Ljubljana, sreda, 12. avgusta 1953 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEI t iVPAik beto XVIII Stev. 203 DIR&KIOR .BUttbU. VELJKO 9 L A H O V I C GLAVNI in odgovorni UREDNIK D O 9 A N BLAOOJ IVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR Ulst Izhaj* vsak dan razen oetk« - Cena 10 dinarjev J//A WW///, 'M&i Mu GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA #. OKTOBRA 19S4 a MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK a OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA. ZA SLOVENIJO STAVKOVNI VAL V FRANCIJI V Parizu se boje resnih političnih posledic Sindikati rudarjev, železničarjev in drugih strok pozvali delavce, naj stavkajo, oblastem pa zastavili zahteve , Pariz, 11. avgusta (AFP). Fe-t £?cija rudarjev, ki je včlanjena n- ruralno konfederacijo delaje stavifn rut!arje’.. nai. stT,i° ,,v federacija je objavila vil zahtevi, naj bi odpra- 1 nekatere uredbe, povečali d*« ‘n pokojnine, uporabili ru-reki statut ter izboljšali socialno o vanje rudarjev, federacija prav tako poziva e .Pokrajinske federacije, naj ne-navežejo stike s pristaši . oikata »Force Ouvrierec, da bi Vn!n ov*li. ,°dbor, ki bo z uspehom akcijo. Vrh tega je federa-Daf ■ t en'^a poslati pismo Nacio-~lni federaciji sindikatov »Force s^fiere« in konfederaciji krščan-,'h delavcev in jim predlagati i j*Pen sestanek, na katerem bi stavk program skupne francoski železničarji so danes fnDVa Pr*čeli stavkati, vendar prikujejo, da bodo nekateri vlaki i v®dno vozili. Prokominformov-. a Generalna konfederacija dela J , P?zvaJa sinoči svoje člane, naj *?J prično stavkati, da bi na ta njiCln dosegli, da bi vlada umakni* -svoie gospodarske uredbe in Pj.Ječala plače. Vodstvo sociali->cnih sindikatov »Force Ouvri-*< je načelno privolilo v stavko endar je zahtevalo, naj se glede ra je v na vodstva opredele. Trgovinska pogodba Slovenija—Koroška , Celooec, 11. avgusta (Tan-Gospodarska podjetja LR 'enije in Koroške so sklenila vrS^ . ° zamenjavi blaga v več H« 5 milijonov šilingov ali v , ot milijonov dinarjev za v.i*: P°?odbenico. To je naj- Pogodba, sklenjena na le-lo a\\ gospodarski razstavi v Ce- Brž ko bo izvršni odbor »Force Ouvrierea« sprejel odgovor krajevnih vodstev, se bo danes popoldne sestal in odločal, ali naj razglasi stavko po vsej državi. Pričakujejo, da bo prišlo do posameznih stavk v trgovski mornarici, v prometu v provinci, carinski službi, rudnikih ter industriji plina in električne energije ter v drugih državnih in občinskih službah. Kazilo je, da se šestdnevna stavka poštnih uslužbencev bliža h koncu. Telefonisti za dolge linije so se vrnili na delo. Vendar opazovalci poudarjajo, da je sedanje razpoloženje sindikaitov takšno, da bo, čeprav se bodo za zdaj izognili resnemu stavkovnemu valu, v oktobru prišlo do novih stavk. Generalna konfederacija dela in »Force Orvriere«, dvoje največjih francoskih sindikatov, sta danes pozvala 400 tisoč železničarjev naj prično stavkati. Stavka bo naperjena proti gospodarskemu programu Lanielovc vlade. Pričakujejo, da se bodo stavki pridružile tudi ostale skupine delavcev. Prav tako domnevajo, da se bo nova stavka z železnic hitro razširila tudi na podjetja nacionalizirane industrije, kakor so javna služba in krajevni promet. Poročajo, da so železničarji že začeli stavkati v Bordeauxu, Dijonu, Limogesu, Renu, medtem ko bodo železničarji v Saint Briandu začeli stavkati opoldne. V teh krajih je zaradi stavke železničarjev promet popolnoma ali deloma ustavljen. Kaže, da bodo znova pričeli stavkati tudi delavci in nameščenci plinarn in električnih central, o čemer bo sklepal njihov sindikat, ki se mora danes odločiti glede skupne 6tavke. Zadja poročila pravijo, da tudi pri delavcih i- Slovenija bo v glavnem in uslužbencih v PTT službi pokazala sadje in vino, Koroška ložaj ni najboljši. Minister za po-Pa Poljedelsko orodje, stroje in , šte in brzojav je zahteval nekaj fugo blago. ; policijskih agentov, češ da mu bo . kamenjava po tej pogodbi je ! njihova prisotnost potrebna za reven rednega sporazuma med den potek nekaterih nujnih po-Jagoslavijo in Avstrijo. slov. Nekateri poštarji, ki se niso hoteli pokoriti ukazom, so bili po nalogu ministra pošte in brzojava izročeni sodišču. »Parisien Libere« piše, da bodo stavke v Franciji bržčas imele resne politične posledice in predvideva morebitno redno zasedanje skupščine, časnik sodi, da bi sklicanje izrednega zasedanja skupščine utegnilo imeti za vlado resne posledice. »Franc Tireur« pa poudarja, da so stavke sad glo- »Logično je, piše list, da milijoni delavcev nočejo vselej čutiti na lastni koži pomanjkljivosti in slabosti izvršene oblasti.« »Combat« poudarja, da je bilo objavljeno, da bodo oblasti terjale žrtve od vseh Francozov in vseh družbenih plasti, vendar pa so takoj po objavi načrtov novih gospodarskih reform ugotovili, da bodo eni zelo malo prizadeti, drugi pa hudo prizadeti, zaradi česar se bokega nezadovoljstva in upravi-, je vlada spopadla z državnimi čenega ogorčenja delovnih množic J uslužbenci in delavci. V HAIDERABADU ZASEDA IZVRŠNI KOMITE AZIJSKE SOCIALISTIČNE KONFERENCE Posebno pozornost bodo posvetili odnosom s Socialistično internacionalo Haiderabad, 11. avg. (AFP). ! razpravo o daljnovzhodnih vpra-Pod predsedstvom burmanskega šanjih na sestanku Urada azij-podpredsednika vlade in obramb- j skjjj socialistov podprl zahtevo, nega ministra U Ba Švea se je za- I)aj jjj Kitajsko sprejeli v OZN z čelo v Haiderabadu zasedanje iz- vsetnj pravicami, ki ji pripa-vršnega komiteja Azijske socia- jajo. Poudaril pa je, da so indij-listične konference, katere so se gkj socialisti proti pravici veta udeležile delegacije in opazovalci yarnostnem svetu sploh in devetih azijskih in ev ropskih de- p^jlagal, naj bi z resolucijo re- r, I vidirali ustanovno listino ter za- U Ba Švea je govoril o p-o- iajnoili vsem članicam enake menu tega zasedanja in dejal, da travice miru ni mogoče doseči brez uresničenja socialističnih načel, ker so sedanjo napetost na svetu povzročili spori med imperialisti. Na tem zasedanju bo izvršni komite posvetil posebno pozornost vprašanju odnosov med Socialistično internacionalo in Azijsko 'socialistično konferenco. Predsednik Socialistične internacionale Morgan Phillips je glede tega dejal, da je ta organizacija že osvojila načelo osvoboditve narodov v boju proti kolonialnemu imperializmu. Pripomnil je, da je britanska laburistična stranka to načelo ne samo osvojila, marveč tudi vnesla v ustavne reforme, ki jih namerava uresničiti, ko bo znova prišla na krmilo. Indijski delegat Lohia je med Neposredni proizvajalci naj se seznanijo z novimi gospodarskimi ukrepi Posvetovanje predstavnikov okrajev v Odboru za gospodarstvo LR Srbije Beograd, 11. avgusta s, “aues so se v Beogradu se-predstavniki okrajev, da c Ven ,nvTn. tem- več svojim h- oj ul in velika- spoštuje in ne oskrunja, d°j kot v tuji državi vede osnovnemu načelu primerno. A ko pri nekaterih nemških s dentih to ni bil slučaj, lahko s mo ugotavljamo, da jim manj taka osnovna poteza kulturnega in dostojnega človeka - B°Jta tuji državi. Če bi pa tej naši ug tovitvi oporekali, lahko fV®1™3 . naprej in naredimo zaključek, ^ so uprizorili sicer klavrno, toda S SEJE MLO LJUBLJANA Namesto tramvaja avtobusi in trolejbusi Odborniki so na seji soglašali z nujno razširitvijo kanalizacije. Zvečer so razpravljali o novih mestnih taksah Ljubljana, 12. avgusta. — Se ves včerajšnji dan se je nadaljevala seja obeh zborov MLO. Dopoldanski čas so odborniki izrabili za obširno razpravo o obeh poročilih prejšnjega dne, to je o delu Sveta za komunalne in gradbene zadeve in komunalni higieni na območju Ljubljane. Odborniki so se najprej po temeljitem presojanju odločili glede bodoče ureditve cestnega prometa v Ljubljani. Soglasno so odločili, da naj krizo čez dva meseca, ko bodo morali izločiti iz prometa neuporabne tramvajske vozove, reši mesto tako, da takoj nabavi nekaj avtobusov. Za bodoče pa bodo v mestu kombinirali trolej-busni in avtobusni promet. Tro-lejbusne proge bodo uredili na tistih progah, kjer morajo krožiti vozila vsakih 6 minut. Za povezavo z bolj oddaljenimi kraji, na daljših progah, pa bodo uvedli avtobuse. Začasno ostane tramvaj v prometu le na še uporabnih progah. Zelo obširno so na seji obravnavali tudi stanovanjsko vprašanje. Naštevajoč razne nepravilne in zamotane postopke stanovanjskega urada, so kritizirali predvsem to, da urad sploh ne upošteva predlogov terenskih stanovanjskih svetov, čeprav so ti predlogi dobro premišljeni in bi bili največkrat najboljša rešitev. Ponovno so odborniki sprožili zadevo stanovanjskih hišic, ki so last MLO. Volivci namreč kritizirajo sklep, da bi te hišice prodajali, pa naj si že bo komurkoli. Burno so pozdravili predlog tov. Krivica in še nekaterih odbornikov, naj bi skupščina dodelila hišice bodisi v uporabo bodisi v last nekaterim od naših zaslužnih borcev. Takoj so izvolili komisijo, ki bo proučila vsak primer posebej ter o njem poročala skupščini. (Nadaljevanje s 1. strani) zume se, da je začel bogateti na tujih plečih. Zaikaj je odbor to dopustil? Spet isti računi! Da ne bi bilo treba plačati akumulacijske skupnosti, špekulant bo sicer zaslužil, obenem pa tudi odbor. Nekatera podjetja spet kupujejo hiše od privatnikov in to delajo tudi posamezni okrajni ljudski odbori. Kakšna kramarska logika! Če sami gradimo, moramo dati akumulacijo in davek, tako pa nič! Samo 5 do 6 milijonov privatniku za njegovo hišo! Odborniki se opravičujejo, da ni nobenih predpisov, ki bi to za-branjevali. Kaj pa komunisti? Oni molče in sindikat tudi molči, češ saj ni predpisov! Nihče pa ne pomisli, ali je to socialistično, če puščamo da delavce izkoriščajo, ker gre za nekakšne okrajne interese. Tako se v okraju namesto energičnega odpora vrte okrog dinarja. V zvezi s tem je tov. Vese. na tehtnicah v odkupnih podjetjih, zaradi česar so kmetje prenehali kontrahirati žito. Ljudski odbor je zahteval, da se tehta žito samo na mestni tehtnici (!) in razume se, da je to treba plačati. Vse to • neredko vpliva na podražitev pridelkov. MOŽNOSTI ZA POCENITEV BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO Na zborovanju so razen tega razpravljali tudi o občasnem izvajanju Zakona o zemljiškem fondu, o možnostih za povečanje industrijske proizvodnje, ker so ključni objekti v glavnem dovršeni, kakor tudi o možnosti pocenitve blaga za široko potrošnjo. Zvezni zavod za planiranje je ■ med drugim izdelal predlog za znižanje cen, o katerem zdaj razpravljajo o republiških organih. Ker se bodo po novem družbenem planu zmanjšate investicije za industrijo v korist investi linov med drugim dejal: »Proti I cij za kmetijstvo in promet, lah- taki mljudem ki neposredno na padajo načela našega socialističnega razvoja, je treba pohiteti na ulico in demonstrirati!« Po drugi strani se opaža, da posamezni ljudski odbori preveč ko pričakujemo, da se bo po novem družbenem planu povečala zaposlitev v industriji, ki proizvaja blago za široko potrošnjo. Posvetovanje se bo nadaljevalo z nadaljnjim razpravlja vzemajo »oblast« v svoje roke. So njem o davkih, organizaciji trgo- primeri, da uvajajo vse mogoče . vine, o zaključnih računih in o takse. V nekaterih mestih so one- drugih važnih problemih našega mogočih kmetom, da tehtajo žito , gospodarstva. V Baranji bodo izsušili 9500 ha orne zemlje Osijek, 11. avg. (Tanjug). V kratkem se bodo začela pripravljalna dela za izsušitev Kopače-vačkih močvirij, s čimer bo Agro-industrijski kombinat Belje pridobil okrog 9500 ha nove orne zemlje. To področje, ki se razteza ob desni obali Donave, bo po izsušitvi vključeno v sistem umetnega namakanja, V zvezi z novogradnjami so odborniki kritizirali delo Urbanističnega urada in še zlasti Projektivnega biroja. Ker biro pravočasno ne izdela projektov in načrtov, so dela otežkočena ter jih morajo čestokrat zavlačevati. Med razpravo je prišlo na dan, da se v Ljubljani lotevamo popravila cest, lokalov in graditve hiš, ne da bi imeli v rokah potrebne načrte. Več odbornikov je tak način kritiziralo. Najbolj zgovoren primer je bil, ko je eden odbornikov navedel primer Zaloške ceste, ki jo popravljajo že tri leta, pa se je potem izkazalo, da so načrte prejeli šele pred petnajstimi dnevi. Razumljivo je, da so se odborniki strinjali s tov. Avšičem, ko je predlagal, naj bi Upravi za ceste ne dajali kar avtomatično mesečnih kreditov, temveč naj bi vsako podjetje prevzelo delo, napravilo proračun, dokončalo delo v določenem roku in nato zahtevalo plačilo. Pri takem delu pa bo se veda potrebna drugačna poveza va s Projektivnim birojem. O nujnosti razširitve in popravila kanalizacije v mestu je najprej govoril tov. Krivic. Za njim se je oglasilo še več odbornikov, od katerih je le eden menil, da je načrt preobširen in preveč perspektiven. Ostali so oporekali, pravilno dokazujoč, da je treba imeti pri taki dragi investiciji vedno pred očmi razvoj mesta. Sam predsednik je ob zaključku popoldanske diskusije dejal, da bo MLO upošteval plodno diskusijo ter imel stvari pred očmi, zlasti ko bo treba deliti denarna sredstva in delati proračune. Gledali bodo, da ne bodo uporabljali denarja samo za na pogled učinkovite gradnje, zraven pa pozabljali na obupno kanalizacijo. Obljubil je, da se bo MLO s polno odgovornostjo lotil naloge, da zavaruje zdravje prebivalcev mesta ter da bo v prvi vrsti mislil na sicer draga in obširna dela mestne kanalizacije. Popoldansko zasedanje je začela tov. Mara Dermastja, ki je poročala o predlogu za uvedbo novih mestnih taks. Prvi tak predlog je Svet izdelal že maja ter ga predložil Odboru za gospodarstvo pri Izvršnem svetu. Ta je odločil, naj bi iz prvotnega predloga črtali razne takse, ki niso zakonite. Razen tega ni pristal na uvedbo posebnih taks za gradbena dovoljenja, za domačo obrt, za vloge na MLO. za prodajo premičnin in nekatere druge. Za ostale takse, ki jih namerava uvesti MLO, je določil maksimum, ki ga Mestni ljudski odbor ne sme preseči. Včeraj zve- du ujj i mu i , vendarle nekakšno politično monstracijo. Upamo, da ta ar y zaključek nima realne °P°..i Vsekakor pa pričakujemo od nj primernega opravičila. , Istočasno, ko je članstvo na organizacije razpravljalo o P meru nemških študentov. P°Sl ‘ vsem delavcem v turistične sektorju poziv, da svoj odnos.,„. tujcev, ki prihajajo k nam, vs9 dijo s svojim dostojanstvom d ' žavljana socialistične Jugoslav je in borca za človeške odw° med ljudmi ter ostro obsodijo * ste posameznike, ki so izgub1 sleherni čut človeškega in nacl nalnega dostojanstva, ki klej*' plazijo in se ponižujejo za neki drobiža tujih valut. . Smatramo, da je k ta^eT.. klečeplazenju doprineslo svoj de' lež tudi pisanje nekaterih _ časopisov, ki so mnogokrat ar' gumentirali nekatere svoje Pre loge z motivacijo »zaradi tujceVh Velike napore, ki jih vlagajo #*" ši delovni ljudje v izgradnjo s0' cializma, vlagajo prvenstveno svojo boljšo bodočnost. Zato 1 sleherno klečeplazenje pred tuF le žalitev vseh nacionalno zaveš’ ni h ljudi. Člani III organizacije ZKS Resljevega terena Zakaj smo spreminjali imena, če ... Tovariš urednik! Pred dnevi sem se s kolesoH1 peljal o Ptuj na izlet. , Vedel sem, da je že precej d°' ffo tega, kar je Izvršni svet liu. ske republike Slovenije n sponh" heroju Borisu Kidriču preirnen0' val Strnišče v »Kidričevo«; V trebnn bi bilo, da. bi tudi obceslš? tabla imela že te napise, tam i® še vedno postaja. »Strnišče« Ko nadaljuješ pot proti Ptuj?’ zapaziš, da so na hišah še nemš** hišne številke iz let 1941 — VP . mi jih pa osem let po osvobodit"1, še nismo zamenjali. To sem ru” v Hajdini pri Ptuju, ko sem -K dal. kjer se naha jam, in sem ?