Naročnina , za državo SHS: do preklica: ») po poitl mesečno Din 14 b, dostavljan j na dom mesečno....... 12 za inozemstvo! mesečno ,.,.,... Din 33 s Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji.....Din 20 v inozemstva .... . „ 40 Cen« tnseratomtB Enostolpna netit na vrsta mali oglasi po Din. 1*50 In Din. 2-—, veliki oglasi nad 45 mm vi-Sine po Din. 2 50, poslana Itd, po Din. 4 —. Pri večjem naročila popust« Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dnava po pran« niku ob S. nrl zjutraj. Poštnina plačana? Umi HT Uredništvo je v Kopitarjevi olioi Stev. 6/m. Rokopisi se ae vračajo; netranklrana plsmc se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50. npravn. štv. 328. Posamezna številka stane 1 Din« V LfMM v soM flne 14 lollja 1923. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne bran. Ijabl|an3ke it. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, zagreb 39.011, sarajev. 7563, praške ln dnnaj. 24.797. Italija izsiljuje. Gospod Mussolini ni več v Italiji tisti mož, ki bi ga ljudstvo oboževalo. Izgubil je precej od svojih simpatij in borba popola-rov proti njegovim načrtom mu je začela delati resne preglavice. Da bi si pridobil zopet simpatij med italijanskimi nacionalisti, je obrnil svoj poželjivi pogled na Reko. Naša vlada sicer ne poroča, da je italijanska vlada stavila oficielno predlog, da se rapallska pogodba revidira in sklene nova pogodba, po kateri bi Reka pripadla Italiji, Baroš, Delta in reški del Kastavščine pa Jugoslaviji, ki bi dobila še manjše koncesije, kakor svobodno cono na Reki; vendar pa je izven vsakega dvoma, da Italija to zahteva in je te zahteve tudi sporočila naši vladi. Italijanski odpravnik poslov v Belgradu je bil v četrtek pri dr. Ninčiču in mu je predložil predlog italijanske vlade za rešitev še nerešenih vprašanj z Italijo. Dasi naša vlada o vsebini tega predloga molči, je za nas popolnoma jasno, da vsebuje zgoraj omenjene zahteve Mussolinijeve. Ves svet se je zgražal nad ruskimi, boljseviki, ker niso rešpektirali mednarodnih pogodb in to je bil predvsem povod, da velesile niso marale obnoviti z Rusijo diplomatskih zvez. Sedaj pa se hoče Italija poslužiti istih metod kakor sovjetska Rusija. Dasi so italijanska ljudska stranka, socialisti in staroliberalci proti revizij* rapallske pogodbe in popolnoma pravilno sodijo, da je v interesu Italije ako se rapallska pogodba lojalno izvrši, pritiska Mussolini na našo vlado celo, da se najprej izvrši revizija rap. pogodbe, nato pa bi se vrŠjla nadaljria pogajanja, pri katerih bi Italija ugrabila svobodno Reko in izsilila še nadaljne druge koncesije. Da bi pri tem izsiljevanju omehčala našo vlado, ji ponuja Solun, zastavlja pa pot v Albanijo in hujska slednjo zoper našo državo, da zavojuje zapadno Macedonijo. Ko se je izvršil v Bolgariji prevrat, je Italija pošiljala orožje makedon-stvujuščim. Cankov jih je sicer spravil v Trakijo, Italija pa si sedaj prizadeva, da bi lapustili zopet Trakijo in zaceli iznova 'znemirjati Makedonijo. Mussolini se pač dobro zaveda, kako bi v mednarodni politiki uplivala aneksija Reki ob protestu naše vlade, zato poizkusa doseči svoj načrt s privoljenjem naše vlade. Nedeljno slavlje italijanske vojaščine na vrhu slovenskega Triglava ni nič drugega nego mala demonstracija proti naši državi, pa v taki obliki, ki bi za mednarodno di-plomacijo ostala prikrita pod obliko navadnega italijanskega zleta. Izza kulis se slišijo še druge italijanske grožnje, ki jih še zaenkrat ne beležimo, ker se niihova verodostojnost še ne da kontrolirati. Naša vlada pa molči, sumljivo molči. Je-li to znak popuščanja ali pa je to morda znak najresnejšega položaja, ker se vlada morda boji sprožiti kamen, ki bi potegnil za seboj silen plaz? Vemo toliko, da se je ministrski svet glede reškega vprašanja že temeljito posvetoval pod kraljevim predsedstvom, ni pa izdal nobenega komunikeja. Iz Belgrada informirani krogi trdijo, da bo naša vlada odločno vztrajala na tem, da se rapallska pogodba v celoti izvrši, če ne, ima razsoditi v spornih vprašanjih predsednik švicarske republike. Mislimo, da je to tudi edina pot, ki preostaja naši zunanji politiki, ki je z ozirom na sporna vprašanja z Italijo našla vsikdar zaslombo pri vseh strankah v državi, tudi pri opoziciji, ne izvzemši g. Radiča, ki je še pred dnevi izjavil v javnosti, da bo hrvatski narod sam obračunal z Italijani, ako se dotaknejo hrvatskih krajev. S tem je brez dvoma hotel sicer po svoje, pa vendar jasno izraziti, naj Italija ne računa na notranje spore v naši državi! To je treba povdariti Še posebej, ker je Italija našla v svojih stremljenjih lažnivega pomagača v »Slov. Narodu«, ki proti vsemu svojemu prepričanju trdi, da morajo naši zunanji ministri težavne diplomatične razgovore s pretkano Italijo voditi brez moralne in strokovne podpore od strani slovenskih in hrvatskih politikov, brez zunanjepolitičnih odsekov in brez javnega mnenja na Hrvatskem in v Sloveniji. Stari lažnivec zavestno laže tudi topot, brez škrupelnov, da daje z to lažjo italijanski vladi moralno notuho. Še ni do- teklo štirinajst dni, ko so tisoči našega ljudstva manifestirali ob naši meji v Žlreli za naše pravo napram Italiji, in ni ga bilo nikdar niti trenotka, da bi mogel kdo opravičeno dvomiti o moralni podpori vsega našega slovenskega ljudstva v borbi našega __ Belgrad, 13. julija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala generalna debata o vojnem zakonu. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poldrugo uro poslanec Škulj, ki je izčrpal in razložil stališče Jugoslovanskega kluba napram vojnemu zakonu in preciziral posamezna načela, ki so nasprotna stališču, ki so je zavzele stranke, ki so predložile in glasovale za ta zakon. Govornik je povdar-jal, da se predloženi zakon ne ozira na velike smeri, ki prodirajo v najširše sloje ljudstva: ton miroljubne politike, socialno zboljšanje in stvarno demokratsko ustroj-stvo vseh zakonov. Iz predloženega zakona pa izhaja baš nasprotno. Iz zakona se more razbrati skrajni militarizem, socialno zapostavljanje in negacija pravice narodnih poslancev, da kontrolirajo vojne blagajne in kredite. Povdarjal je krivice, ki se delajo s tem zakonom katoliški cerkvi, dalje krivice častnikom bivše Avstro-ogrske. (Radi- Belgrad, 13. julija. (Izv.) Danes od 4. do 6. ure se je vršila seja finančnega odbora. Najprej so bili odobreni krediti iz investicijskega in Bleerovega posojila. Za Slovenijo je določenih 50.000 dinarjev za most preko Bistrice v Prigorici občina Doleniavas. Ta kredit je gradbeno ministrstvo zahtevalo na ponovno intervencijo poslanca škulj a. Nato se je vršila dolga debata o predlogu za povišanie plač orožnikom. Po tem pr-dlogu se zvišajo orožnikom draginjske doklade v zetski . oblasti, južni Srbiji in Bosni na 1300 dinarjev mesečno, v Sloveniji, Dalmaciji, Primorju, Liki in Hercegovini na 1100 dinarjev, na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojvodini na 1000 dinarjev. Izlačevati bi se te doklade začele s 1. avgustom 1923. Poslanec Pušenjak (Jugosl. klub) pozdravlja predlog in želi, da ministri izpolnijo svoje obljube, ki so jih dali poslancem v finančnem odboru. Povdarja potrebo nujne pomoči orožnikom in predlaga, naj se nove draginjske doklade izplačujejo z veljavnostjo od 1. julija. Govornik opo- Reško vprašanje. Belgrad, 13. julija. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčic se je dogovoril s posvetovalno komisijo za reško vprašanje, da bo danes popoldne podal uradno poročilo o stanju pogajanj z Italijo in. o vprašanju ustanovitve medzavezniške reške države. Rim, 13. julija. (Izv.) » Agenzia Štefani*- piše: Italijanska vlada se prizadeva, da najde kakršnokoli pot, da se reško vprašanje uredi čimprejo in na definitiven način, tako da bi se ustalilo trajno dobro razmerje s sosedno državo. Vse vesti o vojaških pripravah v svrho aneksije Reke so gola izmišljotina. Rim, 13. julija. (Izv.) »Giornale di Roma« javlja iz Belgrada: Dr. Rybar je na-gloma poklican v Belgrad. Radikali za sporazum? Zagreb, 13. julija. (Izv.) Kakor je vaš dopisnik zvedel iz krogov IIRSS, je do-šlo vodstvu HRSS od uglednega politika iz Belgrada poročilo, da bo na vsak način prišlo do sporazuma, ker bi bilo smešno in nevarno, če bi šlo tako naprej kakor doslej, in je propast neizogibna. V prihodmi številki »Slobodnega doma« bo izšlo o tem poročilo, v katerem se bo poudarilo, da kakor ima vsaka stvar svoic predpogoje. nahoda in naše države za naše pravice, ki nam jih krati Italija, tudi žurnalistični anal-fabet v Knafljevi ulici ne, ki v tem našo gospodarsko bodočnost tako resno ogrožajoče m trenotku ne ve drugega poročali kakor klevetati v prilog italijanskih ciljev. kalni poslanec Kobasica: Žal, da so bili sploh sprejeti! Proti temu medklicu je protestiral ves Jugoslovanski klub in predsednik parlamenta je dal poslancu ponovno pismeni ukor.) Govornik zahteva več svobodnega r a zvitka, prehaja na posamezna poglavja zakona in se delj časa zadržava pri odredbah vojnega zakona, ki nasprotujejo duhu časa. Govor poslanca Škulja je ves čas pazilo poslušal min. predsednik Pašič. Vojni minister Pešič je parkrat ugovarjal, a ga je Škulj temeljito zavrnil. Posl. Škulj je s svojim pogumnim nastopom in stvarnimi dejstvi povzročil izredno razpoloženje v parlamentu. Govorniku so poleg članov Jugoslovanskega kluba častitali tudi člani nekaterih drugih klubov. Nato sta se govorila poslanca Bajič (musl.) in Divac (soc.), nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne. zarja, na slabo gmotno stanje orožništva v Sloveniji, na spomenico policijskih stražnikov in detektivov, katerim se ne izplačujejo niti nagrade za čezurno delo. Zahteval je, da se jim zboljšajo plače. Na odločno zahtevo jugosl. kluba je načelnik v notranjem ministrstvu L a z i č izjavil, da se pripravlja zakon za policijske stražnike, s katerim se bo zboljšalo njihovo gmotno stanje. Radikal G r g i n je nastopil proti temu, da bi se orožniške draginjsko doklade izplaČ3vaIe z veljavnostjo od 1. julija. Predlaga termin 1. avgust. Poslanec Ž e b o t (Jugoslov. klub) odločno nastopi proti Grginu. Povdarja bedo orožnikov in njihovih družin in ugotavlja, kako naši kvalificirani orožniki dan za dnem zapuščajo službo, na. njihovo mesto se pa nastavljajo Vranglovci. Zahteva, da se domači orožniki pošteno plačajo, tuji pa odstranijo. Podpira predlog posl. Pušenja-ka glede zboljšanja plač policiji. Pri glasovanju je bil sprejet predlog radikalnega poslanca Grgina. jih ima tudi sporazum. Predpogoji za sporazum so označeni v znanem Markovem protokolu, ki ga radikali niso izvršili, dokler pa ta protokol ne bo izvršen, ne bo sporazuma. Solidarni pomorščaki. Sušak, 13. julija. (Izv.) — Mednarodna zveza prometnih delavcev, ki ima svoj sedež v Amsterdamu, je zahtevala od naše zveze mornarjev, da pošlje popis vseh naših ladij. Mednarodna zveza namerava proglasiti bojkot nad vsemi našimi ladjami po vseh lukah, tako da naše ladje ne bodo mogle nalagati niti razkladati blaga. Zveza mornarjev je izjavila, da soglaša z zahtevo Mednarodne zveze prometnih delavcev. Bojkot bi se imel pričeti že danes. ■ Prodana duša, Zagreb, 13. julija. (Izv.) Včeraj je prišel v Zagreb član takozvanega hrvatskega odbora ua Dunaju dr. Manko Gagliardi. Dopoldne ga jc sprejel pokrajinski namestnik dr. Čimič, popoldne pa je šel dr. Gagliardi na policijsko ravnateljstvo, kjer se je dve uri mudil pri ravnatelju dr. Urba-nyju. Na policiji so bili nad prihodom dr, Gagliardija vsi presenečeni. Dr. Gagliardi se je izkazal s posebno legitimacijo notranjega ministra, s katero sc mu dovoljuje ne samo bivanje v Zagrebu, marveč tudi svobodno gibanje po celi državi. Kakor se trdi, bo dobil dr. Gagliardi mesto javnega bilježnika v Zagrebu. Čuje se, da namerava z nekaterimi svojimi prijatelji ustanoviti posebno Banko hrvatske inteligence, ki bi stopila v službo radikalov, Rezultat konference dr. Gagliardija z policijskim ravnateljem dr, Urbanyjem jc bil, da je bilo snoči aretiranih 20 oseb, med njimi en bivši častnik. Aretacije se nadaljujejo. Uradniški zakon. Belgrad, 13. julija. (Izv.) Seja zakono« dajnega odbora se jo vršila od 4. do 7. ure zvečer. Nadaljevala se je razprava o drugem poglavju uradniškega zakona. Izvoljena je bila sekcija za proučevanje zakona o srednjih šolah. Od Jugosl. kluba je bil v to sekcijo izvoljen posl. Sušnik, posl. K r e m ž a r pa v sekcijo za proučevanje zakona o železniških uslužbencih. Obo sekciji bosta pričeli z delom jutri. Ker je bile stavljenih mnogo predlogov, so glasovanje o drutrem poglavju danes še ni vršilo, marveč se bo še-le v pondeljek. NESOGLASJA MED ZAGREBŠKIMI RADIKALI. Zagreb, 13. julija. (Izv.) Med zagrebškimi radikali je prišlo do razkola. Ena skupina je za dr. čimiča, med tem ko druga večja skupina zahteva njegov ostop. Ta skupina je svoj čas nastopila za oboroženo intervencijo Srbov iz Banije v Zagrebu. Sedaj zahteva, da pride na dr. čimičevo mesto dr. Gojkovic, sedanji načelnik oddelka za notranje zadeve, ki je izdal znano zaupno okrožnico proti shodom in pa na redbo proti hrvatskim zastavam. Ker med obema skupinama ni prišlo do sporazuma, je vsa stvar prepuščena vodstvu radikalne stranke v Belgradu. ARETACIJA HRVATSKEGA ČASNIKAR« JA NA REKI. Sušak, 13. julija. (Izv.) Včeraj je bil na Reki aretiran dopisnik >Slobodne Tribune« Ivo Androvič. Pravijo, da so karabinijerji Androviča aretirali zato, da ga rešijo pred Zanellinimi pristaši, ki so ga hoteli pretepati. Vendar je pa Androvič še vedno zapri. Mednarodna sanacija nemških financ. ^ London, 13, julija. (Izv.) V razgovoru s časnikarji je izjavil dr. Beneš, da postane politični položaj lahko zelo resen in kritičen. Rešitev je mogoča le, če ostane Evropa edina in složna. Pariz, 13. julija. (Izv.) Po vsi verjetno, sti so razni državniki, s katerimi se je raz-govarjal dr. Beneš, tega seznaniti z načrtom, po katerem nameravajo po vzorcu Avstrije nemške finance z mednarodno pomočjo sanirati. Anglija bi si na ta način zagotovil? svoj delež. Bruselj, 13. julija. (Izv.) Tu domnevajo, da bo dr. Beneš po svojem bivanju v Parizu in v Londonu obiskal tudi Bruselj, da se posvetuje tudi s Theunisom in Jasparjem. London, 13. julija. (Izv.) V razgovoru z dopisnikom ;:Chicago Tribune« je izjavil dr. Beneš, da upa na podlagi svojih razgovorov s francoskimi