Hatoliik rerkien list«
Danica iehaja V9ak petek na celi poli, in veljA po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr., za retert let« 1 gld.'SUMr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta t gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica
dan poprej.
Te«a| XXV.
V Ljubljani 2. svečana 1872.
List 5.
Iz Rima
od sv. Očeta je vreclništvo dobilo naslednje pismo.
Pius P. P. IX.
Dilecte Fili, salutem et Apostolicam Benedictionem. Eximium studium, pietatem et devotionem, qua Dilecti Filii istius regionis fideles praestant erga Nos et hanc Apostolicam Sedem, iterum Nobis comprobarunt piae illorum oblationes ad Nos tuo ministerio missae, de qui-bus tuis litteris die 12. elapsi Decembris datis Nobis significasti. Clarius etiam eluxit Nobis eorum filialis amor, cum videremus eos consolationem Nobis officiis suis ad-hibere capivisse eo ipso tem pore, quo acerbitatum No-strarum argumenta augebantur. Paternae itaque dilectio-nis Nostrae esse intelligimus iisdem lidelibus optime de Nobis meritis gratissimi Nostri animi sensus testari, idque hisce litteris libentisime facimus, quibus et tuo zelo, Dilecte Fili, laudem deferre non omittimus.
Patrem vero misericordiarum enixe obseerantes, ut omnes, quorum filialia officia excepimus, suae gratiae muneribus prosequatur, utque eos in verae fldei profes-sione et in operibus justitiae jugiter confortet ac roboret, caelestium munerum auspicem et pignus paternae bene-volentiae Nostrae Apostolicam Benedictionem tibi, Dilecte Fili, et praedietis Fidelibus singulis universis pera-manter impertimus.
Datum Romae apud S. Petrum die 13. Januarii Anno 1872. Pontiticatus Nostri Anno Vicesimosexto.
Pins P. P. IX.
(Alanu propria.)
Pij IX. Papež.
Ljubljeni sin, sprejmi pozdrav in x\postoljski blagoslov! Posebno gorečnost, sinovsko ljubezen in vdanost, ktero do Nas in le-tega apostoljskega Sedeža imajo ljubljeni otroci ter verniki ondotnega kraja, so Nam zopet poterdili njih mili darovi, s tvojo prizadevnostjo Nam poslani, kakor si Nam naznanil s pismom pret. 12. grud. Še jasnise se Nam je razodcla njih detinska ljubezen, ker smo vidili, da s svojo postrežbo so želeli Nam tolažilo napraviti ravno tisti čas, ko so se vzroki naših grenkost množili. Spoznamo toraj za djanje Svoje očetovske ljubezni, da ondotnim vernikom, ki imajo tolike zasluge za Nas, skažemo občutke Svojega prav posebno hvaležnega serca. To z naj veči dobrovoljnostjo opravimo s pričujočim pismom, s kterim ob enem tvoji gorečnosti, ljubljeni sin, pohvalo naznanujemo.
Očeta vsega usmiljenja pa priserčno prosimo, naj vse, kterih sinovske postrežbe smo prejeli, z blagodari svoje milosti napolnuje, jih v spoznavanji prave vere in v delih pravice vedno oserčuje in vterjuje. Ko poroštvo nebeških blagrov in v zastavo Naše očetovske dobro-voljnosti tebi, ljubljeni sin, in vsim omenjenim vernikom posamezno s posebno ljubeznijo podelimo Apostoljski blagoslov.
Dano v Rimu pri sv. Petru 13. prosenca 1872, v 26. letu Našega papeštva.
Pij IX. Papež s. r.
Nektere t nisi i o stanji cerkve proti der šari.
II.
Cerkev stoji nad deržavo. Kakor je resnično, da se nebesa nad zemljo razprostirajo, — da razločnejše in terdnejše povem: — kakor je večno, sveto nevidno višej od minljivega, nečimurnega, vidnega, ktero večno sveto
-kerbi za življenje v času; cerkev za življenje, kije nerazrušHivo.
2.	Nameni cerkveni so važnejši od deržavnih. Deržava daje varstvo, obrani svobodo, premoženje in poštenje, cerkev pa pravico, mir in radost v svetem Duhu.
3.	Cerkev obsega več od deržave. Deržava je omejena, je obdana od hribov, morja, je zavezana s pogoji in vladarjevo premagavno voljo. Cerkvi so odperti vsi deli sveta, vse serca.
4.	Vstava cerkvena ima globokejše korenine (»d der-žavne. Deržava prepusti sedaj temu, sedaj unemu žezlo in z vladarjem se spreminja deržavni blagor. Cerkev pozna le eno samo krono , vedno enega nevidnega poglavarja: ona je zmeraj mlada. „Ipsi peribunt, tu autem permanebis, et omnes ut vestimentum veterascent: Et velut amietum mutabis eos, et mutabuntur: tu autem idem ipse es. et anni tui non deticient. (Hebr. 1. 11 — '2.)
Obstanek cerkve je daljši od deržavinega. V teku stoletij nastane deržava, in zopet zgine. Cerkev stoji na besedah : ..V začetku je bila beseda" (Joan. 1.), ona je
(»•stavljena na terdnejšo, na sinjo skalo, in ne sedanji iberalci, ako ravno hlapci hudobnega duha, in ne sam satan je ne bodo premagali. Božje kraljestvo je od veka do veka. — Tedaj, ko se bodo vse deržave, ki se zarad zemeljskega posestva med seboj koljejo, razrušile, se bo cerkev, kot od začetka, v sveti svitlobi lesketala.
■i. Konečno: Cerkveni duh je nepremagljivejši od peres in z vodov deržavne mašine. Tukaj sebičnost in strali vse pregiblje, tam dela ljubezen in radost. Tukaj ukazuje siUtvo, tam diha prava svoboda. Tukaj je kraljestvo čerk, ki morijo, cerkev vzbuja mišljenje, ki oživlja iu je sama postava, nima potrebe postavnih bukev.
P o d k o v č a n.
Zmaga *r.
kriza
(Konec.)
r 1. stoletji.
Po Gejsovi smerti, kise je zgodila 1.997, je njegov najljubši sin in naslednik za poglavitno delo svojega vladanja odločil si razširjevanje keršanske vere in cerkve. Toraj je dal ostro zapoved zoper poganstvo, in ko je z Božjo pomočjo premagal bil še Kupa, šomod-skega načelnika velike zoper njega podšuntane derhali, je po vsi deželi razširil in uterdil keršansko vero in češčenje svetega križa. Vstanovil je tudi več škofij ter bil s krono od svetega Očeta rimskega poslano v Ostri -gouu kronan za kralja ogerskega. Kar kralj je, svest si, da sirove nrave svojega naroda more pokrotiti in po-blažiti le z naukom keršanskim, apostoljsko svojo gorečnost v razširjevanje keršanskega vernega življenja neprenehoma v djanji kazal, več cerkev zidal, na Panonski gori, v Pečvaradu, na verhu Zaboru, v Zali in Bakonbeli je vstanovil velikanske samostane, in jih je, kakor tudi škotijstva, bogato obdaroval s potrebnimi prihodki.
In tako je postal sveti križ znak časti in zmage tudi pri madjarskem narodu; lesketal se je na kroni svetega Štefana pervega apostoljskega kralja, lesketal pa tudi po vsi deželi ogerski.
Spominjajoči se, kolike zasramovanja, poniževanja iu bolečine je preterpol njih križani Zveličar Jezus Kristus, so tudi oni želeli iz serca po njegovem zgledu biti poniževani in hvaležno terpeti vsakoršne križe in bolečine in zaničevanja. Svoje telo so mertvili in poterti zadostovali za grehe, ktere so v desetem stoletji po napuhu in nečimurni častilakomnosti doprinašali posvetnjaki in nevredni kristjanje. Kedar so vidili, da Zveličar sveta terpi za v>e ljudi in moli celo za svoje križavce, so tudi oni prizadevali si prijazni in ljubeznjivi biti do vsakterega svojega bližnjega, ter so zadostovali za grehe, ki so jih brezbožni kristjanje tega stoletja doprinašali z nevoMjivostjo, goljutijo, maščevanjem itd. Videči na križu pribitega Jezusa so hotli tudi oni križati svoje telo in vse njegove požel jivosti, ter se varovali vseh grehov ki >o sc sicer godili po mehkužnosti in meseni razuzdanosti. Spomnivši sc naposled na umirajočega Jezusa so iskali tudi oni umreti svetu in vsakemu grehu ter živeti edino Bogu svojemu Zveličarju.