** »Haidin*. spodaj pa podčrtano. Mislim da ne bi ................... čer so odborniki nato razprav- Mislim da ne bi bilo (**■? ljali, katere nove takse naj drago, če bi zamenjati na hišan ljudski odbor sprejme in v ko-j tablice s tujimi napisi s sloneš’ likšni višini. Iškimi. Beno lugovsr Seja predsedstva Republiškega sveta sindikatov Slovenije Včeraj je bila v Ljubljani seja predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na tej seji, ki ji je predsedoval Janko Rudolf, predsednik Zveze sindikatov Slovenije, so razpravljali predvsem o stanju v sindikalnih organizacijah po petem kongresu Zveze sindikatov Slovenije, kakor tudi o uresničevanju sklepov, sprejetih na tem kongresu. V razpravi je bilo ugotovljeno, da mnoge sindikalne organizacije kljub napredku, ki je bil dosežen na področju družbenega samoupravljanja in ideološko političnega PRED PROSLAVO NA PRIMORSKEM Vse hudstvo se pripravlja na zgodovinske dni Z veliko radostjo ljudstvo Slovenskega Primorja pričakuje zgodovinsko slavje, zlasti še v krajih, kjer so bile med vojno hude borbe, kajti ti kraji so zvezani z zgodovino herojske Primorske za svojo osvoboditev. Tako so velike priprave v Cerknem, kjer je bilo precej časa središče osvobojenega Primorja, v Trnovcu pri Gorici, Lokovcu itd. V Ajdovščini, kjer je bila prve dni po osvoboditvi izvoljena prva slovenska vlada, si želijo ljudje že pred proslavami 5. in 6. septembra večjih zborovanj in prireditev, kjer bi se spominjali na tečke dni borbe in pregledali kulturni in gospodarski razvoj po osvoboditvi. Pred dnevi so že bila zborovanja v Ajdovščini, kakor tudi v okolišSih vaseh, na primer v Dobrovlju, Zavrlju, Planini in drugod. Na zborovanjih so ljudje izrazili tudi željo, da bi si v času pred proslavo ponovno ogledali naše filme, kot na primer »Na svoji zemlji« in »Trst«. Po vseh vaseh so začeli tudi čistiti cestišča in dvorišča ter olepšavah kraje na sploh, ki naj bi za desetletnico pomembnega praznika imeli slavnejšo zunanjo podobo. V tednu pred proslavami bodo začeli.s krasitvijo. Že seduj ugibajo, kateru hiša bo lepše okrašena, zmenili pa so se tudi za slavoloke, ki jih bo po več v vsaki vasi. Tako i. gleda že danes vsa Primorska. Slavoloki, mlaji, zastave in cvetje bo krasilo vsako naselje, vsako hišo, vsako okno, vse ljudstvo pa se bo zgrnilo na Okroglico, na skupno slavje. dela, še ne kažejo dovolj samostojnosti. zlasti kadar je treba reagirati na razne antisocialistične pojave in težnje. Zato je bila poudarjena potreba, naj sindikati z več smeloti uresničujejo sklepe kongresa, zlasti pa tudi sklepe iz pisma CK ZKJ. V tej zvezi bo predsedstvo Republiškega sveta v nekaj dneh poslalo pismo vsem sindikalnim organizacijam. Na tej seji so razpravljali tudi o raznih nepravilnostih, ki ge pojavljajo v tarifni politiki in pri priznavanju kvalifikacij v podjetjih. M.B. Poštna znamka za Primorski festival Kakor poročajo v štabu za organizacijo proslave desetletnice vstaje primorskega ljudstva v Novi Gorici, bo Glavna direkcija PTT v Beogradu izdala posebno poštno znamko v počastitev tega dogodka. Znamka, po osnutku grafika Janeza Trpina iz Ljubljane, bo imela nominalno vrednost 15 dinarjev. Filatelistična zveza Slovenije pa pripravlja za festival ličen pisemski ovitek, ki bo s posebnim žigom priložnostne pošte na Okroglici predstavljal lep spomin za vse udeležence. Mati padlega angleškega letalca — gost predsednika republike Beograd, 11. avg. (Tanjug). Med svojim bivanjem v L.on donu je predsednik republike tovariš Tito sprejel od gospe Agnes Whittaker iz Manchestra pismo, v katerem je izrazila željo, da bi obiskala grob svojega Ce hočeš v zgodnjih lutranjih urah brati oajnovejše vesti -se naroči nn »l.judsko pravico Borbo«! edinega sina, ki je kot ofirir afl' gleškegu letalstva padel D**' icta na Visu. Ker mati sredstev za pot, ji je maršal '1'f® že v Londonu odgovoril in j pozval, naj pride v Jugoslaviji kot njegov gost. Včeraj je S°' spa Whittaker prispela v Be°' grad skupaj s svojim žeto1”’ Okrog desetih je odšla na gleško vojaško pokopališče spremstvu predstavnika kabine*" maršala Tita, članice centralne? odbora AFZ Mile Davidovičev. in g. Sidnav Anstey, druge Idi' nice angleškega poslaništva. G?' spa Whittaker je položila evetj na grob svojega sina in še ena' ga letalca iz Manchestra. Ost®1 bo v Beogradu do sobote, ko 6 bo vrnila v Anglijo. Izmenjava švedskih 'in jugoslovanskih sindikalnih kulturno-umetniških društev Beograd, 11. avg. (Tanjug)- V lkviru izmenjave med švedski*11, tn jugoslovanskimi sindikalni*” kulturno-umetniškimi društvi 25. avgusta prispel v Ljubija”, orkester sindikalnih organiza”1 iz Stockholma. Švedski sindikal” orkester se bo mudil v naši d*' žavi 14 dni in bo v tem času Prl' redil koncerte na Jesenicah. Ljubljani, na Reki, v Opati)1’ Splitu in Zagrebu. Orkester štej 30 članov, ki so vsi gostje Zvez sindikatov Jugoslavije. Hkrati bo gostovalo v Svedsk1 naše sindikalno kulturno-umetnj' ško društvo »Arabaševič«, in sl' cer s svojim malim ljudskim kestrom, folklorno skupino i” dvema pevkama narodnih pesi”1^ Društvo »Arabaševič« bo pri*®" dilo koncerte v Stockholmu, M®1' mdju, Goteborgu in še nekaten” drugih švedskih mestih. Sestreljena letala, bodočnost Adenauerja in postopki ameriške propagande (Od stalnega dopisnika »Borbe« New York, avgusta. — Dober Doročalo še prezgodaj, da je bilo Pad je najboljša obramba, piše nad reko Jalu sestreljeno pre-šk da 1x1 njegova vla-tudi v prihodnje izvajala po-J1«5, ki jo je vodila zadnja leta. se bomo odločno zavzemali r® *hir in blaginjo« — je poudaril 0l- Loraint. zaradi sestrelitve »civilnega prevoznega letala«. Sovjetsko zuna nje ministrstvo je imelo časovno prednost in je, kakor obžaluje newyorško časopisje, zmanjšalo učinkovitost ameriškega protesta ki je prišel naknadno. Ameriško propagando je treba voditi bolj spretno — zahtevajo ti komentatorji. Nayajajo še en primer, ki po njihovem mnenju priča, da je treba korenito spremeniti sistem in tempiranje »hladne vojne«. To je razdelitev ameriških zavojev z živili prebi valcem vzhodnega Berlina. Neposredno po izbruhu nemirov v sovjetksi coni Nemčije je predsednik Eisenhower ponudil določeno količino živil kot pomoč prebivalstvu te cone, o katerem je ameriški tisk poročal, da stra da. Ameriške oblasti v zahodnem Berlinu so, ne oziraje se na sovjetsko zavračanje pomoči, jele razdeljevati zavoje prebivalcem vzhodne cone. Na to je ostro reagirala druga stranka, a . tudi ameriški tisk je grajal način, kako je propaganda obravnavala »akcijo z zavoji za lačne«. Po obvestilih ameriških dopisnikov iz Berlina so namreč po tihem sporazumu med zasedbenimi oblastmi in kanclerjem Adenauerjem razdelili prebivalcem vzhodnega Berlina zavoje kot »bratsko pomoč« iz Zah. Nemčije, Smoter: krepitev Adenauerjevih pozicij pred septembrskimi voli tvami. Glede na padec De Gasperija, italijanskega priveska nemškega kanclerja, ni treba dolgo iskati pojasnila za takšen sporazum. V ZDA čisto odkrito izražajo bojazen za usodo, ki jo pripravljajo volivci Adenauerja. »Njegova« pomoč prebivalstvu vzhodne cone, da bi prišlo do hrane, bi mu nemara utegnila pomagati, da se bo dokopal do zmage, ki visi na niti. Toda del ameriškega tiska ni pokazal svojega navdušenja nad tako prebrisanostjo. Le-ta je ponudbo za pomoč z živili dojel kot propagandno potezo, ki naj bi pospešila akcijo ZDA za podaljšanje in razširitev nemirov v deželah satelitskega bloka. Zatorej je tudi mnogo časnikov spro- DANES PO SVETU Zaostritev kašmirskega vprašanja Po odločitvi predsednika vlade 1 Sanj* Abdulaba. da b0 sprožil vpra- nl bilo na konferenci v Ženevi februarja t. 1. doseženo soglasje zaradi neodvisne države ! odpora obeh spornih strank, da bi ^šjnirTn^rVVem iiognVrpHkUučit- privolili v zmanjšanje svojih vojaških L-te indij! ali Pakistanu, nakar sil v zasedbenih deželah Kašmirja sa je ustavni države Karam med Plebiscitom, sta voditelja obeh in Odstavil in Dostavil na njegovo držav prešla na neposredna pogajanja. , ,P , Naglica, s katero so bili doseženi V|ade n^?d“J.e*a P0dP/®dos,Q *(a prvi rezultati med gospodarskimi splojnn Gulam Muhameda, je pogajanji je vlivala upanje, da bo L je »a "j"6"!6" da b° P,ol ‘lka' bl nemara poravnan najhujši kašmirski v skiam?gla,s' noVi, pIf1dle,dn ’ spor. Najnovejši dogodki pa so po- 'heljnif z željami indijski vlade. Te maknm to vprašanje na izhodiščno «h , "ait o *« Politike Je ne e toe zaostriYi položaj ter vrnili ne- "Urom , \ed^nJlh odnosov med Kaš- mirolJubnim sll£m na svetu plo(lno ?J‘ev tih odno°s’o™ zrVeuresn1ienjem' podr°eje » nJihovo poCetJe- v »ameriško-nemškem prehrambenem programu za prebivalce vzhodne cone«. Scripps-Howardov »New York World Thelegram« je pozdravil ta preobrat kot zmago smeri, ki jo je med prvimi zastopal. Kako izkoristiti to ponudbo in razdelitev teh živil za nove uspehe v »hladni vojni«, je neprenehoma spraševal ta list, pri čemer je zahteval, naj ZDA uporabijo zavoje kot orožje svojega vpliva in kot orodje za podžiganje novih spopadov v Vzhodni Nemčiji. Odprava spora o načinu »prehrambene akcije« je prišla »v obliki tistega, kar utegne postati končni obračun v sovjetski coni« — sodi »New York World Thelegram«. Ta obračun pa je po mnenju časopisa tudi smoter, ki ga je treba v tej akciji najprej ures PISMO IZ TOKIA Nihanje sindikata »Sohio« na Japonskem (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Tokio, 11. avgusta. — Generalni svet japonskih sindikatov, znan pod imenom »Sohio«, šteje splošnem mnenju izpostava desnih socialistov, zajema sindikat pomorščakov, tekstilcev in dva do podporo množic. Hkrati pa je »Sohio« pritegnil člane tudi drugih sindikalnih organizacij in je sčasoma postal — razen ostankov sindikatov »Zambecu« ter manjših razbitih sindikalnih skupin — vsejaponska reprezentativna delavska organizacija ž velikim številom različno politično nastrojenih sindikatov, ki so se znotraj »Sohia« strnili zadnji čas v treh skupinah: V skupini združitve »Toicuha« so tako imenovani »skrajni sindikati«, n. pr. sindikat učiteljev. Le-ta je ostal pod močnim vplivom KP Japonske ter zastopa bolj skrito ali odprto (v skladu z okoliščinami) kominformovsko li-ničiti, da celo pred željo, da bi nijo. Adenauer splaval živ iz volilne »Minroren« (federacija demo-poplave. Jaša Levi kratskih sindikatov), ki je po DULLES V WASHINGTONU Združeno poveljstvo bo zadržalo nekaj ujetnikov za talce Washington, 11. avg. (Reuter). | Ob tej priložnosti je predsed-Sinoči je prispel v Washington nik vlade pripomnil, da je med ' ostalimi opazovalci tudi Ben Limb, južnokorejski predstavnik pri Združenih narodih, in general Coj Duk Sin, bivši delegat Južne Koreje v Pan Mun Jomu. Kitajski komandant na Koreji se je vrnil v Peking Tokio, 11. avg. (AFP). Kakor poroča radio Peking, se je poveljnik kitajskih čet na Koreji general Peng Te Huaj danes vrnil v Peking. spota m ‘a2umov, ki so bili lani sklenje-hn,?le<1 indijskim predsednikom Netilu *n Abdulahom. Po tej poll-Kat bal bl indijska vojska ostala v „«smiru, ,ja pa ne i,i posredovala v Uv Yn*b 10 notranjih vprašanjih.. f0 adii naj bi tudi široke socialne re-2u>?e ter sklenili neposredni spora-med Indijo in Pakistanom. t„.^a zadnja točka, oziroma odprava lev Sa vpliva, Je glavna točka Bakši-m® izjave o politiki nove vlade. Za-Sed • te’ da s0 tud* nov* P°dPr®d-U7?ik in njegovi številni simpatizer-ttil»u1,ldIJI naklonjeni Abdulahovi za-*Un ° neodvisnosti Kašmirja pred »"»njim vmešavanjem. Res je, da iti Prvak Bakši ne navaja nobene „Jave, pač pa zgolj »imperialiste«, »v ®°va misel pa je jasna, ko pravi: vSj inditski narod marveč tudi V. T. ameriški zunanji minister John Foster Dulles. Pred tem je v Denveru obiskal predsednika Ei-senhowerja in mu poročal o svojem desetdnevnem obisku na razgovorih, ki jih je imel s predsednikom Južne Koreje Sing Man Rijem. Minister Dulles je ob prihodu v Washington izjavil, da bo ameriška vlada vztrajala na tem, da jim Vrnejo vse vojne ujetnike na Koreji in tudi tiste, ki so bili obsojeni na zaporno kazen. Dejal je tudi, da so »nepotrjene in pomanjkljive« vesti, češ da Severnokorejci in Kitajci nočejo vrniti ujetnikov, ki so bili obsojeni na zaporne kazni. V odgovoru na vprašanja novinarjev je Dulles dejal, da tudi' Združeno poveljstvo zadržuje več j severnokorejskih in kitajskih | ujetnikov, obsojenih na zaporne 1 kazni, ki jih noče vrniti tako1 dolgo, dokler ne bo ugotovljeno, | kakšne namene ima nasprotnik i v takih primerih. Ko so ga vprašali, kakšno je njegovo mnenje v zvezi z izjavo! Malenkova, da ima ZSSR vodi- ' kovo bombo, je Dulles dejal, da: tega govora ni bral, da pa po- j vsem, kar je slišal o Malenkovu, j sodi, da ni njegova izjava v ni- j čemer spremenila sedanjega po-. ložaja. Južnokorejska delegacija za Generalno skupščino Seul, 11. avg. (AFP). Predsednik Sing Man Ri je uradno imenoval ministra zunanjih del Piun Jung Taja za šefa delegacije juž-nokorejskih opazovalcev na zasedanju Generalne skupščine OZN, ki se bo začelo 17. avgusta. več ko 3 milijone članov in je j tri manjše sindikate. Le-ta se na najmočnejša in največja organi- j slanja na reformistična načela zacija v japonskem delavskem »čisto ekonomskega boja« z nagibanju. j logo, da bi bila kos čedalje več- Ta svet je bil ustanovljen jim političnim uspehom »Sohia« med ameriško zasedbo Japonske j kot celote. kot protiutež informbirojevskim ; »Došikaj« (skupina »tovarišev«) sindikatom »Zambecu«. »Sohio« I v sredini med »Toicuho« in »Min-je kmalu pritegnil večino njiho-1 rorenom«, največja in najvpliv-vih članov, zlasti leta 1951, ko so nejša skupina je še pred kratkim kominformovci po krvavih maj- določala in izvajala splošno po-skih demonstracijah skoraj po- litiko »Sohia« na liniji teorije polnoma izgubili naklonjenost in »nevtralizma« in »tretje sile«, ki jo v parlamentarnem in političnem življenju Japonske zastopajo levi socialisti. Ko se je vladna protidelavska politika zaostrila, je »Sohio« zavzel določeno socialistično stališče; ameriški pritisk na Japonsko, naj se ponovno oboroži, zadrževanje ameriških čet na japonskem ozemlju in nepriljubljena ameriška daljnovzhodna politika (podpiranje propadlih režimov Čangkajška in Sing Man Rija, podpiranje sprejetja Kitajske v OZN itd.), pa so dosegli, da je »Sohio« pod vplivom Sing Man Rija sčasoma v celoti sprejel pro-tiameriško »nevtralistično« politiko levih socialistov in se v očeh večine Japoncev ter tujih opazovalcev malone istovetil (na sindikalnem področju) z levo socialistično stranko. Toda na zadnjem kongresu »Sohia« julija t. 1. so se pokazali vplivi, še bolj »levi« od levih socialistov, in »Sohio« je s svoje leve socialistične osnove zdrknil na pozicije, ki so jih vsi ocenili kot »skrajne«. Kongres se je tako rekoč mimogrede za šalo lotil ekonomskih vprašanj, glavno težišče pa je bilo na opredeljevanju zunanjepolitičnega stališča »Sohia«. Izdane so bile resolucije, ki če tudi ne povsem odprto, v bistvu podpirajo sovjetsko mirovno kampanjo in pomenijo prehod s politike »tretje sile« na politiko »boja za mir« v slogu kominfor-movskega svetovnega kongresa za mir. ZDA so obsodili in ožigosali kot vojne hujskače; resolucija, ki jo je predložil podpredsednik Otta, da bi opredelili, da ZSSR in .Kitajska nista sili miru, »je utrpela poraz«. Pri izvolitvi novega izvršnega odbora je bil