Naročnina Dnevna lida)a za državo SHS mese£no ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo me.eCno 35 Din pedel|skn Izdala eelole.no v Jugo-Slavlll so Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pettt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D, ve£|l oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veUltl po 3 In 4 Din, v urednltkem delu vrstica po 10 Din □ Pn večjem o naroČilu popu* Izide ob 4 zlutraj razen pondeljKo ir> dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 0111 Rokopisi se ne vračajo, nef ranici rana pisma se ne sprejemajo * Uredništva telefon štev. 5O. upravnlštva štev. 32S Političen lisi ssa slovenski narod Uprava fe vKopltarjev! ul.it.O - Čekovni račun: Cfublfana Stev. 10.650 In IO.349 aa Inserate. Sarajevošt.75ti3, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Dunaj it. 24.797 «55 Danes zvečer ob 8. uri bo velezanimlvo skioptično predavanje v Ljudskem domu. Predava dr. 3ehart o svojem potovanju iz Jeruzalema skozi puščavo do Niniv. Zakaj napadalo na- Vselej, kadar je delalo svobodomiselstvo na Slovenskem z vsemi silami proti svojemu narodu, se je zaletavajo z največjim naporom v duhovščino in zlasti v njenega vodnika škofa. Nočemo 6egatfi nazaj v tisto dobo, ko je slovenski duhovnik edini branil naše narodne pravice, ne naštevati, kaj so pretrpeli obmejni duhovniki pred odpadniki, ki so zašli med nemškutarstvo pod vplivom svobodomiselstva, spomniti hočemo le na dogodke polpretekle in sedanje dobe, ko je poseben cilj liberalnih napadov naš nadpastir ljubljanske škofije. Ko je n. pr. v letih boja za razširjenje volivne pravice na Kranjskem slovensko ljudstvo stalo v svoji ogromni večini v ostrem odporu proti Dunaju, se je kakor običajno slovensko svobodomiselstvo vezalo z Nemci:. In ker je ljubljanski škof stal neomajno na strani svojega narrda, je bil predmet vsakdanjih besnih na-" padov brez verskega časopisja. Blatili so ga doma in denuncirali na Dunaju, ker so mislili, da ga bodo s tem štrli in tako zlomili tudi odporno p-^č ljudstva, katero je podpiral v boju za pra\.oo. Ko je ustanavljal prvo slovensko gimnazijo, je hotelo to ustanovo uničiti takoj v početku ravno isto slovensko svobodomiselno časopisje z ognjem in žveplom obrekovanja. Ni treba dostavljati, da cd ločne volje našega nad p asi i rja to protislovensko početje liberalnih krogov ni zlomilo, četudi je težko občutil vso zlobo sovražnega liberalnega tiska. Kar so delali stari, ponavljajo mladi. Boj za slovenstvo se bije tudi danes, četudi v drugi obliki, in kakor nekdaj, je tudi sedaj eden glavnih ciljsv, na katerega strelja brezversko časopisje naš nadpastir. Kakor na ne~nano povelje poseže skoro vsak teden svobodomiselstvo po blatu, da bi ga vrglo proti enemu največjih mož, ki so kdaj delali na naših tleh. Kakor 60 njihovi predniki klečeplazili v prahu pred tujci °in slikali našega cerkvenega kneza kot sovražnika Dunaja, tako mislijo sedanji vodiitelji demokratov pridobiti naklonjenost Belgrada s tem, da ga slikajo kot sovražnika naše dr/ave. Vedo, da noben človek, ki pozna naše razmere, tega ne verjame, dobro čutijo, kako bedasto je vsakih 14 dni ponavljati izmišljotino »najstrastnejšega priganjača za zmago nemškega orožja,« toda računajo na omejenost in srčno pokvarjenost gotovega krega svojih čitateljev, ki ga upajo obdržati tudi politično na svoji strani le z najdivjejšo gonjo proti ka-toličamstvu. Ne prihaja nam na iiKisel, da bi na ponovne denuncijacije demokratskega časepisja odgovarjali, saj je naša javnost teh bojnih metcd liberalizma tako navajena, da smatra blatenje vsega, kar je slovensko, za vsakdanje opravilo gotovega časopisja, ki pač v tem vidi svojo eksistenčno upravičenost Če smo opozorili javnost na boj demokratov proti ljubljanskemu šk"fu, smo to storili radi tega, ker je prav sedaj časopesje iz Narodne tiskarne s posebno silo zadivjalo proti našemu nadpastirju in to radi tega, ker je dvignil svoj glas, da brani ljudstvu največji njegov zaklad, njegovo nrav-no poštenje. V našem listu smo že poudarili, kako ugabne stvari je prinašala v svojih podlistkih >Domovina«, v katero piše uvodnike načelnik SDS dr. Žerjav. Povedali smo, kako skuša ta list na razne načine iizirgati ljudstvu vero in ga zavesti v svobodomiselstvo. V de-selti-s- čili izvodov so vrgli ta list med ljudstvo, zastonj ga pošiljajo v vsako našo hišo, da bi vgnezdili svoje nazore med Slovenci. Proti temu nspidu na najdražje, kar ima vsak narod, vero in poštenje, je zaprsal Presvetli na njemu lasten odločen način resen opomin, ki ga je priobčil v najibolj razširjenem tedniku »Domoljubu«. Njegovih besed nasprotni tisk ne more izpedhiti, pa misli, da se da zmanjšati njihov pomen z obrekovanjem in smešenjem. In vendar je bila ta beseda tako potrebni! Kaj n j morda res pustimo, da naše ljudstvo izkvari gotovo časopisje s svojimi podlistki? Kaj pomaga, če »Slovenski Narode včeraj toži, da je »treba okrepiti medvojno in v prvih povojnih letih raztrovano moralo«? Ali krepi moralo časopisje, ki prinaša kakor včerajšnje »Jutro«, da se »ločeni« želi seznaniti z »ločeno«? Menda ne misli to časopisje, da krepi moralo s tem, da ob vsaki priliki nap?da verske resnice, sramoti zakramente, smeši duhovnikovo delo v »povednim in na pritžirici? Kdo je v demokratskem časopisju pokazal na kake nove tvorne 6ile nravnega življenja, ki naj bi nadomestile tolikokrat od vas emešetno krščanstvo? Pač, »Jutro« je pohvalilo dr. Fogarjev pastirski list o družini. Pohvalilo po pravici, pri tem napadlo seveda našega škofa, toda obenem pozabilo, da ga je slovensko liberalno časopisje grdo napadlo ravno takrat, ko je tudi cn izdal pred leti pastirski list o družinskem življenju. Prav ta zgled hinavskega zavijanja in obrekovanja je dokaz, kako potreba je nastopiti proti časopisju, ki je na Slovenskem zaitrovalo narodovo moralo in kako prav je storil naš ljubljanski škof, ko je povedal, kako nevarna je ljudski nravnosti pisava demokratskega tednika »Domovine«. Slovenstvo je preneslo najstrašnejše viharje v svoji preteklosti. Preneslo je odpadnike, ki so odšli med Nemce zaradi mogočnosti teg i naroda, preneslo v polpretekli dobi že imenovane zveze z Nemci, ker je bilo jedro našega naroda zdravo, ker mu je dajalo nezlomljivo odporno moč njegovo nravno poštenje. Sedanji svobodomiselci vedo, kako treba zlomiti odpornost malega slovenskega naroda. OSrovati hočejo njegovo dušo z brez-verstvom in izpodkopati temelje narodovega poštenja. Ko izpodkopljejo te temelje, potem jim bo lahko 6pe.ljali ljudstvo, kamor bodo hoteli. Ta načrt svobodomiselstva je ogrožen r, besedo slovenskega nadpnstirja, zato tak divji boj proti njegovi osebi. To pa je tudi najboljši dokaz da je s svojim pismom branil prave koristi slovenstva SLOVENSKI RADIČEVCI GLASOVALI ZA PRORAČUN, KI ZAPOSTAVLJA KATOLIŠKO CERKEV. - SAMOSTOJNI DEMOKRATJE NIMAJO DOBRE BESEDE ZA KATOLIŠKE, PAČ PA ZA PRAVOSLAVNE DUHOVNIKE. Belgrad, 4. marca (Izv.) Na današnji do-poldrnski seji se ie končala razprava ministrstva za vere. Prvi je govoril Kecmanovič (sam. dem.), ki je zahteval, da se čimpreje sprejme zakon o pravoslavju. Pritoževal se je, da se pravr slavni zapostavljajo. Pobijal je trditve ra nih listov in govornikov, da pravoslavni duhovniki plačkajo ljudstvo, da preveč računajo razne obrede. Odgovarjal mu jo minister za vere T r i -f u n o v i č. Za njim je govoril Mulabdič (JMO). Govoril je o verskih razmerah v Bosni. Pritoževal se je čez ministra, češ da uvaja v poli- tiko birokratizem in nasilje, ter hoče vse duhovnike napraviti za svoje sluge. Posl. nemške stranke Schuhmacher se je pritoževal, da se protestantska cerkev popolnoma zapostavlja. Na glavo vsakega po-edtoca pride po 2 D'in, za pravoslavnega pa 12 Din. Govoril je o priznanju nazarencev in proti preganjanju te verske sekte. Izjavil je, da bo glasoval proti proračunu. Proračun je bil na to z večino glasov sprejet. Za ta proračun so glasovali vsi radičevci. S tem so ponovno dokazali svojo neiskrenost glede svo.ega katoliškega prepričanja, ki ga na vseh shodih tako nagkišajo. Haipra¥a o proračunu notranjega ministra. VELIK GOVOR DR. KULOVCA. - ŽIGOSANJE NEDEMOKRATIČNEGA REŽIMA. — RADIČEVA PROTILJUDSKA STERILNA POLITIKA. — SLS BO OSTALA NA BRANIKU PRAVE DEMOKRACIJE IN KORISTI SLOVENSKEGA LJUDSTVA. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Na popoldanski seji je prišel v razpravo proračun ministrstva za notranje zadeve. Ze današnja seja je bila zelo živahna. Pričakovati je, da bo pri razpravi o tem proračunu prišlo do ostrih spopadov in do večje živahnosti. Dosedaj se je prijavilo veliko število govornikov. Posebno mnogo je Davidovičevih demokratov, katerih je šest. Gotovo jc, da bo ta razprava trajala več dni. Povodom te razprave je na današnji seji govoril dr. Kulovec (Jugoslovanski klub). Njegov govor je vzbudil živahno zanimanje. Poslanec Kulovec je s čvrsto argumentacijo in nepobitnimi dokazi pokazal na nezdrave razmere v državi, za katere je predvsem odgovoren notranji minister z ozirom na svoje izvršilne organe. Veliko pozornost je v narodni skupščini vzbudilo dr. Kulovčevo izvajanje o postopanju obeh velikih županov P i r k m a -j e r j a in B a 11 i č a. Obtožbe, ki jih je navedel proti obema in podprl z dokazi, so naredile na skupščino precej težek vtis. Nihče ni mislil, da se je v Sloveniji pričela uvajali taka praksa. Tudi samemu notranjemu ministru je bilo zelo neljubo. Videlo se jo. da o delovanju teh dveh velikih županov ni bil natančno poučen. Opazilo se je, da je bil v skupščini na galeriji veliki župan Baltič, ki je precej preplašeno poslušal obtožbeni materijal proti njemu. Po seji je nervozno odšel iz skupščine. • • • Takoj v začetku seje je dobil besedo notranji minister M a k s i m o v i č. Podal je ekspoze, v katerem je najprej govoril o sporazumu, češ, da ta sporazum ni navadna strankarska trgovina, marveč da je »velika državna potreba«. Kakor je razvidno iz njegovega teksta, mu je temelj ideja narodnega in državnega edinstva. Sedanja RR vlada si je začrtala kot temeljni politični program integralno izvedbo centralistične vidovdanske ustave, in sicer v taki smeri, da je vsak federalističen ali sličen pokret nemogoč. Govori, zakaj se niso izpeljale samouprave. Skuša braniti vlado pred očitki, da se za samouprave ne briga. Izjavlja, da je sedanja RR vlada krepko odločena v najkrajšem času izvesti občinske in oblastne volitve. Tej stvari bo posvečala največ skrbi. Kar se tiče občinskih volitev, se bodo tudi izvedle. (S ni od e j : »Kaj p« Ljubljana?) Pravi, da bo v to svrho v najkrajšem času predložil nov občinski zakon, na podlagi katerega se bodo predvsem izvršile volitve v Dalmaciji. Govori o avtonomiji vseučilišč. Pravi, da je popolnoma napačno misliti, da ima akademska mladina pravico v vseučiliškem poslopju delati, kar bi hotela, nc da bi se mogla vmešavati policija. Izjavlja, da je avtonomija univerz samo avtonomija znanstva, ne pa avtonomija nasilja. V tej smeri bo storil vse, da se dogodki, ki so se dosedaj dogajali, energično preprečijo. Javni red v državi je dober. Komitaška akcija v Južni Srbiji je propadla, lako tudi ka-čaška. Če bodo znova poskušali, se jim bo godilo še slabše. Dejstvo je, da je javna varnost v drugih pokrajinah naravnost izvrstna. Zato bo bile potrebne težke žrtve, posebno orožništvo. V bojih za javno varnost je padlo 8 orožniških častnikov, 549 orožnikov, 320 pa jih je bilo ranjenih. O redukciji orožništva ne more biti govora. Kategorično odbija vesti, da sta policija in orožništvo v službi strankarske politike. Politiko dela vlada, organi jo samo izvajajo. Vlada izvaja politiko »miru in reda«. Na aja, kakšne zakone namerava v najkrajšem času predložiti narodni skupščini: občinski zakon, zakon o policiji, ki se unificira v celi državi, zakon o cenzuriranju filmov in državljanski zakonik. Govori o proračunu. Izjavlja da je »konsolidacija države zelo čvrsta«. Naš notranji položaj je tak, da se nam ni ničesar bati. Leta 1922. se je inoglo govorili o nekonsolidaciji. Sedanja vlada bo gledala, da se bo v bodočnosti učvrstila, ker vodi politiko »reda in miru«. Zato uživa zaupanje veiiine prebivalstva. Govo? dr. Kufovca. Za ministrom je dobil besedo dr. Kulovec,;' ki je v poldrugournem izvajanju pred vsem splošno kritiziral notranjepolitičen položaj in pokazal na nezdrave razmere v državi. Kritiziral je delovanje organov notranjega ministra in njegov proračun. O politiki notranjega ministra ali kakor se navadno imenuje, minister policije, je izvajal: Protizakonitosti režima, ^Politiko celokupne vlade smemo upravičeno presojali po političnem sistemu, ki vlada v državi. Ko zahteva notranji minister odobritev svojega proračuna, moramo reči tudi glede državne policije same, kakor glede dr- V rcedefj® akademija sveže žavljanov odkrito besedo. Tu je edina prilika, da se more razpravljati z notranjim ministrom Notranji minister namreč ne odgovarja na nobene interpelacije in vprašanja ter popolnoma briskira poslance. Dolžnost poslancev je, da s svojim postopanjem popravijo briskira-nje. Brezdvoma seže njegov resor najglobo-kejše v politično življenje. Njegovi organfnamreč izzivajo v našem razburjenem političnem življenju največje konflikte. Organi so pokorni režimu, pa če je to v skladu z dostojanstvom uradniškega položaja ali ne. Svoj položaj morajo postaviti v službo režima, četudi pridejo s tem z zakonom in državljani v konflikt. Ža tako delovanje bodo seveda uradniki morali odgovarjati, čeprav tega često ne delajo iz lastnih nagibov, marveč po višjem nalogu. Za protiljudsko delovanje pa bodo morali nositi odgovornost tisti uradniki, ki delajo brez navodil. Njihova odgovornost je tem večja in obsodba bo morala biti težja. Glavno, kar se očita notranjemu ministru, je, da celokupni aparat od velikega župana pa do poslednjega policaja udinja politični upravi v politične namene režimskih strank. To je brezdvoma hud očitek. Vendar je popolnoma upravičen. Zato obstojajo številni dokazi, ki jih poslanec navaja Najboljši dokaz so zadnje volitve v narodno skupščino, ko so politične oblasti izrabljale ves svoj vpliv na volivce, da omeje ali onemogočijo volivno svobodo. V to svriio so se izvršile najgorostasnejše protizakonitosti. Preprečevala so se zborovanja, razpuščali so se shodi, ustavljali liti, konfisciralo časopisje. »Slovenec« in »Domoljub« sta bila ustavljena kljub sodnemu pravoreku. O državljanskih svoboščinah se ne more govoriti. Ravno državno oblasti te svoboščine na celi črti gazijo. Pirkmajer in Bnltič. Govornik navaja razne slučaje, pred vsem delovanje velikih županov Pirkmajerja in Ral-tiča in pravi: »Te nezakonitosti se niso vršile samo za časa volitev, ampak se nadaljujejo tudi sedaj. Strankarstvo in nezakonitost se izvršujeta dalje. V nasprotju z zakonskimi odredbami, se politične stranke favorizirajo. Zlorabljajo se uradi in uradniki. Stranke, ki imajo opraviti s političnimi oblastmi, se izprašu-jejo o politični pripadnosti. Po pripadnosti se računajo politični predmeti.