V tem stoletji se je tudi madjarskemu narodu pokazala >lava svetega križa. Kako hudo so razdevali Madjari Francosko, Talijansko in Nemško, je znano iz zgodovine, dokler je Gejsa sin Takšonov videč, da z vednimi boji in nepokoji mora naposled vničiti svoje ljudstvo iu pripraviti ob vso nravno moč, 1. 942 na prošnjo >voje žene Šarolte mir sklenil z nemškim cesarjem Ot.uioin. ter je vnanjim kristjanom dovolil prihod v deželo in domačim svobodno spoznavanje kerščanske vere iu zapovedi. Svetega Brunona in Poligarina jc, kar je le mogel, v oznauovanji sve'ega križa podpiral, sam dal se ker-titi. sina svojega Vajka pa po sv. Vojtehu Škotu praškem podučiti v kerščanski veri ter kerstiti, kteri je imenovan bil tedaj Štefan.
Blagi mož.
Duhoven pastir pripoveduje iz svojega življenja naslednjo pri godbo :
Se mlad sem imel poseben križ z lakoto ; nisem si upal na kako daljo pot brez kosca kruha v žepu. Znano je, da še tako majhen košček kruha o pravem času veliko zaleže. Grem nekega dne iz D. v mesto nakupovat si nekterih knjig za izpraševanje. V mestu obišem več prijateljev, to in uno poopravim, in ko se domu napotim, sem bil pozabil s kruhom se preskerbeti.
Pot iz mesta v vas sicer ni dolga, zdrav Človek jo lahko preide v treh urah, po letu tudi še pred. Bila je zima. Pot je bila precej na debelo s snegom zapadena in sren je deržal le nekoliko, da so se noge vdirale, in to pot prav težavno dela. Zraven tega mi je še veter v obraz bril in mi plajš zavihoval ter so mi bile bukve kmali pretežne. Nisem bil še na pol poti, kar me začne nadlegovati morilna lakota. Stikam po vseh žepih in s strahom zapazim , da nimam nič , s čemur bi odpravil nevarnost. Gostilnice na poti ni bilo nobene. Začel sem bolj počasi hoditi, pa pri vsaki stopinji sem bolj pešal. Temu se pridruži še žgeča žeja in omamljen se zvernem v sneg.
Kadar se spet zavem, sem sedel na kamnitem der-žaju ob cesti, zraven mene je pripognjen stal voznik in
C od menoj je bila pogernjena konjska plahta. „Ali je olje ?" me praša, ko vanj pogledam. „Lakota te je premagala, dobro vem. Na drobivec kruha, pa potegni iz tele steklenkc!" Nastavi mi steklenico, ter pijem; po-šlata me za čelo in po licih, ponudi še več kruha, ko je vidil, da sem vstal in se prestopil. Svoj pot sežem
C o denar in ga ponudim dobremu možu, brez kterega i bilo po meni.
„Kaj?" — skoraj zareži: „denar za djanje, ka-koršno je vsak kristjan dolžan skazovati bližnjemu zavoljo Jezusa? Tega pa ne!"
Osramoten mu rečem: „Povejte mi saj ime, da bom vedil, kdo mi je življenje rešil." In kaj odgovori pri-prosti voznik V... „Dragi moj, ali mar ti veš ime usmiljenega Samarijana v sv. Pismu." Seže mi v roko, vzame odejo in gre k vozu naprej peljat, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
IPglefl no Slaven*krm in tiovifti.
I/. Ljubljane. Dobrota in posebna ljubezen Pija IX
do naše dežele se zopet razodeva v spisu, ki je na čela
današnjega lista zlastnoročnim p odpisom Njih Svetosti. Ne kar dar našega naroda, še veliko bolj ljubezen, da ob naj bolj žalostnem času, ko se je bila posilna laška vlada v Rim preselila, smo katoličani želeli pre-ljubljenemu Očetu svoje milovanje, svoje sočutje pokazati, to je tako globoko ginilo prečatsitljivega Kristusovega namestnika ter se ozirajo s tako ginljivo očetovsko pazljivostjo na našo deželo, kakor se nikoli poprej godilo ni. V Rimu niso pozabili do 120.000 podpisov iz Kranjskega; niso pozabili, kako se je naša dežela obnašala o 2-Metnici papeštva Pijevega; niso pozabili naših vernih kmetičev, ki bode zdaj leto, kar so jim bili v Vatikanu s svojo priprosto ljubeznijo v naj veči brit-kosti serce razveselili. Tudi Kranjci nikoli - nikoli ne bomo pozabili tako preserčno dobrotljivega Pija IX. Ce bodo nasprotniki bolj psovali našega sv. Očeta, bolj bodo v naši deželi zgubili spoštovanje pri narodu našem, — nepozabljivega Pija pa bomo le še toliko bolj ljubili in toliko veči spoštovanje mu skazovali, kolikor bolj bodo nas od tega odvračevali. Ni ga razbojnika, kteri bi bil zmožen našemu katoliškemu narodu Pija IX iz serca iztergati. — Bog živi še veliko veliko let Pija IX! Bog živi poštene, verne Kranjce.
Nove Šmamice, posebno mične in podučne, s prav lepo in primerno podobo na čelu, se bodo te dni jele tiskati in v zečetku aprila bodo dogotovljene. Obsegale bodo med drugim kratek popis svetiš v Sveti deželi, ki zadevajo Mater Božjo. Šmarniške opravila se morajo šteti med boljši zdravila zoper dušne bolezni sedanjega časa, toraj bodi že zdaj želja izrečena, da bi se prav obilno opravljale po Slovenskem.
tiosp. IMmicu in dimiearjem. Med mlatiči, ki so 24. jan. v konst društvu slamo otepali, kakor „Laibaherica" naznanja, je bil tudi finančni komisar g. Dimic. Hodil je ta gospod prejšnji dan ves zamišljen po Ljubljani iskaje pripravnega n&sada. Spotakne se po nesreči nad semeniščem ter ves serdit in z obema rokama žugajoč odide. Drugi dan viharno prisopiha na konst. pod, sname cepec s kljuke ter začne z velikanskimi mahljeji naži-gati po semeniščih, da so vse križem peršile pleve na konst. glave. Po končani hudi mlatvi pretrese na konst. reti stepeno drobnjav in pokaže dva izmladka slušajo-čemu, pohvalo kimajočemu društvu:
1. Obstanek škofovskih semenišč se iz deržavnih ozirov ne more dopustiti; 2. bogoslovskim vedam naj se na javnih višjih šolah odkaže dostojen prostor.
Vemo sicer, da smo sredi vertoglavega pusta, ko se semtertje prikaže kaka neslana šema in prezerli bi g. Dimic evo jezikovanje; vendar hočemo zarad imenitnosti stvari same nekoliko spregovoriti.
Naj pred bi g. Dimiea in njegove družbenike vljudno poprašali, odkod naenkrat tolika skerb za mlado duhovstvo, odkod tak strah, da bi se ne okužilo po sedanjih škofijskih semeniščih, odkod tolika vnema za bogoslovje, ki naj bi se dostojno učilo na najvišjih šolah in ne potikalo po zakotkih bornih mestic? Ali morda g. Dimic-a raznaša goreča ljubezen do sv. cerkve in očetovska skerb za njen blagor, je-li katoličan temeljito izveden v bogo-slovstvu, ki tedaj more in sme soditi o tako važni zadevi ? Menda se pač poznamo!