in angleškimi državniki, da bo Amerika končno le prevzela vlogo velikega posredovalca v spornih evropskih vprašanjih. On pač razume, da varuje Amerika v prvi vrsti svoje lastne interese, toda sčasoma bodo tudi Amerikanci uvideli, da je urejena Evropa najboljša zaščitni ca ameriških interesov. POINCARE IN BALDWIN0V GOVOR. Pariz, 13. julija. (Izv.) • Echo de Pariš« poroča, da bo Poincare na ministrskem svetu razložil svoje stališče o Baldvvinovem govoru in o njegovih predlogih. ANGLEŠKI ODGOVOR NEMČIJI. London, 13. julija. (Izv.) Angleški načrt odgovora na nemško noto bo v kratkem gotov in vsem interesirancem predložon. V NEMČIJI NE BO PREVRATA. Berlin, 13. julija. (Izv.) Na podlagi nekega članka komunističnega lista >Die roto Fahne« so zaieli nekateri listi širiti narav- Vojni zakon ¥ skupščini. ODLOČEN NASTOP POSLANCA ŠKULJA. Seja finančnega odbora, DEBATA O OROŽNIŠKIH PLAČAH. — JUGOSLOVANSKI KLUB ZA ZBOLJŠA-NJE GMOTNEGA POLOŽAJA OROŽNpTVA IN POLICIJE. SftPFnsE janj«, in sicer 40 oseS na 30letno, ostale na 11—18letno ječo. RUSKO-ANGLEŠKI ODNOŠAJI. Moskva, 13. julija. (Izv.) Namesto K r a-sina je imenovan za trgovskega in političnega zastopnika sovjetske vlade v Londonu Rakowski. DR. K0RYT0WSKI UMRE. Varšava, 13. julija. (Izv.) Bivši avstrijski finančni minister in namestnik v Galiciji dr. Korytowski je dane« v Poznanju po kratki bolezni umrl. ŠTRAJK TISKARJEV V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 13. julija. (Izv.) Minister notranjih zadev je ustavil socialistični dnevnik »Nepszava« za 8 dni, ker je list objavljal članke proti državnemu redu, proti veri in proti domovini. V parlamentu je prišlo vsled te prepovedi do burnih prizorov, da je morala biti seja zaključena. Budimpešta, 13. julija. (Izv.) — Zaradi prepovedi izhajanja »Nepszave« so stopili tiskarji v stavko. Da pa ne ostane občinstvo brez vsakih poročil o dogodkih v svetu, je sklenila vlada izdajati dnevnik, ki ga bodo stavili člani nacionalističnih organizacij. POTRES NA ŠPANSKEM. Madrid, 13. julija. (Izv.) V več mestih v Španiji so čutili včeraj močne potresne sunke. Strah prebivalstva pomnožujejo silne nevihte in viharji. Porušenih je mnogo hiš. gi vdovi pristoječe ji penzije. Takih slučajev imamo vse polno. Radi tega mislim, da je treba moj predlog uvaževati, in prosim gospoda ministra, da ga sprejme. Hočem še posebno povdarjati, kako naj se v sedanji dobi velike bede, pomanjkanja in draginje ta uboga para živi brez pokojnine. Kredita ne dobi nikjer, pri trgovcih ne dobi ničesar na upanje. Zato se mora vsakemu izplačati, kar mu gre po zakonu in pravici. Javni nameščenec ne more živeti od milodarov, ker vendar ne more beračiti, kakor navaden prosjak. Radi tega je treba, ko sklepamo ta zakon, tudi besedilo glede izplačevanja penzije bolj jasno določiti, škoda, da gospod minister nima za to nobenega zmisla in se rajše razgovarja, nego da bi poslušal moje pripombe. Tu v zadnjem stavku vidimo, da je sicer določeno, da »teku« pokojninske pristojbine, nikjer pa ni povedano, da se morajo tudi faktično takoj izplačati. Raditega je mogoče, da se bo ta »teku« lahko razumeval na dvojni način. Zato je potrebno, da dobi člen i 152. v tem oziru bolj jasno besedilo ter se i radi tega dovoljujemo staviti sledeči predlog: »Penzijske prinadležnosti isplačuju se penzioneru oziroma porodici odmah čim stu-pi penzionisano lice iz službe odnosno odmah posle smrti. Penzija isplačuje se odmah cela ili bar ovaj dio penzijskih prinad-. ležnosti, koje zadošcaju za preživljanje.« Ker se pa bojim, da bo gospod minister kakor vedno, kadar opozicija stavlja razne predloge, ker nima nobenga zmisla za ubo- nost gorostasne vesti o bližajočem se prevratu v Nemčiji. Vse te vesti uradno demen 'irr"o. FRANCOSKO-ANGLEŠKI ODNOŠAJI. Pariz, 17. julija. (Izv.) Narod« naš včerajšnji uvodnik, kjer smo pojasnili, da Jugosl. klub zato ue dosega v Belgradu vspehov, ker belgrajska vlada ni evropska vlada, in ker vsled tega manjšina 24 poslancev proti taki večini ne pride v poštev. »Narod« vprašuje ironično: >Zakaj so pa »klerikalci« dosegali na Dunaju uspehe, kjer so bili tudi v manjšini?« In pravi nato: >Dosegali so jih zato, ker so bili ponižni vladni hlapci.« »Narod« je pozabil pristaviti : »Danes pa to niso več, ker hočejo biti v lastni državi gospodje, ne pa hlapci, kakor bi »Narod« rad še nadalje hlapčeval, se ga svetovna vojna ni prav nič prijela, drugič pa so dosegli poslanci uspehe na Dunaju zato, ker je bila dunajska vlada evropska vlada, ki je znala dobro razločevati čistoupravne zadeve od čistopolitičnih in je dunajska vlada za pritožbe čistoupravnega značaj bila dostopna, belgrajska pa ni dostopna za take pritožbe, ker ne zna ločiti uprave od politike. + Dalmacija — razdeljena. Ministrstvo notranjih zadev je naslovilo na pokrajinsko upravo za Dalmacijo v Splitu dopis z dne 20. junija 1.1. št. 16.479, v katerem obvešča dalmatinsko pokrajinsko upravo o sklepu ministrskega sveta z dne 16, junija 1.1., da se okraj Boka kotorska postavlja pod upravo »zetske oblasti« (Črnegore) in se vsled tega ta okraj izloči iz ozemlja pokrajinske uprave za Dalmacijo v Splitu. Pokrajinska uprava za Dalmacijo je ta sklep ministrskega sveta izvršila in izvršitev objavila v uradnem listu za Dalmacijo od 4. julija t. 1. Tako se počasi pa gotovo ustvarja — Velika Srbija. + Bunjivci sa Zagreb. Kakor znano je priredilo nedavno bunjevsko pevsko društvo «Neven« iz Snbotice izlet v Zagreb, kjer so Bunjevce sijajno sprejeli. Povodom tega izleta so napisali demokratski lista obširne komentarje o njegovem političnem pomenu. Na te komentarje odgovarja sedaj, kaor poročajo zagrebški listi, neki vodja Bunjevcev v novosadskem ma-žarskem listu, «da se bodo Bunjevci zagrebški politični orijentaciji še tesneje pridružili kakor pred izletom«. V kratkem namerava neko hrvatsko pevsko društvo posetiti Subotico. -f Državni podtajniki. Belgrajski listi javljajo, da so na neki skupni seji sklepali ministri in prvaki radikalnega kluba o imenovanju državnih podtajnikov. Kakor se govori, bi imeli postati c-žavni podtajniki tile gospodje: dr. Janič v ministrstvu za vere, dr. Kojič v ministrstvu za pravosodje, Velja Popovič v ministrstvu za pošto, posl. Simo-novič v ministrstvu za agrarno reformo in dr. Andrič v ministrstvu za notranje zadeve. — Kakor se vidi, so kandidatje za ta prav čedna mesta sami Hrvati in Slovenci.. + Partizanstvo prosvetnega ministrstva. V zagrebških li:iih beremo ostre pritožbe zaradi pristranosti belgrajskega prosvetnega ministrstva, ki na celi črti stremi za tem, da zasede vsa učna mesta na višjih, srednjih in nižjih šolah bolj s svojimi strankarskimi pripadniki, kakor pa s sposobnimi šolniki. V najnovejšem času pa je odkrilo prosvetno ministrstvo novo polje za svoj »prosvetni rad« na Hrvatskem, ki se pa bržkone v kratkem »proširic tudi na druge pokrajine. To so šolske knjige. Knjige, ki so jih napisali hrvatski šolniki, se izrivajo, na njihovo mesto pa se uvajajo knjige, ki so jih napisali razni protežiranci prosvetnega ministrstva. Vprašanje, katere knjige so strokovno boljše, pustimo odprto; čisto gotovo pa je, da tiči tudi za to »prosvetno« kampanjo -— zarada., in sicer zarada precej grde vrste. Mi se ne bomo prav nič čudili, če bo prosvetno ministrstvo poslalo tudi v Slovenijo par zabojev raznih staroverskih šolskih knjig s primernim fermanom. + Dve struji med radikalni. Med ra-dikalci obstojita že precej dolgo dve struji trmasta, in ta lastnost jej je ostala do njenih tadnjih dni. »Saj še nisem tako v koncu,« jc dejala s slabim glasom trem možem, ki so jo prišli obiskat »Upam, da bom še lahko premislila, kdo naj bo dedič po meni.