« Poslanec podrobno osvetljuje delovanje in postopanje velikih županov Baltiča in Pirkmajerja in navaja slučaje, ki so v izrečnem nasprotju s postavljenimi zakoni nadaljujoč: »Za njuno nepravilno postopanie bi lahko navedel neštevilne primere. To niso samo posamezni pojavi, to je sistem Da tako delo ni v korist ne ljudstvu ne državi, je jasno. O demokraciji ne moremo govoriti, ker nimamo nobene samouprave.« Centralizem. Vprašanje samouprav je najbolj pereče. Tukaj ne gre za take samouprave, ki jih določa vidovdanska ustava, marveč za take, ki dajejo ljudstvu polno svobodo. Centralizem sam sebi pomeni varuštvo vlade nad ljudstvom. Zato pri nas nc moremo govoriti o demokraciji, ker jo centralizem izključuje. Pod centralizmom se politične svoboščine uničujejo. Zato je razumljivo, da se tudi med srbskim ljudstvom pojavljajo glasovi proti centralizmu in za pravo in resnično avtonomijo. Zakaj je pri nas žalostno stanje, zakaj je pri nas toliko nezadovoljstva? Glavni vzrok za to nezadovoljstvo in slabo gospodarsko stanje jc predvsem ta, da od 1. 1917. nimamo nobene take samouprave. To je ne-pobitno dejstvo. Kdor to dejstvo ugotavlja, tega proglasijo vladni pristaši za separatista. Kdor se bori za samoupravo, ni separatist, -on je najbol.ši prijatelj ljudstva in države. Če hočete reda, miru in zadovoljstva ter gospodarskega napredka, morate dati ljudstvu prave samouprave, dati svoboščine in pravice. Še tisto malo kopico samouprave, ki jo daje ustava, že to vlada r.c izvršuje. Kaj šele da bi dala večje samouprave. Kršenje občinske avtonomije, V celih pokrajinah so komisarji neomejeni gospodarji nad ljudskim premoženjem in zapravljajo občinski denar. Ljudstvu nalagate težka bremena. Tako je v celi Vojvodini, Dalmaciji in precejšnjem delu Hrvatske in pri nas v Prekmurju. V drugih krajih so se sicer volitve vršile, oblasti pa sc trudijo, da vpre- Kejo občine v režimsko službo in jih Izkoristijo v strankarske svrhe. Občine, iti se niso hotele ukloniti, se neusmiljeno pritiskajo. Postale so plen nezakonitega nastopa. Njihovi odbori se razpuščajo. Sedaj tam gospodarijo komisarji. Zakoniti predpisi o razpisu novih volitev v določenem roku se ne izvršujejo. Mesece in mesece, da celo leta se volitve zavlačujejo. Potem pa pride minister in trdi, da se zakon ne krši! Takemu postopanju velikih županov in okrajnih glavarjev je treba napraviti energičen koncc! Krivce je treba postaviti na zatožno klop. Za primer navaja Ljubljano, kjer gospoduje znani triumvi-rat, ter Grosuplje. Ker minister ne odgovarja na vprašanja, ki se mu stavljajo tozadevno, zahteva odgovora, zakaj minister to trpi. Zakaj se trpijo uradniki na odgovornih mestih, ki gazijo pozitivne zakone, zakaj se ne pokličejo na odgovrnost? V teh vprašanjih, ko gre za pravice ljudstva, ne smejo njihove osebe in njih pripadnost v teh vprašanjih igrati nobene vloge. Zahteva odgovora, če so ti slučaji ministru znani, če pa niso, naj se prepriča in naj s kršitelji najostrejše postopa. Kaj prinese novi občinski zakon? Poslanec govori o pripravah za nov občinski zakon, ki mora dati občinam kar največ avtonomije in možnosti delovanja in izjavlja: Šikaniranja županov morajo prenehati. Zupani so svobodni ljudje in predstavi-telji ljudske volje, niso pa sluge okrajnih glavarjev in hlapci režima. Novi občinski zakon mora biti vsaj tak, kakršen je dosedanji v Sloveniji. Po dosedanjih vesteh pa se bojimo, da bo »seljaška vlada« tudi v tem oziru pokazala svojo reakcionarnost. Kdor ruši občinsko avtonomijo, je največji ljudski nasprotnik. Pirkmajer, aapostavljanje slovenščine, orožni-ško vprašanje. Poslanec govori o okrajnih zastepih na Štajerskem in o Pirkmajerjevem postopanju, rekoč: »Pirkmajer razpušča okrajne zastope povsod, kjer od njega favorizirane stranice nimajo večine. Na njihova mesta postavlja ge-rente, oziroma gerentstva, ki jih tvorijo njegovi pristaši, dasiravno nimajo nobeme zasloni be med ljudstvom. Najbolj je obsoditi Pirkmajerjevo delovanje napram gasilnim društvom. Zapostavljanje občinske samouprave se jasno vidi iz proračuna, iz katerega so črtani krediti za pripravljanje tečajev in podpiranje strokovnega časopisja. Govori o uradnem občevanju okrajnih glavarjev v Sloveniji 'v srtskohrvatskam jeziku in v cirilici, kar žali čut prebivalstva. Bavi se z orožniškim vprašanjem. Ugotavlja, da je sicer orožništvo potrebno, da pa je premmcgoštevikio. Izdatki so pre-ogromni. Kljub tako velikemu številu orožni-štva je varnost majhna. Razdelitev orožniških postaj je neracionalna. Treba je več postaj z maloštevilnim orožništvom.« Govori o policiji in o zapostavljanju slovenske policije, posebno ljubljanske, ki ne dobi zasluženih nagrad za nadure. Obračun z Radičem. Potoja Radičeve izjave, ki izjavlja, da se bo SLS zrušila. Takih groženj se SLS ne boji, ker je stranka dela za ljudstvo. Kot primer navaja zlate čase, ko je imela SLS v Kranjski večino. 1055 sklepov in zakonov, koristnih za deželo in ljudstvo, je sprejela ta večina. SLS se je deset in desetletja borila za dobrobit ljudstva. Osvobojevala je slovensko ljudstvo iz rok oderuhov in ustanavljala kmetske zadruge. Delovanje SLS je dokaz, ki ga ne more lzpodbiti nikdo. Ljudstvo zna ceniti pravo delo. Kmetje po Hrvatskem plačujejo ederuhom še danes po 20 do 25 odstotkov. Naj Radič o tem poroča! Požrtvovalno delati za ljudstvo, to je SLS vedno izvajala. Radič pa samo govori in dementira. Radičevih groženj se ne bojimo! Nasprolno, naglasiti je treba, da ne bo preteklo dolgo časa, ko bo 50 in še več ljudskih zastopnikov prišlo v skupščino, ki bodo ravnotako iskreno in pošteno in požrtvovalno delali za svoje ljudstvo, kakor delajo to poslanci SLS. Poslanci SLS gredo sedaj preko pravnih besedičenj in groženj, prejkoslej bodo ostali v obrambi svojega ljudstva in žrtvovrli svoje moči, da se razmere izboljšajo in da pride ljudstvo do svojih pravic. Protiljudska RR vlada. Kakor stranke, se tudi vlade sodjo po delu. Osem mesecev že sedi saljačka vlada na krmilu državne uprave. Mnogi so to vlado sprejeli s simpatijami, ker so upali, da bo v državno upravo uvedla vsaj malo reda in da bo vsaj malo omilila korupcijo in vsaj malo zmanjšala ogromna bremena, ki so jih dosedanji režimi nalagali. Pa ti ljudje so se razočarali .Tako slabe vlade, kakoršna je sedanja, še ni bilo. Njeno delovanje in njene tendence. ki jih kaže v svojem delovanju, so take, da je jnsno, da noben pravi rodoljub, da nihče, ki mu je dobrobit ljudstva pri srcu, ne more Ime'i v vlado zaupanja. Zato izjavlja, da bo glasoval on in njegovi tovariši proti proračunu in da bodo nadaljevali borbo za izboljšanje. Darujte za Ljudski sklad SLS! Somišljeniki! Zbirajte ga Ljudski sklad ST S ! Darove pošiljajte na tajnigtvo SLS v Ljubljani. Poštnočekovni račun 11.475. intrige proti našim poslancem. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Kakih sredstev se poslužujejo belgrajski listi v blatenju po-j sameznih politikov in političnih strank, za to so najboljši dokaz velike intrige, ki so jih I skušali vreči v javnost iz včerajšnjega govora j poslanca Klekla. Trdili so, da je poslanec I Klekl v svojem govoru izjavil, da je on v skupščini po nalogu in po volji sv. stolice. Jugoslovanski klub je vsled takih vesti dal sledeče obvestilo: Poslanec Klekl je v svojem govoru ugotovil, da mora vsak duhovnik po cerkvenem zakoniku canon 139, § 4., imeti predhodno dovoljenje svojega škofa, da lahko kandidira »za narodnega poslanca. Nič drugega ni dejal. Z ozirom nato so vse druge vesti neresnične. V znamenju MussoHnije- vega Belgrad, 4. marca. (Izv.) Belgrajski listi poročajo iz Trsta o znamenju novega nasil-stva italijanske vlade, ki objavlja, da se od 1. marca naprej na vseh šolah ukine pouk slovenskega jezika. Pristavljajo, da je ta vest izzvala veliko ogorčenje, posebno radi tega, ker sta Ninčič in Mussolini razpravljala o prisrčnih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Listi obsojajo ta korak nasilja in kritizirajo Ninčiča, Ninčič v Parizu. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Iz Pariza poročajo: Na včerajšnjem sestanku Ninčič-Briand se je poudarjalo, da bi bil sporazum med Grčijo in Jugoslavijo, kakor tudi eventualen balkanski pakt, vsekakor potreben. Ninčič je izjavil, da je za dodelitev stalnega mesta Poljski v svetu Društva narodov. — Glasom »Journala« je prišel Ninčič v Pariz, da pojasni razvoj italijansko-jugoslovanskega sporazuma, ki ga hočeta skleniti ti dve državi, da preprečita združenje Avstrije z Nemčijo. Jugoslavija mora paziti na nemško nevarnost, ne da bi pri tem slabila intimne zveze z Malo antanto v svrho kontroliranja Madžarske. »Libertč« piše o sestanku dr. Ninčiča z Briandom: >Gotovo je prišel dr. Ninčič, da se razgovarja z Briandom o potrebi splošnega sporazuma za učvrstitev miru v Evropi. Ninčič se bo brez dvoma sporazumel z Briandom kot se je z Mussolinijem v Rimu. Spričo vstopa Nemčije v Društvo narodov se morajo vse in-teresirane države zavarovati proti paingerman-ski nevarnosti in učvrstiti medsebojne odno-šaje sedaj, ko vstopa Nemčija v Zvezo narodov. Na ta način bo nastal samposebi kontinentalni evropski blok, ki bo združil veliko držav. Dasi so si interesi teh držav v mnogo-čem nasprotni, vendar jih bo združila skupna nevarnost.« »Journal des Debats« poudarja veliko važnost Ninčičevega obiska v Parizu. Interesi Francije in Jugoslavije se popolnoma ujemajo v vseh vprašanjih srednje Evrope in Balkana. Ninčič in Briand bosta izmenjala misli o vseh aktuelnih vprašanjih in bosta gotovo našla popoln sporazum, ker je jugoslovanska vlada doslej vedno z zaupanjem gledala v Francijo in nastopala solidarno s francosko vlado v vseh mednarodnih zadevah. »Potit Paris en« opozarja, da so razmero med Jugoslavijo in Grčijo zelo zamotane. Srb-sko-grški dogovor je jugoslovanska vlada odpovedala in od tedaj so nastale težave glede definitivne organizacije jugoslovanske cone do Soluna. Ta vprašanja je treba hitro razčistiti, da se bo moglo pristopiti k razgovorom o balkanskem paktu. Jugoslovanska vlada pravilno presoja položaj v Grčiji, ki je notranje razrva-na in zato odlaša z definitivno odločitvijo. Ninčič bo z Briandom razgovarjal tudi o Bol-I garski. Gotovo je, da je razmerje z Bolgarsko mnogo boljše in zadnji čas se opaža zbližanje med Belgradom in Sofijo. DR. STOJADINOVIČ V PARIZU. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Stojadinovič je včeraj popoldne prišel v Pariz. Takoj je storil potrebne korake za pogajanja o plačilu predvojnih dolgov. V Parizu bo oslal še jutri in pojutrišnjem. V nedeljo se bo odpeljal v Belgrad, kamor bo prispel v torek. Tekom današnjega dneva je i imel Stojadinovič sestanek s francoskim finančnim ministrom. Posvetoval se bo tudi s srbskimi upniki. BOJI V MAROKU. London, 4. marca. (Izv.) Po poročilih iz Tangerja so se včeraj in danes nadaljevali napadi ustašev na Tetuan. Španci so poslali j nad Rife tujske čete, katere pa niso dosegle I nikakih uspehov in so se morale takoj zopet umakniti. PONESREČENA EKSPEDICIJA. London, 4. marca. (Izv.) »Daily Maik poroča, da se je angleška znanstvena ekspedicija j na Tibetu ponesrečila. V ZNAMENJU »RAZOROŽITVE«. i Berlin, 4. marca. (Izv.) »Germnnia« poroča iz Newyorka, da ima Amerika načrt tokom petih let zgraditi 2200 novih vojnih zrakoplovov. S!roški bodo znašali 30 milijonov dolarjev. Dr. Beneš na Dunaju. Dunaj, 4. marca. (Izv.) Danes opoldne je dospel na Franc Jožefov kolodvor češki zunanji minister dr. Beneš s soprogo. Sprejeli so ga zastopniki zvezne vlade in diplomatski zbor. Dunaj, 4. marca. (Izv.) Dr. Beneš je v spremstvu dunajskega poslanika Pačaka po-setil zveznega predsednika Hainischa. Sestanek je trajal dalj časa. Predsednik je odlikoval dr. Beneša z insignijami zlatega častnega traku. Ob pol osmih zvečer je priredil dr. Ramek na čast češkim gostom večerjo, na katero so bili povabljeni ministri in diplomati s soprogami. Dr. Ramek je pozdravil dr. Beneša ' v govoru, v katerem je naglašal dobre odno-šaje med obema državama in razumevanje Češke za položaj Avstrije. Avstrijska vlada je videla v dr. Benešu vedno svojega zagovornika napram velesilam. Slavil je politiko dr. Beneša, katero sta vodili vedno dve ideji — mir med.državami v Srednji Evropi in vpo-stavitev gospodarsko razrušene Evrope. Naglašal je, da je razsodiščna pogodba, katero bodo jutri podpisali zastopniki obeh držav, vreden znak dosedanjega prijateljskega odnosa med Češko in Avstrijo. Obenem naj bo porok za prijateljske zveze tudi nadalje. Dr. Rameku se je zahvalil za pozdrav dr. Beneš. Istotako je naglašal dobre odnošaje med obema državama skozi vseh sedem let, ki so razumljivi že vsled tega, ker sta obe državi že po zgodovinski tradiciji tesno vezani ena na drugo. Tudi geografsko sta navezani medsebojno in dolžnost obeh držav je, da se od tega okoristita. To je bila vedno tudi vodilna misel njegove politike. To mora biti tudi za naprej podlaga vsem realno mislečim politikom. Izrazil je željo, da se dobro razumevanje, ki je dovedlo do sklenitve sedanje pogodbe, ohrani še nadalje. Končno je napil v prospeh Avstrije. Dunaj, 4. marca. (Izv.) Minister Beneš je izročil dr. Rameku Masarykovo odlikovanje, veliki križ belega leva. ___ Spor csl. vladne večine. Praga, 2. marca 1926. Komaj je rešila čsl. vladna večina vprašanja najbližjega delovnega programa, so se že pojavile nove težkoče. Kakor dosedaj vedno, jih dela zopet čsl. socialno-demokratska stranka. Ona izrabi vsako priliko, ki se ji nudi, da si z demagogijo zopet pridobi pri delavstvu izgubljeno zaupanje. V obrambnem zakonu, ki ga je sprejel prejšnji parlament, se določa, da traja od leta 1926. dalje doba vojaškega službovanja mesto dosedanjih 18 samo 14 mesecev. Vojaške oblasti pa so se obrnile na vlado z zahtevo, da se naj ta zakon uveljavi šele prihodnje leto. Čsl. armado je organiziral francoski general Mittelhauser, ki je bil do januarja t. 1. tudi načelnik čsl. generalnega štaba. Posrečilo sc je mu je dvigniti čsl. armado na stopnjo najboljše izvežbanih in najboljše oboroženih armad na svetu. Ko pa je ob svojem odhodu oddal načelstvo čsl. generalnega štaba generalu Sirovemu, je pozval francoski general Mittelhauser čsl. vlado, naj obdrži še to leto 18mesečno vojaško službo, če hoče izvesti njegov načrt. S tem je prišla vlada v težek položaj. Nikakor namreč ne kaže preslišati besed generala, ki si je pridobil za Čsl. republiko ogromnih zaslug in je pregnal Madžare iz Slovaške. Ker je general Mittelhauser Francoz, bi se lahko razlagalo kot nehvaležnost Franciji, če čsl. vlada