G. Dimic in njegovi konštitucijonalci so tisti katoličani, kteri pošiljajo zaupnice cerkvenim odpadnikom, in kolikor se hrusti in usti, — stavimo, — da z vsemi svojimi priverženci vred komaj kteri znd našteti šest resnic, še manj pa pojasniti prašanje: Kaj je katoliška cerkev? Odkod tedaj vpitje po »reformi ?" Dobro vemo, da je g. Dimic izmed tistih Luc ev, ki se zavedajo le deržavljane, ne pa katoličane, ki bi radi tesno suknjo jožefinsko izvlekli iz starinske berkljarnice in jo cerkvi zopet nategnili, ki bi radi cerkev prenovili in
prestrojili ne kakor da bi bilo to potrebno in koristno, ampak ker bi jej to bila poguba, ker bi radi cerkev ponižali in jo deržavi v podnožje dali. Ti možje so tedaj rakovci v pravem pomenu in ne napredovalei, s eiinur se ustijo. Da se pa to kaj skoraj doseže, je treba naj-pervo odstraniti semenišča. Začeti se mora pri korenini: ako je ta vsajena v perhlino in ne v čversto zemljo, potem je drevo šibko in se da majati in nagibati, kakor kdo hoče. Zavoljo tega so tem ljudem semenišča preklicana gnjezda, kjer se puntarji in šuntarji, zagrizeni sovražniki vsega prostega življenja in mišljenja odrejajo in potem kupoma razpošiljajo po deželi trosit nevednost med priprosto ljudstvo, Proč tedaj ž njimi, proč v imenu znanstva in deržave!
a)	„V bogoslovji se ne meri na umno znanstvo, ampak le na spoznanje pozitivnega", misli Dimi:*, ki ne mara še nobene bogoslovne knjige ni imel v roki, gotovo pa je ne prebral. Vprašamo pa, se li zvezdoslovje, geologija, zgodovina — vse exaktne vede — nc pečajo tudi sto in stoletja s pozitivno danim in dajanim in se li ne prištevajo znanstvom? Jeli tedaj bogoslovstvo, naj bolj razširjeno in naj bolj obdelovano polje znanstveno, kaj manj nego znanstvo? In akoravno se bogoslovna znanost trudi spoznavati resnico na pozitivni podlagi, ali mar ona čisto izključuje preiskovanje razuma, ali si ne prizadeva s človeškim umom pozitivno dan»* resnice pre-dreti in jih saj pojasnovati, ali ni bila od nekdaj združena s filozofijo, tako zvano »scholastiko V" l)a! znanstvo se učč bogoslovci, sveto znanstvo, ki je nad vse druge, Čigar predmet so človeku najsvetejše, najpotrebnejše reči!
b)	„Ne namerava se znanstvo, ampak duhovno delovanje po šablonah", t. j. po domače rečeno : po narejenem kopitu, v višjem govoru: po gotovih sisteinah. vredbah. Kjer se tedaj uči sistematično, kjer je tvarina logično zvezana, ali tam ni znanstva? Kisuni teneatis ! Doslej smo slisali, da brez sistematične vredbe ni znanstva in da ravno v sistematični slogi, ki izvaja vse iz pervega vzroka in kaže notranjo zvezo vsih posledic, obstoji umno znanstvo. A konst društvu to ni všeč, ali morda hoče nasprotno, da je umnost ondi, kjer je zmešnjava in ko-loboeija, toraj ne v šolah, ampak v norišnicah in v nekterih „vereinih"?
c)	„V semeniščih se goji sovraštvo do znanstva", pravi Dimic Priporočili bi g. l)imic-u, naj se povzdigne nad suhi „einraaleins" in vzame v roko zgodovino. Prepričal se bode, da je duhovstvo rešilo bogate zaklade klasičnih veleumov grozečega pogina, da je ono vpeljalo šole, da je ono vstanovilo pervotna znanstvena načel stva in jim položilo stalen temelj , da je duhovstvo in jezmt-stvo vsih časov in narodov več storilo za napredek znanstva in izobraženosti, kakor vse sedanje puhlo in omahljivo učenjaštvo. Duhovstvo in jejuitstvo je posvečevalo in posvečuje vse svoje dušne in telesne moči znanosti, pravi znanosti in umetnosti, ki ni nasprotna keršanskim idejam, keršanski nravi, pa tudi ne zdravi pameti, kakor je dandanašnje spačeno vsaki dan se spreminjajoče laži-znanstvo.
d)	Dalje se očita semeniščem, ,,da se v njih vadijo duhovniki duhovnega premišljevanja." To se tedaj kle-rikom v greh šteje? Ali ne veste g. Dimic, da je velikanom modroslovja vseh vekov veljalo ko perva iu najtežja naloga: spoznati samega sebe. In ker se bogoslovci zraven druzih v resnici znanskih naukov napeljujejo to nalogo prav reševati, zato naj s<- škofovsk«-semenišča pospravijo! Za žive dni! Kaj sc Ih> še sploh smel učiti duhovnik ? Spišite knjige, postavite profesorje, kakor vam ljubo in drago, in skupno vodstvo izročite g. Dimic-u, ovcam pa volka za pastirja!
e)	„V semeniščih se uči papeževa nezmotljivost, ki
i'
zatira vsako mišljenje, vsako civilizacijo;" tako ve povedati g. Dimic. To se pravi za žilo pošlatati, kajne g. Dimie? Ali bi se pa smelo kaj dvomiti o tem vašem izreku? To pa ne! Vi ste nezmotljivi, vsaka besedica iz vaših ust |e sveta, vsak stavek neoveržl jiv dogma, vse kakor z žebljem pribito! Poslušajte tedaj vi škofje, osiveli v učenju, doslej občudovani boritclji na znanstvenem in umetnostnem polji, slušaj ti katoliško ljudstvo po vsih krajih obširnega sveta, vi vsi, ki verujete, da je poglavar katoličanstva nezmotljiv, kadar govori kot Božji namestnik v verskih zadevah: zgubili ste hipoma vso moč mišljenja! Vi, ki ste se učili od mladih nog po raznih nižjih in višjih šolah, ki ste vse svoje življenje posvetili izobraževanju, vi vsi verni katoličani, — hipoma ste obdivjali! (J. Dimic je usta odpcrl in to strašansko sodbo nad vami izrekel in konst. društvo je pohvalno ploskalo! — Ali pa ti učeni gospodje vedo, kaj je nezmotljivost V Za terdno mislimo, da ne; zavergli so jo kar tako „a priori" v svoji neizmerni dozdevni viso-osti, kajti judovsko časnikarstvo jim je nezmotljiva veljava, avtoriteta, „interprcs authenticus" verskih resnic in sveto pismo , iz kterega svoje verske zaumene zajemajo in po kavarnah, kazinah razkladajo in izpeljujejo; cerkveni učeniki pa, ki v brezštevilnih spisih , v imenu sv. cerkve to resnico dokazujejo in razjasnujejo, so jim sleparska, jezuitovska druhal! Ne vernik matere cerkve, ampak cerkev mati bi morala poslušati in ubogati svoje spačene, nehvaležne otroke! O tem pora, o Dimic! — Toda kljub Dollingerju in njegovej stranki, kljub Di-mic-u iu ljublj. konst. društvu, kljub vragu in njegovi materi se uči in se bode učila nezmotljivost papeževa ne-lc po semeniščih, ampak po vsih kra)ih prostranega katoličanstva, od vzhoda do zapada, od juga do severja, od slavnega sedeža v večnem Rimu do najmanjše katoliške cerkvice, dokler se bo zemlja vertila v svojih tečajih.