« Ampak njene kalne oči so kazale, da jej tri usojenih več veliko ur tega življenja. Tudi njen voščenorumenkasti obraz je izgledal kakor obraz utrujenega, zelo utrujenega človeka, ki bo kmalu obračunal s tem svetom. »Pa pomisli, Melinka,« jej je prigovarjal iupan, »da ti nihče ne želi smrti in da ne boš umrla zato, ako narediš testament. Danes zjutraj si se spravila z Bogom, sedaj pa še uravnaj posvetne zadave. Marsikdo je šele ozdravel in postal zopet veselega srca, ko je spravil yse v red. Prav tako sta. jej prigovarjala Balon in Pečnik, toda Melinka se ni dala prepričati. Neka.j časa. je molčala, kakor da ne bi bila slišala, akoprav je imela še dosti dober posluh. Slednjič je pa vendar dejala rahlo: »Jaz sploh ne veni, kdo naj bi bil dedič po meni. Res ne vem, komu naj bi zapustila, kar imam.« Možje so jej vse mogoče svetovali. Naj fiaredi kako ustanovo za. cerkev, za maš? ali za občinske siromake, za hiralnico, za misi-jone ali za kakšne druge dobre namene; sploh so jo 6pomnili na vse, kar jim je lepega in pametnega prišlo na misel. Toda vsi trije je niso mogli pripraviti do tega. da bi bila povedala, komu naj pripade njeno imetje. Vedno je odmajevala z glavo, ker je že zelo težko govorila. Pa še tako plašno je začela obračati oči 5n v grlu jej jc krojpefo, da je njena strež- glede sporazuma s Hrvati in Slovenci: Ena pomirljiva in druga nepopustljiva. Vodja pomirljive stnije je Ljuba Jovanovič, nepopustljivo trdoglavce pa vodi skupina, ki ima tudi na pisavo «Saniouprave« odločilen vpliv. «Pravda« javlja sedaj da je trenotno na površju pomirljiva struja in zato bo sedanji glavni urednik «San:oupra-ve« odstranjen, ker pomirljiva struja ne odobrava onih ostrih člankov, ki so nedavno izhajali v tem listu proti Hrvatom in Slovencem. VJkafol. shod v tjufiljani. (Odsek za leposlovje, znanost in umetnost.) Posamezni odseki za idejne priprave kat. shoda so bili v svojem delokrogu avtonomni. Zato so si posamezni na različen na, čin razporedili delo. Večinoma so začeli s predavanji o kakem predmetu, ki se je na ta način pojasnil od vseh strani, ter se pre-ril do konkretne oblike kake resolucije. Tega načina se je držal tudi ta odsek. V skupnih sejah je določil glavne misli, ki se naj obravnavajo v odseku, potem pa se je razdelil v 5 pododsekov, ki so izdelali v večkratnih posvetovanjih resolucije. Resolucije o sovstvu s ozirajo zlasti na praktične potrebe sedanjega časa, na poljudno književnost, Mohorjevo družbo, Mladiko ter na publicistiko o kulturnih novostih. Referat o umetnosti se peča s vprašanjem, kaka naj bo cerkvena umetnost; ne izogne se novodobnim umetnostnim oblikam ter govori tudi o tem, kako se smejo re-novirati novi predmeti. Resolucije o znan-stvu pripor, znan. društva in znan. publikacije ter predlagajo izdajo nekaterih nujno potrebnih knjig. V referatu o časnikarstvu se opozarja na veliko važnost dobrega časopisja in na dolžnost katol. članov, da skr-be za prospeh dobrega časopisja. Referat o domači zgodovini in o varstvu arhivov podaja natančna navodila, kako se naj zbira gradivo za domačo zgodovino in kako se naj ured arhivi. Resolucije o glasbi nam kažejo smernice za uspešno gojitev glasbe in petja v cerkvi, v šoli, v družbi in družinah ter opozarjajo na važnost glasbene zgodovine in zbiranje narodnih pesmi. niča Mežnarčeva Mina prižgala lučiko za zadnjo uro in sklepala z rokami. Vsa znamenja so kazala, da prihaja trenotek, ko se bo ženica za vselej poslovila od svoje ljube koče in ^ lega, kar si je prihranila v svojem dolgem življenju. Na še enkratni ljubeznivi opomin, naj vendar razodene svojo poslednjo voljo, je počasi pa razumlivo zašepetala: »Ako bi kdo iz nebes padel — tistemu bi dala vse — kar imam.« V tem hipu je močno zaropotalo ob vnanji steni koče. Čutilo se ja kakor da bi bil potres zmajal bajto in da sc bo zrušilo vse skup. Kar prileti Grebene skozi okno in pade na sredo koče ves krvav po obrazu in opraskan po rokah, sicer pa brez nevarne poškodbe. Melinka je imela še toliko moči, da je pogledala prestrašenega Grebenca in izpre-govorila zadnje besede: »Tukaj je . . . tukaj je tisti ... ki je padel.,. iz nebes ... ta naj... vse dobi.« Župan je hitro zapisal Grabsnca kakor glavnega dediča v testament, potisnil umirajoči pero v roko ter potrdil s križcem in pričami njeno poslednjo voljo. Sledilo je še nekaj globokih izdihljsjev in Melinka je zapustila to solzno dolino. Ustnice so se jej spremenile v nasmehljaj, bledi obraz pa je bil ožsrjen z rajskim veseljem. Poznalo se je, da je bila vse srečna, ko se je na tako ginljiv način spolnila njena zadnja želja. In Grebene? On i? hvalil Boga za čudovito rešitev in za nenadno pomoč v največji sili. Melinka pa je bi!a že davno pozabljena, ko so pri Grebenčevih so .vedno molili za pokoj nitmi duši. — Natečaj za spominsko podobico katoliškega shoda je bil brezuspešen. Izkušnje zadnjega časa so pokazale, da umetniki ne kažejo zanimanja za razpise, čeprav se na drugi strani radi pritožujejo, da se dela oddajajo brez natečajev. Poslani osnutki, ki jih razsodišče ni vzelo niti v pretres, se dobe z zaprtimi kuverti, kjer so imena konkurentov, v naši pisarni, Dunajska cesta 38, v uradnem času od 15.—16., ali pa obojno pošljemo na naslov, ki se nam naznani za napisani motto. — Pripravljalni odbor. — Dr. Palmieri izstopil iz jugoslovanske državne službe. Redni kontraktual-ni profesor bogoslovne fakultete v Zagrebu dr. Avrelij Palmieri je podal ostavko na jugoslovansko državno službo ter je ostavko vlada v Belgradu sprejela. — Klerikalen« napad na šolstvo. Belgrajski »Preporod« poroča: »Minister za prosveto je izdal odlok na vse ljudske šole, da posvečajo v prihodnje večjo pozornost obisku cerkva od strani učencev in pa poučevan,; verouka.