, da se je neznancu mogoče kaj pripetilo, naposled krenil k stranišču in prisluhnil pri vratih. Tedaj se je preprir čaf. da ga zla slutnja ni varala; iz notranjosti mu je udarilo na uho bolestno ječanje. Ker so bila vrata zaklenjena od znotraj, je gostilničar poklical dva miličnika iz bližnje vojašnice in z njuno pomočjo je vrata šiloma odprl. Neznanec je čepel v kotu in je bil ves krvav; krvavel je iz globokih ran na obeli zapestjih, zadanih z brivno britvo, ki je ležala v krvi poleg njega. O dogodku je bila obveščena rešilna postaja, odkoder je kmalu potem pribitel na lice mesta zdravnik, ki je podal ranjencu prvo pomoč in ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Tam se je mož izkazal za 53-letnega brezposelnega težaka Alojzija Nesse!, stanujočega v ulici Sterpeto št. 6, in povedal, da ga je privedla do obupnega koraka dolgotrajna brezposelnost, radi katere je v zadnjem času životaril v veliki bedi. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo nesrečni moč okreval v 3—4 tednih. Tramvaj bi ga bil skoro UttBČkill. Včeraj okoli 14. ure se je pripetila v ulici Carducci huda nezgoda, ki le za las ni imela tragičnih posledic. Ob omenjeni uri je tramvajski voz št. 151, ki je vozil od Boschetta proti glavnemu kolodvoru, pred kavarno «Roma» podrl 40-letnega mešetar-ja Petra Kossatti, bivajočega v Clanzettu pri Vidmu; mož je hotel preka ceste, a ker je zelo kratkoviden, ni pravočasno zapazil tramvaja. K sreči je tramvajski uslužbenec ..akoj spustil retUno napravo spredaj pri tramvaju in istočasno krepko stisnil zavore. Tramvaj je sicer kljub temu zavlekel Kossattija par metrov pred seboj, a ker je1 mož obtičal na rešilni napravi, je ušel stra- j sni smrti. Ni pa odnesel zdrave kože; zado-bil je precej hudo rano na temenu in si tudi pretresel možgane. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika rešilne postaje, ki ga je eden izmed navzočnih poklical na lice mesta, je bi! Rossatti prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 2—3 tednih. Ukraden površnik. Neznani zlikovec je predvčerajšnjim ukradel v kavarni «Negozianti» v ulici; Carducci lep površnik, ki ga je 27-letni me-' šetar Bruno Calogera odložil na obešalu. Calogera ki je oškodovan za 700 lir, je javil tatvino na bližnjem komisarijatu. Porotno odiSJe RAZSODBA PROTI UBIJALCEM JOSIPA ŽULJANA. Stari Zulian obsojen na 8 let 4 nesect, njegov sin pa na 12 let in 10 mesecev zapora. Včeraj se je končala razprava proti Ivanu Zulianu in njegovemu sinu Ivanu, junakom grozne tragedije v Ricmanjih. Zjutraj je zopet dobil besedo odv. Zennaro, ki je nadaljeval svoj zagovor v prid starega Zulian a. V svojem govoru, ki je trajal vse dopoldne, je govornik z globokimi izvajanji skušal zmanjšati odgovornost in krivdo starega Zuiiana pri krutem zločinu. Predvsem je povdarjal, da proti starcu ni nika-kili zanesljivih dokazov; izjave raznih prič, ki so pričale proti njemu, se ne krijejo zato se ne smejo tvoriti glavno podlago pri sodbi. Stari Zulian ni kriv umora, k večjemu je bil \e sokriv. Toda v tem slučaju mu je treba priznati, da njegovo sokrivdo olajšuje duševna obremenjenost, po-slr-li< a starosti. Opirajoč se na slična izvajanja je zagovornik končno zahteval, naj porotniki zanikajo krivdo starega Zuiiana; ako bi pa tega ne storili, naj mu v skrajnem slučaju priznajo vse olajševalne okol-Ščine. Ker je državni pravdnik omenil, da nima ničesar pripomniti, je predsednik po govoru