ne izpolni njegove poslednje želje. Tak korak bi lahko imel usode-polne posledice za čsl. zunanjo politiko, ki je skoraj vse svoje uspehe zadnjih let dosegla edino le s francosko pomočjo. Na drugi strani pa čsl. ministri nimajo tako otopele vesti kakor nekod drugod, da bi očitno gazili zakon. Radi tega bi bilo treba izpremeniti ta zakon v narodni skupščini. Temu vladnemu načrtu pa se protivijo socialni demokrati. Zastonj jih prepričuje vojni minister, da traja vojna služba v Franciji in Jugoslaviji 18 mesecev, v Poljski in Romuniji dve leti, v boljševiški Rusiji pa tri do štiri leta, in da se prihodnje leto gotovo skrajša. Socialni demokrati hočejo biti nekaj časa navidez nepopustljivi, da pride to njihovo dr-žanje v slednji tednik, potem pa bodo zopet popustili, ker se jim zdi kruh opozicije pre-grenek. Čsl. LS je načelno za čim krejšo vojaško dobo. Sedaj pa noče delati vladi preglavic, ker bi tak korak državi samo škodoval. Odločno pa zahteva, naj se pri vojaštvu ne trati čas z nogometom, tenisom in brezverskimi predavanji, kakor se je to vršilo doslej. Zagreb, 4. marca. (Izv.) Profesorji tukajšnje teološke fakultete so osnovali neke vrste kat-Ijudsko vseučilišče. Priredili bodo vrsto poljudnih kulturnih predavanj, h katerim bo imela dostop širša javnost. Pariz, 3. marca. (Izv.) Po poročilu lista sKrasnaja Gazela* fco sovjetski poslanik v Londonu Krasin radi bolezni odpoklican s stojega mesta in imenovan mesto njega Rosen-volk. I Anglija se razburja radi Društva narodov. Chamberlainov govor, ki smo ga v izvlečku objavili, ni zadovoljila angleške javnosti. Labour Party izjavlja, da bo zahtevala v zbornici debato o tej stvari, če Baldvvin ne bo dal točnejših informacij o razmerah vlade in zunanjega ministra. V kabinetu je izbruhnila naravnost težka kriza. Chamberlain je zagrozil, da bo demisijoniral in ne bo odpotoval v Ženevo, če ministrski svet ne sprejme in odobri njegovih predlogov. Nekatere senzacionelne vesti vedo povedati, da je Chamberlain svojo demisijo že podal. Res je bil Chamberlain v sredo zvečer pri kralju v avdienci, gotovo je tudi, da nekateri člani kabineta niso zadovoljni s Chamberlainovimi izjavami in ga dolžijo, da je na lastno pest v Parizu dajal obljube, toda Baldvvin po vsej verjetnosti ne bo pustil pasti zunanjega ministra. Baldvvin je prevzel posredovanje med Chamberlainom in njegovimi nasprotniki v kabinetu. Ministrski predsednik upa, da se mu bo posrečilo najti kompromisno formulo. O tem kompromisu kroži verzija, da bo Španija v jesenskem zasedanju dobila stalno mesto, Poljska pa izvoljenega zastopnika v svetu Društva narodov. Pri predstoječem zasedanju pa bo sprejeta samo Nemčija v svet. Angleško časopisje nadaljuje s polemiko proti razširitvi sveta. MAC DONALD IN STALNA MESTA V SVETU DRUŠTVA NARODOV. London, 4, marca. (Izv.) Mac Donald je ■podal v spodnji zbornici izjavo, v kateri pozdravlja vstop Nemčije v Društvo narodov in se zavzema za podelitev stalnega mesta v svetu Društva narodov. Obenem se izraža proti temu, da bi se dodelilo mesto v svetu D. n. tudi drugim državam. POLJSKA IN DRUŠTVO NARODOV. Varšava, 4. marca. (Izv.) Sejm je danes sprejel po uvodnem govoru ministrskega predsednika locarnsko pogodbo. Enoglasno je bila odobrena zahteva, da se Poljski dodeli stalno mesto v Društvu narodov. Varšava, 4. marca. (Izv.) Zunanji minister Skrzynski je preko Pariza odpotoval v Ženevo. ŠPANSKI DIKTATOR V ŽENEVI. London, 4. marca. (Izv.) Iz Madrida poročajo, da bo tudi španski diktator, general Prdmo di Rivera, odpotoval k zasedanju društva narodov in pri sejah osebno zastopal svojo državo. Madiarska afera pred francoskim parlamentom. , Madjarski ministrski predsednik* se > je odločil, da gre sam v ženevo. Osebno bo pojasnjeval falsifikatorsko afero. Francozi oči-vidno niso zadovoljni z dosedanjo preiskavo in morajo slutiti, da je afera še v mnogočem nepojasnjena. Zato hočejo Bethlena prisiliti, da bo v Ženevi govoril o stvareh, ki se jih doslej ni dotaknil, pa bi se jih po javnem mnenju že zdavnaj moralo obravnavati in dajati odgovor, S tem v zvezi je interpelacija voditelja francoskih socialistov Leona Bruna na ministrskega predsednika Brianda, da javno pove kar ve in misli o madjarskem šandalu Tudi listi pozivajo ministrskega predsenika, da odgovori brez šminke in rokavic. Briand — tako pišejo — nc sme stisniti roke Bethlcnu, če je le količkaj prizadet bodisi pri aferi sami, bodisi pri »zatušanju« preiskave. Bethlenu so pot v Ženevo zagrenila tudi nova odkritja. Preiskava je namreč dognala, da je Bethlenov sin, mladi grof Bcthlen v decembru lanskega leta nenadoma odpotoval v Ameriko. S seboj je imel diplomatske kovčeke, ki so jih madjarske oblasti pravilno zapečatile. V kovčkih pa so bili ponarejeni franki. Mladi Bethlen se je ustavil tudi na Dunaju in v Parizu, kjer je plačal vse svoje ogromne dolgove, s samimi francoskimi franki. Ogromne zneske frankov je zamenjal za ameriške dolarje, ki jih je po nekaterih vesteh kupil v Parizu 50.000. V javnosti se je tedaj pot mladega Bethlena utemeljevala s tem, da mora na očetov pritisk stopiti v bančno službo v Ameriki. Dunajski časopisi vedo tudi povedati, da je v afero zapleten nadškof M i k e s , znani voditelj Otonove legitimistične struje. Mejni grof in poslanec Pallavicini jo v zbornici obdolžil Bethlena in notranjega ministra, da sta vedela za ponarejanje, sta ga odobravala in podpirala, Pallavicini jc po seji na kateri je izpregovoril težke obdolžitve, izjavil časnikarjem, da bo svoje cbdol.*itve ponovil v časopisju samo zato, da bo dal ministrskemu predsedniku priložnost, da ga toži in bo mogel P,->"avicini pred sodiščem prinesti potrebne dokaze. Pallavicini trdi, da ima 64 prič za svoje navedbe. Pri takem stanju stvari je razumljivo, da je vzbudila Bcthlenova odločitev, da sam potuje v Ženevo veliko pozornost. Bethlen igra hazard: morda se mu posreči rešiti in utrditi svojo in vladino stališče, čc pa nc, bo Madjarsko afero strašno razpihal ter sebe in svojo vlado spravil v propad. DEMISIJA GRŠKIH MINISTROV. Pariz, 4. marca. (Izv.) Po poročilih is. Aten bodo vsi ministri podali ostavko na svoja mesta, da omogočijo ministrskemu predsedniku novo sestavo kabineta. nevsig norice ■k Rev. Alojzij Blatnik f. Kakor je bilo že brzojavno javljeno, je dne 18. februarja na svoji fari v Haverstravv, Nw., za pljučnico umrl Rev. Alojzij Blaznik, sin ugledne ljubljanske Blaznikove družine. Pokojnik je bil prvi slovenski duhovnik v Newyorku ter je hodil vsak mesec spovedovat Slovence k sv. Brigiti. Takoj je začel delati na to, da bi dobili Slovenci svojo lastno župnijo. Načrta pa ni mogel izvesti, ker je bil poklican na slovaško župnijo v Haverstrawu. Pokojnik je bil vzoren duhovnik in plemenit značaj ter je vžival splošno spoštovanje tudi pri nasprotnikih. — V mašnika je bil posvečen leta 1906; dosegel je starost 46 let. — R. i. p.l » » k 0 dr. K. Lavriču. Glede tega moža, ki je o njem pisal v 50. številki našega lista ob 50 letnici smrti članek g. dr. Joža Lavrenčič, nam pošilja g. Janko Leban, nadučitelj v pokoju, sledeče podatke: Kaj je bilo vzrok, da je dr. L. prestopil k protestantizmu in se naposled umoril? Uslužben v Tolminu, se je bil zaljubil v nemško protestiantinjo. Zasnubil jo je. A deklica mu je odgovorila: »Naju loči — vera.« Lavrič je molčal in prestopil k protestantizmu, meneč, da ga bo zdaj vzela. Toda ona mu je odgovorila: »Odpadnika no vzamem!« To je Lavriča silno potrlo in je sklenil, da bo odslej živel le v blaginjo slovenskega naroda. Kot odvetnik v Gorici je podpiral dijaštvo v toliki meri, da mu je le toliko ostalo, da sam ni stradal Toda eno gorje — neuslišana ljubezen — je minulo, drugo se je pridružilo. Opasno je zbolel na očeh. Zatekel se je v Trst k slovečemu zdravniku okulistu dr. Bretauerju. Ta mu je brez ovinkov razodel, da zanj ni pomoči in da bo oslepel. Potrt se je 2. marca 1876 iz Trsta vrnil v Gorico z večernim vlakom, ter se nastanil v hotelu >Pri treh kronah«. Vzel je papir ir tinto ter napisal: i Narod moj naj živi, naj se razcvete, narodu svojemu ostajam do zadnjega diha vdani sin. Dr. K. Lavrič.« Potem si je pognal iz revolverja kroglo v sence. Drugi dan so ga našli mrtvega. Zares tragična usoda odličnega rodoljuba. ■k Spomenik jugoslovanskim vojakom v Olomucu. V Moravski in Šleziji je pokopanih 1350 jugoslovanskih vojakov. Ceško-jugoslo-vanska liga v Olomucu je sklenila postaviti spominu teh vojakov lepo kapelico. Za zgradbo kapele bo prispevalo vojno ministrstvo, mestna komanda v Olomucu in jugoslovanska vlade. •k V zavodu 3v. Stanislava je bilo koncem drugega tromesečja 306 dijakov: I. a 35, I. b 34, II. 43, III. a 30, III. b 33, IV. 35, V. 30, VI. 26, "VII. 19, VIII. 21. Trimesečje je dovršilo: z odličnim uspehom 9, s prav dobrim 37, z dobrim 136, z zadostnim 74, z nezadostnim 46, neredoviani so ostali 4. Učili so se: vztrajno 61, marljivo 239, nemarljiivo 2. Vedli so se: vzorno 125, prav dobro 160, dobro 17. Ob sklepu trimesečja je bilo po čl. 42. srednješolskega zakona iz zavoda odpuščenih 8 dijakov. y •k Smrt srbskega pesnika. V Belgradu jo umrl srbski pesnik Dragutin Iljič. Pogreba so se udeležili zastopniki vseh kulturnih društev in javnih oblasti. m Ste obnovili članarino za leto 1926? — Ali veste, da je danes, 5. dan marca, zadnji rok za vpisovanje? — V Ljubljani vpisujeta razen vseh župnih uradov tudi še »Nova Založba« (poleg nunske cerkve) in »Prosvetna Zveza« (Miklošičeva cesta 5, hiša Vzajemne posojilnice). * Ii prosvetnega ministrstva. Načelnik oddelka za srednje šolstvo v prosvetnem ministrstvu Dimitrije Magaraševič je premeščen; na njegovo mesto pride začasno dr. Stjepan Zajič, ki vodi sedaj tri oddelke. k Nova premeščanja učiteljstva. Iz Bel-grada poročajo: V prosvetnem ministrstvu pripravljajo nova velika premeščanja prosvetnih delavcev, ki so se strankarsko eksponirali in so se posebno udejstvovali v akciji proti sedanjemu prosvetnemu ministru. Predvsem je tu prizadet predsednik sarajevske sekcije profesorskega društva Milan Cukovič, ki bo premeščen v Južno Srbijo k Strokovno šole na Hrvatskem. Prosvetno ministrstvo namerava še tekom letošnjega leta otvoriti na Hrvatskem večje število srednjih strokovnih šol. k Trgovska akademija v Bitolju. Skop-Ijanska trgovska zbornica se je obrnila na trgovinsko ministrstvo s prošnjo, da se dosedanja dvorazredna trgovska akademija v Bitolju izpremeni v polno. Na ta način naj bi se gospodarsko propadajočemu Bitolju vsaj nekoliko pomagalo. k Smrtna kosa. V Belgradu je umrl v starosti 65 let profesor Pavle Švabič, bivši načelnik v ministrstvu za vere. k V laščito zidarskih dclavcov. Iz Bel- grada poročajo, da je izdalo trgovinsko ministrstvo na posredovanje Zveze hrvatskih obrtnikov vsem velikim županom odredbo, da po svojih strokovnih organih strogo pazijo, da razna podjetja ne bodo zaposlovala nekvalificirane delavce za zidarsko delo. k Ameriški dijaki v našem Primorju. Koncem tekočega meseca obišče naša jadranska pristanišča večja skupina ameriških dijakov — približno 400 — pod vodstvom profesorjev. Američani obiščejo Boko Kotorsko, Dubrovnik in Split, kjer jim že pripravljajo sprejem. jAr Akcija la društvoni dom pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Jurjevška katoliško misleča mladina stopa na plan! Imeti hoče svoj društveni dom, v katerem se bo mogla redno shajati, da izpopolni izobrazbo duha in srca in se na pošten način razvedri. Močna četa je to: Bralno društvo z orlovskima organizacijama šteje 180, odnosno 70 članov, obe Marijini družbi imata nad 300 članov, približno toliko je še neorganiziranih fantov in deklet, ki so s srcem v katoliškem taboru. Osemsto mladih ljudi hrepeni po izobrazbi duše Ln telesa, po petju in telovadbi, po poštenih igrah na lastnem odru. Zakon veleva, da se mora ustanoviti šola že za pol stotine otrok; društveni domovi so pa nadaljevalne šole za mladino. Ali torej ni nujno potrebno, da dobi 800 fantov in deklet svojo nadaljevalno šolo, svoj društveni dom? Temu gotovo ne more nihče oporekati. Razen tega je gotovo, da mladina ne more in ne sme samotariti, da potrebuje in hoče druščine in zabave. To je njena pravica. Vse je le odvisno od tega, da se shaja na poštenih krajih, da se razvedruje na pošten način, da dobiva v roko dobro čtivo. Vse to ji zagotavlja društveni dom. Društveni dom je dom poštene mladine, društveni dom je nujna potreba za vsak večji kraj. Kako naj bi bil brez njega Sv. Jurij, ena največjih in najpo-nesnejših fara na Štajerskem, rojstna župnija dr. Antona Korošca? Predolgo smo že čakali, a sedaj ne odnehamo! Kdor je z nami, naj nam ne odreče pomoči, da si zgradimo svoj dom. Kdor more dati veliko, naj ne skopari, a kdor ne zmore velikega daru, naj da, kolikor pač more. Društveni dom nam bo vsem stotero vračal. — Jurjevška mladina. k Pozor lovci! V zadnjem »Lovcu« objavljeni občni zbor Podružnice SLD za Gorenjsko se ne bo vršil 7., ampak 14. marca v Knjige Drulba sv. (Konec.) B. Poučna snov. 5. Poljudna kemija. Spisala Fr. Pengov in dr. A. Ratajec. (Za doplačilo.) Mohorjeva družba je za naravoslovno poljudno znenstvo, zlasti za praktično kmetijstvo, mnogo storila: Umnega kmetovalca, Poljedelstvo, Gospodarske nauke, Travništvo vsak pozna. »Poljudna kemija« bo pa zdaj izvrstna podlaga za ume-vanje vseh raznih gospodarskih naukov. Tudi v Koledarjih je bilo objavljenih mnogo, mnogo razprav gospodarske vsebine. In »Mladika«, to lepo glasilo Mohorjeve družbe, ima v svojem programu vedno tudi članke iz praktičnega naravoslovja (n. pr. o prehrani). Za dobro umevanje vseh teh spisov je znanje kemije velekoristno. Naša knjižica obdeluje organsko in neorgansko kemijo. Priročna oblika nas kar sama vabi, da bi knjižico vedno s seboj jemali; odpira nam pogled v tajno snovanje vse prirode. Enega pa mnogi čitalelji v tej knjigi pogrešajo: praktičnih navodil (s slikami), kako bi — brez posebnih priprav — lahko delali kemične poskuse. Poskusi so v kemiji prva zahteva. S tem bi marsikdo veliko veselje dobil za to najnovejšo vedo. Knjižica nima nobene slike; lo se nam zdi precejšen nedostatek. ' Epilog. Kar je podpisani povedal o letos- 1 njih Mohorjevih knjigah je bolj opozorilo kakor pa ocena. Najboljšo oceno izreko ljudje, če knjigo radi kupujejo in berejo. Menim, da bo v tem oziru tudi za knjigi, namenjeni za doplačilo, ocena ugodna. Pod št. 2, v razgovora o »Apostolih Gospodovih«, je bila beseda o »Mamertinsld ječi« nejasna; p. H. Grisar D. J. trdi v svoji tam omenjeni knjigi (»Slov.