Švicarski in švedski delegati v nevtralni komisiji na Koreji indijski narod marveč tudi napredni elementi Pakistana so na tuf/ strani. Ne bomo dovolili nobeni sili, da bi ogrožala ne le našo tudi ne svobode Jašf naJ^odo, temveč ••arr-* ska° Indije in Pakistana«. Indij kominformovska stranka pa ni evnla, ko je objavila, da gre za uki, 0hfteričane* Pr* Čemer je med drugim Veh 0rila tudi na vl°go Adlaija Ste-_ nsona, ki je po drugih govoricah nedavnim obiskom Slav 8v°J*ni upn mestu Kašmira Srinigaru hajf6urnil Abdulaha in podprl njegov za neodvisnost Kašmira. Prav so °Pazili< da Je veleposlanik *ar] v Nevv Delhiju George Allen V ijje dva meseca dvakrat odpotoval Kašmir. v sta^01111 oba George Allen in Nehru, vpii 2an*Kala, da bi kakorkoli že Je vla 113 d<>godke v Kašmiru, dasi V*m e*lru priznal, da je novemu gla-k« Kašmira med njegovim obi-dai m v Indiji v drugi polovici junija 2golJ nasvete. *br*x(Jvomno ^e* Kašmirsko •Si anJc zarad* teh dogodkov do-novo, še težjo stopnjo. Odkar Ha«namreC posredovalec OZN za l>et Frank Graham po več kot let trajajočem zadevnem sporu ed OZN obvestil Varnostni svet, da Z VSEH STRANI SVETA IZRAEL VELIKA BRITANIJA nančne pomoči. Dejal je, da je bila iv .v i i i ta ponudba samo ustmena in po- sL hoče prepričati arabske ' gojna. države o svojem | Limj0eVzr^gip°tom ^Muntisar°pou°d^ letalskem prometu s Filipini ni*i Taipl islvii ril. da Libija ne bo dovolila, da bi F jaicijsivu njeno ozemlje uporabili kot oporišče Damask, 11. avgusta (AFP) Sovjet- j za napad na katerokoli arabsko dr-ski poslanik v Siriji Vasilij Beljajev žavo, zlasti na Egipt. IRAN Sporazum o civilnem m prometu s odpovedan je danes obiskal sirskega zunanjega ministra Kalil Mardam Beja in mu izročil noto, ki se nanaša na poslednji govor Malenkova, zlasti na del govora o odnosih med ZSSR in Izraelom. Sovjetski poslanik je ob tej priložnosti dal sirskemu zunanjemu ministru zagotovilo »o prijateljstvu sovjetske vlade do arabskih držav«. Zvedelo se Je, da bodo zastopniki Sovjetske zveze v ostalih arabskih državah izročili podobne demarše. JAPONSKA Stavka v ameriškem vojaškem oporišču Tokio, 11. avgusta (AFP) Pet tisoč japonskih uslužbencev v ameriškem letalskem oporišču Tačjkava je danes začelo stavkati. Stavka je izbruhnila zategadelj, ker so odpustili več sto laponskih uslužbencev, zaposlenih v tem ameriškem oporišču. LIBIJA O odnosih z arabskimi državami Tripolis, 11 avgusta (UP) Predsednik libijske vlade Mahmud Muntasar je včeraj izjavil v parlamentu, da Egipt Libiji ni formalno ponudil fi- KOREJA V taboriščih je umrlo 1050 vojnih ujetnikov, pripadnikov Združenega poveljstva Tokio, 11. avgusta (AFP) Pekinški radio Je davi poročal, da je v taboriščih Severne Koreje umrlo 1050 vojnih ujetnikov, pripadnikov Združenega poveljstva. Kitajski radio je poudaril, da so ta seznam umrlih ujetnikov predložili predstavniki ki-tajsko-severnokorejskega poveljstva na konferenci za premirje dne 6. avgusta tega leta. MAROKO Sodna obravnava zaradi lanskih incidentov Casablanca, 11. avg. (AFP) Pred London, 11. avg. (Reuter) Velika Britanija je odpovedala sporazum o civilnem letalskem prometu s Filipini, ker Filipini niso hoteli nuditi posebnih olajšav britanskim reaktivnim potniškim letalom tipa »Comet«, ki so vozili v Tokio. Posledice odpovedi tega sporazuma se bodo kazale v tem, da filipinske letalske družbe ne bodo imele pravice do letalskega prometa na ozemlju Združenega kraljestva. Isto velja za britanske letalske družbe glede prometa s Filipini. STO Nekrolog fašista v demokrščanskem časniku Trst, 11. avg. (Tanjug) Tržaško de-mokrščansko glasilo »Giornale di Trieste« je danes objavilo nekrolog nekemu fašističnemu letalcu, ki je avgusta leta 1943 »strmoglavil nad hrvatskim ozemljem«. Časnik poudarja da je ta letalec dobil za svoje »zasluge« srebrno medaljo, zatem pa na-j vaja, da je zaslužil to odlikovanje vojaškim sodiščem v Casablanci se je zato, ker je streljal s strojnico na včeraj začela obravnava proti osmim »sovražnika« na sektorju, na katerem Marokancem, ki so obtoženi uboja so se borile italijanske čete, ki jih treh Evropejcev. Ti so bili ubiti med »Giornale di Trieste« naziva »naše velikimi nemiri 8 decembra lani, ko pehotne sile«. Očitno je, da Je ta fa-je množica demonstrantov skušala šistični letalec streljal na pripadnike prodreti v evropski del mesta. Poli- NOV, ki so se na Hrvatskem borili cija je takrat streljala in ubila deset { zato, da bi izgnali fašistične osva- i Marokancev, večje število pa ranila.1 jalce. j V spopadu s policijo ubite 4 osebe in 18 ranjenih Teheran, 11. avg. (AFP) Med referendumom se je pripetil težak incident južno od Ramadana. V spopadu s policijo so bile ubite štiri osebe 18 pa jih je bilo ranjenih. VZHODNA NEMČIJA Aretacije kmetijskih delavcev Berlin, 11. avg. (UP) Vzhodnonemške oblasti so začele aretirati kmetijske delavce, češ da sabotirajo žetvena dela. »Neue Zeitung« piše, da prijemajo kmetijske delavce zaradi »kriminalne počasnosti« pri žetvi, mlačvi in prevozu žita. Največ kmetijskih delavcev so prijeli v pokrajini Mecklenburg.' kjer žetvena dela znatno zaostajajo za ostalimi deli v tej pokrajini. 2rtve te akcije so tudi mestni prebivalci zaradi tega, ker se ne prijavljajo za prostovoljna dela v kmetijstvu. OZN Načelnik komisije za Palestino prispel New York, 11. avg. (UP) Načelnik štaba komisije OZN za nadzorovanje premirja v Palestini, danski general Vagn Beniko, je prispel včeraj v New York na posvetovanje, ki bo v sedežu OZN. Njegov prihod spravljajo v zvezo z zadnjimi incidenti na izraelsko-jordanski meji. Otta poražen in na njegovo mesto je bil izvoljen zastopnik »skrajnega učiteljskega sindikata« Mijanohora. Takšen nagli razvoj dogodkov je zadovoljil desnico in vznemiril leve socialiste, katerim je bil »Sohio« množični temelj. Levi socialisti so nemudoma sklicali izredno sejo svojega centralnega izvršnega odbora, da bi proučili novi položaj in ugotovili morebitna nesoglasja med njihovo politiko in novo politiko, ki jo je razglasil »Sohio«. Sestanek se je končal s sklepom, da ni med stranko in »Sohio« v bistvu nobenih nesoglasij, vendar pa da: 1. komunistična partija, kmeč-ko-delavska stranka in Minroren sindikati skušajo zabiti klin med stranko in »Sohio« in da se je treba zategadelj proti njim v prihodnje odločneje boriti: 2. da od zadnjih splošnih volitev (aprila 1953) ni bilo dovolj razumevanja in sodelovanja med stranko in »Sohio« in da je treba to popraviti; 3. partija naj podrobno in zavestno razčleni težnje delavskega gibanja v sedanjih razmerah in v skladu s temi opredeli svojo politiko. Levi socialisti so s tem zanikali, da so med njihovo politiko in novo politiko »Sohia« kakšna-koli bistvena nesoglasja, priznali pa so, da odnosi niso več takšni kakršni so bili. »Sohio« prav tako zanika, da se njegova politika odmika od levih socialistov, vendar pa opozarjajo, da sta se tudi notranji in mednarodni politični položaj spremenila po objavi sedanje politične linije leve socialistične stranke in da je treba natanko določiti, kaj je »tretja sila«, ki jo propagirajo levi socialisti. Poslednja nihanja »Sohia« so predvsem sad zaostrovanja razrednih nasprotij in politične polarizacije, za tem čedalje večje nepriljubljenosti ZDA na Japonskem in naposled jasnega in odločnega stališča levih socialistov, ki so s svojo megleno teorijo »tretje sile« v resnici okrepili »prosovjetsko miroljubnost« v hipu, ko so kominformovci po neštetih neuspehih spoznali, da morajo v sedanjem položaju revidirati tako strategijo kot taktiko. Kako se bodo v prihodnje razvijali odnosi med »Sohio« in levimi socialisti, kakšno stališče bo zavzel »Sohio« do predloga za združitev levih in desnih socialistov, ali bo »skrajnejšim« uspelo obdržati nadoblast nad »Sohio«. ali pa se bo »Sohio« razbil — bo postalo jasno, šele takrat, ko se bodo mednarodni odnosi na Daljnem vzhodu izkristalizirali. Vse dotlej, dokler bo Japonska v sedanjem notranjem in zunanjem »razbitem položaju« in tako dolgo, dokler bo na azijski celini neredno stanje, se bodo odnosi sil v japonskem delavskem gibanju samo še bolj zamotavali. Kosta Timotijcvič Nehru noče razpravljati z Mohamedom Alijem o dogodkih v Kašmiru New Delhi, 11. avgusta (AFP). j Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da je po današnji vladni seji ! prvak Nehru brzojavno odgovoril na predlog predsednika pakistanske vlade Mohameda Alija, da bi orispel v New Delhi, da bi z indijskimi državniki proučil polo-I žaj v Kašmiru. Po poročilih iz I istega vira je Nehru predlagal, naj bi bil sestanek med njim in Mohamedom Alijem prihodnji teden. Dobro poučeni parlamentarni krogi menijo, da je stališče predsednika vlade Nehruja naslednje: Mohamed Ali je vselej dobrodošel v Delhiju. Če pa želi razpravljati v nedavnih spremembah v Srinigaru, bi bil sestanek brezpredmeten, saj gre za notranje zadeve Kašmira, ki zadevajo samo to državo in ne sodijo v pristojnost indijske vlade ali Pakistana. O bodočem statusu Kašmira je moč razpravljati, o spremembi vlade pa ne. Egiptovski minister napadel sudansko stranko Kartum, 11. avgusta (Reuter). Egiptovski minister za narodno usmeritev major Selah Salem, ki je na obisku v Sudanu, je danes ostro napadel sudansko stranko UMA ter jo obdolžil, da ne proučuje »britanske dejavnosti v Sudanu«. Dejal je, da se Egipt ponaša s svojo politiko do Sudana in poudaril, da je Sudan spričo egiptovskih naporov dosegel sporazum, kj ga ni moč primerjati s prvotnim osnutkom statuta o samoupravi, sprejetega v sudanski zakonodajni skupščini. »Mi ne podpiramo Sudancev zato, da bi elasovalj za nas in jih bomo podpirali celo tedaj, če bodo glasovali za neodvisnost Sudana« IZ VČERAJŠNJE DRUGE IZDAJE ANGLEŠKA POLITIKA MA DALJNEM VZHODU Navodila za delegacijo na zasedanju Generalne skupščine OZN London, 10. avg. (AFP). Državni tajnik v zunanjem ministrstvu Selwyn Lloyd, vodja angleške delegacije na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN, je danes odpotoval v New York. Pred odhodom je izjavil, da se bo Generalna skupščina po njegovem mnenju morala omejiti na organizacijo korejske mirovne pogodbe in da ne kaže, da se bi spuščala v druga vprašanja Daljnega vzhoda, kakor n. pr. v vprašanje sprejema Kitajske v OZN, formoški problem itd. Kar se tiče pomoči Koreji, je menil, da se ne bi smela omejiti na Južno Korejo. To bi tudi v veliki meri pripomoglo k zbližanju in združitvi obeh delov polotoka. V angleških krogih pa nasprotno zatrjujejo, da je Selwyn Lloyd prejel na današnji seji angleške vlade podrobna navodila za to, kako naj se zavzame za sprejem Kitajske v OZN, če severnokorej-sko-kitajska delegacija na politični konferenci o Koreji pristane na združitev dežele. Sicer so mnenja, da pomeni zadnji seulski sporazum med Sing Man Rijem in Dullesom hudo oviro za tako rešitev problemov na Daljnem vzhodu, vendar imajo Angleži 5 let trajajoči nevtralizaciji Ko- rešilo, naj bi na konferenci takoj reje lahko pristali na svobodne volitve in združitev. Selwyn Lloyd naj bi na zasedanju Generalne skupščine OZN zahteval odločnejše stališče na-: načeli še druga vprašanja: v zvezi z Indokino in Formozo, o trgovini s Kitajsko, o kitajskem ravnanju s tujimi državljani, o zahodnih podjetjih na Kitajskem sproti Sing Man Riju, če bi ta itd. V primeru uspešne rešitve teh poskušal ovirati pogajanja. Ce bi vprašanj naj bi Kitajsko sprejeli se korejsko vprašanje na politič- v OZN. Na ta način bi bilo tudi ni konferenci kot prvo ugodno mogoče Kitajsko ločiti od SZ. ČANGKAJŠKOVI IN RUEVI AGENTI Se vedno rovarijo po juZnokorejskiii ujetniSkih TABORIŠČIH Pan Mun Jom, 10. avg. (Reuter). Tudi danes se je izmenjava ujetnikov v Pan Mun Jomu nadaljevala. Poleg 189 večinoma obolelih Južnih Korejcev, ki so jih morali spet s helikopterji odpeljati v bolnišnice, se je vrnilo tudi 50 Angležev, 125 Američanov in 25 Turkov. Angleški vojni ujetniki so pripovedovali, da se jim je v ujetništvu prve čase zelo slabo godilo. Ujetnike so popolnoma zanemarili. Trpeli so lakoto, tako da jih je do konca leta 1951 samo v Pjotongu umrlo okrog 1500. Zadnje čase pa se je njihov položaj znatno izboljšal. Nekaj ujetnikov, med njimi pre- dokaj nasprotujočih si vtisov. Druga taka poteza, ki jo skušajo nemški krščanski demokratje izkoriščati tudi za svojo volilno kampanjo, je akcija z ameriškim živežem za vzhodne Nemce. Tret- pripravljen poseben načrt, po ka- ; cej Američanov, pa se je odločilo, terem bi Severni Korejci po 3 do da ostanejo v Severni Koreji ozi- Bidault v Bonnu Neuspeh baden-badenske konference - Francoski zunanji minister v službi nemške volilne kampanje? Bonn, 10. avg. (AFP). Franco- čela pogajati in se vezati na eno ski zunanji minister Bidault, ki ali drugo stran, se od včeraj neslužbeno mudi v Tak notranjepolitični volilni Bonnu, kjer je gost francoskega adut si je kancelar Adenauer zad-visokega komisarja in veleposla- njič izposloval že pri predsedni-nika Francoisa Ponceta, je bil ku ZDA, katerega pismo o sklad-danes dopoldne pri kancelarju nosti zahodnoevropske politične Adenauerju v spremstvu svojega in obrambne organizacije z nem-gostitelja. Kancelar ju je pridržal ško združitvijo je, kakor je zna-pri kosilu. no, zbudilo v nemški javnosti Kolikor je bilo mogoče izvedeti, so se razgovori nanašali na vprašanje evropske integracije, na evropsko politično, obrambno in gospodarsko skupnost, dalje na mednarodne posledice Malen-kovljevega govora, na rezultate zadnje washingtonske konference štirih zunanjih ministrov in druga pereča mednarodna vprašanja. Kar se tiče Malenkovljevih izjav, je znano, da je Bidault že v Baden Badenu zavzel zelo kritično stališče do njih in je pesimistično analiziral tudi sovjetske protipredloge na poziv iz Washingtona h konferenci štirih zunanjih ministrov. V tem sta se Bidault in Adenauer že tedaj strinjala. Mimo vsega tega pa ugotavljajo v tukajšnjih krogih, da je ostala konferenca zunanjih ministrov Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luxemburga v okviru evropske unije za premog in jeklo dejansko brezuspešna. Predvsem na konferenci ni prodrla Adenauer-jeva pobuda, da bi ob ustanavljanju evropske obrambne skupnosti stavili SZ ponudbo, naj z njo sklene posebno pogodbo o varnosti in jamstvih, da ne bo prišlo ne do kumulativnega ne do individualnega spopada med njima oziroma med posameznimi članicami evropske obrambne skupnosti na eni in članicami sovjetskega bloka na drugi strani. Tako se je Bidaultov obisk v Bonnu, za katerega v Parizu vedno znova poudarjajo, da ni uradnega značaja, reduciral na politično demonstracijo, ki gre v račun izključno Adenauerju za njegovo volivno kampanjo. V nasprotju s socialisti hoče Adenauer nemške volivce prepričati, da je združitev Nemčije mogoča na osnovi tesnega nemškega sodelovanja z ostalo zahodno Evropo. Socialisti pa postavljajo na prvo mesto združitev nemških dežel, nakar naj bi se Nemčija šele ža- roma, da se presele v Sovjetsko zvezo. Spočetka so ujetnike tudi silili v politične tečaje. Kdor se je upiral ali kazal premalo zanimanja, je bil kaznovan. Medtem so danes severnokorejski zastopniki v komisiji za izvedbo premirja protestirali proti temu, da pošilja južnokorej-ska vlada tudi po sklenitvi premirja v ujetniška taborišča Cang-kajškove in svoje agente, ki skušajo Severne Korejce in Kitajce pridobiti za to, da se ne bi vrnili na sever. Zahtevali so, da se ta propaganda takoj ukine in da Indijci čimprej prevzamejo nadzorstvo nad ujetniki, ki so se doslej izrazili proti povratku, ostale pa da puste pri miru in jih vrnejo. Indijska delegacija je danes iz Munsana prispela v Pan Mun Jom in je navezala stike s severnokorejskimi zastopniki. Jutri bo odpotovala v Pjongjang. PETLETNI NAČRT ZA OBNOVO KOREJE Washington, 10 avg. (UP). Posebna skupina strokovnjakov, ki je imela nalogo proučiti obnovo Koreje, je pripra; vila poročilo, v katerem naglaša, da bi morale ZDA v ta namen pripraviti poseben štiri- ali petletni načrt za pomoč Koreji. Korejsko gospodarstvo bi na osnovi takega načrta utegnilo doseči visoko stopnjo, posebno še, če# bi tudi druge države priskočile Koreji na pomoč. Najprej pa je treba Korejo založiti z živežom. SING MAN RIJEVE NAMERE Seul, 10 avgusta (UP). Sing Man P je danes izjavil novinarjem, da se za- IZ NAŠEGA KMETIJSTVA Rilo Ro piti Milini! Milit iip Razgovor z Vojinom Popovičem, predsednikom Glavne zadružne zveze LR Srbije »Na kakšen način se bodo kreditirale nove kmetijske organizacije?