odv. Zennara prekinil razpravo do 15.30. Ob tej uri se je obravnava zopet začela. Porotniki so se odtegnili na glasovanje, ki je trajalo nad dve uri. Ob 19, uri je zapisnikar naznanil izid glasovanja, na podlagi katerega je državni pravdnik zahteval za starega Zuiiana 10, za njegovega sina Ivana pa 15 let let zapora. Pol ure pozneje je predsednik prečital sledečo razsodbo: Ivan Zulian od Lovrota. je obsojen na 8 let in \ mesec« zapora, njegov sin Ivan pa na 12 let in 10 mesecev zapora ter na globo 500 lir; poleg tega morata obsojenca poravnati sodne troske. Od te kazni se jima razen prestane^a preiskovalnega zapora od-štejeti vsakemu po dve leti zapora, ako si tekom bivanja v ječi ne nakopljeta kake druge kazni. Vsobjem že s precejšnjo go-j tov os tj o, ki kaže na dobro voljo in pa spo- - sobnost. Nekatere vloge so naravnost vzor-' no podane in res kažejo na talent. I V slučaja slabega vremena se igra pre-; nese na prihodnjo nedeljo. \ Če pa bo solnce sijalo, naj nihče ne za-jmudi prilike posetiti prijazno Mikuževo dvorano. — Zato na svidenje! Novi zvonovi v naši stolni cerkvi. Te dneve se dokončuje zidava stolpa na-1 še stolne cerkve. V pondeljek dne 15. t. m.: so se blagoslovili novi zvonovi in zapeli so popoldan prvič zopet po dolgem času, pravdan pred patronoma cerkve sv. Hilarijem in Ticijanoni. VIPOLŽE: Naša mladina pričenja razumevati svoj pomen in svojo dožnosf, pričenja z delom na kulturnem polju, vedno živahnejšim. I vedno popolnejšim. Svojo misijo in namen je jasno pokazala že pri letošnji pustni prireditvi, ko ni pustila pieva na svoj program, heče ga znova pokazati dne 19. t. m.,' 11, j. v petek, ko nastopi s sledečim vzpore-, dom: 1) Gregorčič: Naša zvezda, deklam. 2) «Xa! planine: Poje moški zbor iz Kozane. 3) Finžgar: < drama v ;> dejanjih. 1) «Mesec» poje mešan zbor iz Medane. 5) «Poštna skrivnost« burka v 1 dejanju. 6) «Crni kos > poje mešan zbor iz Vipolž. Po igri prosta zabava in srečolov. Upamo, da poseti to prireditev obilo vseh okoličanov, saj jim ne bo žal zabave in lepega petja. IZ KOBAFIDA | Mnogo se razpravlja o bodočem kobari-l škem poteštatu. Med Italijani, ki žive v Kobaridu, se govori, da Slovenec ne sme postati poteštat. Slovenec-domačin, ki po-, zna razmere in ki mu je blaginja trga in .občinarjev pri srcu, ki pozna potrebe ljudske. Nedomačm pa ne pozna domačih razmer, še manj x>a ljudstva, občinske potrebe mu nikakor niso pri srcu. Kako naj tak gospodari v občini, ki komaj prenaša naložena ji denarna bremena. Kmetje se danes pritožujejo, da jim jo g. komisar odpravil nočnega in poljskega čuvaja. Dandanes krade vse. Kako naj plačujejo občinarji davke, če se mu vsi pridelki pokrade jo? — .Povsod v starem kraljestvu so nastavljeni gozdni in poljski čuvaji, samo pri nas naj bi bili odpravljeni. G. komisar pravi kmetom, naj sami slražijo svoja polja in gozdove. Lahko je kaj takega reči, toda kdor dela trdo ves božji dan, jo vesel, da lahko počiva par ur ponoči in se odpočije. Brez čuvajev ne moremo biti! Razmere so slabe in utegnejo postati še slabšo. PODGOBA V ^pondeljek smo imeli znamenit obisk v naši vasi. Tovarno si je ogledal argentinski minister Porez. Mi, mali zemljani nismo imeli dostopa do gospoda ministra, ki je prišel k nam v kaj pestri družbi odličnih mož, zato ne vemo, kaj nam je gospod minister dobrega prinesel. Upamo pa, da. nam gospod —i— o priliki opiše svoj izlet v družbi ministra v Podgoro. Dotlej čakajmo potrpežljivo