« z dne 2. marca), da Tullianum, dolgo časa smatran za Petrovo rimsko ječo, ob času, ko je bil sv. Peter v Rimu, ni bil več državna ječa, ampak le nekak vodni rezervoar; Petrova ječa je morala biti torej nekje drugje. K sestavku o »številkah Mohorjeve družbe« naj še enkrat zakličem: v vsaki župniji bodi za leto 1926 vsaj za en odstotek napredka! Iz nekaterih krajev z veseljem dobivamo poročila, kako tekmujejo. Danes jo zadnji dan vpisovanja. — V Ljubljani — še enkrat bodi omenjeno — vpisujeta tudi Nova Založba in pa Prosvetna zveza (Miklošičeva cesta). Nikar pozabiti! Zdaj, spomladi, poljedelec seje, da bo poleti in jeseni imel kaj žeti. Usejmo tudi mi tistih 20 Din naročnine, da tvorno jeseni prejeli pridelek — 4 lepe knjige. In če dodamo še'30 Din, bomo prejeli še dve divni knjigi: knjigo o sv. Frančišku Asiškem j ter Dickensovo božično povest. Mohorjani. ali ste članarino že obnovili? Mat 'sikaleri, ki zdaj tega nc stori, se jeseni kesa, n popravili se več ne da. Ce so drugi člani družine pozabili, da je danei zadnji rok, vsaj edeu naj se spomni! Lescah ob isti uri in v istih prostorih, kakor je bilo sicer v »Lovcu« napovedano. — Odbor. * Zveza roiervnih častnikov in borcev, pododbor Ljubljana. Na 2. rednem zboru dne 20. februarja 1926 se je izvoljena uprava pododbora konstituirala takole: predsednik ing. Ladislav Bevc; I. podpredsednik dr. Janko Zirovnik; II. podpredsednik Anie Kalokira; celjski podpredsednik dr. Leopold Vičar; tajnik ing. Ciril Pire; zapisnikar Ivo Burger; blagajnik Aleksander Kuharič, knjigovodja Milan Sterlekar; gospodar Franc Ahčin; člani uprave: dr. Zeljko Jeglič, ing. Ciril Juvan, Ve-koslav Mlekuž, Franjo Peric, dr. Ivan Pintar, Adolf Sadar, Vinko Sire, Jernej Vengust; predsednik nadzornega odbora Riko Jug; člani nadzornega odbora: Matko Brnčič, Makso Pe-tiček, Anton Kunej, ing. Leo Mencinger. k 19. marca so vrši žrebanje efektne loterije »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Kdor še želi naročiti srečke, naj jih nemudoma naroči potom dopisnice pri »Loterijskem odboru v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki srečke takoj pošlje in priloži položnico. Vseh dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Cena srečki samo 5 Din. Kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno. — Podvizajte se. ker čas je kratek! k Aretacija v Laškem. V Laškem so zaprli poštnega uslužbenca Franca Zupana, rojenega 1901 v Tovstem št. 27 pri Laškem, dol-žeč ga, da je ukradel Francu Ojsteršku, p. d. Tomažu iz Rifengozda 24 dne 26. februarja nad 10.000 K. Po aretaciji se je izvršila hišna preiskava na njegovem domu in imela ta uspeh, da so našli ogromno število izpraznjenih pi-?em, o katerih se sumi, da je bil v njih denar. k Požar. 3. marca zjutraj je izbruhnil v Št. Juriju ob j. ž. v skladišču jajčje zadruge ogenj in ga popolnoma upepelil. Škoda je velikanska, vendar je večinoma krita z zavarovalnino. k Stanje ee6t v Bohinjski Bistrici. Vedno se slišijo pritožbe, da so ceste v Sloveniji skrajno zanemarjene. Zdi se pa, da tako zanemarjenih in zdelanih cest, kot so v Bohinjski Bistrici in njeni okolici, ne najdeš zlepa v Sloveniji. Cesta, ki pelje z Boh. Bistrice proti Sv. Janezu ob Boh. jezeru in dalje proti Zla-torogu na Ukancih je tako zelo razrita in raz-vožena, da vozijo vozovi danes le še po globokih kolesnicah. Kajti drugače so vozovi in vozniki v stalni nevarnosti, da se polomijo. Ta cesta je danes za kak živahnejši promet docela nerabna. Kamor stopiš, zadeneš s polovico noge v globoko kolesnico in paziti moraš dobro, da si ne izviniš noge. Konji so tudi v stalni nevarnosti, da si ne polomijo svojih j nog. Mnenja smo, da se mora ta cesta stalno h vzdrževati, ne pa čakati, da se cesta tako ne-: gospodarsko izrabi in pokvari. Bliža se tujska sezona. Ako se sedaj navozi na cesto gramo-| za, bo cesta zopet dolgo časa le težko vporab-ljiva. Šele proti jeseni, ko bo tujski promet že popolnoma prenehal, bo zopet gladka in vporabljiva. Mislimo, da to ni v korist tukajšnjemu tujskemu prometu. Zato naj se mero-dajni faktorji pobrigajo, da se takšne škodljive razmere odpravijo. * Nabava obleke in čevljev ua nižje uslužbence se je naposled le premaknila z mrtve točke. Načelnik ekonomskega oddelka v ministrstvu za pošto je prizadetim dejal, da so imeli biti čevlji dobavljeni do 17. februarja, plašči bodo narejeni do 10. marca, zimsko obleko za leto 1925 pa dobe služabniki do konca aprila 1926. Zaradi čevljev, ki jih niso dobili od leta 1921 naprej, kljub pravilniku, se bo dalo težko kaj napraviti. Čevljev za nazaj ministrstvo nikakor ne bo dalo. Sicer se je nekaj govorilo o eventuelni denarni odškodnini za neprejete čevlje, vendar se ni na te obljube nič kaj zanašati, ker si ministrstvo gotovo ni zaaiguralo zadevnega kredila. Pripomniti pa moramo z veseljem, da ne vlada v ministrstvu več tak odpor proti večletni zahtevi poštnih služabnikov, da naj se da blago za obleke Ljubljanski naročniki, potrdila, da ste vplačali, shranite (morda kar v Koledarju!); poverjeniki ne morejo vsakega osebno poznati. Mohorjan. Korotanec: v izdelavo posameznim ravnateljstvom (torej tudi v Ljubljani), ker bodo obleke brez dvoma boljše, narejene bolj po meri in boljši kup. Minister pošte je pristal na to, da nabavijo bbleke poJtna ravnateljstva svojim uslužbencem, katerim obleke pripadajo. Ravnateljstvo bo stavilo ponudbo krojačem, za kakšno ceno bi napravili toliko in toliko službenih oblek. Te ponudbe bo potem ravnateljstvo predložilo ministru, da jih pregleda in ugotovi razlike v ceni, nakar bo oddana nabava najugodnejšemu ponudniku. k Nevarnost ra II. kategorijo poštnih uradnikov in uradnic. Kakor se poroča iz Bel-grada, se je glavna kontrola pritožila proti nekaterim odlokom poštnega ministrstva, s katerim so se postavili za uradnike II. kategorije uslužbenci, kateri nimajo predpisane šolske izobrazbe. Te pritožbe je državni svet odobril in razveljavil dekrete poštnega ministra. Državni svet se sklicuje pri tem na to, češ da uradniki nimajo poštne in brzojavne šole, ki je predpisana v čl. 11. uredbe o razvrstitvi kot sposobnost za II. kategorijo, nego samo oficiantsko skušnjo, ki ni enakopravna poštni in brzojavni, oziroma dovršeni srednješolski izobrazbi s prometno skušnjo vred.' S to razsodbo državnega sveta so v nevarnosti premnogi, zlasti mlajši poštni uradniki in uradnice, ker nimajo ne' srednješolske izobrazbe ne dovršene poštne šole. Potemtakem se utegne zgoditi, da bodo vsi bivši poštni aspi-ranti in aspirantinje potisnjeni v III. kategorijo državnih uradnikov. Proti razsodbi državnega sveta so odposlanci zgoraj omenjenega poštnega uradništva intervenirali pri° ministrstvu. O tej zadevi bomo še poročali. •k Novo ponarejanje kolkov. V Zagrebu so dognali novo ponarejanje kolkov, topot po 50 Din. Oblastem je došlo doslej v roke 14 takih falzifikatov. Prej so že krožili falzifikati po 10, 20, 250 in 500 Din. Krivcev še niso izsledili. * Smrtna obsodba v Osjeku. Pred osje-škim sodiščem je bil te dni obsojen na smrt 34 letni kmet Tomaž Andrič iz Striživojne, ker je meseca novembra 1925 zavratno umoril so-vaščana Gjurakovioa. k Namesto 15 let ječe dosmrtna ječa. No-vosadsko vzklicno sodišče je te dni razpravljalo o pritožbi 30 letnega kmetskega delavca Nikolaja Gavrjloviča, ki je v prepiru umoril svojo mater in bil zato na prvem sodišču obsojen na 15 let ječe. Vzklicno sodišče je zvišalo kazen v dosmrtno ječo Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. •k Agrarna reforma v Bosni. V ministrstvu za agrarno reformo pripravljajo zakonski načrt za končnoveljavno ureditev agrarnega vprašanja v Bosni in Hercegovini. Delo ie poverjeno komisiji, ki ji naoeluje Fr. Mihaljino-vič, sodni nadsvetnik v Sarajevu. Cnrecfnja čipkarska zadruga v Ljubljani, Pod trančo, je edina špecielna in najcenejša trgovina s kleklanimi čipkami in vsemi čipkarskimi potrebščinami. V krasni Logarski dolini Bil v veseli sem družini. 1 am prelep je zavičaj in najboljši »Buddha« - čaj! /T* w am m. Da je imel šentjakobski pevec Franc Trei-ber veliko smisla za družabno življenje, za prijateljstvo in prisrčno razmerje, kaže sledeča pesem: • Bratci predragi, ste dal'č od mene, Kjer jc obilo hoda, Kjer je bistra voda, Na perutah ljubezni jaz pridem šc k vara Inoj v duhu vam roko podam. Prijazna grlica se tud veseli Kje fletr.o na svčt Med bratmi živet, Angelci v nebesih sc tud veselo, Ja ker pesmi nebeško pojo. Al sedaj pa vzamem slovo od vas Ker prišel jc čas, K' se moram ločit cd vas Sam Bog vas obvari še zanaprej Inoi v raj vas nebeški codej. jamt€M © XIII. prosvetni večer se vrši danes ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Na sporedu je predavanje dr. Jeharta: Potovanje iz Palestine v Mezopotamijo. Številne slike bodo pojasnjevale avtomobilsko vožnjo skoaj puščavo. Ker je zanimanje za predavanje zelo veliko, opozarjamo p. n. občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki se dobe v pred-predaji v Prosvetni zvezi. Rezervirani sedeži 5 Din, navadni sedeži 3 Din, stojišče 2 Din. O Dolžnost vsakega prijatelja naše mladine je, da da priznanje njenemu delu s tem, obišče akademijo Jugoslovanske Orlovske zve- V Št. Jakobu živi še sivolasi starček Franc Šuster, rojen na Tešinju št. 1 (v št. Jakobski župniji) dne 30. septembra 1340, obče znan po imenu Mačkov Francelj. — Imenovani je hodil v Celovcu v šolo in tam spoznal tedanjega kaplana Treiberja. Ko je ta prišel kot župnik v^ Št. Jakob, je nastopil Mačkov Francelj pri njem organistovsko službo. Obiskoval je pri njem tudi nedeljsko šolo. Po končanem pouku je župnik s svojimi učenci vsakokrat zapel kako pesem. Med drugimi jc žc takrat zapel: »Zapuščen sem jaz.« Po Mačkovemu Franceju se je tudi zve. delo, da je župnik Treiber zložil pesem, ki je obče znana kot pesem o veseljaku: Sprepivlaj, sprehajaj Po dolinci dolej Kjer rožce cveto In vijolce dišo. Vzemi ponižnost, Nedolžnost sebo, Vse perjetno Veselo ti bo. Druga pesem, označena: »Veseli pevci« se glasi: En raav poslujmo Eno zapojmo Saj smo bratje mi ja vsi Oiroci božji. ze, ki se vrši v nedeljo 7. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Uniona«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki hotela »Uniona« in v pisarni Orlovske podzveze v Ljudskem £omu. O Na naslov Zadruge gostilničarjev ▼ Ljubljani. Iz gostilniških krogov smo prejeli: Ko Je bil na magistratu občinski svet, v katerem je imela večino Zveza delovnega ljudstva, se je ra nesla vest, da se namerava zvišati trošarina na pivo. Ta vest je bala brez vsake podlage, ker se to zvišanje ni nameravalo. Kljub temu je pa Zadruga gostilničarjev pod-vzela veliko akcijo proti zvišanju trošarine na pivo, pošiljala je deputacije na magistrat, protestirala na vse mogoče načine in zabavljala čez večino na magistratu, ki, kakor že omenjeno, zvišanja trošarine sploh ni nameravala. Sedaj je pa mestni gerentski svet, ki obstoji dz treh samostojnih demokratov, v resnic« zvišal trošarino na pivo za 50 par pri litru. Pričakovali smo, da bo Zadruga gostilničarjev proti temu že izvedenemu povišanju nastopila vsaj v taki meri, kakor svoj čas, ko se zvišanje ni niti nameravalo. Pa smo se varali. Zadruga gostilničarjev ni storila drugega, kakor da je poslala v časop;se vest, da morajo gostilničarji vsled zvišanja trošarine podražiti pivo za 50 par pri litru. Sedaj res ne vemo, ali je Zadruga gcsflničarjev zato tu, da ščiti Interese gostilničarjev, ali da zagovarja ukrepe demokratskega gerentstva na magistratu. O Razstava akad. slikarja Slavka Tomer-lina v Jakopičevem paviljonu! Samo do nedelje! © OUZD in nujna zdravniška pomoč. V našem uredništvu se je zglasila članica OUZD iz ljubljanske okolice (naslov njen je na razpolago OUZD v uredništvu) in povedala, da je pred kratkim pozno zvečer nenadoma močno obolela, zgubila je zavest in se zgrudila na tla. Imela je hude bolečine v glavi. Njeni domači so se seveda močno prestrašili in so poslali po najbližjega zdravnika, ki je nudil prvo pomeč. Drugi dan je na poziv prišel tudi uradni zdravnik OUZD. Ko je omenjena članica predložila OUZD prošnjo, da bi plačal račun ponoči poklicanega najbližjega zdravnika, je OUZD to prošnjo kratkomalo odbil, češ, da to ni bil nujen slučaj. Članica je že pet let pri OUZD zavarovana. A v celi tej dobi še ni nikdar zahtevala zdravniške pomoči cd OUZD. Pri svoji malenkostni plači 600 do največ 700 dfinarjev mesečno je pač nemogoče, da bi sama plačala nečni obisk v res nujnem slučaju poklicanega najbližjega zdravnika 0 Nedeljski počitek pri carinski pošti v Ljubljani Poštne uslužbence rečenega urada smo videli 21. februarja t. L oblečene v ne-ka&e halje kakor kakšne kaznjence, ko so čistili in brisali okna na tisti zamazani carinski baraki (ki se imenuje tudi pošta). To je menda nekak pnibcljšek zato, ker morajo služabniki omenjene pošte že tali o dnevno 8 do 10 ur opravljati zelo naporno službo. Tako nimajo ljudje prilike, da bi se vsaj ob nedeljah nekoliko cddahnili in eventuelno tudi zadostili krščanskim svojim dolžnostim. Upamo, da se bodo te vrstice prihodnjič upoštevale. O Mostna zastavljalnica ima tomesečno dražbo julija 1925 zastavljenih predmetov 11. t. m. ob 15. uri popoldne. Vrhmka Odbor za Cankarjevo proslavo se je osnoval na Vrhniki z nalogo, da letos dostojno proslavi 50 letnico Cankarjevega rojstva. V ta namen namerava prirediti na praznik sv. Trojice na istoimenski gori celodnevno slavlje. Ker se na ta dan vrši tudi duhovno opravilo v tej ljubki, z znamenitimi starimi slikami ozaljšani cerkvi, je upati, da bo udeležba obilna in tudi gmotni uspeh ne izostane, tako da bo megoče resno misliti na postavitev dostojnega spomenika našemu pesniku velikanu. i Zgodnja pomlad. Pri nas je nastopilo i krasno vreme, ki je privabilo iz zemlje nebroj cvetk. Oglašajo se ptički, naš oratar pa J« začel pridno obdelnvati grudo, in ob nedeljah prihajajo izletniki iz mesta, da se navžijejo blagodejnega zraka in solnca na naših lahko dostopnih hribih. Upajmo, da ostane ves marec vsaj toliko »dostojen«, da ga bomo ohranili v dobrem spominu. Preklinjevanjo v vlakih. Peljali smo se v sredo zjutraj iz Ljubljane na Vrhniko v ku-peju v katerem so se vozili trije fantje, ki so doslužili voaški rok nejvje v Maoedon ji. Peli so razne srbske pesmi, ne baš najlepše vsebine. Govorili so med seboj deloma v aloven-I skem deloma v srbskem jeziku tako, da 6mo se nehote vprašali ali so to še naši slovenski fantje ali ne. Najhujše pri tem pa je bilo, da so se med pogovorom posluževali prostaških srb-kih in čujte! celo italijanskih kletvin. Ni baš dostojno za nikogar, če koJne in se pri-duši, vendar je »kranjsko« pridušanje v primeri s takimi »importiranimi« tujimi izrazi naravnost nedolžno. Zato odklanjamo najodločneje bodisi laške, bodisi srbske kletvine in i umazane i~ra~e ter želimo, da se jih noben ! naš fant več ne bi posluževal. Če se pa le še kdo tako daleč izpo-abi, pa mu ne moremo drugega reči nego »sram ga bodi!