« — Ko bi tako navodilo izdal n. pr. kakšen minister, ki je slučajno katoliške vere — to bilo joj! Tako pa bo g. Luka Jelene ostal miren in hladen in se bo globoko priklonil pred odi .:om svojega vrhovnega šefa. — Diplomski izpit na visoki šoli za trgovino na Dunaju sta položila dne 11. t. m. gg. Franjo Jeglič iz Ljubljane in I Šile iz Ortneka pri Ribnici. Častitamo! — Brezove a pri Ljubljani. Napovedana dramska predstava za prihodnjo nedeljo se ne vrši. — Izobraževalno društvo. —- Regulacija Bistrice. Gotovo eno najvažnejših gospodarskih vprašanj za dolino Sodražice in Ribnice je regulacija potoka Bistrice in potoka Sajevec. Pred vojsko se je ta načrt že izdeloval in med voj sko je načrt nadaljeval umrli ing. g. Šuk Ije. Posl. Škulj je znova dvignil akcijo, za katero se je zainteresirala tudi osrednja vlada. V veliki draginji sena iu pomanjkanju rodovitih zemljišč v gos to naseljenih omenjenih dolinah, ljudstvo želi, da se to akcijo pospeši. —- Pomoč glede pcm.anjka.nje vode. Na pobudo posl. Škulja se pričenja obnavljati stara akcija, da se ozemlje od Roba, Vplke Lašče, Dobrepoljska dolina, Struge in Suha Krajina oskrbi z vodovodom. Kar se tiče oskrbe z vodo je gotovo to najpotrebnejši vodovod v celi Sloveniji. Načrt je bil sprejet v dež. zboru kranjskem, zagotovljena je bila podpora s strani države, bas je bilo na t.em, da se počne graditi, a vojna je vse delo preprečila. Podrobni načrti so seveda vsi že zgotovljeni. Posl. Škulj je zainteresiral tudi centralno vlado. Pretek}i teden si je ing. g. Sturm ogledal teren pri Ponikvah, kjer ljudstvo najbolj prosi kake vodne naprave. Če bi se delalo kaj v Ponikvah, bo seveda v koncepciji velikega vodovoda tako, rla bodo v slučaju, da bi se oni veliki gradil, vse naprave v Ponikvah služile velikemu vodovodu. Ljudstvo se je znova dvignilo in treba bo, da se poklicani faktorji z vso silo dvignejo za realizacijo prekoristnega načrta. Jasno je, da bc v sedanji draginji nemogoče graditi naenkrat cel vodovod, a šlo bo po etapah, kai se bo od leta do leta nadaljevalo. — V Smartnem pri Litiji je dne 10. t. m umrla gospa Helena Polan, vdova po Venclju Polanu, graščinskemu oskrbniku na Vagenšperku. P. v. m. — Orel pri Sv. Heleni (žel. postaja Laze) priredi v nedeljo 22. julija oh pol 4. uri popoldne javno telovadbo na vrtu g. Zupančiča. Nastopijo domači člani, članice in naraščaj. Za okrepčila in razvedrilo bo preskrbljeno. Prijatelji Orla vljudno vabljeni. — Nov slovenski f d ravnik v Ameriki. Na vs» učilišču v Clevelandu je bil nedavno promnviran za doktorja vsega zdravilstva Slovenec Louis I. P«r-me, sin ugledne tamkajšnje slovenske družine Mladi doktor se je udeležil v ameriški armadi sva tovne vojne. — Tragedija slovenskega dekleta v Ameriki Slovenski ameriški listi poročajo, da je 10 junija t 1. v Virginiji, Minn. 40 letni živinozdravnik dr A. E. Murray, po rodu Američan, ustrelil 37 letno slovensko uradnico Marijo Težak, ker je odklonila njegovo snubitev. — Salonski vosovi m vojvode. Ministrstvo ti promet je izdalo naredbo, da imajo vojvode (najvišji generalski čin) pravico do uporabe salonskih vozov, bodisi da potujejo v uniformi ali v civilni obleki, uradno ali pa privatno. Če slučajno ni salonskega voza na razpolago, imajo pravico na cel ali na pol-kupe prvega razreda. — Prepovedan sad je najslajši. >Obzor< po' roča iz Belgrada, da je ministrstvo za prosveto ponovno opozorilo šolske oblasti, da je srednješolcem strogo prepovedano vpisovanje in sodelovanje v nacionalističnih organizacijah »Orjunac, »Hanao« in »Srnao«. — Poslanec Baškovič obtožen veleiidaje. Državno pravdništvo v Pančevu toži poslanca Dušana Boškoviča zaradi veleizdaje. Od parlamenta je že zahtevalo izročitev Boškoviča. V parlamentarnih krogih trdijo, da bo zbornica Boškoviča izročila sodišču. — Absolventi Slov. trg. šole letnikov 1911* 1912, in 1913 so se zbrali dne 8. julija t. 1. po 10, 11 oziroma 12 letih v svrho praznovanja 10 letnice absolviranja na Bledu. Odzvalo se je lepo število absolventov ter smo med tovariši opazili raznovrstne bančne ravnatelje, trgovske voditelje različnih velikih firm, kakor tudi precejšnje število samostojnih trgovcev, ki so že vsi skupaj danes na najboljši socialni stopnji. Na tem uspehu si more Slov. trgovska šola samo častitati ter so svoječasno z velikim trudom obloženi ustanovitelji te šole lahko ponosni in imajo s tem napredkom dovolj zadoščenja za njihovo požrtvovalno delo. Posebno zahvalo izrekajo imenovani absolventi prvemu ravnatelju g. Bogumilu Remcu in sedanjemu ravnatelju g Josipu Gogali ter vsem drugim takratnim profesorjem, ki so imeli mnogo truda ter dela s sestavljanjem popolnoma novih učnih sredstev, ker do tedaj slovenske učne knjige niso bile na razpolago. Na sestanku so se spominjali tudi umrlega prvo-boritelja za naše ujedinjenje ter obenem taktičnega ustanovitelja Slov. trg. šole dr. Janeza Ev. Kreka. Uspeh, katerega so dosegli absolventi Slov. trg. šole kaže, da je šola na višku ter da se lahko primerja s šolami trgovstva drugih narodov in jo vsled tega lahko vsakomur priporočamo. — Maturantje celjske gimnazije letnika 1898 slavijo dne 25. julija t. 1. 25 letnico mature. Sestanek se vrši v št. Jurju ob juž. žel. popoldne, pri tovarišu Antonu Zdolšku. Drugi dan napravijo izlet v Rogaško Slatino. — Godba v Laznh Godba Zveze jugoslovanskih železničarjev igra dne 14. t. m. popoldne na prostem kopališču ob Savi v Lazah. — Razpis trafik za invalide. »Uradni list« po< krajinske uprave za Slovenijo z dne 13. julija št. 64, objavlja razpis onih trafik, ki bodo dosedanjim zakupnikom odvzetein dodeljene invalidom, če se za podelitev oglasi upravičen prosilec. Število razpisanih trafik znaša 542 (v celi Sloveniji). Prošnje je freba predložiti en mesec po objavi tega razpisa v »Uradnem listu«. Natančnejši pogoji sto razvidni iz »Uradnega lista« št. 64 z dne 13 julija L 1., na kar upravičence opozarjamo. — Kaj vse prodajajo belgrajske banke? Nek« belgrajske banke se pečajo z raznimi posti, ki nikakor ne spadajo v okvir bančnih poslov. Tako n. pr. inserira »Opšta kreditna banka«, da prodaja apno in gips odlične, vrste na vagone po najnižjih cenah, »Kolonijalna banka« zopet inserira, da ima na prodaj »klozete in kopalne sobe in ves inštalaterski materija 1 za vodovode« itd. > Jutam ji list«, iz katerega posnemamo to notico, svetuje sedaj vo-dovodnim instalaterjem, naj oni inserirajo, da e»-komptirajo menice in izdajajo čoke. — Tatvina v Gradišču. Vlomilci so odnesli po> sestniku Jakobu Tuiičniku v Gradišču 2050 K de. narja in drugega blaga, tako da je Turičnik oško dovan za 9000 K. — Iz blainice na Stndenru je pobegnila 30 letna Anica Tomažin. — Trgovina z nedoletnimi deklicami. V Osje« ku so v zadnjem času izginile štiri deklice v staro-sti f) do 15 let. Kljub vsemu iskanju ni za njimi nobene sledi Po splošnem prepričanju so deklica postale žrtev zločinskega zvodništva in bil« prodane. — Končna zairoritev pomožne poftr Velilr* Dolina. Pomožna pošta Velika Dolina, v področju pošte Jesenice ob Savi, je bila s 1. julijem t L končno zatvorjena, ker se za oskrbovanje te pomožne poŠte ni nihče oglasil. — Gospodinje, Vam to velja! Ostanite prt domačem blagu in zahtevajte pri Irgovcu le testenino Pekatctcc. So najcenejše, ker se zelo na-kuhajo. fctran t KLO VENEC, Jfffg VC. JuHJa T323. TCR pripombo v predvčerajšnjem >Slovencu< nam sporoča udeležnik enkete, da je bilo tam pred vsem sklenjeno načelo, da se na starih, udomačenih in priljubljenih imenih ne sme ničesar spreminjati. Tudi predsednik enkete se je s tem popolnoma strinjal. Nerazumljivo je zato, kako je prišla na pro-skripcijsko listo recimo Židovska steza, Sv. Jakoba nabrežje, Martinova cesta i. dr.; če se je spremenilo ime Turjaškemu trgu, bi po sprejetih smernicah moral biti imenovan Novi trg, kot se je zval skoro pol tisočletja. Enketarji odklanjajo svojo odgovornost v tem oziru, tudi ne marajo biti ščit za par-venijsko pometanje s topografično preteklostjo našega mesta. Zdi se skoro, da je ku-movalo nepotrebnemu prekrščevanju nepo-znanje ljubljanske preteklosti