na obširno in temeljito poročilo, ki nas no vse razveselilo, posebno pa še Podgorce, ki zvedo tedaj za mero prinesenih ali vsaj obljubljenih dobrot. SEMENSKI KROMPIR Tržaška kmetijska dražba v Trrtu ra-i znanja, da je dospel semenski krompir »Oncidas iz Jncjusiavije, ^aiererja uvi-j --mo danes s postaje. Krompir bo v naših skladiščih v nlici Torre binca št. 19, in u!. Raiiineria št. 7. MODRA GALICA. Tržaška kmetijska dražba v Trstu naznanja, da je angleška modra galica dospela še-Ie včeraj dne 14. marca v Trst. Ko fcc- j do izvršene carinske operacije, jo takoj od-1 j pošljemo po železnici n!i s parnikom vsem i onim naročnikom, kateri so sprejeli naše pogoje. Prihodnja poMljate\ nam dospe meseca aprila. Seme peieršilin. Kakor obljubljeno, na- ■ znanjamo, da smo danes prijeli some pe-M teršilja iz Nemčije. Razun tega smo prijeli novo zalogo Spinače, motovilca Medesa in j, krniskc pese. PLUŽNE GLAVE. Pinžce glave za lesene gredljc. Ker so na 1 naše povabilo iz nobene občine nihče 11 i j« oglasil, da bi si ogledal toliko povpraševa-j j ne plužne glave, ki so bile stavljene na I ogled v naSih skladiščih, javljamo, da l>«-jl mo iste prodali in da drugih ne naročimo.{■ Tržaška kmetijska dražba ' v Trstn ulica Torre bianca št. 19. Borsna rorcsćiia, ; DEVIZE: E Trst, 1« marca AmtUrdam od do 10! >.— I Beleija «d 105.—do 109. ; Pari« *.10— Ji 0 >Z<) ■ London od 1?».2 do 121.4!» ;Ntw York od 21.*, J do 25.- ; Španija oi — do 35^.— ; Švica od f 4S0.—; do ; Atene ud 53.75 do 34.75; Berlin ,1 od 5 * L- do 59S.— ; Bakarerit od ld.25 do 10.75 * Praga «d 7 <.70 do 7-1.50: Ograk* o l do S Dnnaj od —.350 do — .3w5; Zagreb od g 44 - do 4A.2b. | Benečijake obveauice 71.—. | DAROVI t — V počastitev spomina pokojnega , Františka Ciniburka v Idriji, nabrano m^rt njegovimi prijatelji Lit 87.50 za Šolsko društvo. (Denar hrani podr. D. v Idriji). Pokojniku blag.spomin, darovalcem srč« ,' na hvala. j 11 MULI OGLASI 11 j MODnTsALON Corso Garibaldi 15/111. Klo-buki od L 25.— naprej, originalni vzorci po zmernih cenah. 359 POSTELJA pri mali družini se odda, najraje mladeniču. Naslov pri upravniStvu. 35tf BABICA, avtorizirana, sprejema no^ve, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 290 >______—-- POMLADNO ZDRAVLJENJE. Trpoški sok (Sciroppo tli salsapariglia dell'Alabarda) izdelan v lekarni Castellanovich, Trst. via Giuliani 42, posebno priporočljiv /a starejše proti poapnnju Žil, ker vsebuj« joduro in jc vsled tega izborne j čistilno in krepilno sredstvo. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellcno-vich. 281 Najboljše blago se kupi v prodajalni Corso 20 po sledečih cenah: Covercoat 42 — 58 — 6tf — 74 — i K) Petinato 51 38 — (37 — 85 — 3 i Crepe 75 — 81 —68 — 52 — 8S Gabardine 77 — — 80 — 55 — 85 Sentaii 20 — 25 — 30 - 45 — 80 Hlače 33 — 47 — 52 — 75 — 90 Podvlake 21 — 2G — 28 — 15 — 8(1 Gardat 15 -18 — 2*Z — 31 - 4« 5 Zdravnik za zobe in usta ^ I Dr. Lojz Kraigher | © sprejema vse dni v tednu q | v Gorici na Travniku it, 20 ! | ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajriovšftn: šf. 146 6 nasproti ljudskemu vrtu (190) § V. cisonBfi fffflrrTT" TairnTir** J foj al & Zobozdravnik !M U. dr. S. Ssrtfo£ specijalist zn ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16, i. (prej Via 5. GimiDi) i] od 9-12 in od 3-7 321 ? sj___w [■.'■»■i Kiji I" KRONE | po L 2.10 komad 2!a;s, Mfenis, platin. 