« Jesenice Predpust. Slovenija misli, da je predpust šel kar tako mimo nas. Kaj še! Plesali smo, da sc je kar kadilo. Ker je bil bolj kratek, smo se komaj zvrstili, kajti pri nas je društev in klubov kot v Ameriki, Vsako tako društvo pa si išče dohodkov od dobička pri takem večeru, zato taka tekma. — Prepotrebni »pip-čarski klub« je seveda tudi bil med temi. — A to naj bi še bilo navsezadnje, ker kakih posebnik izgredov ni bilo nikjer razen par »rogoviU. Toda, kar se je godilo na pepelnico, to pa prekaša vse, kar je bilo sploh kedaj videti in slišati na Jesenicah. Smešenja cerkvenih obredov, bogokletstva, javnega pohujšanja i. t. d., je bilo toliko, da se nam le čudno zdi, kako je jeseniško prebivalstvo kaj tacega moglo gledati. Ali se vam nič ne smilijo otroci, ki so, baš prišedši iz šole, morali kaj tacega videti in slišati? Kakor čujemo, ima vso stvar v rokah sodnija. V prihodnje pa naj oblast take izgrede že v naprej prepove! Pretep, V pondeljek zvečer (1. marca) so se fantje slepli in sicer taki fantje, od katerih kaj takega nikdar ne bi bili pričakovali. V torek je bilo več obvezanih glav, zateklih očes, groženj z izstopom iz društev i. t. d. In vzrok? Kot povsod — alkohol. Gostilen je preveč, mnogo preveč in med njimi še dva »Dalma-tinca«. Tarnanje o slabih časih je sploh pred-| met vsakega razgovora, toda »Dalmacija« na hribčku je vedno zasedena. — Kdaj se bomo Slovenci izpametovali? Dramatičen odsek K. D. D. pridno vadi ter se pripravlja na »Pasijon«, ki se bo predvajal na Tiho nedeljo, za otroke predvečer kot generalna skušnja. Glasbo za uvod, cvetno nedeljo in na Oljski gori je zložil bivši tuk. kapi. č. g. Dolinar. Okoličane opozarjamo na to, da pazno sledijo v »Slovencu«, kedaj bodo predstave popoldan, da se jih morejo udeležiti in se z večernimi vlaki pravočasno vrniti. Na sv. Jožeia dan — sejem na Savi — se bomo v društvenem kinu zopet enkrat od srca nasmejali, ker bomo gledali »Pat in Patahona« kot fotografa, Predstave bodo od druge ure popoldan pa skozi, kakor v velemestih. Da^ss zvečer ob 20. uri - v unionski dvorani - Menični koncert ork. društva Glasbene Matice.! Na vssorPfJu: Mihevc, Santel, Adamič, Caskovs &$rodin. 1 Maribor □ Prosvetni večer Prosvetne zveze danes odpade, ker niso še izdelane slike za skiopti-kon. Prihodnji Prosvetni večer se vrši v petek 12. marca. Predaval bo g. prof. P. Jehart: Jeruzalem. II. serija slik iz njegovega potovanja. □ Mestna občina sprejme oficielno književnike, ki se udeleže Prešernove proslave v ■našem gledališču. V znak priznanja jim priredi banket. □ Novo mesto v študijski knjižnici. Mestna občina je kreirala v študijski knjižnici novo mesto v I. kategoriji in obenem to mesto razpisala. S tem dobi ta lepa in važna ustanova nov pogoj do vsestranskega razvoja in napredka. □ Pri mestnem fizikatu se je kreiralo mesto skrbstvene sestre. Mesto se bo razpisalo. □ Narodno gledališče. Po mačehovsko oskrbovana mariborska drama bo prišla prihodnje dni zopet enkrat do življenja. Pripravlja se uprizoritev »Beneškega trgovca«. □ Zavlačevanje z dekreti. Precej časa je že minulo, odkar je bil g. Grčar imenovan za upravitelja IV. deške ljudske šole, a mesta še ni nastopil, ker ni od nikoder dekreta. Da pri tem trpi šolski pouk in se množijo pritožbe od strani staršev, je razumljivo. Dva velika razreda sta združena enostavno v enega. Tudi je še vedno odprto vprašanje novega učitelja, ko je učitelj Robnik prideljen za rokotvorni pouk na državnem učiteljišču. Malo hitreje bi pa le lahko šlo. □ Proslava Miletiča na srednjih šolah se je vršila včeraj z enournim predavanjem o Miletiču. □ Francoski krožek v Mariboru priredi v prihodnjih dneh čajanko v prostorih »Vesne« z izbranim sporedom. Podrobni spored še objavimo. □ Umrla je v sredo ga Vošineg, soproga trgovca z usnjem na Koroški cesti. Pogreb se vrši danes ob treh popoldne. □ Popravi. V poročilu o občinski seji se mora glasiti ponudba Acetto 1,974.633 Din za novo stanovanjsko hišo. □ Uradno ure na mestnem magistratu ostanejo pri starem. Prošnja za nedeljene ure ! do dveh popoldne je bila odbita. □ Čič in Zlahtič Mariboru ne dasta miru. Po mestu so se raznesle vesti, da se je justifi-kacija izvršila že v sredo, drugi so jo pa videli v četrtek. Ponovni dokaz, da živi Maribor od senzacij. Tudi Radiča so že sodili 1 □ V posvetovalnici za matere in oskrbo-valnici za dojenčke v Strossmajerjevi ulici je nastavljena z 1. marcem kot zdravnica ga dr. Valerija Valjavec, specialistinja za dojenčke in otroke, ki je prevzela to mesto s pristankom dosedanjega zdravniškega vodje te soci- j alne naprave dr. Fran Mariniča. Zavod si je j s tem pridobil zdravnico specialistko, ki bo s ! svojo izkušnjo gotovo posvetila napravi vse ! svoje moči in skušala doseči, da se razvije in | razširi tako, kakor pravzaprav Mariboru pri-| stoja. Gospodu dr. Mariniču je bila od pri-I stojne strani za njegovo nesebično in uspešno delovanje pri tej instituciji, ki se je ustvarila z njegovim požrtvovalnim sodelovanjem, izrečena najtoplejša zahvala in popolno priznanje. Celje & Ta zna pa še boljšo. On sam, najvišji izmed »Jutrovih« celjskih dopisnikov, se je milostno blagovolil spraviti na našega poročevalca. Slaba mu prede, temu nerodnemu revčku, ki ni drugega zmožen, kot da odgovarja na vzorne proizvode celjskih »Jutrovih« dopisnikov s samimi kolobocijami. Skoro bi človek dobil vtis, kot da smatra ta nad vse vzvišeni »Jutrov« dopisnik našega poročevalca za človeka, ki je na umu bolan, ali pa, ki HI IIM Ksmtl lEtMIHI I li IWIIIHHI»IIM.B—l^g—UaBBMMMIKUl Eno zapojmo Le pesem božjč Saj imamo mamico Marijo Devico. Dro je kratek čas Biti sriedi vas Kjer grlica se glasi Tam sovraštva ni. Smo veseli vsi Za nas Bog skrbf, Še veselejši bo nam Oh v nebesah t&m. Tam ne bo stiskč Tud ne bo vojskč Bo obrisal večni Bug Solze od otruk. Nič ni lepšega kakor pravo odkritosrčno prijateljstvo, ta vez je trdna in stalna bolj kakor vsaka druga, prijatelja se skupaj veselita, skupaj žalujeta, eden drugega tolažita. Temu čustvu je dal Franc Treiber v sledeči pesmi svoj izraz: Bratec moj ti predragi K' ne se jokaj in žaluj Glej še zajček ne je trave K' je od tvojih solz mokra. Temna noč bo minula Liubo solnce bo prisjalo Najno srce bo ogrelo Nama dalo veselje. To pesem je kaj rad prepeval Matej Šer-vicelj, komendator na Reberci, ki je umrl 18. svečana 1901. Kot kaplan v Št. Ilju od 1. oktobra 1856 do 1. avgusta 1860 je zahajal pogostokrat v Št. Jakob in ker je bil izboren i pevec — tenorist — je kaj naravno, da sta postala z župnikom Treiberjcm dobra prijatelja. Omenjena pesem je postala ravno po ko-mendatorju Šerviclju na Rcberci zelo priljubljena, ker jo je vedno pel in tudi ob koncu vsakokrat dodal: To pesem je župnik Treiber zl-žil. In še dandanes, ko žc davno spi blagi komendator mirno spanje pri cerkvi Sv. Jerneja, slišiš dol na vasi prepevati fante to ljubko pesem. Kot posebna zanimivost pa sc mora zabeležiti, da je pesniku Francu Trciberju pripisovati pesem: »Zapuščen sem j a z«, ki je služila kot podlaga za pesem in skladbo znanega: »V c r 1 a s s' n« koroškega pevca Tomaža Košata — Koschat, ki si je s tem pridobi! svetovno slavo. Značilno je, da se je našla med zapuščino raj- !-ga Treibcrja v neki knjigi, bil je nemški Rituale, zadaj na listu v bohoričici napisana pesem: Zapuščen, zavržen Zapuščen sem jaz Kakor kamen na ccsti Vse ogne sc me, avbe. Od te pesmi sta še dve kitici sledeče ' vsebine: Težave so dro koj hudč Ko bodo minule Bo spet veselje Bo spet veselje. Ko bodo na pare Položili me, Tedaj bo ohlajeno Moje srce, avbč. To knjigo je izročil prešt Gregor Einspie-Ier sedanjemu nar. poslancu Franu Smodeju. Ti zapiski so vsekako zgodovinsko važni Že prej omenjeni Mačkov Francej je vedel povedati, da je zložil to pesem Franc Treiber in se še dandanes prepeva kot njegova pesnitev. Vsekako je morala postati ta pesem kmalu narodna; saj dognano je, da jo je kaj rad pel že okoli leta 1860 oče prešta Gregorja Einspie-lerja, Jakob Einspieler, posestnik v Svečah. Ni izključeno, da je zložil Treiber svoj Zapuščen že ob času, ko je bil še kaplan v Celovcu in gotovo tudi prišel v bližnji Vetrinj, kamor so Celovčani radi zahajali, in tam prepeval to pesem. To je moralo biti še pred letom 1846. Tomaž Koschat, rojen 8. avgusta 1845 v Vetrinju, je bil sin Tomaža Košata, prej kmet-ski sin v Hodišah in Uršule roj. Torkar iz Tolmina, ki sta, po vsem soditi, bila slovenskega pokolenja. Lahko jc mogoče, da sta slišala to pesem in da jo je Košatova mati tudi bi zaslužil, da ga vtaknejo v poboljševalnico, ker ne upošteva naukov, ki mu jih blagovoli podajati najvišji izmed celjskih »Jutrovih« poročevalcev. Pa je vse zastonj, četudi poskuša ta gospod utemeljiti svoje suvereno mnenje s tiskarskim škratom. Do sedaj ni bila navada, da bi si vsaj oni, ki se štejejo med inteligentne poročevalce, očitali medsebojno tako pomote. To je bilo pridržano samo temu vzor-dopisniku, ki je obenem strašno brihten človek. On zna namreč prav dobro razločevati med sejo mestnega sveta in sejo mestnega magistrata. To je res občudovanja vredno, da je ta gospod tako strašno učen, da se lovi kar za besede in pričenja dlako cepiti, ko mu še celo papeži in papeške orgije, škofov žegen, srbofobstvo, avstrijakantstvo in sam najhujši klerikalizem odpovedo svojo pomoč. Pa očita drugim kolobocijo! -©■ Občni ibor Katoliškega prosvetnega društva v Celju jo bil prošli ponedeljek zvečer izvanredno dobro obiskan. To je znamenje, da čuti vsak naš somišljenik prav živo potrebo po živahnejšem delovanju tega društva, kojega naloga naj bi bila, da širi med sloji našega naroda v prvi vrsti ono prosveto, ki ima temelje v večnosti i vsled tega tudi more vsakega poedinca družbe najlepše preoblikovati in ga dovesti do končnega cilja tega življenja. Kot uvod nam je g. prof. Kardi-nar očrtal v kratkih in jedrnatih in resno nazornih besedah nevenljive zasluge, ki si jih jo pridobil nepozabni velikan Anton Martin Slomšek za nas katoliške Slovence. Gospod predavatelj nam je dokazal, da bi slovenski narod bil skoro za polovico manjši, ako bi Slomšek na bil napel vseh sil. Temu predavanju so sledila poročila posameznih odbornikov, nakar se je razvila živahna debata. Iz to je bilo razvideti, da smatrajo vsi udeleženci Prosvetno društvo kot nekako matico in središče našega kulturnega delovanja, vsled česar moramo poskrbeti za to, da se dejansko društvo tudi kot tako udejstvuje. Debate so se udeležili v prvi vrsti preč. g. opat, g. Las-bacher in g. Jerič. Nato je bil izvoljen nov odbor, kateri nam s svojim predsednikom g. Lasbacherjem daje garancijo, da bo izvedel vse one načrte in naloge, katere je začrtala debata na zadnjem občnem zboru. Nato je občni zbor izrekel dvema najneumornejšima kulturnima delavcema, to je g. prof. Kardi-naru in pevovodji g. Mibelčiču, najiskrenejšo zahvalo za njun trud in izrazil upanje, da bosta ostala še nadalje zvesta ciljem tega dru-štva. Za ljudi, ki niso hudobni. Sicer je že vsak razviden bralec »Slovenca« spoznal, da je v naši notici z dne 2. marca o nesreči, ki se je pripetila dvema mladima Celjanoma? očividna pomola, ki jo je zakrivil tiskarski škrat s tem, da je v tretji vrsti iste notice padla besedica »skoro«. To ugotovimo vkljub temu, da pričakujemo ponovni nauk o slovenski slovnici od strani vsevednega poročevalca »Jutra«, ki zna tako izborno nastopati kot nepoklicen »šomašter«. & Kras mesta. V našem mestu imamo dva parka, ki se vsak zase odlikujeta po svoji posebni krasoti. Neoporečno je, da je celjski park za Savinjo eden najlepših parkov v Sloveniji, ker je že po svoji legi med Savinjo in v ozadju stoječimi grički najbolj primeren prostor, da si človek poišče pokrepčila na tem hladnem kraju, ko pripeka solnce z najhujšo silo. Priznati moramo tudi to, da se mestna uprava, kakor tudi olepševalno društvo res potrudila, da napravita iz tega parka tudi v estetičnem oziru, kar je najbolj mogoče, s tem, da so nasadi, cvetlični in drevesni, vedno v najlepšem redu. Imamo pa mi Celjan' še drug park. Ta leži v sredini mesta. V tem parku pa bujno cveto razne cvetlice, ki izgledajo nekako tako kot smeti, kjer se kupičijo razni kupi nesnage in odpadkov, kjer leže po prostrani planjavi različne podnevne in ponočne črepinje in kjer stoji sredi tega užitka pol- sama pela, kajti imela je lep glas — kontra alt. Mladi Košat je to pesem slišal in na podlagi te zložil svoj Verlass'n ter ga uglasbil. Kari Krobath v životopisu: Thomas Koschat — der Sanger Karntens — sam prizna, da so vzete prve vrstice pesmi »Verlassn« iz narodne pesmi. Tomaž Košat je zložil zanj tako srečno pesem 1. 1871 in jo tudi koncem istega leta uglasbil in po njej postal slaven. Nikakor nočem kratiti slave nepozabnega koroškega pevca Košata, po katerega žilah se je pretakala slovenska kri, a na podlagi prej navedenega bi se dalo trditi, da je dila snov za njegov res krasni Verlassn Trcibcrjeva pesem: Zr.puščen, ki je vsled srčne vsebine in mičnega napeva postala kmalu obče znana in tako res narodna. Tako jc živel in pel v Št. Jakobu v divnl Rožni dolini župnik Treiber; želeli bi le bilo, da bi <-- razun prve pesmi: Tam za gmajnico tudi druge razširile širom Slovenije, saj napevi so znani. Ali že veš, da dobiš najcenejšo in najboljšo aluminijasto in ema jlirano posodo le pri tvrdki Stanko Florfančič Irflovlna x te!eznIno Ljubljana Sv. Petra ee-ts 85 Dnrohrtn ?>nnnllnl|tn4r Podružnice Slovenskega lovskega društva za Goronjsko se bo vršil v nedeljo dne 14. marca 1926 ob 15. uri v restavraciji g. Janka Sumija v Lescah. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2 poročilo nn-čeinika, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blaga'nika, 5. poročiio preglednikov, 6. voiitev novega odbora, 7. sprdnemba pravil, 8. slučajnosti in predlogi. — Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil istotam pol ure pozneje drug občni zbor neglede na število navzočih članov. Odbor. — Naie pravosodje. Govor poslanca dr. Jakoba Hodžarja v proračunski razpravi narodne skupščine 27. lebr. 1926. Gospodje poslanci! Pri proračunu pravosodnega ministrstva se hočem držati proračuna pred vsem toliko, v kolikor zadeva Slovenijo in njene razmere. Ob postanku naše države je bilo na ozemlju današnje Slovenije, to je ljubljanske in mariborske oblasti, zaposlenih v resoru pravosodnega ministrstva okrog 1100 oseb. S ponovnimi redukcijami so je pa to število znatno skrčilo, in sicer na današnje stanje okoli 900 oseb, ki so še zaposlene. Temu nasproti pa jo opažati po vojni velikanski narastek poslov pri sodiščih. L. 1920. je bilo okrog 150.000 enot, do 1. 1925. so pa ti posli narasli skoraj na 300.000 enot. Posli so se torej vse-kako podvojili. Eksekucije v Sloveniji. Naraščanje tega dela pa v Sloveniji ne gre morda na račun uradntštvn, kakor da si je uradništvo samo določilo delokrog in je to povečanje postov smatrati kot naravno posledico skrajno slabih gospodarskih razmer v Sloveniji. Najbolj značilno se kaže to v lapidarnem narastku eksekucij, vknjižb, meničnih protestov, prisilnih dražb, kon-kurzov itd. Tako so v teku zadnjega leta, to je 1. 