in trmasta svojeglavnost brez vsakega srca za to, kar je pravemu rojenemu Ljubljančanu ljubo in drago. Kam pa pridemo, če bo vsakdo hotel po mili volji spreminjati krajevne označbe 1 Ali se prenagljeni sklepi res ne dado popraviti? lj Meštrovičeva razstava je obogatena z 11 novimi plastikami iz brona, marmorja in mavca, ki so prispele te dni iz Zagreba in so v paviljonu že na novo inštalirane. S temi novimi umotvori velikega genija je podano v celoti Meštrovičevo delo od po-četka do danes. lj Vodstva v Meštrovieevi razstavi priredi «Narodna galerija« in sicer prvo v soboto ob šestih, dalje v nedeljo ob enajstih in v pondeljek ob šestih; vodijo gg. dr. I. Cankar, dr. F. Štele, dr. F. Mesesnel. Vabimo vse, da se najštevilnejše udeleže teh vodstev, ki nudijo strokovno razlago in podpirajo pravo razumevanje umetnosti. Čim popolnejši je umotvor, tem brže je mogoče dobiti stika z umetniškim ustvarjanjem. In ravno Meštrovičeva plastika je tako ustvarjena, da direktno nudi priliko vpogleda in razumevanja plastičnih umotvorov. lj Radovednemu »Narodu«. »Narod« piše : >Vsak mesec mora mestna občina (ljubljanska) najeti 3 milijone posojila. Radovedni smo, kdo daje posojilo klerikalno-komu-nistični »večini«. — Odgovarjamo: »Kleri-kalno-komunistični« večini nihče še ni posodil niti vinarja, ker ta večina še nikogar ni nič prosila. Pač pa dobiva posojilo mestna občina ljubljanska kot juridična oseba in ta bo na račun svojega miljardnega premoženja menda še vredna nekaj kredita, ali ne? »Klerikalno-komunistična« večina ne sklepa posojil za sebe, ampak v imenu ljubljanske mestne občine za ljubljansko mestno občino, ki je mnogo trdnejša in solidnej-ša firma kakor vsaka država. Vojna je pokazala, da država prav lahko propade in ž njo vred tudi državi zaupani denar, občina pa ni prav nobena propadla, ampak vsaka je ostala cela, pa najsi je pripadla temu ali onemu ozemlju. In ker živimo v Evropi, ve-ljajo obveznosti, ki jih sklene »klerikalno-komunistična« večina v imenu ljubljanske občine kot pravnega subjekta vse dotlej dok. ler bo ta pravni subjekt obstal, pa naj govori potem v njegovem imenu sam Lenin ali pa dr. Ravnihar. lj Pevska zveza. Odborova seja bo v pondeljek, 16. t. m. ob 4. popoldne. lj Nnvomn.šnik saL dražbe vlč. g. Ivan Zaje ia Zadobrove pri Zalogu v mlad. domu na Kodeljevem. Pri slavnosti v kapelici v nedeljo, dne 15. t. m. ob 5. popoldne govori požrtvovalni prefekt g. Ign. Stu-chly, blagoslov in darovanje. V gledišču kratka akademija na čast novomašniku, nato pojasni rnon-signor Steska ob krasnih barvanih slikah francosko revolucijo. Kdor ne more osebno v barake k darovanju, pošlje tnal dar. So res potrebni in trudijo se dosti za mladino. lj Almanah F S. — Člani F. S. I. državne gimnazije v Ljubljani, ki so naročili almanahe ali ;ih zele dobiti, naj se zglase v pisarni »Mestnega Udruž. Fer. Savezac, v dneh od sobote 14. julija do srede 18. julija od 10. do 11. ure, pri tov. Savinšeku. Istotam se dobe tudi dijaške legitimacije. Odbor. lj Seja načclstva »Strokovne zveze« javnih nameščencev« se vrši točno ob 20. uri v kleli kon-zumnega društva. — Predsednik. — Istotam se vrši ob isti "ri običajen sestanek »Organizacije javnih nameščencev — somišljenikov SLS«. lj Novi prapor šentjakobskega Orla si more vsakdo ogledati v izložbi trgovine Ivan Sax na Starem trgu. Prapor je krasno umetniško delo šolskih sester v Mariboru, nastavek (orel) pa g. Tratnika v Mariboru. lj Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v torek, dne 17. t m. ob pol 8. zvečer v Mestnem domu ker zadnji radi premnle udeležbe ni bil sklepčen. — Udeležba dolžnost vsakega člana. — Odbor. lj Vrhniški vlak se bode v nedeljo dne 15. t. m. ustavljal ob proslavi '25 letnice Rožne doline na prelazu samo nekaj korakov od slavnostnih prostorov. lj Pojasnilo. Gospod Simon .Tnstin, ključavničarski mojster v Florjanski ulici, ni istoveten z S. Justinom o katerem govori policijska kronika dne 13. t. m. Zanimiva večera v hotela Tivoli v soboto 14. in pondeljek 16 t. m. Narodne ruske in ukrajinske plese pleše gospa Abramova. Znani umltniSki kvartet »balalajk«. Solo s spremljevanjem klavirja proizvaja gospod Bamgarov. Vstopnina Din 5. Od pol 20. ure naprej vsak večer godba prvovrstnega salonskega orkestra. lj Policijska kronika. Kolesar Tone Z. je na Marijinem trgu podrl na Ua 73 letno Marijo Žulje-vec, katera se je precej poškodovala. Posestniku Matiji Selanu je bilo ukradeno kolo znamke* Waf-fenrad«, vredno 5000 K. — Uradniku Antonu Cim-permanu je bilo ukradeno rdeče pleskano kolo, vredno 8000 K. — Trgovki Angeli Mejač iz Zaloga je bilo ukradeno s travnika v Rožni dolini 800 kg; sena, vrednega 3000 K. Prosveta. pr Umetnostna razstava »Kluba Mladih« se na* haja v akademskem domu, Miklošičeva cesta št 5, poleg hotela Union. Odprta je dnevno od 9. do 12. in 8. do 6. Priporočamo jo številnemu obisku. Dijaški vestnik. d Podružnica S. D. Z. za ribniški okraj ima v nedeljo, dne 22. t m. (ne 15.) izredni občni zbor z običajnim sporedom. Udeležba obvezna. — Pe-ček Jože, t č. predsednik. . Turistika in šport. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« pri« redi v nedeljo, dne 15. t m. kolesarski training dirko na progi Ljubljana—Celje—Ljubljana, 150 km. Obvezna za vse člane dirkače, kateri se nameravajo udeležiti mednarodnih kol. dirk dne 22. t. m. na progi Maribor—Zagreb 150 km in 29. t. m. Dunaj— Gradec 192 km. Start ob 10. uri na Dunajski cesti pri km L — Cilj istotam približno ob 8. popoldne. Danes v soboto ob 7. uri zvečer sestanek vseh dirkačev in vodstva na vrtu restavracije »Novi svet«. V nedeljo po dirki skupen izlet na jezico, obvezno za vse člane, ter tam razglasitev rezultatov pri dirki Ljubljana—Celje—Ljubljana. Aljažev klub 8. P. D. javlja vsem, ki žele pri izletih, v planinski svet ob nedeljah in praznikih zadostiti svoji dolžnosti kot. kristjani, da je do nadaljnjega v ti smeri to-le uredil: S prihodnjo nedeljo (15. t- m.) dalje bo do 8. septembra v kapelici na Kredarici redno sv. maša ob nedeljah in praznikih, in sicer okoli pol 9. ure, ko so izletniki g Triglavskega vrha zopet nazaj. Redna sv. maša je tudi ob istih dnevih zjutraj v kapelici v Kamniški Bistrici. — Izletniki, ki odhajajo ob nedeljah in praznikih s prvim kamniškim vlakom iz Ljubljane, prisostvujejo lahko pri svojem prihodu v Kamnik sv. maši v tamošnji frančiškanski cerkvi, ki prične točno ob 7. Za izletnike, ki odhajajo z gorenjskim vlakom ob 4.40, je sv. maša v stolnici ob 4.; za one, ki gredo ob 5.20 v Kamnik, pa ob pol 5. v stolnici in pri frančiškanih v Ljubljani. Poizvedovanja. Našla se je broša na Vodnikovem trgu dne 3. t m. Dobi se pri G. Honigmanu, Poljanska c. 31, Našla se je 8. julija 1923 v večernem vlaku proti Kočevju ženska usnjata torbica z malo vsoto denarja Dobi se pri Jošku Mikliču, Ljubljana, Slomškova ulica št 5. Ljubljenec strojepiscev edinole »Sto©-wer«. Zastop Ljubljana, Šelenb. ul. 6-L Meteorologieno poročilo. Ljnbljana 3C0 m n. in. vlš. Oas opazovanja barometer v mm Termometer v 0 Paihroui. dilorenoa v 0 Nobo, vetrovi Padavina v mnj 12./7. 21 h 7440 24-2 2-3 jasno vzh. 13./7. 7 h 745-0 21-1 1-9 jasno — 13./7. 