28-krowte zlate komada j kupuje in plačuje po nnjviSjlh ceuifi Albert Povh — urarna Trst« Via Mazzini 46 .118 I piiiiia jeziki enii&^j l i i marca | [f Novi tečaji cm | lOLA &ERLITZ \i ~ Zasebne in skupne lekcije g j Via Torre bifnea N.21 - Trst ^ Vpisovanje dnevno od ?)-21 25 Asii&gsa jeziki msusM _ P O D L IS IKK JULES VERNE: Skrivnostni otok Toda ena okolnost jim je bila ugodna: jugovzliodnik so imeli v hrbtu. Pesek, ki ga je vihar dvigal v zrak in ki bi ga sicer ne mogli prenašati, je tepel potnike v hrbet, in dokler so šli v to smer, jih ni mogel ovirati pri hoji. Včasih so se zaleteli naprej še hitreje kakor eo si želeli, pospešiti so morali korake, da jih ni veter vrgel na tla. i Utemeljeno upanje jim je podvojilo moči,! zakaj zdaj je imela njihova hoja ob bregu smoter. Bilo je gotovo, da je Nab našel svo-j jega gospoda in da je on poslal ki njim psa. Če je inženir Se živel, ali si je Nab želel njih prisotnosti samo za to, da bi izkazali Ciru Smithu zadnjo Čast, tega niso mogli po četrturni hoji, ali pravzaprav dirki, odpočiti. Zdaj so se slišali drug drugega, mogli so si odgovarjati, in ko je mladenič izgovoril ime Cira Smitha, je Top zalajal od veselja. Kakor bi hotel reči, da je njegov gospod, rešen. ; Rešen je, Top, kaj ne? j> ponovi? Har-bert. Rešen, Tap, kaj ? > In pes je v odgovor vnovič zalajal Nadaljevali so pot. Bilo je okrog treh ponoči. Morje je naraščalo in kazalo je, da ho že itak visoka klima dosegla še višjo točko. Ogromni valovi so s silovitim grmenjem pljuskali preko kleči in bržkone preplavili v morje obrnjeni otoček. Jez, ki ga je tvori! otoček, ni več ščitil obrežja, ki je bilo zdaj izpostavljeno morskim valovom. Kakor hitro so se mornar in njegova spremljevalca oddaljili od stene, jih je nikoli v zadregi za smer poti. Na poti proii i severu so imeli ?.a smer poti. Na poti proti ! severu so imeli na svoji desnici brezmejno vzburkano morsko planoto z oglašujoćim | pljuskotom, na levo pa je bila zemlja v t. -rno zavita. Toda po kakovosti vetrov, sunkov so sklepali, da mora hiti tan p.:> cej ravna. Okrog četrte ure zjutraj so prehodili kakih pet milj. Oblaki so se nekoliko dvignili in se niso vlačili tako nizko ob tleh. Veter je polagoma izgubljal svojo vlago in se izpreminjal v suho in mrzlo sapo. Pen-croff, Herbert in Spilett, ki so bili slabo , oblečeni, so morali precej zmrzovatj, toda t iz njih ust ni prišla nobena tožba. Trdno so sklenili, da pojdejo /a Topom, kamor-! koli jih bo razumna žival p-ljala. Okrog pete zjutraj se je začelo daniti. Najprej *o razločili nekatere oblake na zo-nitu, roda kmalu so svetlobni prameni . svet lili tudi nižje in temnejše plasti mor-. skega obzorja. Valovni grebeni so se bleščali v blodi i svetlobi in njihova pena je bila belkastđf Na njihovi levici so sc istočasno pokazali iz nebnega ozadja sivi in črni obrisi obrežja. Ob šestih je bilo popolnoma svetlo. \ i-soko nad njimi so se podili oblaki z izredno hitrostjo naprej. Potniki so bili zdaj kakih šest milj daleč od kaminov itodiil so ob plitvem obrežju, ki ga jr od morja sem obdajal venec skal. katere so zdaj fttr» lele iz vode jamo # svojimi skrajnimi vrhovi. Na desno so z osatom poraatle sipin« kazale pusto, peščeno okolico. Obrežje s svojimi nenavadnimi zajedami ni imelo pred oceanom drugo obrambe kakor neredno vrsto prav majhnih gričev. Tupatam je rastlo kakšno drevo kl se je s svojim deblom in vejami nagibalo proti zapadu. Precej daleč zadaj se je proti jugozapadu razprostiral obronek gozda.