Pa tudi „v imenu deržave proč s semenišči!" — modruje g. Dimic, kajti v njih se uči:
ai Kadoblastje rimske kurijo nad deržavo. —Postavi na mesto semenišča „kazino" in namesto rimske — „pruske," — in najti jih utegneš med vstavoverci, kteri ti bodo na ta stavek „\Vacht ara Rhein" zapeli. — Ker ste pa tako slabo podučeni, evo vam nauke, ki jih v tej zadevi prejemajo bogoslovci! Uče se: „Daj Bogu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega," — tedaj vsa-ceniu svoje daj iu pusti! Dalje: ,,Vsakdo jc podložen višji obla.sti ; ni je namreč oblasti, razen od Boga.... Oblast je služabnica Božja, zato jej bodite pokorni ne zarad serdi, ampak zaiad vesti!" To je menda dosti jasno. Ljudje morajo biti pokorni oblasti, ker je služabnica Božja, ona pa mora biti pokorna Bogu, od kterega izhaja, Bog je n a d njo in „Bogu moramo biti bolj pokorni kakor ljudem." To se uči po semeniščih, pa to sc uči že IX stoletij — ne skrivaj, ampak očitno, der-žavam v prid in blagor. To so tudi deržave spoznale in bile cerkvi hvaležne, kajti vedile so, da nimajo zanes-Ijivših podložnikov kakor katoličane, ki jih vi z „ultra-montanci" psujete, — da so jim vdani in zvesti, da ne delajo prekueij. ampak hočejo le po postavni poti odvračati naredbe, ki bi se ne vjemale z voljo Najvišjega, od kterega je vsa obla.-t. — Ako bi ti nauki narode vodili, ne bilo bi treba davkov poviševati, da bi se ječe zidale, beriči in bajoneti množili; lepa sloga iu vzajemnost bi vladala med cerkvijo in deržavo, med deržavo in deržav-Ijani, in g I »iniic bi se m- l>i| i.paril s svojim govorom o napravah, pri kterih morebiti -e nobene stene znotraj vidil ni.
1» ,.Duhovščina sedanjega časa mora v poštev jemati moderne d< ržavne ideje", nuni g. Dimic. - Toraj mora! Naj mi le še eden ali drugi zine osvobodi mišljenja in vesti ! Vi lesičniki, zase zahtevate neomejeno
svobodo, drugam jo pa hočete čisto odvzeti! Je-li to doslednost, to enakopravnost, s ktero se tolikanj šopirite? Duhovnik bi ne smel slediti svojemu prepričanju, temuč ravnati bi se moral po modernih idejah. Zares! kogar hoče vran omamiti, mu možgane izkljuje! — Kake pa so te deržavne ideje? Gospodje! stopite nekoliko iz svoje teorije in poglejte sad teh vaših idej. Nravnost od dne do dne propada, siromaštvo narašča, davki se višajo, upor, sila in sovraštvo se oznanja po vsih kotih; obupen krik o društveni raizeriji odmeva po vsej na teh idejah sozidani Evropi! Res, kaj čuden komentar vaših deržavnih idej in pa vaše svobode! Duhovstvo je terdno prepričano, da le katoliške ideje morejo narode pomiriti ter srečo in blagostanje zopet vstanoviti, zakaj popolnoma nasprotni vzroki rode tudi nasprotne posledice. Sed sapienti sat! Vemo, da je zastonj : ,,canere surdis auribus", po domače: „Dimica pošlji križem svet, nazaj ti pride Dimic spet!" Dokazi, na ktere je g. Dimic operi svojo resolucijo, so napačni, ne logični, tedaj bi se moral konečni sklep glasiti: 1) Obstanek škofovskih semenišč naj se po vsem zagovarja, in 2. stavek odpade kot nepotreben.
Le še dvč — tri besede. Ako bi bili v zadnji seji konst. društva govorili o nesrečnem stanu avstrijskih ti-nancev, o sredstvih, kako deržavi pomagati na čverstejše noge in moderni „detieit" spremeniti v zaželeni ,,proticit", ali drugem sličnem predmetu, bi bili znabiti deržavi bolj koristili, kakor z reformatoriškimi nasveti v cerkvenih rečeh. „Petelin naj se le na domačem kupu postavlja," pravi pregovor, kajti z veliko sramoto mora bežati, ako se prederzne na tujem dvoru zapeti svoj hri-pavi „kikeriki". Č'edno pometajte po svojem precej sraet-nera skednji, nas bogoslovce pa pustite mirno živeti vedi in če tudi še „premišljevanju !u Ne zavidajte nam teh štirih let, v kterih sicer nismo tako zaperti, kakor vi mislite, pa vender imamo več prilike vednostno izobraževati se, spoznavati sami sebe in človeško onemoglost, pa tudi iskati leka za rane, ki jih vsekujejo človeškemu duhu in sercu moderne ideje! Ne podite nas tedaj, g. Dimic, iz zavetja; sej sami kmali pridemo med valovje razburkanega sveta, in dosti bomo še vidili, kako vlada strast in sebičnost, zloba in sovraštvo. Toliko bi morali vendar vediti tudi Vi, daje ravno dandanes treba dobrih, za svoj visoki poklic navdušenih, učenih in kre-
{»ostnib duhovnov. Iu glejte, g. Dimic, ravno taki du-»ovniki se odrejajo v škofovskih semeniščih, ki tedaj vstrezajo premnogim potrebam sedanjega časa. Skotij-;>ka semenišča so tedaj izverstne naprave, sicer bi se vam ne zdele slabe, in ne bile bi vam na poti. Ako bo pa treba kake reforme, bodo že skerbeli za to drugi možje, ki imajo v to svoje pravice, in ki se pečajo s čim boljim kot so vaše novošegne prekucevalske ideje.
V prihodnje tedaj, g. Dimic, svoje reforraatorične govore bolj prevdarite, da bo kaj več ognja nego dima.
Ljubljanski bogoslovci. Mokrnnovski potros daje nekojim časnikom povod, da ga drugač razglasujejo, kakor je; zato povemo in pričamo temu tako-le: Potres v Mokronogu in v okolici sc godi že od pervega konca oktobra pret. leta. Takrat se je še le malo malo čutil, v novembri že bolj, v decembri na j silovitejše, ko je pohištva zelo poškodoval ne le po tergu, ampak tudi po okolici, na pr. po Trebelncm, po Laknici, po sv. Verhi itd. V janvarji 1.1. se še vedno ponavlja potres, *) ki spreletuje kot blisk to stran, včasi kakor bi nas zazibal, dostikrat pa nas le potrese grozno. Ne bojimo se sicer, da bi se zemlja pod naiui vderla, ker imamo studence, kterih voda iz globocega izvira, ki
"J Neko t Doleitskcga je pravil, da jo bil potres še preteklo saboto.	Vr.
jih nobena ploha ne skali, noben mraz ne vledeni; toraj morajo imeti pod seboj terdno in globoko zemljo, pa ne votlih in terhlih tal. Bojimo se le, da ne bi potres storil tega, kar v Uranu, da bi nam pohištev ne razmetal.
Strah je lepa reč, pravi stari pregovor. To resnico so poterdili tudi naši teržanje, ki so bili pred nekaj ča som poderli lepo zidano kapelico, posvečeno sv. Janezu Nepomučanu in postavljeno ob potoku. Nepotrebna se jim je zdela. A zdaj jih je pa potres opomnil, da jim je v sili pomočnika treba, zato so z dilj pa jaderno naredili pilj, in postavili vanj podobo sv. Janeza Nepoinuka, da bi za nas Boga prosil zdaj v tej nevarnosti. Šivilje in druge dekleta so ga okinčile z lepimi preprogami, možje in žene so mu dali svetilnieo v dar; samo fantje se niso tega nič vdeležili, ter so svojo merzloto pokazali in morebiti potrebujejo še večega potresa, da bodo spoznali šibo Božjo. —
Nobena živa duša nam ne more razodeti, kaj jc potres? kaj dela potres? Znamenja našega potresa so pa te le: Preden potres zabobni, že škriplje hišno orodje, ure po stenah se opotekajo , kakor da bi hotele postati, šipe po oknih pa zazvenče. — Hrib je od tod proti pol-danski strani, „Priče" imenovan, po tem hribu bobni potres tako , kakor bi sapa pihala po suhem listju; če sc pa Človek tamkaj vleže na tla, in posluša, se čuti tako šumenje, kakor da bi voda vrela v kotlu pri hla-ponih. Taki je naš potres! — KalamiČnica odskoči v potresu od polnočne riže več čertic proti zahodu, so priklanja tam, in ko potres naprej zabobni, hitro po koncu skoči ter se zaverti kot tertavka; živali so po hlevih nemirne, psi lajajo in okrog letajo, kakor da bi kaj iskali; ljudje pa stermijo in se boje. Taka je šiba Božja, ki nas zdaj tukaj tepe. Prosite toraj vi drugi Boga za nas, da nas reši te šibe, takega potresa!
Cvetko.