14 h 744-2 27-1 4-3 jasno vzh. i lil lip pospi so se pocenili! štajersRe novice. DRAVINE ŽRTVE. Gospod Friderik Volčič je bil roje® 1. 1874. v Mariboru. Od leta 1898. do ;1909. je kapelanoval na raznih krajih, dalje časa na Savinjski dolini. Od L 1909. je bil župnik v Breznem. V začetku vojske je bil s 16 drugimi duhovniki iz lavantin-Bke škofije dalje časa v graških zaporih radi »srbofilstva«. Bil je izredno blagega (enačaja ter vesten duhovnik in je bil po--azredu. Nato pa je tudi okoliška šola avanzirala. Pač lepo, to ovaduštvo! Gospodarstvo. g Cenitev državnih montanističnih objektov v Sloveniji. V smislu čl. 208 senžemerske pogodbe je bilo treba vsa podjetja, ki so bila prej pod Avstrijo državna last, preceniti, ker določa mirovna pogodba, da je treba za taka podjetja plačati odškodnino. Doslej so cenili v Sloveniji državno premogovnike v Velenju in v Zabukovici in Cinkarno v Celju. Avstrijski zvedenei so ta podjetja cenili, v Interesu !A vsi rije seveda, na 172 in pol milijona zlatih kron, t. j. nekaj nad 3 milijarde dinarjev, naši zvedenei pa so jih cenili na 4,800.000 zlatih kron. Kompe-tentna komisija v Parizu se je postavila na stališče jugosl. zvedeneev in določila, da plnfa naša država za t« podjetja odškodnino v znesku 4,800.000 zlatih kTon. — In še na te bodo gospodje trotovo jako dolgo čakali g Cisti dobiček razredne loterije. Kakor poroča »Preporod«, se bo vršila ta teden v ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca, na kateri bodo določili razdelitev čistega dobička razredne loterije na one obrtnike, ki so se priglasili za podporo. — Koliko slovenskih obrtnikov se je priglasilo? Ali so sploh vedeli za dotižni razpis? In vendar razredna loterija tudi v Sloveniji prav dobro posluje I g Iz bančnih krogov. Kakor poroča »Mor-gen«, bo g. Anton Kristan odložil predsed-ništvo Slovenske banke in prevzel vodstvo Zadružne banke. g Prognoza žetve v Sloveniji, Ozimina in jarina je sicer vsled hladnega vremena nekoliko zaostala, toda napreduje zelo dobro. Obeta se izborna letina. g Krediti za vojvodinske tovarne svile. MMistrstvo trgovine in industrije bo zahtevalo večja kredite za renoviranje tovarn svile v Pančevem, Novem Sadu in v Novi Kaniži. g Tržaški sladkorni trg. Na tržaškem sladkornem trgu padajo cene sladkorju. Trstu preti nevarnost, da bo izgubil svoje dosedanje prodajno področje za sladkor v Levanti, ker imajo tam dovolj ponudb od francoske, belgijske in nizozemske strani, in sicer na podlagi ccn, s katerimi Trst ne more konkurirati. g Banke v Belgradu. V Belgradu jc 60 bančnih zavodov. Poleg tega še šest filijalk zagrebških bank in tri srbske. Inozemske banke imajo v Belgradu štiri filijalke; Francosko-srbska (po večini židovski kapital), Franco-ska-hipotekarna banka, Angleška trgovska in Praška Kreditna banka. Vplačani kapital vseh zagrebških bank znaša 323 milijonov dinarjev, a v njih vložene 6vote 340 milijonov dinarjev. g Zagrebško časopisje in ustanovitev borze v Ljubljani. Zagrebško časopisje ni bilo nikdar naklonjeno ustanovitvi borze v Ljubljani, ker se boji konkurence. Sedaj pa komentirajo zagrebški listi dejstvo, da je belgrajska vlada dovolila borzo v Ljubljani na ta način, češ da je Belgrad nenaklonjen borzi v Ljubljani, dovolil pa je ustanovitev borze v Ljubljani vsled tega, ker hoče izigrati Ljubljano proti Zagrebu. Baje se ustanovi borza v Ljubljani zato, ker je Zagreb vedno pritiskal dinar k Uom. g Občna pridobnina. Ljubljansko časopisje je 13. t. m. objavilo notico, v kateri se poživljajo davkoplačevalci, da vlože izjave k »občinski« pri-dobnini. Da ne nastanejo nesporazumljenja, se opozarja, da ne gre za kako novo občinsko davščino, ampak za občno pridobnino v smislu I. poglavja, zakona o osebnih davkih. g Izboljšanje položaja industrije v Angliji v zadnjih dneh je znatno vplivalo na to, da je angleška vlada postala zopet nekoliko boljše volje. Železo in jeklo valiških tovarn se zopet zelo naroča. Veliko peči se je zopet, zažgalo. Sicer je koks še drag, toda množina lite snovi se je v primeri z mesecem januarjem zvišala za celih 70%. Tudi izvoz premoga iz valiških rudnikov se je pomnožil, kakor se je zdaj izkazalo. Izvozilo se ga je v prvem polletju 1923 15, 250.000 ton, kar pomeni naravnost rekord. BORZA. Zagreb. 13. julija. (Izv.) Devize: Berlin 0.0440 do 0.0450, Italija 4.05—4.07, London 432—4S4, New-vork 93.25— 94.25 (dolar 92.25—93), Pariz 5.5250 do 5.60, Praga 2.82—2.84, Dunaj 0.1325—0 1335, Curih 16.35—16.40. Curih, 13. julija. (Izv.) Devize: Pešta 0.0650. Berlin 0.0027, Italija 24.60, London 26.40, Newyork 575.50. Pariz 33.80, Praga 17.25, Dunaj 0.008088 (n. a. krona 0.008125), Sofija 5.12, Zagreb 6, Varšava 0.0048. Ljubljanske novice. lj Prenovljenje cerkve sv. Krištofa v Ljubljani. Vsem Ljubljančanom priljubljena in najstarejša cerkev sv. Krištofa je bila že več let tako v slabem stanju, da ni odgovarjala več svojemu namenu za izvrševanje službe božje. Posebno v slabem stanju je bil zvonik, videlo se je že od zunaj, kako je polagoma razpadal. Prdstojništvu ni kazalo drugega, kakor pričeti s temeljitimi popravili. Leta 1918. se je imenovalo predstoj-ništvo za cerkev sv. Krištofa popolnoma za se, katero je takoj uvedlo za vernike Dunajske ceste, Hranilnična ulica, Linhartova ulica in Vodovodna cesta in ostale ulice redno nedeljsko službo božjo kakor tudi šmarnično pobožnost Predstojništvu se je po enoletnem požrtvovalnem pripravljanju končno posrečilo sedaj pričeti s temeljitimi popravili cerkve. V četrtek se je pričelo s postavljanjem odra na zvoniku in okoli cerkve, ter napeljavo elektrike. Prenovili se bodo vsi trije oltarji ter prižnica in naročila dva nova zvonova. Ker bodo vsa ta popravila trajala nad 2 meseca, se obiskovalcem cerkve sv. Krištofa uljudno naznanja, da se zadnje cerkveno opravilo vrši samo še v nedeljo, dne 15. julija ob 8. zjutraj. Od tega dne dalje ne bo cerkvenega opravila do Ro-ženvenske nedelje t. j. do 7. oktobra. Ta dan se blagoslovijo pri cerkvi novi zvonovi in prične zopet služba božja. Ker bodo pa ta popravila in nabava zvonov stali mnogo denarja, a cerkev nima premoženja, se obiskovalci cerkve sv. Krištofa prosijo, da blagovolijo vsak po svojih močeh prispevati v poplačilo teh ogromnih stroškov. Prostovoljni prispevki naj se blagovolijo poslali nd naslov ključarja g. ravnatelja Franjo Vi-dica pri Hranilnici kmečkih občin, dunajska cesta 38. lj Nepotrebno prekrščevanje ljubljanskih ulic in cest. Z ozirom na tozadevno najboljše proti trganju, rovml, Uebias itd. naJudobneJSe hoteli « kopališči, direktni br*oviak it Zagreba v Vratislavo od tu 1 in pol ure. nalcencjše celodnevna oskrba in man v adravin&keir hotelu od KC 40"— .Grand hotel Boyal od KC 50" Jugoslovani dobe druge ugutlcoBti pri oonan. Informacije: L, Sohrelber, Zagreb, AkademaAki trg l. H od ». do 10. ia 4. do «. Stev 156. SEOVBNRU Hn« 14. julija T923. Zdravega, krepkega dečka poštenih staršev z dežele, ki ima veselje do mesarske obrti, vzame v izučbo VALENTIN JAGER, gostilničar in mesar v ST. VIDU pri Ljubljani. — Vsa oskrba v hiši. — Oglasiti se je osebno. čevljarskega pomočnika v TRAJNO DELO SPREJMEM TAKOJ. Hrana in stanovanje v hiši. — Plača po dogovoru. — TORKAR JAKOB, GORJE pri BLEDU. 