1925. narasle eksekucije v Sloveniji za 25%, to je od 12 000 na 18.000 slučajev. (Franjo Smodej: Gospod minister Uzunovič pa pravi, da jih ni niti 100!) Vknjižbe za dolgove pred vsem na kmečka posestva so zrasle tekem 1. 1925. za 20%, to je od 44.000 na 55.000 slučajev. Menični protesti so pa narasli tekom lanskega leta — čujle — za 1500%! Omenil bi samo celjski politični okraj, ki velja v Sloveniji še kot gmotno precej dobro situiran. V tem okraju jo bilo tekom" I, 1925. sodnijskih in davčnih eksekucij 5000. Od teh je bilo — čujte — 2 petini samo davčnih in to v okraju, ki šteje samo okrog 60.000 prebivalcev. Pa poglejmo uradno poročilo. Statistika dnvčne delegacije v Ljubljani snma izkazuje, da jo bila v 1. 1925. radi direktnih davkov uvedena eksekueija v 90.359 slučajih, gospod minister Uzunovič pa pravi, da ni niti 100 eksekucij v vsej Sloveniji. (Franjo Žebot: Kakšen minister pa je, če nima boljših informacij!) Gospodje, to so naravnost strašne številke. Samo mobilarnih eksekucij je bilo 30.735. Do prodaje je prišlo v 92 slučajih. Sedaj pa poglejmo, da no bile te eksekucije uvedene radi zaostalih davkov, Id znašajo 50 milijonov Din. Če temu prištejemo še vsoto okrog 70 milijonov Din, ki jo je naša finančna delegacija izmozgala iz našega ljudstva preko proračuna, dobimo vsoto 129 milijonov Din proko proračuna iz zakona. (Franjo Žebot: To je navaden rop!) To ni več tatvina, to je že rop. V slučajih nepremičnin, ko gre za eksistenco malega posestnika, je bilo v Sloveniji izvršenih 292 slučajev prisilnih vknjižb. V 230 slučajih je bila prisilna izterjatev davka izvršena in so posestva prišla na kant. To je lepa slika o »bogati Sloveniji«, o kateri gosipod minister Uzunovič tako rad govori. Vse lo senatov ne morejo sestaviti. Opravljati pa ima dve kaj so sodnijski posli v Sloveniji tako strašno narasli, da so se tekom par let podvojili. Stol sedmorice. Poglejmo sedaj, kako obdeluje proračun razne institucije v slovenski justici. Stol sedmorice v Zagrebu je namenjen za Slovenijo in Dalmacijo. Ta stol sedmorice Je glede strokovno-naobraženega osobja brez dvoma premalo dotiran. Je tamkaj samo 9 strokovno-izobraženth ljudi, tako da niti dveh sentov ne morejo sestaviti. Opravljati pa ima dve j višji deželni sodišči, to je v Ljubljani in v Splitu, vsa zborna sodišča in vsa okrajna sodišča v Slove-{ niji in Dalmaciji. Zato je popolnoma naravno, da i posli zostajajo in da šele po 9 mesecih do 1 leta pridejo iz Zagreba razsodbe. Pristranost. Poglejmo oddelek za pravosodstvo. Značilne so partije 195—199. Oddelek za Slovenijo je ukinjen, dočim obstoja oddelek za pravosodje v Zagrebu v partiji 161—164 ter je dotiran z vsoto 1,595.087 Din in z 980.652 Din, torej skupno za 1 milijon dinarjev več kakor v prejšnjem prora-; čunu. Nimam ničesar proti Hrvatom in tudi ničesar proti temu, če imajo oddelek za pravosodstvo v Zagrebu, vprašam pa, kje je tukaj enakopravnost? Glede sodne oblasti v Sloveniji bi omenil, da j se ponekod skuša tudi v slovensko justico uvesti strankarstvo. Take nakane, gospodje, je treba v interesu dobrega slovesa slovenske justice takoj v kali udušiti. Na kratko omenim, da slučaj delavra Fakina v Trbovljah žo leta vpije po zadoščenju. | Opozarjam gospoda šefa justice, naj posveti vso po-zoraost temu slučaju in naj z bengalično lučjo posveti v to kaotično temo. Preobremenjenost zbornih sodišč. Naša okrajna sodišča še nekako zmagujejo svoje delo. Pri zbornih sodiščih pa vidimo, da je slika popolnoma drugačna. Ta sodišča so na vsak način premalo dotirana. Vsekakor bi bila potrebna pri zbornih sodiščih še po dva sodnika poodinca in Se po 1 sodnik pri prizivnem senatu vsaj v Mari-; boru in v Ljubljani. Glede stvarne pristojnosti je slika ta, da spa-| dajo pred okrajna sodišča sporne zadeve do 6250 j dinarjev, zadeve od 6250 Din do 125.000 pred sod-! nika poedinca pri zbornih sodiščih. Kar je čez, ; spada pred senat. Zato leži masa vseh poslov na ramah sodnikov poedincev pri zbornih sodiščih, in naravno jc, da ti posli zaostajajo, ker so slučaji čez 125.000 Din, ki spadajo pred senat, sorazmerno jako redki. Kot primer za to stvar naj vam navedem zborno sodišče v Ljubljani. Tam se šele sedaj razpisujejo razprave pred sodnikom poedincem o spornih zadevati, ki so bile vložene meseca januarja 1925, torej pred dobrim letom. V bistvu je do 60% takih slučajev, kjer preteče najmanj eno leto od dneva vložitve tožbe do sporne razprave in preden pride do pismene razsodbo. K temu je treba prišteti najmanj pol leta za prizivno razsodbo ter še najmanj tri četrt leta do revizijske sodbe iz Zagreba. To vse pa le tedaj, če poteka proces normalno. Ce pa dobi med tem sodišče od višjo inštance zadevo vrnjeno, je treba prišteti gornjim časovnim dobam do končne rešitve, to je do možnosti izvršitve, še najmanj pol leta, tako da prido stranka šele po treh letih do svoje pravico. Moram pa pri tem omeniti, da so razmere v Mariboru in pri drugih sodiščih boljše. Zato je najnujnejša potreba, da se pri zbornem sodišču v Ljubljani strokovno izobraženo osobje pomnoži. Takse. To stanje je vse prej kot rožnato in iskanje pravice pri sodiščih v takih slučajih naravnost brezupno. Pri tem pa no smemo pozabiti na ogromno škodo, ki jo povzroča tako zavlačevanje ljudstvu z ozirom na velikanske takse, ki jih morajo ljudje žo v naprej plačati. Za ljudstvo pomenja to mrtev kapital, ki leži leta in leta brez obresti ter ie poleg tega v mnogih slučajih malo verjetno, da bodo ljudje vsaj po preteku par let dobili ta denar. Zato j na ljudje v takih slučajih mnogokrat praklieirajo, da se raje takoj spočetka poravnajo za 50%. Zadovoljijo se rajši s polovico svoje terjatve, kakor pa da bi čakali na pravico po 3—4 leta. Kako odpomoči zavlačevanju poslov? Gospodje, kako temu odpomoči? Po mojem mnenju je mogoče odpomoči samo s tem, da so sodišča boljo datirajo g strogo strokovno izobraženim in moralno visoko stoječim osobjem. Strogi predpisi za ta najodgovornejša ln najčastnejša mesta, ki zahtevajo sama po sobi najkremenitejše značaje in najboljše strokovne moči. Vera ljudstva v pravico je najlepše plačilo za nestrankarsko, težko, objektivno in odgovornosti polno delo. Gorje državi, kjer jo to zaupanje ljudstva v pravico začelo padati, ali je že padlo! Samo s tega višjega vidika so opravičene posebne ugodnosti sodnijskega stanu. Čim višji je položaj, tem boljša kvalifikacija naj se zahteva, čim vzvišenejše je mesto, tem kremenitejših značajev Je potreba. Vpliva naj samo strokovno znanje in brezpogojno poštenje. (Franjo Smodej: In prav nič drugega.) Novzdrinost sedanjega sistema napredovanja. Ni dobro, kakor se sedaj večkrat prakticira, da se kreirajo mesta samo za starostne položaje. V naši državi imamo uveden sisleni časovnega napredovanja. Ta sistem bi bil dober, če bi bili vsi uradniki enako sposobni tako strokovno kakor tudi moralno. Toda, gospodje, je 11 mogoče, da bo sedanji centralistični sistem mogel \se pregledati in vsakega posameznika spoznati? Roko na srce in priznajte, da je to absolutno nemogoče. Neverjetne so posledice, ki jih ima ta sistem časovnega napredovanja. Vzemimo kako revše na neodgovornem mestu. Ta človek bo iir.el po preteku gotovo dobe isti položaj, kakor najboljši strokovnjak na odgovornem mestu. Pomožni sodnik s 25 službenimi leti ima isti položaj, kakor svetnik pri višjem deželnem sodišču. Položaj uradništva je naravnost beden. V zadnjem času se je pa še poslabSal, ker se je doba, ki je potrebna za dosego pokojnine, raztegnila od 10 na 15 let. Poleg tega uradništvo, kar mislim, da mi ni treba več omenjati, še vedno ni dobilo izplačanih razlik, ki mu pripadajo po zakonu. (fsko-berne: Radič tega ne pusti.) To so torej pridobljene pravice uradništva, da se jim je raztegnila doba za dosego pokojnine od 10 na 15 let in da se jim odtrgujejo zakoniti prejemki. Vlada oziroma ministri vsega tega seveda ne razumejo, oziroma nočejo razumeti. Vse to pa velja še posebno glede sodnika. Gospodje, sodnik ustvarja, črpa, troši svoje moči, se stara, poleg tega ga pa še tarejo skrbi za vsakdanji kruh. Pri časovnem napredovanju bo naravno gledal vsakdo na to, da dočaka starost in da Bi ohrani svoje zdravje. Njegova vest pa bo padala po političnih vidikih. V desetih letih tudi na tem polju ne bo Ireba več govoriti o zedinjenju in izenačenju, ker se bo vse samo po sebi izvršilo. Nastal bo v pravosodju kaos in anarhija. (Franjo Smodej: Balkanizacija.) Opozoril bi gospoda ministra pravosodja še na eno stvar, in sicer na starost kot vzrok penzio-niranja. Če sodnik doseže starost 65 let, mora brezpogojno v pokoj. Pri stolu sedmorice, kjer rešujejo višjo juristarijo, je pa zadnja meja 70 let. Poznam sodnika, ki je bil radi starosti vpokojen, ki je pa sedaj kot sodnik borznega sodišča izredno priljubljen in zelo vpoštevari ter poznan kot najboljši ju-rist. Toda za državo je bil vsled prekoračenja starostne dobe manj vreden ter je moral iti v pokpj. Država mu plačuje pokojnino, obenem je pa ni p-, rala nastaviti drugega moža, ki ga mora tudi plačevati Veljalo naj bi načelo, če je kdo duševno in telesno sposoben za službo, naj se mu omogoči, rit dela. Država mora sicer plačevati dve osebi. Dober glas slorcnsko justice. Toda kljub temu je dosedanje osobje v re-soru pravosodnega ministrstva v Sloveniji obdržalo še dober glas, tako da n. pr. trgovske zbornice v Berlinu in na Dunaju posameznim fvrdkam, ki so v poslovnih zrezali z južnimi deli naše države, s Srbijo, Vojvodino itd. svetujejo, naj v kupčijskih pogodbah dogovorijo za ovcntueine spore pristojnost ljubljanskega ali mariborskega deželnega odnosno okrožnega sodišča. Imamo veliko število takih pogodb v Vojvodini in Srbiji, sklenjenih med našimi državljani in inozemci, v katerih je dogovorjeno, da se sporne stvari rešavajo pred sodiščem v Ljubljani ali v Mariboru. Dotacija sodstva v Sloveniji. Poglejmo, gospodje, kako je justica v Slove« niji v tem proračunu varčevanja dotirana. Na zunaj izg'eda, da se je proračun v Sloveniji zvišal za približno 12 milijonov Din. Če ga pa podrobneje pregledamo, pa vidimo, da so se na vseh straneh črtali osebni in materialni izdatki. Cela stvar tiči v tem, da je prišel uradniški zakon, da so se prejemki uradnilcom zvišali in da znaša to zvišanje približno 12 milijonov dinarjev in da je ta naravni povišek na drugi strani pri materialnih izdatkih črtan. Da vzamemo primer: Za državne pravdnike in njih namestnike se je 1. 1924.-25. plačalo 67.100 dinarjev, v proračunu za 1. 1926.-27. je pa določeno za isto število osobja 303.000 dinarjev. Za sodnike in pripravnike je bilo v proračunu zn 1924-25 ustavljeno 934.500 Din, v sedanjem proračunu je pa pri »stem številu osobja ustavljeno 4,205.760 Din. Za ostalo osobje je stalo v proračunu za 1924-25 2 milijona 296.728 dinarjev, v sedanjem proračunu je pa za redučirano osobje ustavljenih 11,335.151 Din. Če se te številke najprej seštejejo, potem pa potegne razlika, vidimo, da je ravno za približno to vsoto proračun za Slovenijo zvišan. Osebne redukcije. Na drugi strani pa vidimo najmanj prikrite redukcijo in vidimo, da je Slovenija zopet prikrajšana. Resnica je, da finančni odbor glede pravosodnega ministrstva ni nič črtal. Samo dve besedi je stilistično spremenil. Reduciral je po mojem mnenju gospod finančni minister. Kajti od dosedaj zaposlenih oseb pri naših sodiščih je od vodečega pisarniškega osobja črtanih 5 mest. Za pisarniško in zemljeknjižno osobje je bilo predlaganih 35 mest pripravnikov, dovolili sta se pa samo dve mesti. (Minister pravdo Marko Gjuričič: To čemo popraviti.) Gospodje, ali si moremo misliti, da bi se moglo brez osobja pri zemljiški knjigi delati? Vse delo bo zaostalo, nastal bo kaos, iz katerega ne bo nobenega izhoda več. (Dr. Gosar: Se vsaj davčna delegacija ne bo mogla intabulirnti na kmečka posestva radi zaostalega davka. — Franjo Smodej: Potem bomo izenačeni.) Gospod pravosodni minister pravi, da se bo to popravilo. Toda obljubilo ee nam je že veliko, dalo pa ničesar. Doslej smo imeli pri nas 97 mest dnevničar* jev, to so pomožni "pisar ji, pomožni pazniki, pomožni sluge in vročevalci. Sedaj je pa dovoljenih teli dnevničarjev samo 28, od zvanlčnikov je pa črtanih 11 mest. (Minister pravde Marko Gjuričič: Tudi to čemo popraviti.) Popraviti da, toda samo kako. Ali se bodo pisarji v grupah vozili od sodišča do sodišča, da bodo prepisa val I potrebne stvari, ali pa si bodo morale stranke sodnijske razsodbe same prepisavatt. To so bile osebne redukcije. iih gospod minister Dooravi, potem bo v redu. Glasba SIMFONIČNI KONCERT ORKESTRALNEGA DRUŠTVA GLASBENE MATICE. v petek, dne 5. marca 1926 t Unionu. Čajkovski P. J.: Karakteristični plesi ii baleta »ščcljkunfcik«. Ruska simfonična glasba se je po smrti Glinke razvijala v dve temeljni smeri v nacioualno-poljudno, epiško, z uporabo ritmiftkih vplivov ljudskega plesa in lirike ljudske pesmi ter v panevropsko individualno-emocijoiiahio smer, kateri nacionalni elementi niso niti edino sredstvo, niti temeljna oblika, ie manj stilistična baza, temveč prehajajo kot samo po sobi umevne organične sestavine v materijal, ki ga obdeluje komponist. V smislu prve smeri, epi&io-statične, so uatvar jali Balakirev, Borodin, deloma tudi Ljapunov in Rimski-Korsakov. Druga smer, dramatiftno-dina-mična pa ima svojega glavnega reprecentanta v Čajkovskem, ki je nadaljeval evolucijo beethove-novskega duha v ruski simfonični glasbi s tem, da je pritegnil materija! in nekatere metode obdelovanja romantikov, zlasti n. pr. Schumamia. Sicer vplivajo ti, posebno Schuniann, bolj na ritmično barvitost kot na bistvo same tormo. Arhitektonika in dramatično prenasičenje del Čajkovskega (z vplivom slovanskega emocijonalizma) gravitira k Beethovnu, seveda brez njegovega herojsko-titanskega hotenja. V visoki mori je Čajkovski razumel glavni temeljni princip simfoničnega ustvarjanja: napeti dramatični razvoj dejanja v simfoniji povzročen s protipostavljanjem odstavkov in dolov ter e bogatejšimi metodami tematične obdelave, ki jo vodi poetična ideja. Baza simfoničnega ustvarjanj« »Čajkovskega« je kult individuatizma, ako gledamo nanj 6kozij>rizmo tragike. Uorodin A. I'. eden izmed najizrazitejših zastopnikov ruske nacionalne glasbe, ki pa je stal« skoro vedno več ali manj pod vplivom orienta. Nacionalna samozavest Borodina se kaže zlasti v njegovi operi »Knez Igor«, o kateri pravi, da zamore imeti interes samo za Ruse, ki čutijo v njej glorificiranje svojega patriotizma, svojo zgodovine, vsega svojega slovanskega bistva. Obema, Čajkovskem u in Borodinu, kakor sploh slovanskim komponistom