« »Nov© kmetijske organizacije se bodo kreditirale po istih načelih in pod istimi pogoji, kakor obstoječe zadružne organizacije. V sistemu kreditiranja zadružnih organizacij so bile letos izvršene bistvene spremembe. Prej so se krediti razporejali na zadružn© organizacije, kar je imelo mnogo negativnih posledic. Letos pa se zadružne organizacije neposredno obračajo na banko, s katero prosto sklepajo kreditne pogodbe po določenih pogojih. Kreditni pogoji so ugodni. Tako ugodnega kreditiranja . ne poznajo v nobeni drugi državi. Medtem ko je pri nas obrestna mera za investicijske kredite samo 2%, se v raznih evropskih državah giblje od 1« do 25%. Kazen tega so zelo ugodni roki, ki so dani zadružnim organizacijam, da kredit vrnejo: za živino in čebelne panj© do 7 let. za opremo do 7 let, za obnovo sadovnjakov in vinogradov do 20 let, za gradbene objekte iz trdega materiala do 30 let in za gradbene objekte iz slabega materiala do 15 let. So Pa še druge olajšave za zadruge. Pri določanju kreditnih pogojev se je na primer upoštevalo, da se krediti lahko vračajo šele tedaj, ko se investicija izkorišča. Tako s© začne odplačilo kreditov za sadovnjake in vinograde šele tedaj, ko začno te kulture dajati prvi donos Narodna banka je znatno decentralizirala odobravanje kreditov. Vsaka njena podružnica lahko dodeli posamezni zadružni organizaciji, to je posameznemu investitorju, kredit do 3 milijonov din brez kakršnegakoli odobrenja, če le zadružna organizacija izpolnjuje določene pogoje. Jasno je, da mora zadružna organizacija, ki zahteva kredit, te pogoje izpolniti in urediti banki jamstva: da je višino zadolžitve odobrila skupščina zadružne organizacije, se pravi, da se s tem strinjajo zadružniki, nadalje, da je zadružna organizacija kreditno sposobna, da predloži zadruga banki popolno tehnično in gospodarsko dokumentacijo za nameravane investicije, na podlagi katere oceni Narodna banka rentabilnost in gospodarsko upravičenost investicije, kakor tudi možnost zadružne organizacije, da kredit v določenem roku vrne. Ta jamstva so lahko tudi v obliki intabulaoije na celotno imovino zadružne organizacije, vštevši investicije iz tega kredita, nadalje zastavna pravica banke na premičnine zadružne organizacij© (kmetijske stroje, živino itd.) ali pa. menica zadružne organizacije s podpisi članov upravnega odbora. V tej zvezi je treba poudariti še eno načelo, ki ima namen stimulirati sposobnejše zadružne organizacije: prvenstvo pri odobravanju kreditov imajo tiste zadružne organizacije, ki vlagajo v investicijo več lastnih sredstev. družniRi na svojm ^ odločajo, kolikšni krediti » M trebni in za kaj jih bodo upo________ opravljeno delo v višini 60% plani- skih kreditov. To pomeni, ,^a.geiahko ranih mezd po planu za to leto. Ban- ditnih sredstev dovolj m oi oviiene k6 izplačujejo take kredite na teme- izkoristijo tudi za novo ukta bwJo lju dokumentov o izvrženi nabavi zadružno organizacije, arz .u materiala za proizvodnjo, kredite za za to sposobne.« g opravljeno delo pa na temelju izpla- »v čem Je pomen načina čilnih seznamov s potrdilom agrono- j kreditiranja?« ma, da eo dela v resnici opravljena. | „ te to, da iaT Po istih načelih in pogojih lahko do- ^ ®gaa Svojih skupščinah sami be kredite tudi novo ustanovljene "mm**; ‘t. kmetijske organizacije.« »Kdaj bodo lahko novo ustanovljene zadružne organizacije izkoristile kredit?« »Te zadružne organizacije lahko izkoristijo kredit brž ko se pravno izoblikujejo. Lahko se torej vključijo v kreditni sistem, ko so organizirane, ko imajo svoja pravila in potrjene pravilnike za delo in se registrirajo pri organu ljudske oblasti, pristojnem za registriranje kmetijskih zadrug. Tu moramo poudariti, da morajo nove kmetijske organizacije skrbeti tudi za svojo kreditno sposobnost, ki se doseže z višino vplačanih deležev in osnovnih sredstev zadruge, z jamstvom zadružnikov za delo zadruge itd.« »Kakšne so dosedanje izkušnje glede kreditiranja zadrug?« »Dejstvo je, da so zadruge doslej malo izkoriščale kredite, zlasti v investicijske namene. Za. letos so na primer določene za kmetijske zadruge v Srbiji 3 milijarde din. Od tega zneska je doslej pri Narodni banki odobreno nekaj manj kakor 1 milijarda din, kmetijske zadruge pa so same izkoristile samo 30% investicij- trebni in za kaj Jih -_. Ja. Zlasti je vazno, da se od zadr g _ hteva tehnična in gospodarska mentacija, saj se jim na ta ,. zagotavlja rentabilnost Inve ^ Jamstva, ki jih zahteva banka zadružne organizacije, krewK> ^re-vornost zadružnikov za doD jV na dite, kar ho brez dvoma ''P1*' vrsti to, da se bodo krediti v pr ip0. uporabljali za rentabilne in « 'po-darsko upravičene namene in. ua do v zadrugah bolje 'kori- posled je ta način kreditiranja. » , sten tudi zaradi tega, ker se : ^ ne razporejajo več plansko iz, ^ šča. marveč se dajejo na. .P,r dogajalo, da hi se P«®«™ t investicijski objekt tam, kjer m ^ mesta, ali objekt, za_ katerega majo zanimanja zadružniki. Tu je treba še opozoriti, da družne organizacije čedalje bolj ja rahljajo investicijska sredstva . — tistik proizvodne namene, in to v ,e vejah proizvodnje, ki bodo P" jji mnogo večje dohodke zajeit bodo hkrati pospeševale napr,,, kmetijske proizvodnje.« M. a ju 5.”, BoJ'® Na Majhna zadruga s 50 milijoni letnega prometa Bohinj, v avgustu. iSo privatna last članov zadru^ vzhodni strani Bohinjske- ki skrbe za krmljenje za n ga jezera približno 6 km od slapa Savice so Stare Fužine. Prebivalci se v glavnem ukvarjajo z živinorejo. V vasi imajo zadrugo splošnega tipa, ki je znana po vsej Sloveniji. Zadruga ima 1 odsekov, ki jih vodijo posamezni odbori: strojni, leisni, sadjarski, živinorejski, kreditni, nabavno-potroš-niški in mlekarski odsek. V tej zadrugi so razvili živahno dejavnost, zelo se zanimajo za napredek proizvodnje in za predelavo proizvodov v okviru zadruge, ukvarjajo se z gojenjem plemenitih in rentabilnih vrst sadnega knjigovodstvo, ki v celoti posluje s dov, ako na napovedani politični konferenci ne bo mogoče doseči združitve s« j,,..«-« , ■ , *$°.re,ie-. Soglasno je bilo sklenjeno,I posredovanjem Narodne banke oziro- ja je današnji obisk francoskega : dejal, da se bo treba zavzeti zat združitev , ma j-,.,(n(> obračunava z banko po ob- zunanjega ministra, ki naj doka- Koreje tudi z drugimi sredstvi, če »S« stoječih predpisih in v določenih rože, da Francozi kljub svojemu ne llS kanTemnci Sicer Ti kih. Obratnih ozirom« kratkoročnih ... ■, . . ,erm na ponticui Konierenci. oicer ii se zadružne organizacije manjšemu številu in grenkim iz- nobene izrecne obveznosti, da bo v a- iahjjg poslužujejo tudi za svoje ma- kušnjam vendarle ne gledajo več kem primeru Združeno poveljstvo nada- teriaine potrebe In za dejansko s takim nepremostljivim nezaupa- ^ njem na Nemčijo in njeno vklju- svoio pripravo na ofenzivo, ki se bo čitev v zahodnoevropsko obram- gP*e*J; *e- bo ZB t0 - nQ.RtaJa .P°*reba L IrnlrA« 4- r» 1 rtVV Vi ei 11_ Kot kreditno sposobna zadruga se rirpv;a o predelavo sadja itd. šteje zadruga, ki ima izdatke uravno- ,Ja’ , . i , l; ‘ , vešene z dohodki ter redno in ažurno Mlekarski _ odsek je ^najbolj raz- vil svojo dejavnost. Zadruga ima okrog 50 krav pinegavske pasme, ki najbolj ustreza pogojem v okolici Bohinja. Vsaka izmed teh krav daje dnevno deset do petnajst litrov mleka. Te krave bo, kakor to zatrjujejo Ollenhau- t' le /s - — — m«.. am —■ X A 1 s /»4« IZ ta 9-9 — — _1 C j ——b iž m I 1 m • a! n razgovorih ' med Južno Korejo in ZDA erjevi socialisti. Bidault se je nocoj vrnil Pariz. P I —- a m j w — — a— -| J ■ - # Kitajci ne umaknejo iz vse Koreje. Deial je še, da je ostala južnokorejska politiko v tem nespremenjena tudi po zadnjih KLJUB POPUŠČANJU FRANCOSKE VLADE Pred novim stavkovnim valom Pariz, 10. avg. (AFP). Prvih to po socialistični in informbiro-18 dekretov, ki jih je izdala vla- jevski že tretja taka zahteva, da na osnovi svojih parlamentar- i Izvedelo se je, da so sociali-nih pooblastil za izvedbo gospo- stični in krščanski sindikalni vo-darskih reform v državi in asa- ditelji spričo slabega vtisa, ki so nacijo francoskih financ, je v po- ga izzvali novi dekreti, že pričeli litičnih krogih naletelo na delje- pripravljati novo stavko na železna stališča, delavcev in name- nicah in v vsem ostalem prometu, ščencev v javni službi in nacio- s katero naj bi prisilili vlado, da naliziranih podjetjih pa v nobe-1 bi ugodila predvsem poštnim nem primeru ni pomirilo. Vlada uslužbencem, ki stavke še vedno je sicer v dekretu o pokojninah niso prekinili in ki se z njo bore omilila nekatere odredbe, ne ka- j ne le proti napovedanim refor-že pa, da bi s tem že utegnila mam na račun njihovega živ-premagati vso hudo gospodarsko ljenjskega standarda, marveč še in družbeno krizo v državi. Poleg posebej za zvišanje svojih plač, tega bo 25. avgusta objavljena; ki so povprečno najnižje od vseh nadaljnja skupina dekretov, v ka- j plač v javni službi in državnih in molžo in vsak dan oddajo i drugi 800 litrov mleka za P . dajo ali za predelavo v zn bohinjski sir. Za opravljanje strokovnih P? slov ima zadruga sedem k vali*, ciranih uslužbencev, njen K?., promet pa znaša okrog 50 ni' jonov dinarjev. Svoje pridei prodajajo člani organizirano posredovanjem zadruge, ki J1 opravlja te posle za minimal odškodnino. V Bosni in Hercegovini fotografirajo iz letal v gospodarske namene Sarajevo, 11. avg. Strokovnjak Zavoda za fotogrametrijo iz bc_ grada, ki izdelujejo načrte in zenu Ijevide s pomočjo posnetkov iz >e' tal, bodo kmalu zaključili s®®' manje doline reke Rame in Drinj’’ da bi izdelali načrte in projek^ za sistem hidrocentral na teh i®' kah. V urbanistične namene tudi iz letal posneli mesto Tr»v' nik z okolico. Skupna površin« doslej iz letal fotografiranega p«"' ročja znaša kakih 800 tisoč ha. Zavod za fotogrametrijo op ra'"' tudi obsežna snemanja na DULLES O SOVJETSKI VODIKOVI BOMBI Washington, 10 avg. (UP). Zunanji minister Foster Dulles je danes novinarjem izjavil, da bo ameriška vlada vztrajala pri tem da Severni Korejci vrnejo vse vojne ujetnike in tudi one, ki so bili obsojeni na zaporne kazni. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o Malenkovljevi izjavi, da ima SZ vodikovo bombo je dejal, da njegovega govora sicer ni bral, da pa se po tem, kar je slišal, po njegovem mnenju spričo Malenkovljevih izjav mednarodni politični položaj ni izpremenil. teri bodo prišla protislovja med zmogljivostjo francoskega gospodarstva Tn minimumom zahtev delovnih ljudi še bolj do izraza. Tako je spremenila podaljšanje službene dobe za dve leti na prostovoljni podlagi, opustila namero, da se iz javne službe in nacionaliziranih podjetij odpustijo vsi mlajši delavci in nameščenci, ki bi bili odveč, in nazadnje še namero, da bi s premeščanjem ljudi iz ene kategorije v drugo delavcem in nameščencem odrekla pravico do zvišanja plač po določeni službeni dobi. Finančni minister Faure je danes popoldne tudi izjavil, da vladni ukrepi niso preračunani na to, da bi se gospodarski učinki pokazali namah in bi se že letos dosegli vsi potrebni prihranki, marveč da bodo gospodarske reforme šele z leti prišle do svojega končnega gospodarskega rezultata. Takoj po objavi dekretov so se pričeli spet intenzivni razgovori med posameznim) sindikalnimi organizacijami. Voditelji krščanskih sindikatov so se sestali s socialističnimi in nadrobno preučili današnje, dekrete. Takoj zatem so še zastopniki krščansko- podjetjih. Tudi v višinskih predelih Slovenije nič več ne valovi v vetru rumeno žitno morje, ker so žito že poželi in odpeljali v kozolce. V naprednejših vaseh neutrudno drdrajo strojne mlatilnice, ponekod pa se še vedno razlega idilično pikapokanje cepcev, značilno za minule čase, ko kmetu še ni pomagal stroj. ozemlju Sandžaka, Črne gore in Makedonije. Vzajemni obiski švedskih in jupfoslovnnskih zadružnikov Zagreb, 10. avgusta. V Zagreb je prispela skupina predstavi'!' kov švedskih zadružnih organ1' zacij, ki jih je povabila Glavn. zadružna zveza Hrvatske. da R se seznanili z uspehi, izkušnjarn. ter organizacijo zadrug v naj> državi. V desetih dneh boa® švedski zadružniki obiskali ve kmetijskih zadrug. Še ta mesec bodo štirje Pre .j stavniki zadružnih oreanizacd Hrvatske vrnili obisk. Na šved' skem bodo proučevali organi^' cijo predelave zadružnih pridei' kov in sistem potrošnega garstva, ki imata na švedske1® dolgoletno tradicijo. • < Vsak obrat ie postal samostojna ..tovarna O delavskem upravljanju v Tovarni avtomobilov v Mariboru V Tovarni avtomobilov v Ma- Ze maja je bilo občutiti v to-riboru so že lani zelo resno za- varni znatno spremembo. Delavci čeli rešetati vprašanje, kako pri- so postali zelo pozorni na vse, tegniti ves kolektiv k upravljanju kar se v tovarni dogaja. Ni jim podjetja. Pri raznih stvareh je šlo samo za denar, temveč ugo-bilo opaziti, da delavci ne pozna- toviti je bilo treba vzroke šepajo celotnega proizvodnega pro- joče proizvodnje. Delovodje, šefi cesa v tovarni, in če so nastali oddelkov in člani delavskih sve-zastoji, so se po oddelkih vedno tov so bili nekaj časa zelo zapo-izgovarjali na druge skupine sleni. Kolektivu so morali naprej Tako je bilo pred letom dni. i in naprej pojasnjevati na stotine Letos aprila so poizkusili ne- vprašanj. Tako je vsem članom REZULTAT IRANSKEGA REFERENDUMA Teheran. 