V Zagnrjl so sklenili novo farno cerkev zidati, česar potreba se je kazala že del j časa. Bog daj srečo in blagoslov, pa preč. gosp. duhovnemu pastirju in faranom serčnost k težavnemu pa lepemu delu. Iz tega namena so tudi na prodaj orgije dosedanje cerkve, zastran kterih morejo pri gosp. fajm. več zvediti, kteri bi jih želeli kupiti.
Iz Mesine pripoveduje dopisnik v „Aneori," kako
J'e profesor FranČišk Farnk pričo vse svoje deržine jokajoč na smertni postelji preklical svoj podpis, ki ga je bil zaznamnjal na adreso do odpadnika Dollingerja. S tira se želi popraviti tudi pohujšanje, ki ga je učenik dal svojim učencem s tira, da je s krivovercera potegnil.
Ako je n. pr. tudi v Ljubljani ali sicer na Kranjskem podpisal enako adreso kak profesor ali župan, zdravnik, tergovce, učitelj itd.; naj ne čaka s preklicem do smertne posteljo. Takrat bi se utegnilo zgoditi, da ne bo več preklicati mogel, ali celo ne hotel: kaj bo potlej?!... Misliš mar, da se bo samo preklicalo? Prašaj vse spovednike, tudi take ki misliš, da s teboj derže: nobeden ti ne bo vedil druge poti k spravi z Bogom povedati, razun da podpis prekličeš ... Je mar preklicati sramota? Kaj še neki! Podpisati, to je ostudnost in sramota ; preklicati pa je naj veči čast.
Iz Orknega, 2>. pros. — Omenil sem bil, da se tudi v Cerknem nabirajo mili darovi za revno šolsko mladino. Nabralo se je toliko, da seje napravilo 10 parov škornic. Razdelila se je ta obutev v šolski sobi pričo gospodov, dekana, kateheta, učitelja in krajnega Šolskega predsedniku. Otrocira sc je radost in veselje na obrazu bralo, sosebno pa obdarovanim ; polni serčne hvaležnosti so zapustili šolsko sobo. Bog daj, da bi so to dobro delo vsako leto ponavljalo. Novi „božji grob" jc skoraj popolno dodelan; veljal bode čez 40) gl., bo pa tudi tega denarja popolno vreden. Tudi pri tem delu
se je dobroserčnost očitno pokazala, ena sama oseba J. U. je darovala v ta preblagi namen več ko tri čc-terti celega zneska. Bog njej in vsim dobrotnikom sto-terno vse povračuj s časnim in večnim blagrom. C. g. dekan J. Je ram pa ne skerhe samo za svojo farno cerkev sv. Ane, prav po očetovsko skerbe tu li za podružnice. Podružnica Straža je dobila čisto nov darilnik. Tako neprenehoma delajo po svetu dobri verniki s svojim du-hovstvom.
Sv. cerkev se vedno ponaša z deli ljubezni in keršanstva, sprideni liberalci pa z lažjo.
\ Tcrslii, kakor piše ,,Anc«»ra," je 1 pro*. umeri dr. Peter Katidlcr, vitez imenitnih častnih redov, mestni prokurator v pokoju itd., ud množili vednostnili družb, posebno učen starinoslovcc in zgodovinar , prijatel krasnos|.»vstva v pravem pomenu, kar pričajo na;is-njene njegove dela iu zapušeni rokopisi v Terstu iu Istri. Pred vsim pa je bil resničen katoličan, ter je svojo vero tudi očitno spoznaval. Takemu možu čast! Čast zlasti dandanašnji ko roarsikteri tudi sicer b<«|ji krist-janje plasljivo svojo vero skrivajo! Mestna gosposka mu je določila slovesen pogreb, in isterske mesta so poslale k pokopu svoje zastopnike v znamnje hvaležnosti in sožaljenja.
\ Terstu se je osnovala družba za vedno češen je sv. R. Telesa in v pomoč ubožnih cerkva. Vodja č. g. Jak. Bonifaeio, kapi. pri stari cerkvi sv. Antona, in knezinja Karolina de Villavicencio sprejemata ude.
V	Ter Slu sta pričela k c r š u n s k o t i s k u r n i c o gg. Ant. B c 11 o in Sira. P a s t o r i, ki se zavezujeta , da ne bodeta tiskala nobene reči, ktera bi utegnila vero ali pa če d nos t žaliti. — S«' ve, da takim biti je dolžnost vsiin tiskarjem, ker gotovo je, da naj veči odgovornost si na vest naklada tiskar, ki gerdobije s tiskom razširja, on je trinog in preganjavee čednosti in vere, on oskrunovalec tega, kar je naj lepšega pod solncem. Pisateljem in tiskarjem pa prodajalcem in raz širjalcem ostudnih reči je skoraj nemogoče dano pohujšanje le nekoliko šc popraviti. Ko bi bili vsi tiskarji vestni ljudje, bi svet nc bil taki vesoljni potop pohujšanja, kakor je. Ker je toraj veliko tiskarjev, ki jim je več za j u d e ž e v dobiček, kakor pa za njih lastno dušo in poštenje, toraj je tolažljivo, da se tu pa tam, kakor katoliške b u k v o t erž n i ce, tako tudi katoliške t is karti i ce pričenjajo, ktere bodo gotovo tudi dostojno podporo našle za kak odpadli grižev dobiček, kakoršen tako ne more obroditi blagoslova Božjega. Iz tiskarnice Bcllo-Simconove tedaj imajo izhajati dela vsaktere vede, umetnosti, tergovstva , obertnijstva in vse, kar ima pomagati k oliki, k čednosti občinstva, ruzun tacega, kar um temni in serca kuži. — Časnik katoliške družbe v Terstu, ,,Ancora," se je zdajc. preselil v novo tiskarnico, in upati je. da bode imela tudi sicer dosti dela.
V	M.irilmril je 27. pros. umeri dr. Matija Prelog, bivši vrednik „Slov. Gospodarja." Sliši se, da je zapustil vdovo s sedmerimi nepreskrbljenimi otročiči, pa prav
{>rav malo premoženja. Tu je prilika domoljubom za »olji kot kamniti spominek.
Posilil paslirki lisi lavanlinsU škofije obravnava trojno službo Sinu Božjega na zemlji, kakor Fčenika, Masni k a in Kralja, iu nadalje govori o potrebi ina rini ko v, ter o tem, kako zamorejo iu so dolžni verniki pomagati, da pomanjkanje inašnikov ne nastopi.
Iz nemškega <«railr«1. (/. a'lr*s< x duhovščine d., mi L
škofu f in njih pastirski Ust k<> ndgurur. II. l.-tni »r •i kat. drnštc.r.) J. Ker so nasprotniki duhovstva z i-volj Stajnškega umora krivičili mil. škofa in tirjali izjemno postavo zoper duhovne, je duhov>tvo , svetni in redovno, poslalo mil. .-kolu adreso vdanosti iu zvestobe,
ktero jim je praznik sv. 3 Kraljev velika deputacija mestnih duhovnov z več ko 960 podpisi izročila. Ginjeni so odgovorili (ker jim je bil zapopaaek že iz časnikov znanj, da kakor pred 3 leti, ko je takratni minister Giskra posebno štajersko in zgornje avstrijansko duhov-stvo zavolj gorečnosti za vero dolžil, tako se zdaj spet godi, in da adresa ni le v spisu , ampak tudi v sercih duhovstva zapisana (kakor je govornik deputa-cije, prošt in apost. protonotiir dr. Riedl rekel), se vidi iz tega, da sovražniki ravno duhovstvo te škofije naj popred napadajo. Pravijo sicrr liberalci, da duhovne, kaKoršni bi po njih mislih imeli bili, bi radi še bolj spoštovali, — pa takega miru želeti nam vest ne pusti. Vendar pa ni res, kar so nemški in celo laški časniki govorili, da bi bili škof kdaj pridigali (ali tudi le bolj po domače kaj takega rekli), „da naj se ljudi, ki so veri nevarni, na vsaki način ubranimo;" če bi bili res tako govorili, bi nasprotniki ne bili le po časnikih, ampak tudi drugod tožili! — Obl jubili so, da hočejo, kakor
{>red 3 leti v enaki priložnosti, v posebnem pastirskem istu do duhovstva odgovoriti, in v njem tiste točke posebno povdarjati, ki jih adresa izrazuje, namreč: „Hočemo sovražnikom odpustiti — med seboj edini biti — svojo dolžnost zvesto in brez strahu spolnovati."