so lastni živi ritmi, pestra barvitost v harmoniki in kontrapunktiki ter čudovita, prirojena instrumentacijska spretnost. Knrakleristični plesi it baleta »Ščeljkunžik«. Koračnica. Skladba sloni na dveh, živo kon-trastujočih temali. Prvi polovici prve teme dado fanfarni značaj trobila, drugi pa punktirani postopi godal. Drugo temo (srednji stavek) prineso v sta-katiranih šestnajstinkah najprej pihala, nato godala, dočim fagoti in rogovi stopajo komodno navzdol in navzgor. Zanimivo je to stopicanje, rekli bi, otrok in žensk ter pomišljevalni koraki izkušenih mož. Prvi del, obogaten s pihali in bliskovitimi pasažami podal ter flavt se nato zopet ponovi. Ples vile Bonbonček. Kabinetna skladba, nasičena dražljive barvitosti. Nad pp piz-zicato godala se vzdigne celesta (klavir) v ritmično in harmonično pestrem skakljanju. Basovski klarinet, kakor nejevoljen, zamrmra nad presernostjo Bonbončka. Ta pa sita če in pieše s podporo godal, ki se jim pridružijo druga pihala in le zelo previdno rogovi, do konca. Arabski ples — Kitajski ples. Zlasti v teh dveh plesih se pokaže skladateljeva čudovita spretnost barvanja in nagnjenje k orientu. V obeh plesih tvorijo temeljno podlago trmoglave enakomerne figure instrumentov. Dočim v Arab-slcem plesu vplivajo uspavajoče, kot pod sugestijo zastrnjenih rdečih iučij arabskih haremov, izzivajo v Kitajskem plesu s svojo grotesko spočetka začu-dpnje, nato smeh. V prvem plesu pojo zategnjeno pesem globoka pihala v družbi s sordiranimi godali. Nepričakovani melodični obrati so pristno eksotičnega značaja. V Kitajskem plesu se prav drastično zvirata fagota v najnižji legi, dočim žvižgati v silni razdalji mala in velika flavta; godaia pa, kakor Kitajci s svojimi kitami, tej humorni glasbi gravitotično prikimavajo. Ples piščalk. V tej trodelni skladbi nosijo, kot kaže že naslov, melodični domislek tri flavte, ki jih diskretno podpirajo godala. Po srčka-nem prvem delu, se oglase v drugem delu trobente, ki jih v ostrih ritmih spremljajo ostala trobila, kmalu se jim pa pridružijo skakajoče vijollne. Po kratkem prehodu se vrne prvi del. T r e p a k. T« razposajen kazaški ples zakl juči plesno serijo. Glavni njegov smoter je bujen in viharen ritem, ki se mu ne more ubraniti nobena ruska natura. Telo se samo dviga, noge odletavajo v zrak. Morda je to plesanje nekoliko barbarsko, toda ono jasno karakterizira smrt in življenje preži rajočo kazaško dušo, ki živi le trenutku, ne meneč se za jutri. * * * Znameniti Šcvčikov kvartet iz Prage igra na Svojem ljubljanskem koncertu v torek, dne 9. marca 1920 ob 20 v Unionski dvorani sledeča dela ko-merne literature: Mozart: Komorni kvartet v b-duru, Szymanovski: Kvartet v c-duru in Dvojak: Kvartet v g-duru. Člani komornega kvarteta so slodeči umetniki: Buhcslav Lhotsky (I. gosli), Karel Prochazka (II. gosli), Karel Moravec (viola) in Franc Pour (čelo). Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Povec. Izšla je 1.-2. številka za januar-febru-ar 1926. Obsega A. Dolinarjev članek »Dr. Fr. Ki-movcu« in Bajukov o »Pevskem imenstvu«. Nato slede oddelki: Vestnik P. Z., Naši zbori, Nove skladbe, Iz glasbenih listov in Razne vesti. Glasbena priloga prinaša tri skladbe: Fr. Ferjančič, Vzdihljaji slepega za mešani zbor in bas-solo; Karlo Adamič, Kadar pridem v tiho vas za mešani zbor; Emil Adamič: April za mešani zbor. »Pevec« izhaja že šesto leto in vrši ves čas svojega obstanka vestno in vztrajno svojo nalogo: širiti smisel za lepo petje med Slovenci. Toplo ga priporočamo. Stane 80 Din le'.no, za Italijo 18 lir, za Avstrijo 10 šilingov, za Ameriko 1 dolar. Naroča se pri upravi v Ljubljani. Miklošičeva e. 7. Prihodnja številka izide še pred Veliko nočjo. in revije Geografski vestnik. Časopis za geografijo in sorodne vede, 1926. št. 2. Izdaja in zalaga Geografsko društvo v Ljubljani. Uredili dr. V. Bohi-nec (Ljubljana), dr. R. Savnik (Celje), dr. I. Ru-bič (Split). Dolgo pričakovani 2. zvezek glasila Geografskega društva v Ljubljani je pravkar izšel. Kakor prva številka, nam prinaša tudi ta na 80 straneh mnogo zanimivega gradiva skoro iz vseh panog geografije. Uvodni članek tvori ruazprova prof. Y. Chnlaigneau-ja, člana udruženja francoskih geografov, o stanju sodobne francoske geografije in njenih smereh; ker prinaša tudi podatke o načinu študija geografije v Franciji, bo zanimala zlasti dijake, ki bi svojo študije hoteli Izpopolniti ▼ Franc-iji. Dr. H. Tema razpravlja v daljšem zanimivem č'anku o toponomastiki, snovi, ki je na zadnjem predavanju Geografskega društva vzbudila tuliko navdušenega zanimanja. Nato sledi lepa razprava univ. prof. dr. K. Hinterleehnerja o Pre-moškem bogastvu posameznih držav in njih medsebojnem razmerju, govor, ki ga je avtor imel 1. 1925. kot rektor povodom svetosavske proslave na univerzi. Dr. J. Rus nadaljuje svoje morfogenet-ske skice iz Notranjskega, in sicer se bavi topot a Ljubljanico in notranjskimi polji, pri poslednjih pa še e razmerjem njihove geološke zgradbe do geneze. Rastlinsko geografijo zastopa docent zagrebške univerze, dr. I. Horvat z obširno razpravo o vegetaciji Plješevice v Liki, s čimer nam podaja opis ene najmanj znanih hrvatskih gorskih skupin, G. Tomaži« pa referira o N. Košaninovih rastlinskogeografsklh raziskavaniih Južne Srbije v letih 1911—1925. Solokl geografi bodo z veseljem pozdravili za.itmivi članek prof. S. Kranjca Iz naše šolske geografije, ki se bavi z nekaterimi učbeniki geografije na naših srednjih šolah in raz-motriva tudi o našem novem srednješolskem zakonu, v kolikor se tiče geografije. Prof. F. Baš (Maribor) razpravlja v kratkem, a jedrnatem članku o novih železnicah v Jugoslaviji in sicer s stališča prometne geografije. O. Reja, asistent zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Liubljani, oriše na kratko Potresna opazovanja v Sloveniji. »Geografske novice« so topot omejene na jugoslovanske in slovanske sploh; med njimi nahajamo tudi pregled geografskih predavanj na naših visokih šolah v zimskem semestru 1925-26. Bogate in raznovrstne so književne ocene. Dr. I. Rub;č ocenjuje Dainellijevo knjigo o Dalmaciji in Reki, univ. prof. dr. V. Vouk C Zagreb) geobotanične spise I. Pevaleka, ki se tičejo tudi slovenskih barij; manjše ocenp so narisali š« prof. F. Baš, I. R., dr R. Savnik, dr. V. Bohinec. V kartografskem oddelku »Književnosti« dokonča dr. R. Savnik svoj Prectled doslej izdanih jugoslov. zemljevidov države SHS in Balk. polotoka ter ocenjuje Badju-rovo pregledno liarto Slovenije, dr V. Bohinec pa poroča o naši novi spe&ijalni karti 1:100.000. Končno sledi no pregledu najnovejše strokovne literature poročilo o delovanju Geografskega društva v Ljubljani. Omenjamo še, da je zvezku priloženih 7 slik n« 8 nosebnih prilogah, v tekstu pa se nahajata 2 kartici. »Geotrrsfski vestnik« bo v letu 1926. izšel v štirih številkah v skupnem o h'--pot 11 pol. Stane 50 Din na leto in se naroča pri »Geografskem dru-društvu« v Ljubljani, Univerza. Posamezni zvezek stane 25 Din, v knjigarnah 30 Din. CfuMjansRo gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Petek, 5. marca: »Naša kri«. Red B Sobota, 8. marca: ob 15. uri pop. »Pegica mojega srca«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 7. marca: Ob 15: »Deseti brat«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: »Ana Chrietie«. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek, 8. marca: »Deseti brate. Red E. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Petek, 5. marca: zaprto. Sobota, 6. marca: »Večni mornar«. Red F. Nedelja, 7. marca: Ob 15: »Žongler Naše Ljube Gospe«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20: »Grofica Marica«. Izven. Premijera. Ponedeljek, 8. marca: Zaprto. Premijera »Grofice Marice« v Ljubljani. V nedeljo, dne 7. t. m. se vprizori v opernem gledališču Kalmanova opereta »Grofica Marica«, ki je bila izmed vseh operet, ki so v zadnjem času prišlo na gledališki oder, skoro največkrat izvajana. Tako je na primer »Grofica Marica« samo na dunajskem odru doživela 750 vprizoritev. Igrali so jo skoro po vseh odrih srednje Evrope. Kalmanova glasba je zelo lepa ter ritmična in izredno učinkovita. O zasedbi posameznih vlog spregovorimo jutri. Opozarjamo, da je premijera v nedeljo zvečer ob pol 06mih. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Dijaška predstava v drami. Jutri v soboto, dno 6. t. m. popoldne ob 15 se vprizori v drami Mannersova veseloigra »Pegica mojega srca« kot dijaška predstava pri izredno znižanih cenah. K predstavi imajo poleg dijakov pristop tudi vsi, ki ljubijo učinkovito in zabavno dramsko delo. Začetek ob 15 popoldne. LJUBLJANSKA POROTA. Dne 4. marca 1926. Pustolovec. Danes se Je vršila zadnja porotna obravnava < tem zasedanju, in sicer proti Jakobu Žviuio, ki je obtožen raznih goljufij in sleparij. Obtoženec je po izjavi držr.vnega pravdnika izrazit, rojen pustolovec. Jakob Žvan ima za seboj precej viharno življenje in je bil že kaznovan zaradi goljufije ter jo dobil enkrat celo dve loti. — Jakob Žvan je bil rojen v Št. Rupertu, pristojen pa je v Kamnogorico na Gorenjskem. Stanoval je v zadnjem času v To-mačevem. študiral je nekaj časa v šentviški gimnaziji, kjer so ga pa v tretji šoli odpustili z nezadostnim uspehom. Že takrat je začel pustoloviti. Po prevratu je služil nekaj časa pri začasni delavski zavarovalnici za nezeode. Toda tam mu tudi ni ugajalo in je dobil mesto praktikanta pri ljubljanski kreditni banki. Ko so ga tudi tam odslovili, je imel zopet srečo in je dobil dobro mesto pri srbskem kreditnem zavodu v Bjelovaru. Povsod so ga odpustili radi nerednega življenja in pa ker je delal dolgove. Leta 1920. je bil obsojen pri ljubljanskem deželnem sodišču, ker je ukradel nekemu Jakobu Potočniku nekaj denarja, na 6 tednov težke ječe, leta 1922 pa so ga obsodili pri sodnem stolu v Zagrebu tudi radi goljufije in poneverbe na dve leti težke ječe. Ko je prestal to kazen, se ni prav nič poboljšal, marveč začel pravo pustolovsko življenje. V letu 1925. je prevzel zastopstvo in razpe-čavanje »Narodne enciklopedije«, last »Bibliografskega zavoda v Zagrebu«. Žvan je hodil po Sloveniji in prodajal to knjigo. Rizpečaval jo je po Ljubljani in vseli večjih krajih v Sloveniji. Dasi ni imel dovoljenja pobirati naročnine, je vendar stranke prosil za naplačila, katera je tudi skoro povsod dobil, ker je obiskoval seve samo boljše stranke. Na ta način si je pridobil čez 10.000 Din in je vse zapravil. — Poteg tega pa se je izdajal tudi za zastopnika družbe, ki je izdala »Slovenski biografski leksikon«. Tudi pri tej kupčiji je jemal naplačila in je ogoljufal razne stranke v Ljubljani, Mariboru, Celju, Domžalah, v Kamniku in v Laškem za skoro 6000 Din. Najlepše pa je naredil na Vranskem in v Meži. Tam se je izdal za zdravnika dr. Ferdo Lo-karja. Koliko in kako je ljudi zdravil, tega seveda obtoženec ne pove, kakor tudi ne, koliko je zaslužil in kakšna zdravila je delil in predpisoval svojim bolnikom. Ko je postal le malo prevelikopoirzen, so ga dne 10. awusta prvič aretirali. Čez 8 dni pa so ga izpustili, ker je tožil, da mora skrbeti za družino; je namreč oženjen. Toda sleparil je dalje in so ga 27. novembra lani drugič aretirali in obdržali v zaporih. Pri obravnavi, ki je trajala ves dan, so je obnašal precej poparjeno in ni kazal več tiste podjetnosti, kakršno je imel, ko je pustolovil po svetu. Skesano je izjavil: Priznam vse in mi je žali« Zagovarja se z bedo in trdi, da je imel trden namen prigoljufane zneske svoječasno poravnati. Poteg že omenjenih stoparij je hotel ogoljufati neko Olgo Greblacherjevo in njeno mater, katerima je pravil, da je umrl v Londonu bogat s-iric, lastnik neke parobrodne družbe, ki je zapustil neznanim sorodnikom okoli 700.000 funtov šterlingov, kar bi znašalo v naši valuti okrog eno milijardo dinarjev. Peljal jo je tudi na ljubljanski magistrat, nato pa sta šla v Beljak, kjer sta dobre živela že na račun bogate angleške dediščine. Izdajal se je ne-: katerim tudi za referenta ministrstva za prosvelo. Živel je včasih zelo razkošno in se je vozil z vozniki in avtomobili v veseli družbi. Neki gospodični, ki se je vozila z njim in katero je tudi hotel na vsak način kar hitro poročiti, je zmanjkala v njegovi navzočnosti ročna torbica s 770 Din. Bolči se je peljal tudi k njeni materi in se ji je predstavil kot srečen ženin. Seveda so ga dobro ponke samo nelojalno, ampak tudi protizakonito, ker je drž. hipotekama banka tozadevno prekoračila svoj delokrog. Zadeva ni še reJena. Bojno stanje traja dalje. Sedaj ima to vprašanje v rokah državni svet. Znižanje lombarda pri nemški državni bsnki. Nemška državna banka je znižala dne 27. februarja lombard od 10 na 9 odstotkov. — Menični diskont je ostal na bazi 8 odst. nespremenjen. Dne 4. marca 1926. Denar. Zagreb. Berlin 13.5170-13.5570 (13.498— 13.538), Italija 227 20—228.40 (227.1 C—228.36), London 275.40—276.60 (275.75—276.75), Nev.vork 56.50—56.90 (56.578—50.875), Pariz 213.50-215.50 (211-213), Praga 167 97-168.97 (167.876—168.88), Dunaj 7.9945 -8.0345 (7.989-8.029), Curih 10.9175 —10.9575 (10.916-10 956). Curih. Belgrad 916 (9.165), Budimpešta 72.80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.84 (20 84), London 25.245 (25.247), Ne\vvork 519.50 (519.50), Pariz 19.33 (19.42), Praca 15.38 (15.385), Dunaj 73.25 (73.25), Atene 7.40 (7.40), Bukarešt 2.27 (2.275), Sofija 3.75 (3.75), Madrid 73.25 (73 25), Varšava 66.50 (66.50), Amsterdam 208.12 (208), Bruselj 23.59 (23.02). Dunaj. Devize: Belgrad 12.475—51. Kodanj 183.80—184.20, London 34 42—52. Milan 2S.41—51, Ne\vyork 708.15—710.75, Pariz 26 37—47, Varšava 91.55-92.05. Valute: dolarii 707.50, frnnc. frank 26.62, lira 28.38, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.95. PraRa. Devize: Lira 135.85, Zagreb 59.75, Pariz 126.30, London 33.70, Newyork 163.80. Vrednostni papirji. Ljnbljana. 7% invest. posoj. 77—78. vojna odškodnina 280—282, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200- 202, Ljublj. kreditna 200—220, Merkantilna 100—104, Prr.štediona 967-938, Slavenska 50, Kred. zavod 175—185, Strojne 120 bi., Trbovlje 344-352, Vevče 110 d., Stavbna 90—100, Sešir 115—120. Zagreb. 7% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 278—279, za april 281.5—283, Hrv. esk. 119—120, Kred. 114-118, Hipobanka 66.5—67.5, Jugobanka 104—105, Praštedior.a 965-970, Ljublj. kreditna 200 den., Srpska 144—146, Ekspleatacija 21—22.5, Šečerana 400-415, Nibap 34 bi., Uut-mann 300 b!., Slavex 150 bi., Slavonija 43.5—45, Trbovlje 347.5—350, Vevče 100 den., " Danica 63 -64. Dunaj. Podcn.-savska-iadr. 716000, Živno 775.000, Alpine 237.500, Greinitz 125 000, Trbovlje 451.500, Hrv. esk. 128.000, Levkam 151.000, Hipobanka 83.000, Gutmann 380.000, Mundus 1,010.000, Slavonija 51.000. Otroka kapitana Granta. 213 (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D. Debelo uro sta bili ženi v razgovoru z nekdanjim Čolnarjem na Britaniji, a kaj so govorili, ni vedel nihče. Razlogi, ki sla jih ženi navedli, da izvabita zločinčevo skrivnost, in sploh vse potankosti tega razgovora so ostali tajni. Ko sta zapustili Ayrtona, je bilo videti, da se jima ni posrečilo. Na obrazu si jima čital globoko razočaranje. Zato so čolnarja sprejeli grozeči vzkliki, ko je odhajal nazaj v ječo. Mornarji so ga obmetavali s psovkami, Ayrton pa je samo skomignil z rameni, kar jih je le še bolj razdražilo. Treba je bilo, da sta jih krotila sam Glenarvan in John Mangles. Toda lady Helena šo ni hotela biti premagana. Hotela se je boriti do skrajnosti s to neusmiljeno dušo. Naslednjega dne se je podala sama v Ayrto-novo kabino, da bi mu prihranila neprijetni povratek v sredi med mornarji. Več kakor dve uri je ostala blaga in dobra Ško-tinja sama med štirimi očmi z zločinskim načelnikom. Glenarvan se je razburjen plazil okoli kabine. Zdaj je bil mnenja, da je treba poskusiti poslednje sredstvo, zdaj je zopet hotel rešiti ženo mučnega razgovora. Ko se je topot prikazala lady Helena, je bilo brati na jasnem licu nekaj kakor upanje. Ali je izvabila skrivnost in znala vzbuditi v zakrknjenem srcu poslednjo trohico človečanstva? Mac Nabbs, ki jo je prvi srečal, si ni mogel kaj, da ne bi nejeverno zmajal z glavo. Takoj se je razvedelo po vsem krovu, da se je Ayrton udal prošnjam gospe Helene. Vsi mornarji so se zbrali na mostiču hitreje, kakor če bi jih poklicala Austinova oiščalka. Glenarvan je prifiitel ženi naproti. — Ali je govcril? je vprašal. — Ne, je odgovorila lady Helena, toda vdal se je moiim prošnjam in te želi videti. " — Oh, draga Helena, torej se ti je posrečilo! — Upam, Edvard. . — Ali si mu dala kako obljubo, ki jo bo treba izpolniti? — Samo eno, dragi. Obljubila sem mu, da boš pozabil ves svoj vpliv, da omiliš usodo, ki ga čaka. — Dobro, draga Helena. Takoj naj mi pripeljejo Ayrtona! Lady Helena se je umeknila v spremstvu gospodične Grantove v svojo kabino, čolnarja pa so prepeljali v obednico, kjer ga je čakal Glenarvan. Devetnajsto poglavje. Pogodba. Kakor hitro je stopil čolnar pred lorda Glenar-vana, sta se stražnika umeknila. — Hoteli ste govoriti z menoj, Ayrton? je dejal Glenarvan. — Da, mylord. — Z inenoj samim? — Da, toda mogoče bi bilo še boljše, če bi bila pri razgovoru tudi major Mac Nabbs in gospod Paganel. — Za koga boljše? — Zame. Ayrton je govoril mirno. Glenarvan ga je ostro pogledal. Nato je obveslil Paganela in majorja, ki si nista dala dvakrat reči. — Poslušamo vas, je dejal Glenarvan, kakor hitro sta prijatelja prisedla. Ayrton šo je za trenotek zbral in spregovoril: — Mylord, navada je, da so pri vsaki pogodbi navzoče tudi priče. Glejte, zato sem hotel, da sla pri pogajanju tadi gospoda Mac Nabbs in Paganel. Za- kaj, čijo. da se prav izrazim, predložiti vam hočem kup- Glenarvan, ki je že poznal Ayrtonov način občevanja, ni niti trenil, čeprav se mu je pogodba s človekom AyrLonovega kova morala zdeti čudna. — Kaj mislite? je vprašal. — Glejte, je začel Ayrton, vi bi radi izvedeli od mene gotove podrobnosti, ki vam morejo koristiti, jaz pa bi hotel nekaterih ugodnosti, ki mi bodo prav prišle. Roka roko umiva, my!ord. Ali vam je tako prav, mylord? — Kakšne so podrobnosti? je vprašal Paganel. — Ne, je povzel Glenarvan, kakšne so te ugodnosti? Avrton se je priklonil in pokazal, da razume, koliko poštenosti je v tej Glenarvanovi opazki. — Glejte, je deial, te-le udobnosti bi rad. My-lord, še vedno imate namen, da me izročite angleškim oblastim, kajne? — Da, Ayrton, pravica zahteva. — Saj ne pravim, da ne, je odgovoril mimo čolnar. Torej bi nikakor ne mogli privolili, da postanem zopet svoboden? Glenarvan se ie pomišljal, predno bi odgovoril na tako določno stavljeno vprašanje. Od tega, kar bo odgovoril, zavisi mogoče usoda kapitana Granta! Vendar je zmagal čut pravičnosti, in lord je odgovoril : — Ne, Ayrton, prostosti vam ne morem dati. — In jaz je tudi ne zahtevam, je odgovoril ponosno čolnar. — Kaj torej? — Srednjo stvar med vislicami, ki me čakajo, in med svobodo, ki mi je vi, mylord, ne morete dati. — In to bi bilo? ... — Da me izkrcate na samotnem otoku Tihega oceana z vsem, kar mi je za prvi čas potrebno. Pomagal ei bom, kakor bom pač vedel in znal, in ee mogočo skesal, če ie še časi s s rt cn te n a C3 — > 'J* 2 in 53 5R ti — O -C i § X! > 12 V N ® a '5 o a, "a > ~ ? © "n -L © iS > T3 N S ■ —^ r- J H .55. el II o m . S O > M a S N m g © > sx . n ifo "« co t* ■—> - U I"0 rt t- o te S "3 . trn CT> ^ «0 s= .. t 0 .-• s N k 5 £ o s 3 £ ° ft-g N '2 J § Sk > g m=m= -iiiEiii Blago. Ljubljana. Les: Hrastovi hlodi, od 2.50 m naprej, od 30 cm naprej, fco naklad. po®t 430 d., bukovi hlodi, od 2.50 m naprej, od 30 cm naprej, ko vag. naklad, poet. 200 d., hrastovi plohi, neob-robljeni, od 2.50 m, 70, 80, 90, 100, 110 mm., I. 11. Ico Postojna 1050 d., bukovi plohi, neobrobljeni, od 2 m naprej, 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100, 110 mm, fco meja 500 d., bukovi železniški pragovi: 3.51 do 2.60 m, 13^X28X14 cm, fco vag. naklad, posi. 135 vag. 30—31, zaklj. 30, gabrovi hlodi, od 2X0 m naprej, od 28 cm prem. naprej, zdravi, ravni, enostranska krivina dopustna, fco vag. naklad post. 440 d. — Premog: Kal. ca. 7000 antraciti Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ea. 4800, fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockov«c 35-60 mm za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. — Žito in pol jski pridelki: Pšenica bačka 76-77, 2%, fco vagon Novi Sad 287 bi., koruza nova, maj, junij, par. Somborska okolica 130 bi., koruza času primerno suha, fco vag. Vinkovci, gar. do Ljubljane 1 vag. 118—118, zaklj 118, koruza umetno sušena, feo Postojna, tranz. 1 vag. 175—175, zaklj. 175, koruza nova za takoj, fco vag. Novi Sad 1 vag. 116—116, zaklj. 116, koruza nova za marc, fco vag. Novi Sad 120 bi., koruza nova za april, fco vag. Novi Sad 127 bi., koruza stara, fco vag. Novi Sad 145 bi., koruza umetno sušena, fco vag. Novi Sad 135 bi., koruza nova, fco vag. Postojna tranz. 5 vag. 159.50— 159.50, zaklj. 159.50, koruza nova, fco vag. slov. p. 1 vag. 153—153, zaklj. 153, zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco vag. Maribor 270 bi., krompir beli, rinf., fco vag. slov. post. 80 bi., krompir zgodnji, roza, fco vag. slov. post. 75 bi. — Gradbeni materija 1: Cement »Salona-Tourc, v vrečah po 50 kg, fco Split 1 vag. 40—40, zaklj. 40. Orel V nedeljo 1. marca t. L ob 8. uri rvežor se vrši v veliki dvorani Uniona v Ljubljani akademija Jugoslovanske Orlovske Zveze. Spored: 1 Stanko Premrl, Fanfara. 2, Proete vaje članov ža leto 1926. 3. Prosto vaje članic za 1. 1926. 4. Vaje članov na konju. 5. Ritmične vaje članic na skladbo Franca Nerade: Slovanska uspavanka. 6. Člani: Lahkoatletične sestave. 7. Pozdrav. — Odmor — 8. Dr. R. Šetina: Fanfara. 9. vaje članov na bradlji. 10. Telovadne vaje članov s ščiti. 11. Vaje članov na drogu. 12. Članice: Simbolične vaje po pesmi: Za materjo. 13. Dr. Ivan Pregelj: Jakobovi vitevi — angelu borcu Gospodovemu, zborna dektamaci-ja. 14. Skupina. — Sodeluje godba Dravske divizije pod osebnim voPolje« (Mencej). Višek akademija pa so bile brez dvoma simbolične vaje članov na pesem »Doberdob (Mencej, ods. nač.) Sesiava teh vaj, kakor tudi izvajanje, sta tako učinkovali, da se je orcsilo sleherno oko. Vsak se je spomnil naših fantov in vseh grozot, ki so jih morali pretrpeti. To točko »o morali na zahtevo občinstva ponoviti. Akademi- jo je zaključila lepa in ne ravno lahka skupina, le škoda, da ni bila obrnjena proti pročelju. Ta nastop je jjokazal, da je mladi trnovski Orel močan m sadovi resnega dela se bodo kmalu pokazali. Le po tej poti naprej! Bog živil R p Izgubila je revna deklica od Ljubljane do Črnuč pleteno jopico zeleno barve Pošteni najditelj se prosi, da jo vrne v Slomškovi ulici 21 Izgubila se je 3 t. m. zvečer rjava ročna tor-bica od Vrhovčeve ulice, po Ahucljevi cesti do Bohoričeve ulice. Ker je torbica spomin, se prosi poceni najditelj, da jo vrne na naslov, kateri je v torbici. MeteoroloSki zavod v Ljubljani, (lne 4. marca 1926. višina baromefra 308*8 m Opazovenla araosa Barometer Toploto v C' Ket vloga » '/» krat res 7 764M 05 85 Lgubljana (dvorec) 8 764-3 C-5 86 14 759-2 10-8 48 21 ?55'8 6-7 52 Zagreb 762-8 1-0 84 Beigrafl 7637 10 67 Sarejcv« S 766-6 -2-0 77 S Stopile 767-4 - ro 88 Gnsž - Dubrovnik 763-6 5-0 46 Praga i 758*9 8-0 Velei ln brzino v ni KSfflBHH Oblačnost 0-10 Padovin i ««2liu»min!!o7i> NE 4 NE 3 SW5 SW i -5 ESE 5 mirno » N 5 mirno N 5 3 3 2 0 0 2 0 5 0 10 žafaa mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev lil Barometer je reduciran na morsko gladino. Fu 0 0 0 0 dež 0 4 Selenburgava ulica št. 6/ CeJeaon Stev. OSO Vsaka drobna -vrstica D5n fl*30 ali vsaka beseda SO par, Naj. menjši £Mn. Oglasi nad devet vrstic se račmajo vise. Z« odgovor znamke 1 feBSHBg2BBKBEB9 Precfdelavsc nsnjarrke stroke, se išče. Reflektira se samo na prvovrstno moč. - CARL POLLAK D. D. - tovarna Kranj. 1472 Pletilja Perfcktna ŠIVILJA sc sprejme na dom. Kje, pove uprava pod št. 1478 Vsakovrstno za nogavice se sprejme v Kamniku. - Naslov pave uprava lista pod St. 1474. POMOČNIK dobro izurjen v mesarski tn prekajcvalski stroki, se sprejme takoj. Ponudbe jc poslati na upravo lista pod »Mesarija 2«. Dva črkosLkarska POMOČNIKA sprejme takoj tvrdka PRISTOU in BRICELJ, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1, — Sprejme tudi vajenca, ki ima zadostno izobrazbo. 1425 DEČKA sprejmem v učenje proti plačilu in POMOČNIKA vajenega tudi črne pločevine. — Gustav PUC, stavbeni in galanterijski klepar, SP. ŠIŠKA. po najvišjih cenah Černe, juvollr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 A. StISMIK železnina Ljubljana, Zaloška cesta Prazno sobo iščem, če možno s štedilnikom, za mesec april. Ponudbe na upravo pod: »Železničar« it. 1477. Čevljarski STROJ močan, znamke »Elaitik« prodam. — Anton Tnrk, čevljar, LoSki potok. DRVA-CEBIN Woflo*a ulic« l/ll. - Telefon 56 Otomane afrik mo-droci, žim-niee, kakor tudi vse druge tapetniške izdelke po znatno znižanih cenah nudi Fran iagar, tipatitlk Ljubiftm, Etledvorslra ul. 27 Popravila se solidno in najceneje izvršujejo Enodružinsko HIŠO vzamem v najem, in sicer zraven ali vsaj blizu glavne ceste. - Ponudbe z najemnino in drugimi podatki na upravo »Slovenca« pod it. 1446. Parni stroj 60 P. S. (Expansions-Ma-schine, Riedersteucrung), s kondenzatorjem, regulatorjem, ležeč, v zelo dobrem stanju, v obratu, sc ugodno proda. - Ogled v usnjarski tovarni Carl Pollak d. d. Kranj. 1471 Slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje naznanjam splošno otvoritev moje restavracije pod „SkaJ.co" nn Mestnem trgu št. 11, in sicer v vseh na novo in moderno preurejenih prostorih. r ItvuiMiiv s saionsKIni orhsstrem dnu 6. t m. pri večerji o!) 19 eri. Policijska ura. Sem se tudi pobrigal za pristno in dobro kapljico vseh vrst ruj-nega vinca kakor tudi za prvovrstna topla in mrzla jedila. Se priporočam obilnemu obisku in beležim z odi. spoštovanjem JOSIP USČSAM, restavrater. rsumatlzmi in trgonjs? Zbldliive, skeleče bolečin« v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, , trganje, bodljaji, zbadanje po raznin delih telesa, da celo slabe oči, so čeSče posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovala. Ponudim Vam zdravljenje s pijačo ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospešila ločevanje, torej ne ta.:ozvano sploino ali lajno sredstvo, marveč izdelek r blagor bolnega človešt.a dobra mali narava. Vsakomur poskuSnja K£ss'ora|I ^O^Sminšrsn^1'^^5 ^ z«'?žnižtva- H jih Imam v vseh deželah, popolnoma LUjIJ
  • r krono Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Franc HB%ti zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev Ljubljana, Mirtlntia cesta 2 flngelosiau Hrastnik maoufakturna trgovina Ljubljana, Harlniha c. 8 Frar?« isger tapetnik Kolodvorska ulica 28 Deželna lekarna pri ,Mar. Pomagaj' Mr. Dh. M.Leustek Ljubljana Kalijeva cesta 1 fRANC LEVEČ rnooa* rovaja^a mo»a Ljnbljana tik Zmaj s Va, o ms.tu. blizu Jugoslovanske tiskano i, uuiub u i'tU;iij dr. z o. t, pleskarska in črkotlik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. 6 Josip Jftussr mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored Oračem & ianšsr polilitvoa-a. ličarja ln plaaknr.a Ljubljana, Breg JOSIP OLUP trgovina msnirfskture In oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na togalu) črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 9CS Ustan. 1903 Proc-s&na K. T. D. m. flžtees) Ljubljana, Kopitarjevo ul. 2 Rudolf Ratiovan tapetnik in dekorater LJUBLJANA Krekov trg 7 Josip Satran špecerijska trgnvina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Sentcisii) trgovina » 4pecor., kolonij. in m«e. blagom Ljubljana Sv. Jakoba trg utov. 4 Mm Spelellc sobni slikar Ljub Jana, Rimska cesta IS PaŽs.Rv.0 trgovina vseh vrst nsnj« in čevljarskih polrebžfiin LJublljne, Sv. Petra ccsta 13 Pavea S erle AUTOTAKSI Ljubljana, Poljanska testa 3 Telefon 042 Jugoslovanska knjigama Ljubljana, Pred škofjoi JAKOB TERČES pekarija LJUBLJANA, Breg 4 JL Trink & I. Bsralk stavbno in pohištveno mizarstvo, Ljubljana, Linhartova ul. 8 Peter ŽiSužk splogno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 3t Knjigoveznica K. T. D. zaloga poslovnih knjig Ljnbliana Kopitarjeva ulica št. 6 liusiroiJ. Sloveli posamezna Številka letnika 1925 po t Din Klobuke, perilo, kravate, dežnike, palice, dežne plašče, telovadne potrebščine itd. kupite najceneje jmiimu" , Ljubljana, Stari trg 10 dobite uro na 15 rubinov n„i. . srebrno cigaretno dozo ob eLl ,trn',Šk,|h cei:'. če kuP"e eno obleko" v hm M1™16' 81 P^amezne hlače etc v nasi detajlni trgovini na Erjavčevi c. št. 2. Glejte letake S Cieita letakej Ko/ifakcijska tovarna Posoda s e «n prevzem vina takoj brez sodov, ne izposodi brez primerne kavcije. 1926. Ljutomer, dne 2. marca Upravitelj konk. mase: Dr. Groismann. rvSftolSfrtf'?' ""O'"' ™« <" M.), '• m°>- PM^ u. o,,„:, jsm^ Tužnim sresm javljamo žalostno vest, da je danes ob pol 13 preminul naš prisrčno ljublieni soprog, oče, ded, brat, stric, tast in svak, gospod Ernest Cipj predmetni učitcij na drž. sred. tchn:£ni šoli v Ljubljani * previden s v. zakramenti. Pogreb predragega pokojnika bo dne 6. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Tobačna ulica št. 19, na pokopališče k Sv. Križu. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 4. marca 1926. Žalujoče rodbine; CIGOJ, SCHMIEDT, ČERNE. Hitni zavod za LJUBLJANA, Prešernova tOORE Za Jugoslovaniko tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč. Izdajatelji dr. Fr. Kulovec, Urednik: Franc Tcrseitlav.