10 «vkii»ib iafpi Nomj | demokratske stranke pri pred-so bili objavljeni prvi rezultati o ijud- sedniku zbornice Herriotu vložili skem referendumu * Iranu Za razpust j zahtevo, da se zbornica skliče na ^'"plo.i^pfrta ^ iTudi V° 'izredno zasedanje. Tako je bila kaj novega. Vsak obrat je postal kolektiva po temeljitih analizah samostojna »tovarna«. Najvažnej- P°-)asriJ]e~' še je bilo, da je imel tak samo- pre^ °^l: trl r?u.liT stojni obrat lasten gospodarski lone na5 fv »V*materialni račun. Vodstvo tovarne je pra- milI.jiona obdelovalm vilno presodilo, da bo kmalu lah- !zme,čnk - pot,e™ ovlf r6,dn? Pr0' ko ugotoviti, kje so zastoji in »vodnjo še kopičenje polizdelkov. kje ne, če uvedejo to novost. Do- Kolektiv je uvidel, da so to ločili pa so tudi, da bo povsem! prevelike izgube. Najprej so ugo- -samostojno dobival višje plače ti- tovili, da lahko v kontrolnem od- varne avtomobilov, sti obrat, kjer bodo določene pro- delku s sistematičnejšim delom Seveda ne manjka tudi takih, izvodne ’ naloge presegali, in I izboljšajo marsikaj. Mnenja so ki tega novega načina gospodar- manjše tam, kjer bodo zaostajali I bili da dotedanji način kontrole jenja v podjetju ne odobravajo. ni bil najboljši. V oddelku so Vendar pa dobri rezultati najb®' namreč kontrolirali le vsak deseti lje potrjujejo, da poizkus ni bil ali petnajsti izdelek in če so na- zaman, da je način dober in d leteli na neuporabnega, so izlo- ga je vredno uveljaviti. Zlasti do čili vse vmesne kot izmeček. Spet bri delavci se zavzemajo zanj te drugod, na primer pri stružnicah, so se kopičili odpadki, s katerimi dotlej skoraj niso računali. Pri delovnem mestu ene same stružnice pa se na mesec nabere ostružkov v vrednosti za 50.000 dinarjev. Sedaj jih vsepovsod oddajajo livarni in vsak mesec se naberejo lepe vsote denarja. V tovarni so tudi vse drugače začeli paziti na orodje, saj stane vsak polomljen sveder lepo vsotico denarja. Zato so pred nedavnim v mehaničnem obratu dva delavca, ki sta v lomljenju in uničevanju orodja močno prekašala druge, kaznovali s tem, da so ju izločili iz kolektiva. Včasih so bili skorajda zadovoljni, če se je stroj pokvaril. Stali so in čakali kdaj ga pridejo popravljati iz oddelka, ki je za to določen. Sedaj pa jim je sleherna minuta dragocena. Čim dlje stoji delo, tem bolj se to prizna pri njihovi plači. Tako je v vseh obratih To- pravijo: »Nismo krivi, če so posameznih skupinah slabši. Ra*' členimo ta sistem še dalje!« dar tega ni mogoče izvesti. Z*' htevalo bi preveč administrativ' nega dela in kar bi prihranu pri delu, bi izdali za poveča® administracijo. In še eno vprašanje se je P°' javilo. Kako pri takem upravlj®' nju podjetja uvrstiti uprav®^ osebje v okvir razčlenjenih S®' spodarskih računov — po učink® po obratih. Trenutno je na težko odgovoriti. Rešitev bo tre' ba še najti. So pa v Tovarni aV' tomobilov izvedli še nekaj P°' membnega. Ko so določili maksi' malni in minimalni presežek pla~i ki se mesečno kolektivu obrat o ^ lahko izplača (10 odst.), niso ome' jili seveda višine preseganja spre' jetih obveznosti. Presežek jajo v rezervni sklad in tega bo® črpali za plače v primeru, če.: se jim zgodilo, da bi dobili odstotek izplačanih plač. Tako ® bo več prišlo do nepotrebne^ razburjanja, kot je prej večkra pri delitvi presežnih plač. S. 5 s O planšarstvu na Tolminskem Desetletni plan predvideva ureditev modernejših naprav na planinah Tolminskem je danes vse- skem bazenu: Kuhinjo, Košino, ne splača graditi žičnice. Potroji '0 Pašnikov za govejo živino Leskovco, Zaslap in Krnsko pla- bovali bi jih 25. Urediti bo treba ovce. Po površini merijo ne- nino z vasjo Krn. Ta žičnica bi tudi pota za razvoz gnoja po pla-26 tisoč hektarov. bila dolga okrog 30 km. Dalje bi ninah ter razna pota za lažji pre- , k°j po osvoboditvi so za- kazalo povezati planino Polog s hod živine, očistiti pašnike, jih organi in okrajni ljudski planinami Sleme, Modrije, Skolj, ograditi, urediti napajališča in obnovili ali dogradili 12 Pretovč in Zasteno s prav tako vodovode. Kjer je mogoče, bi bilo VOV za 770 goved, 3 ovčnjake približno 21 km dolgo žičnico. V' dobro urediti tudi namakalne na-, leta °vac in 6 mlekarn. 1947. drežinskem bazenu bi morali po-' prave itd. Za vse to in še nekaj ^ Pa so pričeli čistiti kamenje vezati planino Zaprikraj in Za- 1 drugih potrebnih naprav na paš-šrmovje s pašnikov. Kljub te- pleče z vasjo Drežnica (dolžina nikih predvideva desetletni per-Pa današnje stanje na teh žičnice 8 km). Končno bi morali spektivni plan nad 370 milijonov ^aikih ne ustreza naprednim don •am Pašništva. Hektarski t.J?.0sj paše so izredno nizki in Jr- kvaliteta paše je v veliki J*1 izredno slaba. Planinsko ski V0 ne ustreza n'ii higien-i ®ii še manj pa strokovnim za-v evam, tako da so mlečni izdelki vJ“®h planinah slabe kakovosti. višinskih pašnikih v tol-•nskem okraju se pase vsako ™etje kakih 4500 do 4800 goved, 30nn° konj, 12.000 ovac in Vs v, *COz’ Skupno namolzejo na u"1 planinah v eni sezoni pri-jzn° poldrugi milijon litrov l3Sn’ ki ?a Pr^elajo v kakih j..,1®9° kg sira, kar znese po da-cenah nekaj nad 40 milite« dinariev- Pri tem ni vklju-na proizvodnja skute in vred-sirotke, s katero prehranijo ^ Planinah okrog 240 prašičev. raj predvideva desetletni PLAN . Spričo stanja, ki je danes po dninah, bo potrebno v prihod-Jih desetih letih marsikaj izbolj-. '*• Tam, kjer so le zasilni hlevi, r® Potrebno zgraditi nove; potre-bi jih 23 za skupno okrog k 0 Slav goveje živine. Prav taji.'3.0 potrebnih še osem novih , Rojakov z zmogljivostjo po °u0 ovac. !z planinskih obratov, ki ležijo , večjih planšarskih bazenih, bo reba zgraditi žičnice za odvoz “heka v dolino. Kazalo bi naj-Pre3 povezati planine v podkrn- Novi slovenski grobovi na tujem Vidmn.^^elaiidu so 'umrli Janez Y». R T * fiton - 1 Ur J n ? er iroci ainift t 8tar 51 let- doma iz vasi tter »' /aLa Žužemberk, Marija Grai-'z 'paji-, eružek. stara 52 let, doma MsdvJj anca' Alojzija Turk, roj. Pr: o.-V 6.lara 63 let, doma iz Št. Vidu let Janez Habjan, star 39 hefjuz 3en v Clevelandu, Valter Mi-!&r« V,8tar 29 let, doma iz Orehka, let j“ru^ka, Janez Kobal, star 68 'z Logatca, Miha Šilc po Vast t? zoftar, star 51 let, doma iz fara Ribnica, Anton Ko Kat,?!0, ,doma iz Horjula, Frančiška 5,rkn stara 65 let, in Frančiška »iariš r°J- Perušek, doma iz vasi Žila n iPr' Sodražici. V New Yorku •UkSn a Margareta Štih, doma iz akulk a pri Postojni. še planine okrog Matajurja — dinarjev. Posebno velike stroške Svino, Sužid in Idrsko povezati bi zahtevale žičnice, saj pred-z vasjo Livek. Prvi desetletni na- videvajo, da bo stala edina, ki je črt predvideva samo žičnico v v desetletnem planu, okrog 200 krnskem bazenu. milijonov dinarjev. Glede na to Nadalje predvideva desetletni bi bilo morda bolj koristno po-perspektivni plan, da bi zgradili vezati planine s cestami, ki bi planinske sirarnice tam, kjer se 1 držale v centralne mlekarne. T Prve zapornice na konjiški progi — potrebne bi bile še v naseljih Konjička proga vse doslej ni imela od Poljčan naprej nobenih zapornic. Sedaj pa so je železniška uprava končno le spomnila in jih napravila v čadramski vasi pri Poljčanah. A ne le tu, tudi naprej so ob progi ovinki, kjer je vedno nevarno, da pride pod vlak vozilo ali nepreviden pešec, ker proga ni z zaporničarni zavarovana. Baje jih nameravajo napraviti še drugod, kjer vozi »Konji- i čan« preko ceste. Posebno potrebne bi bile zapornice v naseljih. I Vrsno — rojstna vas Simona Gregorčiča Vsi se strinjajo, da je treba postaviti Gregorčiču spomenik, toda - kje?... Stal naj bi v Tolminu — v političnem, upravnem in zemljepisnem središču Tolminske V naših časopisih (»Ljubljan- zaradi tega, da bi postal kulturno ski dnevnik«, »Primorske novi- bolj znan, kot je. ce«) je bilo že nekaj razprav o Zagovorniki nasprotne teze pa postavitvi spomenika Simonu pravijo, da je Tolmin upravno in Člani PLZ Resljevega terena Gregorčiču. Vsi se strinjajo, da je potrebno spomenik postaviti — če ne prej, vsaj za petdesetletnico pesnikove smrti, ki bo leta 1956 — medtem ko so o kraju, kjer naj bi spomenik stal, mnenja deljena. Eni menijo, da bi moral biti spomenik v Kobaridu, drugim pa se zdi bolj primeren Tolmin. Prvi zagovarjajo svoje stališče s tem, da je bil pesniku Kobarid najbolj priljubljen kraj in da je prav zaradi premestitve iz Kobarida v Rihemberg napisal pesem »Nazaj v planinski raj«. V Kobaridu je imel svoje najboljše prijatelje in je tu preživel najsrečnejša leta svojega življenja. Kobarid naj bi dobil spomenik tudi Prebivalci Resljevega terena - dobri člani PLZ Vsak teren ima svojo organizacijo PLZ, pozimi od septembra do maja so predavanja, poleti pa praktične vaje. Tako imajo na Resljevem terenu štiri sektorje, ker ima vsak izmed teh svoj poseben ustroj. Značilnost 1. sektorja je v strnje-ntem sistemu hiš na Trubarjevi cesti, ki je ena izmed najožjih v našem mestu. Hiše so zrastle pred stoletji. V najstarejših hišah so stopnice ozke, strme in zverižene in seveda lesene, podstrešja odprta z lesenim podom in stropom. Razumljivo je, da je v takih hišah največja nevarnost požara. O kakem zaklonišču pred bombami sploh ni govora in je najbližje v tunelu pod gradom. Pred kratkim so imeli na. tem sektorju vaje. Sanitejci so imeli 23. avgusta b$ zfear SNOB Kosovelove brigade v Štanjelu na Krasu Ce V okviru proslave 10. obletni-. poldne v Štanjelu, kjer bodo g^svoboditve Primorske bo or-| obiskali okoliške vasi, popoldne 'Zacijski štab XIX. SNOUB-1 pa sodelovali na proslavi. Ob Kosovelove brigade in ob- 14. urj je predviden zbor brigala n • odb°r ZB NOV iz Stanje-! je. na katerem bo govoril pod- g^Pravi! zbor KosoveloveJari-, polkovnik JLA tov. Rudi Kodrič, i ivJf Štanjelu. Borci te brigade j £unkcionar te brigade. Na grobni ki ° 2 a" v Štanjelu na kra-j nici pacjiih partizanov v Štanje-b rili y :i6!!: lu bodo odkrili spomenik. Na Urjeno okuPator'em’ klJe ,lmfd proslavi bodo sodelovali pevski ta»he?i, AT ? K • !? gra zbori iz Štanjela, Kobjeglave, sCu Naš\bnfde 50 v na‘ Štjaka in Dutovelj. Sodelovala ^reli^Zye bližin) Štanjela bj. celem Krasu je Kosovelova1 • ®,a0“=" ney neusmiljeno svojih junakov«. Čeprav na prvi pogled ni v zvezi z »Revijo racaka D?n in Plutona«, smo to omenili ^ V dubrovniškem pristanišču Gru- je na turneji po Evropi, kjer nastopa film je bil na poti, da postane j na osebnost«, ki je te dni izšel umetnost in bi bil tudi postal, če 1 v Parizu, je dejal: »Meni je pisa-bi mu tehniki dovolili. Zame je | nje bolj pri srcu kot snemanje Filmske vesti iz tujine Angleško podjetje Arthur Bank častnega dvorca. V vlogi Ludvika je izdelalo nov kriminalni film »Brez- j XIV. nastopa George Marshall (mla upni trenutek«. Film so posneli v di) in Sacha Guitry (stari Ludvik). Nemčiji, in sicer v Berlinu in Ham- I Večidel snemajo film v Versaillskem burgu. Režiral ga je Compton Ben nett, režiser filmov »Sedma tančica« in »Rudnki kralja Salomona«. * Inge Egger je mlada avstrijska igralka, ki je v zadnjih treh letih nastopila v šestnajstih filmih (11 nemških in 5 avstrijskih). Zadnjikrat je nastopila v filmski komediji »Ločeno dekle«, v kateri igra dve vlogi * Znana filmska igralka Alida Valli igra glavno žensko vlogo v novem italijanskem filmu »Ljudje jih obtožu jejo«, ki prikazuje življenje uličnih deklet. Glavno moško vlogo igra Amedeo Nazzari. * Znana ameriška filmska igralka Rita Hayworth igra glavno vlogo v novem barvanem filmu podjetja Columbia z naslovom »Saloma«. Glavno moško vlogo igra Stewart Granger. * Erich von Stroheim znova nastopa v francoskem filmu. Nedavno so izdelali film »Raj pekla«, ki ga je zre žiral Edmond Creveille in v katerem igra von Stroheim glavno vlogo. ★ »Nocoj v Versaillesu« 6e imenuje nov film, ki opisuje življenje Ludvika XIV. in graditev njegovega veli Filme z »divjega Zapada«' snemajo že 50 let Minilo je natanko petdeset let. kar so posneli prvi film z Divjega Zapada. Sodeč po številu filmov ki jih še zmeraj snemajo na to temo, pa bi človek mislil, da le-ta Še zdavnaj ni izčrpana Leta 1903 so posneli film ^Veliko izropanje vlaka«, prvo filmsko delo z Divjega Zapada lrdm so posneli v treh dneh v New Yerseyu. Trajal je samo 20 minut in ker je bil izdelan z velikanskimi tehničnimi sredstvi, se je dogajalo, da so se dekoracije v posameznih trenutkih zamajale ali filmske slike zamigljale In vendar je film dosegel velik uspeh in glavni igralec »Velikega izropanja vlaka« William Anderson prva »cowboy.sk a zvezda«, je postal kmalu splošno znan. V tem filmu je igral malone vsako važnejšo vlogo, bil je kolovodja razbojnikov, strojevodja in potnik, ki so ga razbojniki napadli. Filmi z Divjega Zapada so se vrstili drug za drugim in poleg mnogih srednjih, pa tudi slabih filmov je dobil svet pomembna filmska dela, kakor so Fordova » Poštna kočija«, Wvlerjev »Mož z Zahoda« ali Zinnemannov »Točno opoldne«. dvorcu. Markiza de Montespana igra mladi igralec Maurice Teniacque, mar kizo de Montespan pa bo igrala naj brž Claudette Colbert. * Režiser Marcel Carnč je izdelal nov film »Angel ringa«. Glavno vlogo igrata Jean Gabin in Arletty (ki jo poznamo iz filma »Otroci paradiža«). * Znani ameriški karakterni igralec Spencer Tracy (ki smo ga videli v Sedmem križu«), ki 60 ga v zadnjem času zapostavljali, saj je moral nastopati kot komik v cenenih salonskih komedijah, je zdaj začel igrati v filmih Divjega Zapada. V Arizoni snemajo film »Meja« po romanu Franka Harrisa. V glavni vlogi nastopa Spencer Tracy. ¥ Režiser Merwin Le Roy (njegova filma »Intermezzo« in »Vrnitev« smo nedavno gledali tudi v naših kinematografih) snema sedaj v Holly-vvoodu filmsko modno revijo »Kralj veletrgovine«, v kateri igrata glavni vlogi znani Red Skelton in plesalka Ann Miller. * Walt Disney je končal risani film v barvah »Življenje v naravi«, v katerem prikazuje vsakdanje življenje divjačine in ptic. * Po filmu »V gozdu« so Japonci posneli še en film po romanu Aku-tagave, in sicer »Lepotica in lopovi«. Režiral ga je Keigo Kimura, glavno žensko vlogo pa igra Mačiko Kio, ki je nastopila že v filmu »V gozdu«. To je zgodba o dveh bratih in ženski, ki jo naposled ubijeta, ker se ne mo reta odločiti, kdo naj bi jo dobil. * Režiser filma »V gozdu« Akire Kurosova je posnel nov film »Izgub ljeni pes«, zgodbo iz sodobnega japon skega življenja o mladem detektivu, ki Izbira med čustvom in dolžnostjo. V glavnih vlogah nastopata Toširo Mifune (»V gozdu« je igral razbojnika) in Takasi Šimure (v istem filmu je igral drvarja). * »Atila«, »Bič božji«, »Lepa Helena«. •Grof Monte Christo«, »Tristan in Isolda«, »Veliki Dinjol«, in »Wagnerjevo ljubavno življenje« #o imena filmov, ki jib bodo v kratkem snemali v Italiji. Čeprav o teh filmih ne vemo mnogo, lahko že po njihovih naslovih sklepamo, kje išče italijanski film svojo tematiko. * V Veliki Britaniji so od marca 1952 do konca marca 1955 izdelali 82 filmov. Glede uvoza tujih filmov v Veliko Britanijo so ZDA na prvem mestu z 249 filmi. Sledi Francija s 139, Italija z 20, Sovjetska sveža pa s petimi filmi. žu je preteklo soboto zjutraj potniška ladja »Ivan Cankar« dvignila sidro in odpeljala filmsko ekipo »Dalmatinska svatba« na Reko. Odtod 6e je v prvih popoldanskih urah preteklo nedeljo prepeljala z avtobusi v Ljubljano, kjer nadaljuje svoje delo v obeh ateljejih Triglav-filma. Z ekipo so prišli tudi vsi glavni igralci Paul Dahlke, mlada Američanka Helen Stanley, Adelheid Seeck, Pero Aleksander, Selma Karlovac, Heinz Drache in Egon v. Jordan. ^ Ekipa je snemala v Dubrovniku skoro mesec dni in posnela vse predvidene prizore. Večino posnetkov je posnela v samem mestu, tri dni je tekla kamera na bližnjem otoku Lo-krumu, dva dni je pa z ladjo »Ivan Cankar« križarila pred Dubrovnikom in snemala uvodne prizore filma. V številnih množičnih prizorih je sodelovalo nad sto petdeset statistov iz mesta. Bile so to 6cene folklornih plesov, ki so jih plesali solisti in člani zagrebške državne Opere pod vodstvom Nenada Lhotke, v koreografiji Z. Ljevakoviča in A. Maletiča. Skupina plesalcev se že nekaj dni nahaja v Ljubljani, kjer bo v kratkem odplesala še nekatere plese v zaključnih prizorih svatbe na trgu dalmatinskega mesteca, ki 60 ga postavili na prostem v Trnovem. ‘ Pozneje bo prispela v Ljubljano tudi korčulanska skupina plesalcev znanega viteškega plesa »moreške«. Včeraj so Ljubljančani z zanimanjem opazovali mlado črnsko lepotico, ki si je s svojim spremljevalcem ogledovala mesto. To je bila Vicki Henderson, ki jo smatrajo za naslednico znamenite mulatske plesalke Josipi ne Beker. Hendersonova z doslej doseženim rezultatom prav zadovoljni. Posnetega je dobri dve petini filma v težkih pogojih dela. Ostale tri petine filma predstavljajo izrazito ateljejsko snemanje in