Že čez dober teden so razposlali prelep pastirski list, kterega bi na široko ponatisniti predolgo bilo. Nektere misli naj pa povem*):
Sovražniki vere delajo po vodilu: Vdari pastirja, potem se bodo ovce razkropile. Zato se duhovstvo zvesto derži svojega škofa. Bog preganjanje pripusti, pa bo nam toliko pred pomagal, kolikor bolj bomo svojo dolžnost v takem času spoznali in spolnovali.
Potrebna je 1) cerkvena edinost. Zadnji nauki Kristusovi pred njegovim terpljenjem so bili do apostelj-nov (Jan. 17, 11 —2G.), da naj bodo edini med seboj, z Njim in z Očetom. To edinost so škof posebno priporočali že v pervem svojem pastirskem listu, ko so bili škofijo prevzeli (10. novembra 18(57). Zdaj je posebno potrebna edinost, ko se nasprotniki toliko prizadevajo razdvojiti duhovne, jih odtergati od škofov in od papeža, in tako priliznjeno kličejo „nižje duhovstvo", da bi, kakor njih časniki pripovodujejo, „ultramontanski tabor" razdvojili. Za cerkveno edinost molimo vsaki dan pri sv. maši pred povzdigovanjem in pred zavživanjem, molimo tiste molitve s posebno gorečnostjo! — Potem bo preganjanje še koristilo, kakor vidimo že dalj časa nad sv. Očetom. Že od I. 184H se prizadevajo sovražniki odtergati verne od Kima; pa Bog je dal ravno nasproten vspeh: škofje, duhovni in verni se sv. Očeta toliko zve-stejse derže, na milijone jih ie že v Rim potovalo, ga vidit in slišat, njegov blagoslov prejemat itd.
2. Potrebna je gorečnost v duhovskem delovanji. Pri preroku Ecehjelu p. 2 . našteva Gospod velike hudobije ljudstva in pristavlja: „Iščem inoža, ki bi se ko ograja postavi' prea mene za varstvo ljudstva, pa
fa ne najdem.. Zato bom razlil svojo jezo itd." — Alibi rospod tudi danes, ko hudobije tako naraščajo, ne našel takega moža? — Upamo, že zavolj sovraštva, ki ga svet razliva čez zveste duhovne, da svojih naklepov še ni dosegel, treba nam je skerbeti, da jih tudi prihodnji čas ne doseže. Ce n«**.s Gospod ne najde svetih in brez vsega madeža, trudimo se, da bomo vsaj zvesti in goreči v svojem poklicu ....
Preganjanje nam daje lepo priložnost tudi sovražil Ve* list se najde ko priklada nedeljskega časniku „Sonntags-bote". Kd« r je naročen na ..Grazer Vollmbliitt", dobi vsaki teden ie omenjeni list po veilm |l«-t»n le trikrat ▼mesen ,8. nnt.-BI.'*, in enkrat v ni-seu ..Feierabend"). Veih tega p t te vsaki mesec enkrat »Kirchenschmuck", ki sicer sam velji 2 gl. na leto.
nikom svojo ljubezen skazovati po zgledu sv» Štefana...
3.	Plača sveta za gorečnost v duhovnem poklicu je preganjanje. Učimo se preganjanje v duhu vere ceniti. Gospod pravi: Ko bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovega. Zato pa vas svet sovraži, ker niste od sveta..., učenec ni več, ko njegov učenik, če so učenika sovražili, tudi vas bodo sovražili... Odpustiti jim moramo; ne vedč, kaj delajo. Vendar ne smemo tistega miru, tiste sprave iskati, da bi molčali in pripustili vero in cerkev napadati, ali da bi ne čuli, ne svarili zoper zapeljivce in morivce duš. Taka miroljubnost bi bila izdajstvo nad dušami, ki so s Kristusovo kervjo odkupljene. Če bi bila pripuščena taka sprava in ljubezen miru, bi Kristus ne bil križan , ne Štefan kamnjan, ne 11 milijonov marternikov do smerti mučenih. Da bi nas pa svet zavolj zanemarnjenja naših dolžnost kdaj hvalil, temu smo se za vselej odpovedali. To pa nam ni težko, ker Gospod nam je obljubil:
4.	Krono pravice po kratkem delu. „Blagor jim, ki zavoljo pravice preganjanje terpe..." Sv. Frančišek Salezij je na vprašanje: kteri 8 blagrov mu nar bolj dopade, odgovoril, da ta, ki je v versti sicer zadnji, pa po zasluženji in imenitnosti pervi...
Drevesa, ki prav na vetru stoje, imajo posebno terdne korenine; večkratni vihar jih prisili, da se prav v zemljo vrastejo. Tako je tudi v verskih rečeh. Kristjani pervih stoletij, celo otroci 10—13 lčt stari, so bili zato tako stanovitni, ker jih je vsaki dan vihar nevarnosti in preganjanja zadeval....
Sklenimo: 1) Nikdar ne bomo na kolenih molili zlatega malika „Cezaropapizma," „očitnega mnenja," „li-„beralizma". 2) Nikdar ne bomo zapustili sv. Cerkve, ki je križana nevesta križanega Kristusa... 3) Porabiti hočemo čas zasramovanja, ker je tudi čas milosti in usmiljenja. Sebe nar popred, potem vse nam izročene duše hočemo posvečevati in poživljati s cerkveno učenostjo in svetostjo....
II. 22. in 23. prosenca so imele 3 tukaj Sne katoliške društva svoje letne zbore, namreč 1) tiskarno društvo v prid. časništva, ki izdaja tudi podučne brošure med ljudstva. Več takih brošur so mil. škof sami spisali, n. pr. o papeževi nezmotljivosti, o potrebi cerkvene deržave in papeževe samosvojnosti, o dolžnosti vdeleževati se volitev katol. poslancev, o ljudski šoli obširne bukvioe. Pri zboru so mil. škof povdarjali dolžnost, podpirati in razširjati dobre časnike in bukve, in razlagali so, kako se kdo lahko pregreši z nemarnostjo, z grajanjem kat. listov, s podpiranjem in branjem cerkvi sovražnin listov. 2) Društvo za podporo revnih in obnemoglih duhovnov, ki je v spomin papeževe petindvaj-setletnice na škofov oklic dobilo veliko podpore, se lepo razširja in neki dekan je postavil društvo za svojega velikega dediča. Že letos se je 4 revnim duhovnom vsakemu po «50 gl. podpore dalo. 3. Posebno slovesen je bil pa letni shod kat. konservativnega društva 23. pros. Mil. škof so maševali o y29, potem se je zbor začel. Perva resolucija je bila: „Ker ljudska šola na Štajerskem je brezverska, in so vladni možje že večkrat to zagotovljali; ker je kat. ljudstvo na Štajerskem, ki s svojim denarjem vzderžuje šole za svoje otroke, v več ko oOO peticijah izreklo željo po verskih šolah in ker prijazno sodelovanje Cerkve in deržave ne kazf, ampak le pospešuje namen ljudskih šol: zato izrekuje kat. kons. društvo svoje prepričanje, da se le tedaj vsa nerazumnost in dvomljivost odpravi, prošnjam ljudstva zadosti in njegove pravice in cvet šole varuje, ako se ljudska šola na Štajarskem spet verska naredi".
Mil. škof so sami govorili o pomenu in potrebi te
resolucije, kakor se v »Volksbl." obširno bere. Dokazovali so, kaj jo verska šola, in kaj pri nas še manjka, da ni taka. Pripovedovali so, kakošen sad rodi brez-verska šola v Ameriki; da pa tain nobeden ni prisiljen otrok v njo pošiljati, toraj bi pri nas bila še nevarniši, ker mora vsaki otrok v deržavne šole hoditi.
Druga resolucija, o kteri pa mil. škof niso več govorili, ampak nek drugi, je bila zoper silo, da bi mogel vsaki v deržavne šolo otroke pošiljati in zoper občni Šolski davek. O teh rečeh so misli tudi cerkvi zvestih in kat. mož po raznih deželah in njih različnih okoliščinah različne in zastran šolskega davka se je po kat. društvih veliko sem ter tje govorilo. (Gegen »Sehul-ateuer," fiir Schulgeld.) Tukaj so konservativni zbori in poslanci te misli, Če se stroški za šole k davkom pri-lože iu z davki pobirajo, pride ravno na kmeta nar več, ker mora ravno kmet od zemljišč in poslopij nar več davka plačevati, delavci pa, ki nič davka ne plačajo, pa na teden veliko zaslužijo, bodo prosti, če ravno morebiti kmet ne bo ravno tistikrat nobenega otroka dajal v šolo, delavec pa. In Če bo ktera občina imela svojo »privatno (versko) šolo", se ji bo vendar pri davkih jemalo za deržavne, ali deželske šole. Kaj še bo kmet tako dolgo plačeval, dokler ima otroke v šoli, kakor pa vedni davek. Mogoče, da je učenik neveren, pohujšljiv, in starši bi radi otroka dajali v privatno šolo, pa davek za brez-verko šolo bi potem vendar mogli šteti....
Zastran „sile v deržavno šolo" (Schulzwang), ki je zoper naravno pravico staršev in cerkve, se je že veliko pisalo. Opomnim na izverstne mično pisane bukve: Lu-kas, der Schulztvang, ein Stiick moderner Tvrannei," ktere je Jorg v svojih slovečih „histor. polit. 131." prav pohvalil. Vendar so tudi marsikteri katoliški duhovni zoper njega pisali. Ker pa tu pri nas liberalni listi trobijo: Le i O let še tako šole, potem ljudstvo ne bo več katoliških konservativnih poslancev volilo, toraj ni čuda, da so katoliške društva zoper silo.
Vendar je govornik opomnil, da postava sama na sebi še ni tako huda, ampak le nje razlaganje po liberalcih in nje izpeljava tu pa tam. Minister Stremajer je v zadnjem štajerskem deželnem zboru izrekel, da le tedaj priterdi, da se okrajnim šolskim svetom večji oblast da, ako ostanejo tako sostavljeni, kakor dozdaj.
Gotovo pa je to, da zavolj velike važnosti šol, zavolj hrepenenja liberalcev po oblasti v šolah, zavolj težave prenarediti postave, je treba, da narodni, katoliški možje vse vprašanja zastran šole dobro prevdarijo. Vedno naj so pot uo privatnih verskih šol odperta ohrani, ne s silo, ampak s prepričanjem in s spoznanjem lepega sadu naj se šole polnijo.
Zvečer je bil drugi shod. Svetovalec pri deželnem namestništvu spodnje avstrijanskem Ilarant je govoril o preganjanji Cerkve od farizejev do današnjega Časa, in je dokazoval, da nad to skalo so sc vselej vsi valovi razbili.
Semeniški podvodja in deželni poslanec Al. Kar-1 on je govoril potem o deržavnopravnein vprašanji, posebno o tem, kaj je pravo, kaj pravica. Ker liberalizem zaverže vsako pravo, ki ni iz njega, zaverže zato tudi božje in cerkveno pravo, kakor pravice dežel. O ravno tem vprašanji, posebno o »fundamentalnih Členih" zadnjega češkega dež. zbora je govoril gr. Leon Thun. Da a.ih omenjenih členov ne veje zoper keršanstvo in cerkev, jc med drugim tudi iz tega dokazoval, da jih od mnogo strani možje, ki jim je mar za pravico in deržavo in za Njih veličanstvo, prinoznavajo ne lc ko spravo med strankami, ampak tudi ko spravo zgodovin-sKih pravic s potrebami in okoliščinami novih časov. Mož, v zgodovini in v deržavnih rečeh zveden in sku-šen, govori tako dolgo, pa vendar tako teinelito, da vsa-
kega prepriča, kako je resnično navdušen za vero, cesarja, domovino in za vsako pravico.
Kerš&nska deklica.
Sim kersanska deklica, Minea *) mi je im6 ; Sim nevesta Jezusa , Njemu dara «<re6. Njemu le živet' 4-liin, D* 8 j večn > osrečim; Kar prijetno njemu je, Zveseljuje me.
B »d' na polji al doma,
Al p«) pot' gredoč, Spomuiin se na Jezusa —
On je moja moč. Z njim vse z.Vuem in končam, Da povsod ga varha imam ; Če nas ou ne zapusti, NiČ se bati ni.
Sreča moja Boj je sam,
O-i veselja vir; Sv.»jim zvestim vživat' tam
Da nebeški iuir. Zvesta hočem bit' Bogu, Zvesta bit* obljubim mu ; Svet naj zaiiičaje me, — Kaj to mar mi je !
Slaba drusna, grelni *\'et ,
Tebj Hoj me var'! Drago spomlad ovojih let
Dam (fospolu v dar. Čistost iu krotko st serca Bod' lepot« moja vsa;
Gizdost modrim j« v zasmeh, Pelje v vsaki greh.
Kjer se znajdem , kamor grem ,
Vse me veseli , Vse mi dobro je, ker vim:
Bog zame skerbi. Jezus ljubi, varh si moj! Angelj, vodi me seboj , Pridsi da v Očetov dom Čast mu pela bom.	P.
Hazgieti po mreim.
%
Šolsko. Kako z liberalnim šolstvom ne gre dalje, je pokazal celo minister Stremajer v šolskem odseku deržavnega zbora. Vlada je namreč hotla v predlogu na-svetovati plače za veroznanske učitelje na ljudskih in srednjih šolah. Levičarji pa so se ustrašili, češ, s tiin se vrača nazaj k verskim šolam. Stremajer je celo rekel, da vkljub »O. §. se v A vstrij i ne more iz ozira pustiti verska šolska v ravnava. Konečnoje bila reč odložena, iz česar je pa vender očitno, da vsestranski protesti zoper brezverske šole niso zastonj in brez sadu.
Laska in franroska zbornica imate vedno z novimi davki opraviti. Na Francoskem ni toliko čudo, ker imajo ubogi Francozje tako nezmerno veliko pruskim svobo-dašem plačevati; na Laškem pa se je še veliko manj čuditi, ker tisto še nikoli ni teka imelo, kar jc bilo nakradeno, naropano in pripeharjeno. Toraj so čemi sovražniki nase Avstrije tisti, ki zdaj tako goreče svetujejo, da naj Avstrija laške „peharjevice" posnema, ropa cerkveno premoženje itd.
Parsko. v parskem deželnem zboru je te dni pa-trijotiška večina ministerstvo in zlasti tistega zanikamo-glasnega kultusministra Lutza na odgovor klicala za njih zoperkatoliško djanje; ali prav govoriti, rogoviljenj«. Kar se je leto in dan počenjalo in se ljudstvo dražilo, je prišlo na rešeto. Bilo je v obravnavi odrečenje pravice v oziru na avgsburškega škofa do izobčenega župnika Renftle-a v Meringu, in odbor je škofu dal prav, Lutzu pa očita, da je grešil zoper vstavo. — J«»r£ (iz-dajatel »histostično politiških listov") je dokazal, da verska rešnica »nezmotljivosti" deržavi ni nič nevarna in dobro je Lutza stresal.
V Berlinu je postal Falk minister za bogoeastje.
Xa Badensk^m se je po dolgi m neprenosljivem ter-pinčenji katoličanov in duhovstva prepričalo, da pri šolah brez duhovnov se ne more prav nič opraviti. S kraj-nimi šol. odbori, kakor so od 1. 1*1»:?, nikakor ne gre -olski voz naprej, učiteljev je zmiraj manj, ker s kraj ni mi odbori niso zadovoljni. Vlada hoče toraj postavo prenarediti in
•) Ali po imenu : Jerca, Urika, Leuka.
predlaga , naj bodo duhovni predsedniki krajnih šolskih odborov, samo da jih vlada voli. — Kakor je s šolo, tako z drugimi zadevami, s kterimi se Cerkev terpi nči: frajmavrar|i so sovražniki prestolov in deržav, toraj hočejo začeti pri mirni Cerkvi in duhovstvu, da potlej ves red prekucnejo. In ker vedo, da se Cerkev le samo tam ustavlja, kj»*r po božjih naredbah odjenjati ne sme , toraj se lotijo verskih resnic in neodjenljivih pravic, da bi vse prekucnili. Tako delajo sovražniki Cerkve in deržave.
I/ IVImgrada naznanujejo, da je vedni potres skoraj do čistega razdjal mesto Šemako v Kavkaziji; veliko ljudi je konec storilo; le malo hiš še stoji.
lilimijsko. Nekteri časniki so pisali, da ministerstvo ne stoji na posebno terdnih nogah. ,,Novicam" pa se je telegratiralo z Dunaja, da Poljci, žaljeni po vstavo-vercih, se federalistom bližajo.
Iz IJub(jane. Vslavoverri se spreohrainjo v vstava-krivoterre. Liberalci rojijo in pišejo na vse kraje ter šuntajo, da naj se prošnje pošiljajo na Dunaj za neposrednje volitve, namreč tako, da bi se poslanci v deržavni zbor na Dunaju ne volili izmed poslancev deželnih zborov, ampak naravnost izmed naroda. So pa le deželni zbori icsnični in pravi zastopniki svojih dežel in le oni imajo pravico izmed poslancev deželo v derž. zboru zastopati. Ta pravica je priznana celo v decemberski vstavi, ker rečeno je, da neposrednje volitve v derž. zbor se brez radovoljne priterditve deželnih zborov ne sinejo vstanovljati. Celo naj hujši centralisti so to priznavali ; zdaj pa na te volitve tise , ker menijo , da po takem svoje lastnem preterganj vstave bi se morebiti kaj del j časa pri zopernatornem gospostvu ohranili. Pa to je nespamet, ker bolj ko bodo stiskali, bolj se bodo narodi zavedali in lažnjive večine morajo v svoj naravni stan se umakniki. Z vstavo krivoverstvom si liberalci nič ne bodo pomagali, kakor s tem ne, da se „freiheits-kneblerstva" že prav nič več ne sramujejo; še mnogi le bolj smešne bi se storili.
In kteri ljudje so to, ki tako silovito išejo svoje gospostvo vterditi? To so tisti, ki so zvezo s poglavarjem svete Cerkve razderli, ki hočejo, da naj župani poročajo ženine in neveste, da naj šole bodo brezverske, ki vse tiste sovražijo , kteri derže s papežem in katoliškim duhovstvom, ki hočejo celo semeniša škofom vzeti in sami po svoje duhovne odrejati, da bi jih odgojili čisto po svojem kopitu, sv. Cerkvi pa odtujili. Taki razpošiljajo z Dunaja prošnje za peticije po liberalcih na vse strani in išejo podpisov za neposrednje volitve in za druge svoje namene, zlasti zoper prostost duhovstva. To so tisti ljudje, ki hočejo duhovnom usta zamašiti, kakor luterski Bizmark in parski Lutz, da bi duhovni ne mogli ljudstvu več resnice govoriti, ter bi oni sami ljudstvo po svoje obdelovali za tako imenovane liberalne namene. Toda katoliško ljudstvo se čedalje bolj zbuja in se zvijačnikom ne bode v mreže dalo: Bami bodo v jamo se pogreznili, kteri jo kopljejo katoliški Cerkvi in katoliškemu narodu.
Taghlattove „u»ve ideje." — Ne veste, kako je ta lučnjak po gadje zapihal, ker so undan pošteni in zna-meti katoličani govorili pri ministru Andrašu v prid papeža jetnika, in pa ker so pred kaj časom avstrijanski škofje prosili cesarja, naj bi pripomogel, da se papežu poropano poverne. Tagbl. toraj očita, kako so ti katoliški politiški junkerji" silo uporni do „ideji sedanjega časa." V svoji jezi ta prijatel laških roparjev še blezo mislil ni, kako ravno sam sebe in svoje tagblat-tarje po ustih bije s takim nemoževanjem. On ni mislil, da tudi marsikteri njegovi botri in patroni imajo denara,
blaga, hiše, pa da potepuh in tolovaj ne bo prišel Tag-blatta prašat, če sme tudi tagblattarja okrasti, oropati ali iz hiše vreči, ako Tagblatt pri Cerkvi tako djanje z „novimi" idejami olepšuje.
Ta lisičji sovražnik papeža in Cerkve se liuduje nad možmi, ki so besedo govorili zoper rop nad sv. Cerkvijo: postavimo pa, da bi bil kdo tagblattarjev v tuji deželi od kacega samosilnika oropan in dober prijatel bi pri našem cesarji ali ministru prosil za vpliv in pomoč, da zopet k svoji lastini pride: ali bode tudi ta zagovornik Tagblattu „upornik zoper moderne ideje?" In kakošne „moderne ideje" se dostikrat pogosto razodevajo, naj le berejo 1 agblattovi ,,humanisti" n. pr. dolgi zapisnik tacih djanj v vladinem časniku od pretekle srede.
Kakor so zdaj časi, ako se kmali na bolje ne oberne, utegne pač še tudi marsikteri „moderni idejec ' okušati, kako je lastniku pri sercu, kadar se mu s silo ugrabi, kar je njegovega. Tagblatt pa, kteremu so „Bande" in „Junkerdeputation" tisti možje, ki se poganjajo za po-vernjenje cerkvenega ropa, naj gre med Hotentote svojo „kulturo" razširjat.
Nova silovitost v Kimu pojasnuje Andraševo ter-jenje, kako „zadosti je papež svoboden." 24. pros. je prišla policija s „šribarji" in karabinarji in je napovedala oo. jezuitom pri sv. Vitalu, da v 21 urah naj se spravijo iz cerkve in iz stanovanja! Dozdaj so grabili dvorove, samostane; zdaj začeli tudi hiše Božje!!!
Vet' tehtnih spisov se je v zadregi moralo za prihodnjič odložiti; toraj prosimo zadevne gg. za poterpljenje.
Vabilo.
V nedeljo 4. februarja o poli Šestih zvečer bo mesečni občni shod kat. političnega društva. Dnevni red obsega: 1. Predsednikovo poročilo; 2. nekaj o Vodniku; 3. gibanje katoliško; 4. predlogi posameznih udov. K obilnemu vdele-že vanju vabi	Odbor.
niihorthe mpremetabe.
V	ljubljanski škofiji. Umeri je č. g. A nt. Pašič, fajm. v Senožečah, IG. jan. (R. I. P.), in fara je I7.jan. razpisana.
V	lerzaski škofiji. Prestavljeni čč. gg. duh. pom. : Jože Mikuš iz Huma v Truške; Ed. Grosraan iz Trušk v Isolo; Mat. M a r k i č iz Draguča v Lanišče; Mat Mikuš iz Lanišč v Koč; A n t. L u p e t i n a iz RoČa na Hum za oskerbnika; Jak. Bokatič, župnik na Humu, gre začasno v počitek. — Umeri je preč. g. Jož. Brosina, fajm. vpokoju in čast. korar, starašina te škofije. R. I. P.
V	kerški Škofll. Čast. g. Janez Lakner, kurat v Koprivni, je dobil faro Oerno, in g. Leopold Unter-kreuter mestni kaplan v Belaci , faro zgornji Drav-berg. — Za provizorja gresta čč. gg. A nt. Waldner, mestni kaplan, v Savodji v Kremnico, in Jožef Ste-faner od št. Jožefa na Trati v Ljubno. — Dne 24. jan. je po osemdnevni vročinski bolezni umeri občno spoštovani čast. g. Janez Honigšmid, pridigar pri stolni cerkvi, vodja rokodelskega društva in katehet pri gluhonemih. (R. I. P.)
MMobroiai darovi.
Za sv. Ofeta. Iz Zatičine 60 kr. A. Zidar 50 kr. S Homca 14 gl.
Zu afrikanski misijon. Iz Begujnske fare na Go-renskem 1.5 gl. — Iz ternovske fare v Ljubljani udje Marijne bratovšine 29 gl. J. Tekavčič 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jerau. — Natiskar in založnik: Jože! tilazuik v Ljubljani.