4107 UČENEC 15 let star, pošten in priden, želi vstopiti v učenje za ključavničarsko obrt pri mojstru, kjer bi imel stanovanje in hrano. Naslov v upravi pod 1167 Prodam ČEBELE! Kranjski panjiči, izborne rojivke in rnc-[iičarice. IV. KOUENČA, Ilofedršica 14. ♦♦♦♦«.............................. Otroški vozički več vrst, od 250 Din dalje. — DVO-KOLESA: novi modeli z dobro pneu-matiko, že od 1500 Din naprej. — MOTORČKI najnovejši, amer. tipa Evans« in D. K. W. - PNEUMATIKA: zračnice z garancijo od 10 Din, plašči od 65 Din, Motorette, Oressette. — Preprodajalci in mehaniki znižane cene. — Sprejemamo vsa popravila, emajliranje in po-niklanje. - »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Dr. Derč ORDINIRA zopet redno od 2. do 3. ure pop. vsaki dan BEETHOVNOVA ulica 15, pritličje, levo. (NEPREMOZN1M BREZPLAČNO!) Zobni atelje. Vsa v to široko spadajoča dela izvršuje točno in solidno I. HRIB0VŠEK KONCESIONIR. ZOBOTEHNIK ZAGORJE ob SAVI. RADI POMANJKANJA PROSTORA prodajamo z našoga skladišča vsako količino drv za kurjavo (odpadke od žage) — hrastove in bukove po znatno znižani ceni. — a- na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta St. 33 pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3607 Potrti globoke žalosli naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vosi, da je naša srčno ljubljena mati ozir. stara mati, gospa Neža Repše včeraj, dne 12. t. m. ob 9. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice se vrši v soboto, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ahacljeva cesla 3, na (»kopališče pri Sv. križu. — Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra. LJUBLJANA, dne 13. julija 1923. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Vreče rabljene iJobro ohranjene, kupim — JOS. BAHO-VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg »lev. 7. Vrtnarske zadeve posreduje društvo »VRTNARSKA ŠOl.A«. za tepe in čevlje, gože, biče, bičevnike, ru/nc krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg št. 9. Novi sejmi! Z odlokom ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, z dne 20. aprila 1923. št. 2239 — so občini ZA-BUKOVJE V ŠT. LENARTU nad Sevnico dovoljeni ŠTIRJE I.ETNI ŽIVINSKI SEJMI. — Prvi sejni so vrši letos dne 18, JULIJA, t, j. v sredo — in sicer v Št. Lenarta. Prodajalci in kupci ste vljudno vabljeni. — Ostali sejmi bodo 3. aprila, 20. *«Dtcmbra in 6. uovembra. 4162 PAPIR pisemski, svilen, krep, ovojni, havnna, kuverte, noteze, vpisalue knjižice, pisar-niški, trgovski, konceptni in razglednice na debelo pri OSVALD DOBBIC, Ljubljana, Sv. Jakobu trg it. 9, 4213 L. Mčiuiš Uii&ljana, Mostni lre15 priporoča svojo zalogo dežnikov in sofnčnfKov in sprehajalnih palic, Pogrnila točno Insolliliio! Kmetsko posestvo IUŠA z gospodarskim poslopjem, kompletno, kmetija z 41 orali sveta, polovica gozda, zemlja rodovitna, 1 uro od žel. postaje Prevalje v Mežiški Dolini, Koroško, po primerni ceni TAKOJ PRODAM. — ANDREJ HRIBERNIK, Prevalje Trboveljski premog n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon it. 220. Odvetnik Dr. Josip Mandič je otvoril svojo odvetniško pisarno v Pragi /. Staromčstske nam. 13. Poslovanje tudi v srbo-hrvatskem in slovenskem jeziku. Za bližajoči se KATOLIŠKI SHOD priporočam v nakup III AUTO I I I BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE fUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi fSHfflHMBUeCSiiSHg! ŽAGA s polnojarmenikom aH več vene-ciankami se vzame v NAJEM ali KUPI. Ponudbe na upravo lista pod »BODOČNOST 4095«. orlovske potrebščine KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE in SRAJCE ter drugo modno BLAGO po zmerni ceni. - IVAN KUNOVAR. __LJUBLJANA, Stari trg 10. _ Najugodnejša prilika za nakup drv! Vsled pomanjkanja prostora oddajam pfli ZNATNO ZNIŽANI CENI DRVA (trd« in mehka, odrezki od žage in parket) vi vsaki množini. Pri večjem naročila $e dostavljajo drva tudi na dom. — IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, METELKOVA ulica Ster. 4. — Telefon štev. 244 4071 99 Srmcrn Ctr^ar mizarstvo, ŠT. VID n. Ljubljano 4. Sprejemava vsa stavbna in pohištvena dela. PohiStvo lastnega izdelka stalno na zalogi. - Cene konkurenčne! - Postrežba ločna. - Načrti in proračuni bre/.pln£no. Se priporočava. 3295 Grad&sno podje^e ino. Mil i artia UMm, Bohoričeva ulica 24. Arhitekl in mestni stavbenik DIAMALT" Pozor peldf »Diamalt«, tvornice Hanser ( Sobolka, Beč-Stadlaa, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopnika 1 a Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte ss ponaredb v prahu ali tekočinil »Indian Chief« 12 HP, s priklopnim vozom. NAPRODAJ Naslov pove uprava lista pod štev. 412R Viljem Ljubljana, Gosposvelsko cesta 10. Telef. inter. št 103 Ustanov. let« 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ler izvršuje načrte in proračune. NAJBOLJŠE in če dobite pri JANKO KOS, čevljar, R(7žNA DOLINA. — Promenadni čevlji za dame po znatno znižaui ceni. 4197 črne češnje dobre so tudi divje drobnice), večjo množino BOROVNIC in več vagon v MALIN, Ponudbe z navedbo najnižjih cen, postavljeno franko oddajna postaja v lastni posodi ali brez nje, nn SREČKO I'OTNIK, tvornica sadnih sokov, esenc in ekstra-tov, Ljubljana, Metelkova ulica. 4041 vezenino, sukanec Trideni in veriga, na« rnmnice, D. M. C. prejca, jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. : riporoča veletrgovina OSVALD DOBEIC, 'Ljubljana, Sv. Jakoba trg šl. 9. 4211 ffnfflnBBBHHisiaro^R^&BisiBBHRHBKHiKBBn;! RADI DOPUSTA USLUŽBENCEV bo kavarna in slaščičarna JAKOB ZALAZNSK ZAČASNO od 16. I. m. do preklica odprta samo do 8. ure zvečer. Popolnoma varno naložite svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI U LJUBLJANI r. z. z o. z. — sedal poleg nunske cerkve, Pf>2efti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi ccsti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se brez odbitka rentnega in obrestujejo po f o invalidskega davka. VJoge v tekočem računu se obrestujejo po 51/a°|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 '/a °|0 VcCJi zneski 22 obrestujejo po dopoorn. Podpisani vljudno naznanja občinstvu v Ljubljani in na deželi, da otvori v ponedeljek, 16. julija v Zn„ šiški 13 ključavničarsko in tehničarsko delavnico. Prevzema vsa ključavničarska in tehničarska dela. — Izdelovale s0 bodo vsakovrstne tchtnice po najnižjih cenah. L0VR0 ROZMAN ključavničar in izdelovateli tehtnic, Zgornja ŠSk« 13. Strto w SmVENEC, Tlm T*. TtfTTTa 1B0L Standard Oil Co of Jugoslavia v Zagrebu priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo: bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile. Tozadevne informacije in naročila sprejema: Glavno zastopstvo: C. MENARDI — Ljnbljana Trubarjeva ul. 2. Telefon št. 62. W planine, harmonija, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb instrumentov, strun in muzikalij na debelo in drobno — Alte Breznik, b. nt mast. Mal, Milina. Kongresni Iro IS Obvestilo. š; ; GRAND HOTEL »UNION« V UUBLJANI vljudno naznanja, da |e ofrorii f Novem mesta svofo podružnico pod imenom nofei in restavracija jNior •eje