prakso, v kateri je mnogo laže izvršiti postavljene naloge. Snemanje se nadaljuje brez večjega premora, saj je od pravočasne dovršitve odvisen materialni efekt filma, ki mora še to sezono na filmska platna evropskih kinematografov, kjer mu je zagotovljena že vrsta predvajanj. Film »Dubrovniška svatba« ima namreč to prednost, da je bil prodan že vnaprej inozemskim druž bam, ki prevzemajo filme v eksploatacijo, s čemer jim je zagotovljeno nobenega zavlačevanja. Film mora bi- ' vsaj kritje produkcijskih stroškov, ti posnet do srede septembra, a pre- Imer režiserja Geze v. Bolvaryja in miera bo že novembra, najkasneje do nekaterih, v Nemčiji priljubljenih decembra. igralcev v tem filmu, pa odtehta toliko. Režiser Geza v. Bolvary kot oba da se nadejamo tudi ugodnega finanč-producenta g. Giinter Matern in za nega presežka, ki bo pomagal okrepiti »Triglav-film« tov. Brane Tuma, so slovensko filmsko proizvodnjo. ae Angleški film „Mreža“ Gotovo se marsikdo še 6pominja Medtem ko prikazuje življenje in filmov »Pygmalion«, »Fani«, »Zadeva mrzlico dela na preizkuševalni posta-Winslow« in *Browningova verzija«, ji, se film dotakne tudi intimnega angleškega režiserja Anthonyja As- življenja glavnih o6eb, ter tako po-qpitha, katerega najnovejši film »Mre- skuša orisati psihologijo ozadjg. ža« predvajajo te dfil V Ljubljani. praktičnih letaskih poskusov. kot pevka in revijalna plesalka ter žanje velike uspehe. Za »Dalmatinsko svatbo« je po pogodbi svojo turnejo v Frankfurtu prekinila in bo tri dni snemala v vlogi stevardese na jahti Johna Ricka (Paul Dahlke). Prvi posnetki s črnsko lepotico bodo v kratkem v Trnovem, kjer je v ateljeju postavljen objekt jedilnice na jahti. Tu stoji tudi zapovedniški mostiček pred širokim ozadjem mesta Dubrovnika. V velikem ateljeju končujejo monumentalni atrij palače Monti ter nekatere manjše objekte. Vsi ti objekti bodo, v kolikor še niso, dokončani v kratkem, da snemanje ne bo utrpelo menom, da se spomnimo seda njega novega Disneyja prav z . ko imamo priložnost videti res industrializiranega, vendar P virtuoznega risarskega umetn ■ nekdanjega starega Walta neya — ustvarjalca živalskin kov, ki so osvojili ves svet. i J govi kratki risani filmi so vsaj danes najvišji umetniški uspeD tem področju. , Kratke šale o racaku Donal ® in Plutonu nas spominjajo na skoraj pozabljenega VValta y ^ neya, ki je mnogo let kaymj . gibljivimi risanimi podobami vil na filmskem platnu čudov'™ Snegulj- platnu bajko bratov Grimm o čici in sedmih palčkih« ' u:]e razumemo: te kratke šale so morda posnete nedavno, toda P vsebini — kar je v tem pr11!1 • bistveno — in umetniški obdela > so nekoliko podobne najzgodn J šim Disnevjevim šalam, v k® rih je genialni ustvarjalec oj5 iz živalskega sveta, duhovit ri vizuelnih aforizmov, predvsem P humorist. : Takšnega Disnevja že zdavn J več ni. Njegov tesni studio se: J spremenil v veliko tovarno, v * teri na tisoče v glavnem anom® Anthony Asnuith, eden od pionirjev angleškega filma, je pripadnik nove smeri, ki uporablja dialog kot vodilni element filma. V teku svojega dela je prenesel na platno veliko število znanih dram (Pigmalion, Važno namen, je imenovati še Ernest, Pot k zvez- I dam, Zadeva Winslow) in hotel s tem I Ce primerjamo film ,Mreža, s po- Scenarist »Izobčenca z otokov«. W. Fairchild, je vpletel v zgodbo, z namenom, da bi jo poživel in ustvaril bolj napeto ozračje, še vohunsko afero, in s tem docela dosegel svoj dokazati, da ni nujno, da je drama na platnu obenem tudi snemano gle dališče, ampak da se mora s pravilno montažo in dobrimi igralci tudi v filmski drami govoriti s specifično filmskim jezikom. Posebno mesto v njegovem delu zavzemajo vojni filmi, in sicer: »Po- dobnim »Hitrejši od zvoka«, ki emo ga nedavno gledali, opazimo bistveno razliko: medtem ko je težišče filma »Hitrejši od zvoka« na zemlji, v moj strskih dialogih in duševnih sporih junakov, se »Mreža« odlikuje po ne pozabnih posnetkih v stratosferi in napetih trenutkih v letalu med pole tom. Ti so v resnici ali grozljivi ali topimo se v globine. (1942) in ,Pot, 6udoviti in dvigajo film na tisto stop k zvezdam« (1945), v katerem je prvič njo, kjer mu moramo priznati mnogo m-g Domače filmske vesti Rita Hayworth in Stewart Granger v filmu »Saloma« obravnaval priljubljeno temo: letal- | stvo. Koliko odličnih filmov je bilo ’ na to temo posnetih pred in po drugi svetovni vojni. Ze če preletimo samo seznam povojnih, najdemo tu imena najslavnejših režiserjev: »Veliki bal- Makedonsko filmsko podjetje »Var- , , , u dar film« ie povabilo ameriškega re- kon« francoskega režiserja Henryja žiserja Laszla Benedecka, ki je režiral Decoina, »Hitrejši od zvoka« Angleža film »Smrt trgovskega potnika«, naj Davida Leana, .Horizonti brez konca, bi režiral novi makedonski umetniški . -i * : film »Miss Stone«. Režiser Benedeck (francoski — biografija žene-pilota. je priVOm jn zaprosil, naj mu pošljejo nagrajen 1953 v Cannesu) in sedaj v pregled sinopsis filma, film Anthonyja Asquitha »Mreža« * (The Neti. Komercialni direktor »Avala filma. , . .. novim in želi sdOZU®11 ,,, . . ... . , iz Beograda je sklenil te dni pogodbo raJ tr/l za 11 ™ a j/rfO- To je moderna filmska drama o z tstambulskim podjetjem »Elektra nejasno, duha. ki se hitro zaflO'. letalskem strokovnjaku-eksperimenta- j film« o odkupu naših filmov »V vi- l f u je Z odkritim in takoj ‘II torju. duhovnemu očetu vodnega le- j barju., ^iganka^^mia sem mofin*- proti nadalinjim poskusom, tala z nadzvo8no hitrostjo - M7 | ln slcer za dobo petlh let. | &• ............................................................................................................ Disneyjev Pluton nih risarjev po načelu »tekočfjjj traka« ustvarja na stotine strip in kratkih Filmskih šal, ki L, Walt Disnev samo kontrolira podpisuje. Diesnev je svoje PrTej ce industrializiral, mehanik*/ ' komercializiral. Njegova dej® nost je posvečena zmeraj **oVL poskusom, a majhne enodejan ’ brž ko jih je zapustil, so izgua . svojo privlačnost, svojo ško vrednost. Tiste, ki jih ro gledamo v reviji »Revija rac8 Donalda in Plutona«, so narej*1 — to je zelo očitno, če jih hkrati, v seriji — po šabloni, V dobne so druga drugi ko J®L jajcu, človeka kmalu utrucnD sčasoma postanejo celo dol?01-®., ne. Te enodejanke so naspr°J. tistih kratkih stripov z nekaj,/.^ kami. ki jih vidimo v časop15 Morda je vzrok Disneyjeva ’ črpanost, bolje rečeno, prenas' i nost v ustvarjanju teh kratkih8®. Seveda, kolikor sploh pride v P štev težnja za pravim ustvarj njem. Ni pa izključeno, da je ' r ta šablonizac.ija posledica DisnD. jeve popolne nezainteresiran0-. na tvarini, s katero se je nek ukvarjal, posledica njegovega z vahnega. nemirnega duha, ki t*0.- .... —gl* Jugoslovanska kinoteka v prihodnji sezoni V teh vročih soparnih dneh je i iudi Jugoslovanska kinoteka, kakor mnoge druge kulturne in prosvetne ustanove, prenehala delati, j Vsaj za občinstvo: v kinematografski dvorani, ki jo popravljajo ne bo do 1. septembra predstav. Takrat bodo začeli novo sezono 1953/54. Obiskali smo upravnika Kinoteke Milenka Karanoviča in zvedeli, kakšen bo repertoar Kinoteke v prihodnji sezoni. Pripovedoval pa nam ie tudi o nekaterih perečih problemih te ustanove. Sodelavci Kinoteke pripravljajo filme za jesenski program in gradivo za razstavo »Delo v filmskem laboratoriju«. Razen nemih filmov — med katerimi sta tudi dva klasična: Fritz Langovi »Ni-belungi« in Favderjev »Crancke-bee« bo na sporedu vrsta znanih C red vojn ih zvočnih filmov. Videli omo Pabstovo »Beraško opero« Sam Woodove »Vesele potepuhe« (z Wallace Beeryjem ter Mickey Rooneyjem), Decoinovo »Hišo jeze« (z Raimujem v glavni vlogi), »Andaluzijske noči« z Imperio Argentino in »Elizabeto in grofa Essexa« (Bette Davis in Errol Flynn). Razen tega bodo priredili dva večera dokumentagnih filmov: »Dežele in običaji Daljnega vzhoda« ter »S staro in novo kamero pf) svetu« (stari filmski žurnali o kolonialni razstavi v Parizu 1931 in podobno), Charlieja Chaplina bomo videli v tej sezoni v kratkih šalah s skupnim naslovom »Chaplinov tretji program«. Osem risanih filmov nas bo seznanilo ne samo z nekaterimi deli Walta Dis-neyja, marveč tudi z drugimi umetniki te zvrsti. Toda to na žalost ni tisti repertoar, ki ga je hotela Kinoteka sestaviti. O tem nam je upravnik Karanovič dejal: >V minuli sezoni nismo mogli uresničiti predvidene izmenjave filmov — šlo je za kakih 20 kla-sjčnih filmov — z nekaterimi tujimi kinotekami, ker nismo imeli denarja, da bi kopirali naše filme, ki bi jih bili morali poslati v zamenjavo. To nas je oviralo, da bi načrt v celoti uresničili in zato smo mogli prikazati samo nekatera razdobja zgodovine kinematograf i-ie. Vendarle upam da smo zadovoljili naše obiskovalce tako s pomembnimi umetniškimi filmi, kakor tudi z vrsto kratkome-tražnih filmov s področja znanosti, tehnike, prosvete, umetnosti itd. Organizirali smo »Potujoči muzej«, ki je obiskal 11 mest in tako omogočil javnim in kulturnim delavcem ter tamošnjim prebivalcem ogled sedmih klasičnih filmskih del in dveh razstav-»Kako nastane film« in »Domača filmska scenografija«. Doslej se naš finančni položaj ni niti najmanj zboljšal. Nasprotno. Zato smo morali tudi novi program znatno spremeniti. Ukiniti bomo morali tudi Potujoči muzej.« O ukrepih za zboljšanje sedanjega gmotnega stanja je upravnik Karanovič dejal: »Storili smo vse, kar smo mogli Imamo pet in pol -mHilona dotacije, nekaj pa tudi zaslužimo s kinematografskimi predstavami. Na žaiost to ne zadostuje za normalno delo na. še ustanove. Najbolj nas skrbi, ker ne bomo mogli čuvati domR-čil filmov, ker nam podjetja nočejo brezplačno odstopiti kopij filmov, ki jih izdela jo. Za vsako i kopijo pa bi morali plačati nekaj I sto tisoč dinarjev. Tako n'51^. mogli dobiti nekaterih naših D®J boljših filmov, n. pr. »Bukom fra Brne« in »Kekca«. Pote®1^ kem se lahko pripeti, da jih IC doči rodovi sploh ne bodo 'r>°f0 Pričakujemo pomoč in uPjb111); da bomo našli nekakšen izhod ■ tega smešnega in hkrati žalosti^ ga položaja. Lahko bi nam poD1 ■„ gala filmska podjetja in ?r£al1^, zacije. Vsi od nas zahtevajo r® ne usluge, nihče pa nam ne maga! Zakaj tudi ne uveljaj1^ zakonite določbe, po kateri b* , f podobno kakor dobivajo lju ®.(, knjižnice od založb — brezpl01'’ dobivali po eno kopijo vsake? filma, izdelanega na ozeimJ FLRJ? Najbolj pereč problem Pj-ie nlačevanie članarine F ________________________ jt _ OOP francoskih frankov in že če*rt'f so nas opomnili! Ne gre snrn° ugled kinoteke, marveč tudi na države. Vsota ni tako velika, bi je ne mogli plačati. In 8etJTtr kaj: oktobra bo kongres F‘- _ Ne samo, da nismo pora znali jih finančnih obveznosti, m®r'nf se tega kongresa kakor kaže ®. bomo mogli niti udeležiti, ker ■ mamo deviz za delegate.« je 1 ključil upravnik Karanovič. Lj re- je plačevanje članarine * ^ (Mednarodni federaciji f:lms". arhivov). Dolžni smo ji NAJVEČJA, AMATERSKA KOLESARSKA DIRKA V EVROPI TOREK 11. PORTOROŽ DAN POČITKA Še vedno nekaj kandidatov za prvo mesti ^'ines znlužen odmor v Portorožu — Bliža se izpit vztrajnosti in sposobnosti, di^1 ~ Mošlvo Jugoslavije I. pripravljeno — Rumena majica Nizozemec Van r Weyden najboljši vozač — Nemec Mussfeldt, Van dej^ Weyden, Petrovič Koper, 11. avgusta. Danes udele-rt e »Po Hrvatski in Slovelo* p°clvaj° v idiličnem mestu Por-Jilj *' °sem in petdeset jih je. Toliko etan« namreč prispelo na cilj tretje v Kopru. Včerajšnja etapa ienci g favoriti letošnje dirke? Po tretji etapi je prišla v vodstvo zelo izenačena ekipa Nemčije, ki ima v svoji postavi tri vozače (Mussfeldt, Reitz, Loy), ki so zmožni osvojiti prvo mesto za svojo ekipo. Nepričakovan je plasman ekipe m#*** Profil četrte etape «£?tiJa^puij—' Vztrojnost^na in -*laporna* Toda izpit JJrke l n «600 ?-tapl u 1 j—Kop e r (205 km) je bila * raiie vna in napoma. Toda izpit diri?Sti in zrelosti za takšne etap-Peti If e bodo opravili vozači šele v ar. i— bodo vozili na Vršič km). ’ ko nezgodam in SS?E okvare NIŠO VZELE JUGOSLOVANOM POGUMA o^vzUe mnogim v tretji etapi so člani prve trovii°Y?n*ske ekipe v Postavi Pe-°hranin 2 • Vidali, Grajzer in Ješič letoini« borbenost in požrtvovalnost. uPanip nastop naše prve ekipe daje V tei , bo z uspehom tekmovala Pen dirki za najboljša mesta. Pa ' c,av so Nizozemci zaradi odsto-Plantat -a najmočnejšega vozača ta do?23 izgubili trenutno možnosti Slično mesta’ so vedno Vel®l0 Je moštvo. To velja tudi za katere najboljši vozač Hebb ure, ko je zgrešil pot stven rikvenice. Čeprav je to edin-stvn Primer, vendar potrjuje dej-da bi S Prireditelj ni ukrenil vsega, kaj takega preprečil. ^ albuma našega fotoreporterja STO, ki se je po tretji etapi znašla celo na drugem mestu. V takšni konkurenci čaka jugoslovansko ekipo zelo hud boj. VAN DER WEYDEN, MUSSFELDT IN PETROVIČ — GLAVNI FAVORITI Nosilec 'rumene majce, Nizozemec Van der Weyden, čudovito vozi. Zato nas silno zanima, kako bo uspel na klancih proti Vršiču. Nemec Mussfeldt je doslej znal biti Van der Weydenu stalno za petami, Jugoslovan Petrovič pa obema. Ti trije so zaenkrat največji favoriti letošnje dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. O Petroviču lahko rečemo, da je doslej presegel vsa pričakovanla. Vprašanje je samo, če bo izdržal začetni tempo, ki ga vsiljujejo ostali tuji vozači. Mnogi napovedujejo, da bo Petrovič na Vršiču osvojil rumeno majco, kar bi bilo odločilno za njegov končni uspeh. To domnevajo zaradi tega, ker je bil Petrovič na zadnji dirki 1951 na Vršiču najboljši. Takšna pričakovanja so nenavadno drzna, ker so Petrovičevi sedanji nasprotniki močnejši kot kdajkoli poprej. Na spisku resnih kandidatov za prvo mesto ne smemo izpustiti zelo nevarnega Nizozemca Smeetsa, Reitza (Nemčija), Jennesa (Belgija) in Della San tja-(STO). Vprašanje je samo, koliko so vsi ti vozači »alpinistično« pripravljeni za vzpon na Vršič, ki bo nekaterim nemara pokopal vse upe. UVRSTITEV JUGOSLOVANOV V PRVIH TREH ETAPAH Razen članov jugoslovanskega prvega moštva, malo vemo o dosedanjih uspehih ostalih jugoslovanskih tekmovalcev, zlasti posameznikov, ki sodelujejo v tej dirki. Oglejmo si tabelo, v kateri prve tri številke označujejo plasman v 1., 2. in 3. etapi, 4. pa splošni plasman. Jugoslavija I: Petrovič 6, 1, 7 — 3, Ročič 11, 21, 20 — 13, Grajzer 25, 34, 47 — 41, Vidali 39, 25, 22 — 22, Ješič 47, 54, 37 — 39. I Jugoslavija II: Brajnik 40, 26, 29 ! — 26, Panič 58, 62, odstopil, Petrovski 64, 69, 17 — 37, Mičič 49, 37, 14 — 16, Poredski 56, 22, odstopil. Hrvatska: Bat 26, 43, odstopil, Val-čič 3, 18, odstopil, Metelko 41, 35, odstopil, Gosarič 37, 36 19 — 21, Bogovič 63, 55, 33 — 38. Slovenija: Polak 48, 44, 51 — 46, Cajhen 51, 71, odstopil, Leben 60, 61, 21 — 34, Blažun 42, 47, 23 — 27, Pod-miljščak 45, 41, 27 — 28. Srbija: Bulatovič 22, 38, 13 — 12, Lakovič 31, ^0, 31 — 23, Zorič 44, 27, 24 — 24, Simič 43, 49, 56 — 56, Kostič 61, 63, odstopil. Posamezniki: Orlovič (Bgd) 62, 52, odstopil, Serium (Bgd) 52, 68, 57 — 57, Božarič (Titograd) 66, 70, 45 — 50, Bontempo (Reka) 55, 59, 36 — 40, Je-letič (Reka) 29, 12, 25 — 18, Celesnik (Zgb) 50, 58, odstopil, Radotič (Zgb) 33, 50, 35 — 32, Bihelovič (Lj) 54, 46, 52 — 51, Svatina (Mrb) 74, 51, odstopil, Ožarič (Zgb) 69, 23, odstopil, Munči-jan (Bgd) 71, 45 50 — 55, Rozman (Mrb) 68, 65, odstopil, Novak (Zgb) 36, 32, 46 — 43, Curk (Mrb) 46, 64, 48 — 47, Stojanovič (Niš) 59, 73, 41 — 49, Obradovič (Niš) 67, 72, 43 — 54, Kesič (Niš) odstopil, Kesič (Karlovac) 73, 66, 44 — 53. OdieUl« Ut O&ID juliju« 10 dlD »LJUDSKE PRAVICE - BORBE« LjaMiasa Kopitarjevo ulica 2 Poštni predal 42 PO ATLETSKEM PRVENSTVU SLOVENIJE Udeležili poprečna, rezultati dobri Rekordi posameznikov — Množičnostni! — Kjer je potrebno največ truda, najmanj tekmovalcev — Mladina vedno boljša — Najuspešnejše društvo Kladivar Spregovorimo o letošnjem prvenstvu naše republike v atletiki. Predvsem moramo pogledati, kaj nam je prvenstvo pokazalo kakšne možnosti ima naša atletika. PREMAJHNA UDELE2BA Po prijavah (nad 170) smo pričakovali, da bo prvenstvo vsaj po udeležbi dobro uspelo. Toda nazadnje je nastopilo 135 tekmovalcev (23 atletov Za mnoi čnost gre! Nekateri športniki menijo, da je šport eno, telesna vzgoja pa drugo, da je med njima prepad, katerega ni moč preskočiti. Zal se ti športniki pošteno motijo. Da je njihova zmota velika, bosta dokazali Zveza športov Slovenije in telesno vzgojna organizacija Partizan, ki organizirata ta in prihodnji mesec (avgust in september) množična tekmovanja. Le-ta naj bi združila vse tiste, ki se doslej s telesno vzgojo in športom niso ukvarjali, hkrati pa naj bi to tekmovanje dokazalo, da imata i šport i telesna vzgoja isti cilj: krepiti zdravje naše mladine in državljanov. To bo torej propagandno množično tekmovanje v raznih športnih disciplinah in telovadbi za vse pripadnike partizanskih in športnih društev, pa tudi takih, ki bodo hoteli le »poskusiti«. Namreč od tega tekmovanja ne pričakujemo kdo ve kakšnih rekordov. Namen tega tekmovanja je vzbuditi zanimanje za telesnovzgojno in športno življenje in vanj vključiti čim več mladine in delovnih ljudi, ki doslej niso tekmovali. Tako se bodo hkrati okrepile vezi med športnimi in partizanskimi društvi. Torej bosta mesec avgust in september razdobje najtesnejšega sodelovanja telesnovzgojnih organizacij Partizan in Zveze športov. Kako bo to tekmovanje potekalo? Kot že rečeno, tekmovali bodo pripadniki partizanskih in športnih organizacij, tekmujejo pa naj tudi delovni kolektivi, industrijska središča, vasi, kmetijske zadruge itd. Dvoboji med vasmi in tovarnami bi prinesli nedvomno marsikatero presenečenje. Ne mislimo pa, da bi nastopili samo športniki, ki so vajeni tekmovanj, temveč naj tekmujejo začetniki, vrhunski Športniki in telovadci pa naj jim pokažejo, kaj znajo in vzbudijo zanimanje za posamezne panoge športa. 2elja vseh je, da naj v teh dveh mesecih ta množična tekmovanja vzbudijo v množicah zanimanje, veselje za športne panoge, da nam ta predstavijo nove talente, na katere bodo ponosne I teles-novzgojne organizacije Partizan i Zveza športov. Obe vzgajata močnega in zdravega človeka fizično, sposobnega premagovati vse napore. in 42 atletinj). Presenetila nas je slaba udeležba Mariborčanov, saj je nastopilo le 14 članov Železničarja in 8 članov Branika. Žalostno sliko dobimo, če pogledamo udeležbo po krajih; Ljubljana 65, Celje 38, Maribor 22, Kočevje 6, in Kamnik 4. Udeležbo atletov z Litije, Novega mesta, Škofje Loke, Nove Gorice, Kranja, Domžal, Jesenic itd. pa smo sploh pogrešali. Vendar pa so to vsi kraji, kjer je bila atletika pred nekaj leti, mogoče še pied enim letom na primerni višini Z ozirom na te ugotovitve se nam vsiljuje zaključek, da je slovenska atletika po vrhunskih rezultatih posameznikov precej napredovala, toda močno nazadovala glede na množičnost. NEZANIMANJE ZA NEKATERE DISCIPLINE Na prvenstvu smo opazili, da so bile nekatere discipline izredno slabo zasedene (tekma 5000 m, mali maraton, 10.000 m in 800 m žensko). Zanimivo je, da pada zanimanje ravno za one discipline, kjer je treba vložiti v trening* največ truda in si vzeti uspešno uveljavili mlajši atleti in atletinje. To velja predvsem za Vipotnika. ki nas ni presenetil le z odličnim rezultatom, ampak zlasti s svojim načinom teka. Teče tako lahko, da ima človek občutek, da bi dosegel lahko še mnogo boljši rezultat. Mladinka Stamejčičeva je na 200 m pokazala, da ima vse pogoje, da se v nekaj letih razvije v atletinjo evropskega formata. Metalec Penko napreduje tako hitro, da se že izprašujemo, kaliko časa bo napredek v takem tempu še mogoč. Njegove telesne sposobnosti ga uvrščajo med najresnejše kandidate, da že prihodnje leto obleče dres z državnim grbom. Tudi razvoj Zupana, prvaka v skoku v višino, je šel letos v »ekspresnem« tempu. Lani še neznan atlet z rezultati okoli 160 cm, letos pa že 180 cm in prvak Slovenije. Tudi mnogi drugi nadarjeni tekmovalci so nam porok za nadaljnji razvoj kvalitetne slovenske atletike MALO STATISTIKE O udeležbi smo že pisali, torej nekaj o uspehih. Najuspešnejše društvo Z letošnjega prvenstva: start na 800 m; prvi na desni zmagovaleo Vipotnik (Kladivar) ŠAHOVSKE NOVICE V METU KOPJA NOV SVETOVNI REKORD Američan Held - 80,41 m Pasadena, 11. avgusta. — Atlet Franklin Held Je v metu kopja dosegel nov svetovni rekord z rezultatom 80,41 in zboljšal rekord Finca Nlkkanena, ki Je že od 1D38. leta blestel v lahkoatletski areni. Emil Zatopek je v Londonu pretekel 6 milj (9656 m) v času 28:30,2, r«Ste. Bralnik (Jucoslavila II)' ^ar, Je za šest desetink sekunde bolj-ffed st i Si čas od uradnega svetovnega rekof- siartom na Trgu revolucije da Finca Heina. Doslej VI. kot mladinskega prvenstva Na letošnjem mladinskem prvenstvu Slovenije v Novem mestu so v predtekmovanju v dveh skupinah doslej odigrali šest kol. V prvi skupini je na čelu tabele 11 tekmovalcev: mojstrski kandidat Zdravko Vošper-nik (Lj.) 4 (1), Draksler (Celje) 4, Malešič (Mrb) 3.5, Guzel (Mrb) in Si-cherl (Kranj) 2 (3) itd V drugi skupini vodi Crepinšek (Mrb) 5, Perdan (LJ.) 4, Plavčak (Celje) in Stupica (Lj.) 3.5, Vavpetič (Domžale) in Tom- i šič (Nova Gorica) 3 (1) itd Zaključni turnir bo imel 10 tekmovalcev, od katerih bo zmagovalec pridobil pravico nastopa v naslednjem šampio-natu Slovenile. Castald! prvak Italije Na letošnjem prvenstvu Italije v Florenzl je zmagal Castaldl s 5.5 točkami pred Nestler (Rim) S, Primave- ra (Pisa) 4.5, Cibolini (Piacenza) 4, dr. Paoli (Regio Emilia) 3, Szabados (Venezla) 2.5 Itd. REPUBLIŠKO PRVENSTVO PTT Zmago si delita Volkar in Lobkov Nedavno je bil zaključen v Ljubljani turnir za letošnje republiško prvenstvo PTT delavcev m nameščencev, katerega se Je udeležilo 10 najuspešnejših igralcev iz predtekmovanj. Zmago delita Volkar (Lj.) in Lobkov (Mrb) z 8.5 točkami pred Trebšetom in Erženom (oba 'LJ.) 8. Košar (Lj.) 6, Višner (LJ.) 4, Marinšek (Celje) in Aleš (Mrb) 3.5, Grau-nar (Nova Gorica) 2 ln Križnik (Šoštanj) 1. Prvi trije so se uvellavlli v finalni turnir za prvenstvo PTT delavcev in nameščencev Jugoslavije, ki bo septembra na Bledu. MJr°fe poletje se je poslavljalo. | kje borovc' na Visu ni bilo ni- | HjjJ več videti sledov šotorov, I enof več čuti običajnega vrveža I se ' Vrhovni štab in vlada sta 'lob'' . v Beograd. Casi, ko smo vC*li polslano vodo in 7 del dnevno, ko smo obiskovali 8eda]Ce-111 Prosiačili cigarete, za-ng*1 >n zborovali ter občudovali Vr. °Pe kulturnikov z Janezom ^si na Celu’ vsi ti lepi Mul S° bUi za nami. Ladje so io e skozi noč. Ob štirih zjutraj brj °,» obra 1944 smo se izkrcali be„ Makarski. Sovražnik je po-Odganjale so ga salve (letnih topov z Brača in največ časa. Teki na dolge proge, kjer smo bili nekdaj absolutni go-spodarji. so danes že skoraj rak rana | če izvzamemo nekaj najboljših tek-I movalcev, ki jih če imamo. Zelo slaba točk« slovenske atletike je tudi met kladiva, kjer nimamo niti enega kvalitetnejšega metalca. KVALITETA DOKAJ DOBRA Ce bi pogledali prvenstvo s stališča kvalitete, smo pravzaprav lahko še kar zadovoljni. Mislim, da je bilo letošnje prvenstvo najkvalitetnejše po osvoboditvi, s tem pa tudi najkva Iitetnejše prvenstvo v zgodovini slovenske atletike sploh. Prvaki Slove nije so letos dosegli v 19 (od 30> disciplinah boljše rezultate od lanskih prvakov. Tudi povprečni rezultati vseh finalistov so letos v večini disciplin boljši kot lani Dokaz za dvig kvalitete in tudi za hitro izmenjavanje .generacij« je tudi dejstvo, da je le sedem lanskim prvakom uspelo svoj naslov ohraniti tudi letos. Ta podvig je uspel naslednjim tekmovalcem: Hanc (1500 m), Pokorn (da Ijina), štafeta Klndivarja 4 x 4iin m Kotluškovu (krogla) Knezova (100 ml Blaževa (800 m) in Sima (višina). Razveseljivo dejstvo je tudi, da so se v mnogih disciplinah zelo Či pomim na III. prelomnico , sati. ( bg ek°mexnm topov z V , °jazen, ki je zlezla Nemcem °sti ob porazih na Braču in a§ih otokih Komandant bri- dr gg,'=>“* oioKin Komandam Ito® Sogdan Viskič je že nare-b®1 v stroj povelje Po morski tat • Smo dospeli do rta Dugi bili m krenili v hrib. Ko smo rhi-tg?. Vas Tugaro, smo zavili po b Poreditvi bataljonov na pot b0 f1 Zrnovnici. Brigada je začela bgdo za Split in pri Solinu na-f>r.la iz Splita bežeče Nemce, bg.. *ej bitki so sodelovali že 1 tanki ter je bila to prva tgjjPoa borba Prekomorcev in Ctatov. Skozi vinske gorice s arrith Kaštelov so naši borci Lokami in minometi ter tež-0:11 mitraljezi preganjali sovraž- nika do Trogira, kjer smo borbeno linijo predali Dalmatincem. Naša brigada je krenila čez Bora jo do Vrhpolja. Četrti bataljon je na črti Jadrtovac— Mandalina prodiral skupaj z dalmatinskimi brigadami proti Šibeniku, večji del brigade pa je šel na bojno črto Konjevrate—Zitnič ter z boka napadel umikajoče se Nemce. Tega napada sovražnik ni pričakoval. Zato so postale kraške vrtače grobnica sovražnih vojakov in živali. Prekomorci smo zaplenili vsakovrstno orožje in med drugim tudi dalekometni top, ki smo ga pozneje imenovali »Dolgi Tom«. Brigada je nadaljevala pohod brez prestanka in počitka skozi Drniš, Razvode in Ohlaj do Lu-kara Dne 7. novembra 1944 je začela odločilno bitko za ključ Dalmacije in Like, za Knin. Naši borci so prodirali na levi strani ceste Ohlaj—Knin. Za nami je bil masiv Promine. Na levi je prodirala prva Proleterska Dalmatinska brigada, na desni XI. Dalmatinska udarna brigada. i Knin je bil močno utrjena trdnjava. V njem je bilo okrog 40.000 vojakov, Nemcev, četnikov popa Dujiča in domobrancev. Zavarovali so se krog in krog z žico in minskimi polji. Nič ni pomagalo, če smo razbijali gnezda in bunkerje, vedno so prihajali na položaje novi in novi branilci. Pred nami je bila Bulajuša, za zgodovino III. Prekomorske brigade nepozabno ime. Kolikokrat smo jurišali nanjo, koliko mrtvih tovarišev prešteli, dokler je ni zavzel naš prvi bataljon. Tudi z drugih strani so naši stiskali obroč okoli Nemcev. Dne 3. decembra je bila bitka končana. Plen je bil izredno velik, prav tako izgube sovražnika. 12.000 mož nemške in kvizlinške posadke je bilo mrtvih ali ujetih. Zelo oslabljene so bile seveda tudi naše enote. Z žalostjo smo se spominjali padlih. Dne 27. novembra 1944 smo izgubili sanitetnega referenta Vojko Smuc, doma iz znane slovenske družine iz Trsta. Hotela je pomagati komandantu čete Mohorčiču iz Sežane, pa jo je zadel strel v glavo. Tovarišica Nada Žagar, sekretarka SKOJ v brigadi, se je nad gomilo s toplimi besedami oddolžila njenemu spominu, predzadnji dan bitke pa je tudi njo zadela dum-dumka v čelo. Tako smo izgubili še drugo znano borko, kajti po štirinajstih dneh hudih muk je umrla v Šibeniku. Spominjam se še njenih besed, ko smo sedeli pri njej: »Bova šla na Triglav?« — »Oh, saj ga ne bom več videla!« Težka, a zmagovita borba je zapustila hude sledove tudi v vrstah vseh bataljonov. Ranjence je referent sanitete Vuk komaj sproti obvezoval. Največ mrtvih so šteli v črnogorski četi prvega bataljona, ki je jurišala na Bula-jušo. Drugi bataljon, sestavljen skoraj iz samih primorskih Slo-i vencev, je bil tudi močno prizadet. Težko smo pogrešali naše i tovariše, toda zavedali smo se, da brez žrtev ni zmage. Prav v tej bitki je naša brigada, ki je že po zmagah na otokih prejela naziv | Udarne, še enkrat dokazala, da I je zaslužila priznanje, ki ji ga je dal Vrhovni štab NOV in POJ. Vsa brigada je začasno prišla v osvobojena Kaštela, da si od- počije. Zadnji dan januarja 1945 smo spet krenili naprej. Na zaplenjenih kamionih smo puščali za seboj Split, Zadvarje, Sesta-novac, Imotski, Posušje, Gradac. Z nami so bile tudi dalmatinske brigade in tankisti. V Kučerinu smo se ločili ter šli na sever, ! medtem ko so ostale enote prodirale proti Mostaru. Naša naloga pa je bila, da v Črnih Lokvah zavarujemo bok glavnine pred napadajočimi kamišari. Za plamtela je bitka za Mostar, ki so ga Nemci silovito branili. Za nas je bilo še posebno težko, ker je visok sneg oviral prenos mu nicije in ranjencev. Naša brigada j se je borilo pod Cabuljo. Človek ' proti človeku — to jc bil zakon tega goratega sveta in marsikje je ležal v bunkerju mrtev Nemec, na njem pa mrtev partizan. Več kot 80 Prekmorcev, po večini Slovencev iz Primorja in Istre, je tu pustilo svoja mlada življenja Dne 14. februarja smo vkorakali v še delno goreči Mostar. Po kratki paradi vseh enot, ki so sodelovale pri osvoboditvi Mostara, ; smo krenili čez Ljubuško na Pro-j log, odtoda pa v južnodalmatin-sko mestece Gradac. Nato nas je ! ladja »Ljubljana« odpeljala na j sever v Sukošan, kjer smo pred novim pohodom užili nekaj dni 1 počitka. (Nadaljevanje) je bil nedvomno Kladivar, saj so njegovi člani osvojili 16 prvih, II drugih in 11 tretjih mest, sledi Odred (II) prvih, 12 drugih), Železničar (Mrb) (3 prva, 8 druga, 3 tretja), Železničar (Lj) (2 prva, 2 druga, 6 tretjih). Kamnik (1 drugo, 1 tretje). Branik (1 drugo), Partizan — Kočevje (1 drugo). Svoboda (2 tretji). Od posameznikov sta bila najuspešnejša Pokorn (zmagal v daljini in troskoku, drugi na 10(1 m in član zmagovite Štafete 4 X 400 mi in Marija Knez (prva na 100 m in 200 m, druga v daljin; in prav tako članica zmagovite štafetei. Po dve prvi mesti so osvojil še Zupančič (110 m ovire in 400 m), KopSe (100 m in 200 m) ter Hanc (1500 m in 5000 m). Študentske igre v Dortmundu Dortmund, 11. avgusta. — Nogomet: Egipt : Nizozemska 4:0 (1:0), Nemčija : Luxemburg 3:0 (2:0). Košarka: Brazilija : Nemčija 61:23, Španija : Luxemburg 69:39, Belgija : Iran 63:32. Plavanje: 200 m prsno: Domin- guez (Argentina) 2:50,1: ženske: Miil-ler (Nemčija) 3:17,5; 4X100 m: Nemčija 4:50,0. KRATKE VESTI V Bruslju je v 18. atletskem tek-.novanju reprezentanca Belgije premagala Nizozemsko z 250:164 točkami. * Nov romunski rekord na 200 m za ženske je dosegla v Bukarešti Luce s 25,6. * Mladi finski atlet VAino Kuisma je čeprav star šele 19 let. vrgel kopje 69,08 m daleč. * 17-letni Romun Hannu Rantala je dosegel z znamk 1,92 m nov mladinski rekord v skoku v višino. * Na tekmovanju v nemškem mestu Augusta je Heinz Ulzheimer v teku na 400 m ovire dosegel najboljši nemški povojni rezultat 52,9. Cochet in Abdesselm v Mariboru Maribor, u. avg Danes sta nastopila znana francoska reprezentanta bivši svetovni mojster Cochet in teniški reprezentant Abdesselm. Odigrala sta vrsto iger z najboljšimi igralci Maribora in izredno lepo ekshibicijsko igro med seboj. Rezultati srečanj: Abdesselm : Vlasak 6:3, Cochet : Bergant ml. 6:4, Cochet : Abdesselm 6:2. 8:6, pari Cochet, Abdesselm : Lovrec, Rajher 6:3, kombinacije: Abdesselm, Slana : Cochet, Rataj 6:3 RUDAR (Velenje) : FUZlNAR (Ravne) 5:4 (3:1) Prijateljska nogometna tekma med Rudarjem in Fužinarjem se je končala z zasluženo zmago Rudarja 5:4 (3:1). F. L. NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naročam »Ljudsko pravico • Borbo« In prosim, da mi jo začnete z _________________ redno pošiljati. Naročnino bom nakaza) po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plača) po inkasantu. Datum Podpis: »Odrežite Id nam pošljite: DNEVNE NOVICE KINO Iz Trsta in Italije so pribežali Ljubljana, 11. avgusta Zadnje čase pribeži v našo državo čedalje več ljudi iz Trsta in Italije. Skoraj ne mine dan, da ne bi prestopili državne meje delavci in nameščenci, ki se želijo zaposliti v naši državi. Med njimi so tudi mnogi ljudje iz co- FIL ATELIJ A ILINDENSKE ZNAMKE V spomin na ilindensko vstajo makedonskega naroda in za petdesetletnico ustanovitve Kruševske republike sta izšli za letošnji Ilinden dve priložnostni spominski znamki v vrednosti po 15 in 30 din. Nižja vrednota je rdefikastorjave barve Motiv za znamko je- po sliki akad. slikarja Borka Lazevskega iz Skopja »Ilinden 1903«. Na višji vrednoti sivozelene UAUHA6H pira*«® «e»e »««««» barve je upodobljen makedonski revolucionar Nikola Karev, predsednik Kruševske republike. Znamki je natisnil v bakrotisku na finem belem papirju Zavod za izdelavo novčantc v Beogradu, izdelek pa se znatno razlikuje in zaostaja po okusu za espe-rantskima znamkama. Znamke se dobe na vseh večjih poštah. Ob razglašenem razveljavljenju nekaterih serij priložnostnih znamk se je na pošti nenadoma pojavila v večji količini znamka, ki so jo izdali 14. 9. 1952 ob priliki Filatelistične razstave v Beogradu (Beograd v xvr. stoletju). Nominalna vrednost znamke je 15 din, ob izidu znamke pa smo plačevali zanjo v klubih in društvih obvezno po 35 din pri čemer je bila v ceno vračunana vstopnina na razstavo. Pri sedanji razprodaji tega pribitka ni več. J. V. ne B in Slovenskega Primorja, ki jih je sovražna propaganda pred leti premamila, da so se izselili v Trst ali Italijo. Ko so spoznali, da jim je sovražna propaganda na debelo lagala o udobnem življenju v Trstu ali v Italiji, saj so tam mnogi ostali brez kruha, so se mnogi po nekajletnem oklevanju končno le odločili, da se vrnejo v Jugoslavijo. Verbič Galiano, Italijan, po poklicu mizar, je leta 1947, pred priključitvijo Slovenskega Primorja, pobegnil v Trst. Ker pa tam o obljubljenem raju na zemlji ni bilo ne duha ne sluha, je te dni pobegnil čez mejo. Našim organom je izjavil, da bi se rad zaposlil v Jugoslaviji. Podobna je usoda Italijana Antonia Cipolata, mehanika, rojenega v Rovinju. Leta 1950 je odšel v Trst, zdaj pa je pribežal nazaj. Cez državno mejo je pred dnevi pribežal tudi knjigovodja Dolla Verde Enrico, ki išče zaposlitev v naši državi. Takšnih pribežnikov bi lahko našteli še celo vrsto. Vsi ti ljudje so žive priče slabih življenj- skih razmer in hudih socialnih pretresov v Italiji in Trstu, po katerem Italija čedalje bolj očitno steza svoje imperialistične roke. Toda vodilnim krogom v Italiji ni do tega, da bi se v prvi vrsti zavzeli za reševanje domačih italijanskih problemov in za zboljšanje življenja italijanskega ljudstva, marveč hočejo odvrniti ljudsko pozornost od teh problemov na druge stvari s tem, da uganjajo med drugim tudi že dolgotrajno neslavno imperialistično zavojevalno gonjo proti balkanskim narodom. Imperialistična italijanska propaganda zelo rada trobi tudi o nekakšnih nevzdržnih razmerah v Jugoslaviji. Vedno številnejši pobegi iz Italije in Trsta pa jasno pričajo, da italijansko ljudstvo tej propagandi čedalje manj verjame. M. Z. KINO UNION: Angleški film »Mreža«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. KINO SLOGA: Angleški film »Izobčenec z otokov«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20 KINO TRIGLAV: Italij, film »Volk z gore Sila«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. KINO SISKA: Amer. film »Nevidni človek«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 17. dalje. LETNI KINO BE2IGRAD: Angl. film »Izobčenec z otokov«. Tednik. Predstava ob 20.30. LETNI KINO TIVOLI: Angleški film »Mreža«. Tednik. — Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih erto uro pred pričetkom predstave. LETNI KINO DOM MILICE: Amer. film »Nevidni človek«. CELJE UNION: Amer. barvni film »Rudniki kralja Salomona«. CELJE LETNI in DOM: Avstrijski film »Niki« BLED: Francoski film »Prepovedane igre«. KAMNIK: Italijanski film »Srce«. ZADOBROVA: Amer. film »Wlnche-ster 73«. VEVČE: Nemški film »Ustreljen ob zori«. DOMŽALE: Ameriški film »Begunec«. JESENICE: RADIO in L^TNI: Francoski film »Prepovedane igre«. — PLAVŽ: Franc, film »Prekleti«. KRANJ STORZlC: Amer. barvni film »Konec sveta«. Tednik. — PARTIZAN: Amer. film »Konec sveta«. PRIPRAVE V KRŠKEM ZA OBISK OKROGLICE Okrajni odbor SZDL v Krškem je že imenoval člane štaba, ki bodo organizirali obisk proslave na Okroglici. Domnevamo, da se bo proslave udeležilo 2000 ljudi iz krškega okraja. Delovni kolektiv Krajevne mizarske delavnice v Dobovi je sklenil, da bo kolektivno šeil na proslavo. — ne NESREČE Martin Petek in njegov štiriletni sinko Marko, Resljeva c. 30, sta se peJjala s kolesom, padla in se hudo poškodovala. • Na Krvavcu se je ponesrečil osemletni Božidar Borec, Mengeš 94. Padel j» 3 m globoko na skalo, si zlomil lobanjo, hudo ranil po glavi in pretresel možgane. * Z nožem so napadli v Št. Vidu 22-letnega Staneta Franceljna iz Šmartnega 38. Ranjen je po obrazu. • Pri karambolu kamiona si je zlomil rebra na levi strani poštni uradnik Albert Triplae, Titova 6. Ljubljančani! Pripravljalni odbor pri MO SZDL za proslavo desete obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji ter desete obletnice ustanovitve primorskih brigad na Okroglici pri Gorici, ki bo dne 5. in 6. septembra t L, sporoča: Pripravljalni odbor sprejema prijave od vseh množičnih, sindikalnih, kulturnih in športnih organizacij, podjetij, ustanov in uradov, ki bodo sodelovali na proslavi Udeleženci, organizacije in podjetja, ki bodo potovali na proslavo z vlaki, kamioni in ostalimi prevoznimi sredstvi naj to sporoče Pripravljalnemu odboru, Resljeva cesta 9/11., soba 26 ali telefonično na St 20-223 Zaradj prevelike radovednosti je upravnika Jožeta Muzgo, Sostro 38, udaril avionski vijak in ga hudo poškodoval po nosu in ustih. • V stanovanju so napadli gospodinjo Drago Stojko, Črnuče 1. Ranjena je na glavi Kača je pičila sedemletnega delavčevega sina Franclja Nagodeta, Stara Vrhnika 73. • Pri pretepu je bil zaboden z nožem v desno nadleht in desno stran prsnega koša, nameščenec, Stanko Kunaver, Trubarjeva 47 * Nameščenka Jožefa Grad si je pri paddu s kolesa zlomila lobanjo in desno roko. Dijakinjo Slavko Kumše, Iška loka 1, je podrl koštrun in ji zlomil desno podleht. Vremenska napoved hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 11. avgusta: Nad Zahodno in Srednjo Evropo se še nadalje razrašča področje visokega zračnega pritiska, katero povzroča stabilno lepo vreme od Španije do Črnega morja, pa od Severne Afrike do Skandinavije. Navedeno vremensko stanje kaže, da se nam obeta še za nekaj dni lepo, suho vreme. Danes je v Sloveniji in Jugoslaviji pretežno jasno vreme. Na severnem Jadranu je bila temperatura ob 10. uri 27° C, na srednjem in južnem Jadranu pa 28 do 29°. V Ljubljani je ob 7. uri znašal zračni pritisk 742,3 mm, temperatura zraka 11.8°, minimalna temperatura 10°, relativna vlaga 98 %. Napoved za sredo, 12. avgusta: Lepo, sončno vreme. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči od 8 do 12°, podnevi 26 do 30°. Borcem XIV. divizije Pododbor Zveze borcev NOV v' T°0 polšici pri Šoštanju sporoča, o v nedeljo, dne 16. t. m. ob to.. slavnostno odkritje spominske padlim borcem in talcem vJj osvobodilni vojni. Vab 1® Kristl, partizani, zlasti še stari borci Kn Atena In Srečko, ^ razd in Stane-Gangster, tfenk , vŽ! in Uroš, komandant Mihain Krpan, Bogo in Džems, Vasja, A s lina in mladinski aktivist Zd Po odkritju spominske plos ye. kulturni spored in ha',tl(z.' ZVe« selje. Vabljeni! - Pododbor * borcev NOV Topolšica. Za 67 milijonov dinarjev dobitkov izplača Jugoslovanska loterija vsak mesec DROBNI OGLASI VSAKOGAR, ki bi vedel, moj sin Slavko Bla§°^Vh ’v 0ko-bil v partizanskih odredm vlden lici Pančeva in zadnjikra QV jeseni 1944, prosim, da Saraje-materi Draginji Blagojevič, ^ j_2 vo, Nemanjina 56. STROKOVNJAKA za S°aP°d//cSiaUsta" nančne probleme in k0I™L 0(, (Inki bi nudila strokovno Pomoli ^ struktažo) gtadbe“™ Vadbenega podjetjem industrije g« za. materiala, sprejmemo v - dQse, poslltev. Ponudbe z OP'?®1? ,ias-danjega službovanja poslati s nemu odd. pod šifro »Združenj RADIO poročila Ob 5.30. 6.30, 12.30, 15.00, 19.30 in 22.00. 12.00 Pol ure pri Francu Lisztu — 13.00 Z obiskov pri pionirjih — 13.15 Naši najmlajši pred mikrofonom — 13.50 Kulturni pregled — prof. France Zen: O restavratorstvu likovnih umetnin — 14.00 Lepe melodije — 14.40 Nekaj Brahmsovih in Chopenovih valčkov — 18.00 Kvarteti, kvinteti in okteti pojo slovenske narodne pesmi 18.30 Zunanjepolitični feljton — Janko Jeri: Hrana — novo orožje v hladni vojni — 18.40 Samospeve Milana Prebande poje bas - bariton Rudolf Šutej, pri klavirju Marjan Vodopivec — 20.00 Zabavne in filmske melodije — 20.30 Radijska igra — Peter Uštrinov: Ljubezen štirih polkovnikov — 22.15 Za ples in razvedrilo. RADIO KOPER Sreda, 12. avgusta: 14.30 Partizanski dnevnik — 14.40 Popularne melodije in ritmi iz filmskega platna — 17.30 Koncert komornega zbora Radio Zagreb in mariborskega komornega zbora — 18.15 Pisan spored za dobro voljo — 20.00 G. Puccini: Manon Lescaut — 21.00 S knjižne police: S. Lewis »Babbit« — 21.30 Lahkih nog naokrog — pisan spored zabavnih in plesnih motivov. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna v sredo, 12. avgusta: »Center«, Gosposka ulica 12. KINO PARTIZAN: Ameriški film »Zadeva Paradine«. UDARNIK: Ameriški film »Podvodna četa«. POBREŽJE: Ameriški film »Rapsodija otožnosti«. STUDENCI: Ameriški film »Sužnja preteklosti«. MESTNI KINO MURSKA SOBOTA: 12. avgusta italijanski ljubavni film »Srce«. RADIO MARIBOR 12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 17.00—17.20 Skladbe jugoslovanskih skladateljev izvajata violinistka N. Jevdenijevič-Brandlova in pianist A. Preger — 17.20—17.30 W. A. Mozart: Mala nočna glasba — 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 1181! „1 BEOGRAD, Svetozara Markoviča štev. 47 Telefon 29-289 Proizvaja in nudi naslednje izdelke: Z dobavnim rokom 30 do 60 dni: ventile za kisikove jeklenke, ventile za ogljikovo kislino, manometre od 30 do 80 atm-> vakumetre 0 100 in 150 mm. manovakumetre; hidromefre; . števce za votke (za tes-stilno industrijo); primeže paralelne, 60 mm- PODJETJE SPREJEMA TUDI PO DOGOVORU NAROČILA ZA STORITVE S PODROČJA PRECIZNE MEHANIK^ 3237 1—L Z dobavnim rokom 30 dni: žepne tehtnice do 12 kg za gospodinjstva; žagarske tehtnice de 20 kg; patentne svinčnike za tehnike, večje; patentne svinčnike, manjše; zvonce za dvokolesa. Razpis Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS razpisuje za novo-ustanovljeni Dom za duševno defektne otroke v Dornavi pri Ptuju (republiška ustanova s samostojnim finansiranjem) mesto: 1. UPRAVNIKA; prednost imajo kandidati z večletno prakso v zdravstvenih ali socialnih ustanovah; 2. EKONOMA; 3. KNJIGOVODJE (računovodje), ki bi opravljal tudi posle administratorja. Nastop službe s 1. septembrom 1953, najkasneje pa s 1. oktobrom 1953. Na razpolago so samska stanovanja in dvoje družinski*1 stanovanj. Prošnje za poedina mesta je poslati na Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS, Ljubljana, Zupančičeva 3, najkaS' neje do 25. avgusta 1953 Prošnji je priložiti: življenjepis, rojstni list, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo o voliln' pravici, podatke o šolski in strokovni izobrazbi ter točne podatke o dosedanjih zaposlitvah. Svet za zdravstvo in socialno politiko RLS 63 PHILIPPS OPPENHEIM I __ __ _____ _ - __ - »MK« PREVARA ROMAN ILUSTRACIJE: JESA MILANOVIC Mladenič se je nasmehnil. »Tu smo morali biti gibčni,« je priznal. »Saj veš, če se najdejo pri tujcu načrti kake trdnjave...« »Hočeš reči, da je imel pri sebi načrte neke trdnjave?« je vprašal Dominey. »Imel je dopisnico s sliko Norwiškega dvorca,« je priznal mladenič, »toda molčiva o tem... Ali bi lahko dobil kaj za popiti, preden odidem?« * * * Tisti razburljivi dan se je nagibal h koncu. Dominey, srečen, da je iz njegovega življenja izginilo nekaj nenaravnega, kar ga je dotlej nenehoma težilo, je začutil, da se vse njegove misli sučejo zdaj samo okrog boja, ki se je bil zgoraj v spalnici, boja proti Rozamundini blaznosti. Stari zdravnik je prišel dol, da bi se mu pridružil pri večerji. Na Domineyjev vprašujoči pogled je odgovoril s kimanjem z glavo. »Z njo je vse v redu,« je rekel. Umrl nam je v starosti 83 let naš očka Zupan Jože mizar Tobačne tovarne v p. Pogreb bo v četrtek ob 17. uri z Zal, Krištofove mrliške vežice. Pečnik Marija, hči, zet Fran, snahi Menti ln Pepca, vnuki Gojko, Sonja, Dunja ln rodbina Marinko Ivane. »Ali nima vročice?« »Ne, telesno je malone povsem zdrava. Popolnoma drugačna žena, kakršna je bila lani ob tem času. Pravim vam, ko se zbudi, bo ali popolnoma zdrava, brez sleherne halucinacije, ali pa...« Zdravnik je obmolknil, izpraznil čašo in jo postavil na mizo. Ali pa?« je vztrajal Dominey. »Ali pa bo ostal ta del njenih možganov bolj ali manj stalno bolan. Upam, da se to ne bo zgodilo. Dobro je, da ste tu.« Povečerjala sta malone molče. Potem sta odšla na teraso in tam nekaj časa kadila. Zdravnik se je poslovil od Domineyja na pragu njegove sobe. »Pri njej ostanem približno še eno uro,« je rekel. »Potem pa jo pustim čisto samo. Vi bodite tu za primer, da bi nastala sprememba.« »Tu ostanem,« je obljubil Dominey. Minute so se nepreštete spreminjale v ure. Dominey je sedel v naslonjaču in bil je silno razburjen. Razmišljal je o dnevih po vrnitvi domov. Spet je začutil v srcu bolest kakor takrat, tisto čudno, vznemirjajočo nežnost. Velika drama sveta, o kateri je vedel, da bo tudi on v njej nadaljeval svojo vlogo, se mu je zdela zdaj daleč, ko da se tiče drugih ljudi. Vsak delec njegovega bitja je drgetal od upanja, ki ga je bilo prevzelo. In vendar, ko mims LJUBLJANA, KIDRICEVA3 PODRUŽNICG v vseH večJ1H KRAJIH KUPUJE IN PRODAJA KOŽ€ V5€H VRST KOŽ€ d IVJAČIN € ODPADKI OD KOŽ STROJILA. ČR€SLO, RUJ J€ŽIC€ VOLNO je prišlo do tistega, kar je tako dolgo pričakoval, so se njeg^ nade nekako spremenile v strah. ■ <=ti' Sedel je nekoliko sklonjen naprej v naslonjaču, pesti je 3 ■ skal, oči upiral v odprtino v steni, ki se je začela počasi štf Vse je bilo kakor prej. Rozamunda se je sklonila, spet vzravn in stopila k njemu. Nevidna roka je za njo zaprla P'° Približala se mu je razprostrtih rok. Iz njenih oči sta odsev življenje in ljubezen. Nič blaznega ni bilo v njih. Stopila Je njemu kakor še nikoli doslej. To ni bila več nestvarna sen marveč resnična in živa žena. »Everard!« je vzkliknila. Objel jo je. Ob prvem poljubu je zadrhtela z vsem teles® Za hip je naslonila glavo na njegovo ramo. »O, kako neumna sem bila,« je priznala. »Včasi nisem ni°» verjeti, da si res moj Everard, — moj! Zdaj pa vem...« Njene ustnice so spet poiskale njegove, ki so bile od d0*0 „ letnega hrepenenja izsušene. Stari zdravnik je na hodniku K prstih odšel v svojo sobo in na obrazu mu je igral zadovoU smehljaj. ^ j (Prevedel Jože Zupančič : KONEC i m- List izdaja Časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul 31. telefon 24-001 - Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul 6/II1 tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik .l judske pravice - Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264 — Telefon za naročnino in oglase 21-030 - Me«ečna naročnina za našo državo 250 din za tujino 600 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini.