Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemal! velja: Za celo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt lota
4 gld., za en niosoe 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau vclJA: '/,a eolo loto 12 gld., za pol leta <> gld., za čotrt lota
S gld., za on mosec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto.
Posamozne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspodicija, Semoniško uliee št. 2.
Naznanila (insorati) so sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: S kr., čo če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so e
čo so tiska enkrat: 12 kr. cona primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. VrednlStvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nodoljo in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v srodo 11). oktobra 1887.
Leti lil t XV
Nase obrtne šole ..in spe".
Gospoda ministra Gauča jo baje vendar nekoliko strali lastne eueržijo in mrtvaško lopate, s ktero je pokopal gimnazijo v Kranji. — Misli si morda, ko bi si vendar upali prijeti naši in njim prijazni poslanci tudi za opozicijsko lopato, ter bi izkopali gomilo, v kteri spi žo toliko Slovanom prijaznih mi-nisterskih ekscelenc.
Naj si bode kakor hoče. nekaka milejša, pol-uradna sapa veje nepričakovano iz državno stolice. V skrivnostnih akordih donaša vsak njen pihljaj hladeč recept našim prizadetim ranam, na kterim je prilepljen napis: „Obrtne šolo".
Dobro! Mi sežemo radostno po podanem zdravilu, ki naj ozdravi žo zastarano kronično bolezen v našem narodnem obrtu. Omeniti pa moramo že naprej, da se nam gospod minister Gauč dozdeva sličen dolžniku, ki izplačuje, ko se mu prezeutira najnovejša propala menica, stoprav ono, za ktero so je proglasil žo davnaj insolventnim.
Naglašati moramo tudi, da smo so Slovenci v dolgi bodi svoji naučili dobro narodnega knjigovodstva, in da smo največji nasprotniki tako zvanoga dvojnega knjigovodstva, v kterem so saldirajo ua-čelno in naravno nejednaki računi. Gosp. minister Gauč, recto ministerstvo nam dolguje na podlagi XIX. člena slovensko srednjo šolo. To jo ministorski „datiu, — kteremu nasproti stoji v naši knjigi kot „imoti" šo vedno velikanska „ničla".
Ako ministerstvo namerava saldirati ta svoj davni „dati" z „imoti" obljubljenih obrtnih šol, je sicor po pravilih dvojnega računovodstva pravo, v narodnem računu pa ostane šo vedno neizbrisljiv njen „debel".
Tudi hočemo šo počakati, da so nam prodoči ta propala menica.
Tekst na propali menici so glasi:
Država dolguje Slovencem popolne strokovne šole v Ljubljani, kakoršno imajo žo davnaj drugo dožolo, in za povzdigo manjšo obrti morda v Ribnici ali pa v Kranji takozvano elementarne šolo za rozlanjo, pletonjo ali izdelovanje železnih izdelkov.
Na ta način so povzdigne državi na korist domača obrt, kakor si jo opomogla v drugih deželah. Ravnopravuost v naših srednjih šolah pa nima z obrtnimi šolami identičue veljavo.
Mi pozdravljamo iz srca obljubljeno obrtno šole, propalo menico o „postulatu" naših gimnazij pa vendar hočemo zastopati.	S.
(elii in iiuneni minister.
(Konec.)
Kar velja o ustavnem sodelovanji državnega zbora pri razpustitvi obstoječih državnih zavodov, voljati bo moralo brez dvojbo tudi pri odtegnitvi podpor, ktere jo dovoljeval vsako loto na podlagi proračuna, ter je pri tem pač treba v prvi vrsti uvažati, ali so postali iiičovni mej tem časom razlogi, ki so bili nekdaj merodajni za dovolitev tacih podpor.
Posebne važnosti pa jo vedno razmerje, v koliko zadostuje država kulturnim potrebam posameznih narodov. Ako se pri presojevanji teh razmer oziramo na deželo češko, moravsko in šlezijsko, v kterih stanuje češki narod, iu ako primerjamo v tem slučaji samo srednje šolo s češkim učnim jezikom po njihovem številu in obiskovanji s srednjimi šolami, ki imajo nemški učni jezik, pokaže so nam takoj ne-priinera, da ima odločna narodna večina absolutno iu relativno manj državnih šol od narodne manjšino, z drugimi besedami, da jo tudi ustavna doba in vlada, ki si jo izvolila geslom svojega delovanja izvršitev enakopravnosti, storila sicer na polji srednjih šol marsiktere posamezne priznanja vredno korako, vendar pa ni vodno enakim potrebam tudi enako zadovoljevala.
Češkemu prebivalstvu v Sleziji ni nobena srednja šola na razpolaganje, dočun jo Nemcem to deželo odločenih devet srednjih šol, in na Moravskem zadovoljni morate biti več ko dve tretjini slovanskega prebivalstva z devetimi državnimi zavodi, dočim jo 14 nemških državnih zavodov odmenjenih manjšini, ki znaša komaj tretjino celega prebivalstva. Na
Ueškem, Moravskem in v Šloziji razpolaga nemški element kot manjšina s 47 srednjimi šolami (gimnazije in realke), češka večina pa jih ima lo 41, kakor jo to razvidno iz izkaza, priloženega letošnjemu posebnemu poročilu o naučneni proračunu.
Lahko jo izračuniti, koliko srednjih šol manjka po obstoječih narodnih razmerah češkemu prebivalstvu nasproti Nemcem. 1 ti ako celo no vzamemo za podlago absolutnega števila prebivalcev, marveč lo ono obiskovanja sredn jih šol (kar jo posebno z oziroin na obstoječo razmere v Šleziji in ua Moravskem zelo neugodno za češki element), kaže se, da bi za število čeških nasproti onemu nemških učencev pro-vzročilo relativno ravnotežje šo le 52 državnih zavodov, da bi se moralo k sedanjim ustanoviti šo enajst čeških zavodov oziroma jih prevzeti toliko iz občinske ali zasebno upravo v državno režijo.
Pri tacih razmerah pa pravi gospod naučni minister, da no moro prevzeti tudi tacih srednjih šol, kojih mnogoštevilno obiskovanje jasno dokazuje njihovo potrebo, da, pričel je celo razpuščati češke srednje šolo, ne da bi ponudil zanjo kako nadomestilo.
Uvaževaje vse to okoliščine stavijo podpisani nastopna vprašanja:
1.	Kako moro c. kr. vlada opravičiti načeloma sklenjeni razpust zgornjih rejaluih razredov na združenih državnih srednjih šolah v Litomišlji, Plzuu, Taboru, Kutni gori in Prerovu?
2.	Ali jo visoko vlade volja, pustiti onim občinam, kterim jo dovolila s pritrditvijo državnega zbora v vzdrževanje srednjih šol podporo, to slednjo vsaj v današnjih zneskih, dokler ne prenehajo oni razlogi, zaradi kterih so so postavile v državni proračun?
3.	Ali moro pričakovati češko prebivalstvo v onih deželnih delili, ki izkazujejo pomanjkanje državnih srednjih šol iu jo posebno mnogoštevilno obiskovanje obstoječih zasebnih ali občinskih šol dokazalo potrebo tacih zavodov, — da bo visoka vlada iz državnih sredstev zadovolila dokazani potrebi?
Kdor je pazno prečital interpelacijo češkega kluba, takoj spozna vpliv konservativnih čeških vele-
LISTEK.
Kedaj je g. nadlogar največ prestal.
(Dogodek iz lovskega življenja, zapisal y.)
(Daljo.)
Vsi smo pa radovedni čakali, kaj jo tako skrbno zaprtega. Pristopili smo bližjo k godovnjaku.
„0 kaj tako strašnega menda no bo tii notri. Divjačina sedaj raje leta na prostem, kakor bi so v jerbas skrivala. No, pa vso eno, gotovost jo lo dobra. Kastor! Filaksl Apportl" — Ozro so nazaj po svojih lovskih psih, ki so ležali v senci na vrtu. No mudi so mu pa šo čisto nič posodo odpreti.
„Toraj vendar že enkrat odprite!" oglasita so dva mlada logarja.
„Gospodje no tako hitro! Potrpljenje jo lepa čednost."
Polagoma vendar odpre. Kden jo bolj radovodon od drugega; vsak bi rad prvi videl, kaj jo poslal prijatelj za god. Pa nič živega no skoči iz jorbasa, lo deset steklenic stoji po konci in okoli njih so vije svež venec samih zlatic.
„Vaš prijatelj pa razume, kaj taki družbi pri-stoja", oglasi se jeden gostov. „Kako lopo zlatice so to, gotovo šo le danes v jutro natrgane", pristavljajo drugi. — Hvalili so zlatičon venoc, pa lo preveč poželjivo ogledovali vratove steklenic. Samo naš go-dovnjak in njegova žena sta dlje časa kakor zamak-neua opazovala zlatice. Na zadnjo pa naš starina pomenljivo pogleda svojo soprogo, a ta jo imela solzne oči. Pa tudi njega je moral posobon čut prešiniti, ker stresel so je po vsem životu, pa so zopet osrčil, potegnil z roko po čelu, kakor bi hotol vso slabo spomine zbrisati. „Zlatice! zlatice 1 Ros lop dar za god, pa vendar zlatico! zlatice!"
Vsi smo osupnili, pogledovali sedaj logarja in njegovo ženo, sedaj ozirali so v jerbas, kaj jo tam tako posebnega, da jo naš godovnjak naenkrat vos zmeden iu zamišljen postal.
„Kaj pa Ti jo, g. tovariš", oglasi so prvi starejši nadlogar. „lvaj pa imaš tako posebnega s zlaticami?"
„No, lo pustimo venec na stran in steklenice hitro na mizo!"
Več rok poseže iu vseli deset steklenic jo naglo na mizi.
„Žonka, prinesi kozarce, pokosimo precej, kaj nam prijatelj s krasa pošilja!"
No dolgo potem imeli smo vsak svoj kozarec natočen s teranom.
„Na zdarl Vašemu prijatelju!" oglasi so zopet najstarejši nadlogar. „Zivel! Rog ga ohrani šo za loto osoroj, da nam zopot kaj enacega pošlje", pristavi mlad logar, g. M.
Nočem preiskovati, jo bilo ros toliko navdušenje za našega odsotnega gosta, ali jo bilo vino res tako izvrstno, dovolj — ko postavimo kozarčke zopot na mizo, bili so vsi do dna izpraznjeni.
„Sodaj gospoda pa šo enkrat na zdravje našemu slavljoncu! Ril nam jo dolgo vrsto let mil prijatelj, izvrsteu svetovalec v naši težki službi, naj nam ostane šo na daljo tako naklonjen! Bog ga živi!"
„Na zdravje!" vskliknomo vsi.
„llvala lepa Vam gospodje 1 No ženka, trči tudi Ti, danes hočemo biti lo veseli in 110 ločimo se prej, dokler teh steklenic 110 izpraznimo. Zakaj bi enkrat človek v pošteni družbi no bil tudi pošteno vesel?"
To besede godovnjaku niso prišlo iz srca. Nekako pomenljivo zamišljeno jo pogledal svojo gospo, ta pa jo imela svojo oči šo vedno v zlatični venec uprte.
.»v. Oblika je povsem mirna, vendar pa .acija ni prazno strašilo, kajti podpirali so jo dr. Gregr in njegovi tovariši, akoravno so jo v /jem glasilu imenovali »rakete" od papirja. Vendar ne sinemo misliti, da se bo vsa zadeva izgubila v pesku. „N. \V. T." poroča, da se je v soboto desniški eksokutivui odbor posvetoval z ministri. Cehi imajo z interpelacijo toliko vspeha, da bo vlada uslišala bistveno želje Čehov na šolskem polji. Ostale bodo nektere srednje šole, ali pa dobivale državno podporo; to velja v prvi vrsti o moravskih gimnazijah. Dalje dobo Cehi obrtno šolo v Litomišlji.
Cehi so dobri godci, a tudi dobri državniki, in to se bo pokazalo tudi pri tej priliki. Ko so bili še v opoziciji, spoznali so, da z glavo ne morejo prodreti zid u. l'o ovinkih skušajo doseči, česar ne morejo po ravnem potu. Ko so 1879 vstopili zopet v državni zbor, vložili so le pravni ugovor, a svojih zahtev v trojedini kraljevini niso pozabili. Tako je tudi z interpelacijo glede srednjih šol. Odločno postopanje čehov žalilo bi skupno ministerstvo, ker so se o naredbi naučnega ministra posvetovali vsi ministri i.i jo potrdili. Tudi drugi desniški klubi bi ne hoteli kar naravnost postopati proti naučnemu ministru.
Vsebina interpelacije je mirna, a stvarna; zato bo odgovor gotovo zadovolil čehe.
Po vsem tem smemo trditi, da se desnica državnega zbora ne bo razbila. Mladočehi sicer niso zadovoljni s krotko interpolacijo, toda s svojim odločnim postopanjem ne bodo razrušili desnice.
Nemški liberalci se jako motijo, ako mislijo, da bodo zasedli ministersko sedeže. Gospod naučni minister bo nekoliko ogladil ostre strani svoje na-redbe, iu ministerstvo ostane. V parlamentarni državi ozirati se mora vsaka vlada na želje večine. Tako jo tudi pri nas, ako stranke odločno zagovarjajo svojo želje. Ko bi bilo prej znano naučni upravi, da bo njena naredba toliko vznemirila prebivalstvo, gotovo bi jo bila odložila. Sicer ne vemo, kaj bo storil g. naučni minister; a to je gotovo, da ne moremo dvoj iti o obstanku sedanje vlade in večine v državnem zboru. Vlada in večina ustavljali ste se že hudim viharjem iu tudi zmagali, tako bode tudi sedaj. Ministerstvo sloni na trdnih ramah grola TaalVeja; pasti bi pa moglo, ko bi predsednik sam hotel.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. oktobra. Notnuijc ileželo.
VI t t <la in reški klub sporazumela sta se sicer glede odgovora na interpelacijo, toda čehi niso privolili, da se ne bi pričela debata o priliki odgovora, kakor jo to zahtevala vlada. Zaradi tega pa naučni minister ni še včeraj prečital odgovora, kakor je bilo naznanjeno.
Finančni minister Duuajevski se je izjavil, da zaradi tega ni omenjal v svojem proračunu državnega posojila, da ne bi podražil denarja Tiszi, ki ga veliko bolj potrebuje od njega. Vzlic temu pa je mnenje obče, da bo tudi Duuajevski priraoran pogajati se za posojilo.
Državni poslanec Bilinski vložil je načrt postave o borznem davku, ki obseza točk. V kratkem se bo razdelil med poslance.
„Kaj pa imate s tem vencem, da ga tako resno pogledujete ?" vpraša nas več. »Zlatice so pač navadne cvetlice, ki rade na močvirnih krajih rasto."
„Pač res, gospodje! Na močvirnih krajih, da, da, po močvirnih krajih. Vidite, ne govorim rad o tem dogodku. Pa naj bo danes, saj prestrašil Vas s tem no bom. Nezgoda je srečno prestana, to naj Vam bo v tolažbo, če slišite za mene nokaj prav groznega. Poprej pa, ženka, priuesi ono tri zlatice iz moje spalne sobe!"
Gospa odide v hišo.
„Sedaj pa, gospodje, sčdite zopet, vzemite novo emodke, stoje se kaj tacega lahko ne posluša!"
Gospa pride nazaj, v roki nese nekaj z robcem pokritega. Ko postavi na mizo iu odgrne, zagledamo v mali stekleni posodi tri vole zlatice bolj prahu, kakor cvetlicam podobne.
»Glejte gospodje; to so moje zlatice. Kodar jih zagledam, pretrese me nehote po vsem životu. Obudijo v meni žalosten spomin predrznega lovskega življenja. — Ženka sedi tii sem, saj Ti imaš tudi svoj odilelek v naši dogoditi !"
Vsi smo rnd niiluo č.mali, kaj nam stari gosp. nadlogar pove
Državnega zbora zasedanje vršilo se bo tudi še meseca novembra, ker bo finančni minister v kratkem predložil načrt postavo o davku na sladkor, ki se mora rešiti še letos. — češki klub storil bo potrebno korake, da bi državni zbor v ta namen ob enem zboroval z delegacijami.
Ogerski ministerski predsednik Tisza bil je zadnjič na Dunaji zaradi tega, da bi dobil posojilo od Rotschilda v znesku 5 milijonov. Dosegel je, kar je nameraval, toda ob enem se mu jo reklo, da ne bo dobil uiti krajcarja več, dokler ne bode izvršil potrebnih državnih finančnih operacij.
Tnanje države.
Srbski najvišji cerkveni sovet je sklenil pod predsedstvom inetropolita nasvetovati vladi, naj se ustanovi samostojen patrijarhat za Srbijo. — Upravno-revizijski odsek zjedinil se jo v svoji predzadnji seji o načelih meščauskih pravic iu prostosti, ktero naj bodo zagotovljene državljanu z novim ustavnim načrtom. V včerajšnji seji sklepal je odsek o političnih državljanskih pravicah in dolžnostih.
Vdeležba pri zadnjih bolgarskih volitvah v sobranje bila jo velikanska; v Karlovu, kjer je bil voljen prejšnji sobranjski predsednik Tončov, oddanih je bilo 5000 glasov. Kako da so pa postopale volilno komisije, osvedočuje nam poročilo tam navzočega moža, ki pravi, da je prišlo v nekem kraji prav malo število volilcev, škrutinovanje pa je pokazalo — glej čudo! — naravnost za nekaj sto glasov več! — Veliko razburjenost provzročuje srbska agitacija v Makedoniji. Vsako leto pošljejo iz Belega grada posebno v srbskem smislu pisane kalendarjo naslovom „Vardar", ktere razdele mejni uradniki brezplačno med bolgarski narod. Kalendar za prihodnjo leto obseza članek: »Koliko jo Bolgarov?", ki dokazuje, da jih je le 840.000, in sicer v vshoduem delu med Duuavom iu črnim morjem; vsi ostali so Srbi. Tudi jo v njem uatisuenih več pesmic v makedonskem naročji, ktere smešijo Bolgare iu povzdigujejo Srbe. Da take razmere ne utrjujejo prijateljstva bratskih narodov, je umevno. Ali se pa morda pripravljajo na tak način za »balkansko konfederacijo" ?
Znana ruska tvrdka Brodzky v Odesi prosila je Petrogradsko vlado za dovoljenje, da bi spremenila svoje mornarsko podjetje na črnem morji v delniško družbo. Vlada pa je to prošnjo odbila, ker je poizvedela, da so ostali delničarji Angleži. V svojih dotičnih razlogih pravi, da jej nikakor no kaže pri današnjem političnem položaji odpirati Angliji vrata v črno morje in ruska pristanišča.
Nemški cesar Viljem sporočil jo ruskemu carju, da bi ga še enkrat rad videl prod svojo smrtjo, ki gotovo ni več daleč. Berolinski vladni krogi so prepričani, da bo prišel v kratkem ruski car v Berolin. Tudi govore o tem, da bo pri prvi priložnosti imenovan regentom princ Viljem, kterega hoče starček-vladar predstaviti osobno ruskemu carju.
Pruska, vlada utrjevati jo pričela z največjo hitrostjo Kraljevec, Pilavo, Poznanj in Torun. V zadnjem mestu postavila bo šost novih trdnjavic; jeden sam tovarnar prevzel je uaročbo za milijon opek. Generalni trdnjavski nadzornik Stiele prišel je iz Berolina v Gravdenc, ker bodo tudi to mesto utrdili na vshodni — ruski strani.
Dne 14. t. m. dospel je prvi romarski vlak v italijansko dvojno prestolnico, da so pokloni papežu zlatomašniku. Pod vodstvom Reimskega kardinala in nadškofa Langeuienx-a pripeljalo se jo do 1700 članov francoskih delavskih društev z 52 društvenimi prapori, ktere je papež drugi dan pri avdijenci blagoslovil. »Monitenr de Rome" jih navdušeno pozdravlja. — Liberalci nameravajo napraviti dne 9. januarija prihodnjega leta protide-monstracijo s tem, da bi šli Viktorja Emanuela na njegov grob proslavljat. Crispi pa no odobrava tega načrta v svojem glasilu »Riformi", kakor tudi za-
»Znano Vam je gospodje, da sem prva leta svojega logarskega življenja prebil na Češkem pri grofu M. Bil som takrat še zelo mlad, zdrav, veselega značaja; dobil sem pridno, mlado gospodinjo v hišo, pomanjkanja nisem poznal, tudi toliko sitnosti v logarski službi še ni bilo, kakor jih imamo dan danes. Ljudje so imeli takrat še nekaj pravic do gozda. Drv in druzega potrebnega lesa dobivali so kmetje iz grajščinskih gozdov zastonj. Le logarju je naznanil posestnik, koliko in za kaj potrebuje, in ta mu jo odkazal toliko, da jo bil krnet prav zadovoljen. Ljudje bili so pošteni, niso več jemali, kakor se jim je odkazalo. Da bi bili les prodajali, ni so splačalo. Cena bila jo zelo nizka, železnic ali veliko vodo daleč ni bilo zraven. Tako glejte, sem z ljudmi prav lahko izhajal, no vem, čo sem imel enega nasprotnika. Moj gospodar je bil z menoj prav zadovoljen. Za posestvo se ni veliko brigal, živel je le v mestu. Prišel je lo redko na svoj grad iu takrat v vet ji družbi na velik lov. Divjačine moralo je biti tisti dan veliko pobite, ker rad se je izkazal, kako prostorno ima posestvo. Za to sem pa že poskrbel. Posebni oddelki gozda bili so za tako lovo odločeni. Ker tje celo leto lovci nismo zahajali, bivala
vrača v Plorenškem listu »Fiaramosca" sproženo misel, naj se nabira denar, s kterim bi se dala napraviti kralju Ilumbertu na čast svetinja z napisom: »Roma coiujuista intangibilo" (Rim, nedotakljiva osvojitev). Vendar pa naj nikdo ne misli, da izvira ta svaritev iz Crispijevega pravicoljubja. Še je v spominu beseda njegova, ktero jo govoril pred ne-kterimi meseci v kamori, ko ni bil šo na krmilu italijanske vlade: »Sprava! Kaj je to? Mi nočemo ničesa vedeti o tem, kaj mislijo ali govorijo v Vatikanu." — Ministerski predsednik svari liberalce edino lo zaradi toga, ker se boji, da ne bi razširili rimskega vprašanja. Slaba vest dela pred kratkim šo tako odločnega moža boječega.
V	Barceloni na Španskem zaprla je oblast-nija dvanajstorico, ki je netila med narodom vstajo. Tukaj se je pokazalo, kaj nameravajo ljudje take bažo: ni jim za politična načela, narodov napredek jim je neznana stvar, polniti si hočejo le med zmešnjavami, ki bi navstale vsled njihovega ščuvanja, — svojo lastne žepe. Sodnija je preiskala zasačence ter našla pri njih veliko število ukradenih priporočenih pisem, v kterih je bilo denarja za več tisočev. Pisma naravnana so bila v razne provincijalne kraje, v Marseille, Lyon, Bordeaux in v Kubo. Trgovci pritoževali so se že dlje časa, da je pošta nezanesljiva. Več poštnih uradnikov so zaprli.
»Voiuza Nationala", glasilo rumunskega ministerskega predsednika Bratiana, objavlja zanimiv brzojav iz Badena pri Duuaji: Pri Badenskem okr. sodišči naznanila je osoba, ki ima v Rumuniji odlično službo, da jo bila zastrupljena princesinja Esraeralda Stourdza, soproga bivšega kneza moldav-skega, Mihaela Stourdza, ki jo pokopana na Badenskem pokopališči. Ovadnik predlaga, naj truplo izkopljejo in zdravniki proiščojo. Badenska sodnija pa mu jo odgovorila, naj to objavi najprvo rumunski vladi, da bo došla dotična prošnja sodniji diplomatskim potoni.
V	Woodlordu na Irskem predsedoval je 0'Brien dno 16. t. m. o polunoči nekemu shodu v hiši svojega pristaša vzlic temu, da je vlada prepovedala zborovanje. O prihodu 0'Brienovem bilo jo mesto razsvetljeno. Po končani seji govoril je z okna 0'Brien na ulici zbranemu narodu, rekoč, če vlada prepoveduje opoludanska zborovanja, treba se je shajati o polunoči. Kouečno jo sežgal vladno proklamacijo, ki jo prepovedala shod, narod pa mu je pri tem prizoru navdušeno pritrjeval. Prisotni policijski komisar si ni upal posredovati. Ljudstvo razšlo se je potom popolnoma mirno.
Izvirni dopisi.
Iz Polhovega gradca, 16. oktobra. Vsak dan čujemo o nezgodah in nesrečah, ki zadevajo in tarejo ljudstvo.
Vsled zadnjega deževja v pretečenem tednu je Gradašica tolikanj narastla, da so njeni valovi mogočno bučali drve se čez strme skale v dolino. Tukajšnji prebivalci radi plavijo hlode, kedar je velika voda. Ker so pota iz gozda preslaba, da bi po njih vozili drva, jih spuščajo v vodo, da jih ta s silo dalje vali. Delavci jih potem na odločenem kraji lovč ter na suho spravljajo. To delo je res ceno, a tudi nevarno. V mrzli vodi ure in ure dolgo stati ter loviti drva, ni kaj lahkega.
Pretečeno sredo so pri nas tako plavili drva. Enemu teli plavileev — bil je trden kmet — Janezu Kržišuik-u, začno slabo prihajati. Stopi iz vode na suho. Drugi gredo dalje. Nihče ni slutil nevarnosti. Našli so moža drugi dan, v četrtek, mrtvega
jo zvorjad rada v takih mirnih krajih. Ni čuda toraj, da je začelo pokati iz pušek, kakor v mali vojski, ko smo tak oddelek obstopili in pso spustili -na sled. Ker sem kolikor toliko poznal družbo, vedel sem sprotnejše lovco razvrstiti na dobra čakališča. če je kaj tem ušlo, bila sva še dva logarja z našimi pomočniki zadej, da smo prodrli. Na večer se jo lov končal, in nikoli se nismo sramovali pokazati svojega plena. Tako sem imel takrat res prijetno dneve. Kako ne? Da, še enkrat ponovim: Gospodar je bil z menoj zadovoljen, ljudje so 1110 i mol i radi, da sem moral biti pri vsaki njihovi veselici, in doma sto moja žena in mati prav dobro in vestno gospodinjili.
Minulo jo žo petintrideset let, kar imam to zlatico shranjene. Po zunanji obliki so jim pozna, da niso ravno lotos vtrgaue. Bilo jo takrat konec julija. Rž je bila žo požota, sploh je letina veliko obetala iu tudi divjačino ni bila zima proveč pokončala. Mlade divjo race so ravno začelo poletovati okrog, in to sem jaz najraje zalezoval. So lovci, ki imajo radi lo veliko love, ko jo cela tropa psov in lajanja, da človeka žo kar ušesa bole; pa tega jaz nikoli nisem bil vesel. Lo kodar me jo dolžnost klicala, ko je grof tak lov napovedal, bilo je drugačo. Dolžnost
na istem kraji, kjer je izstopil, pa vsega premra-zenega.
Ravno isti dan, v četrtek, našli so drnzega nesrečneža, kterega je žena že dva dni pogrešala. Našli so ga v nekem grmu, ubozega Martina L a m o v c a. Bil jo tudi ves zmrznen. Tako žalostno sta nesrečneža končala svoja življenje. Oba sta za-pustila otroke. Bila sta pridna gospodarja, in no šnopsarja, kojih dandanes pogosto vidimo. Ubogi ženi, ubogi otročiči!
Naj bi so strogo prepovedalo v tacih krajih v mrzlih dnevih jesenskih, ali večerih in celo nočeh plaviti drva, da se ljudje ne bodo tako predrzno podajali v nevarnost.
Iz Otaleža na Primorskem, 10. oktobra. Besede v „Slovenci" od dno 2. oktobra rečene: »Bog naj obudi še mnogo dobrih sočutnih src, da bi revežem — pogorelcem — na pomoč prišli", niso bile prazne želje in zastonj rečene, našle so odmev. Bog je res še blaga srca obudil, da hitijo na pomoč našim pogorelcem. Tako mi je zopet g. Franc Ksav. (1 o 1 i , veliki trgovec v Idriji, poslal 5 vreč raznega blaga za oblačila, gotovo v vrednosti nad 200 gld., tako da sleherna oseba pri vsaki družini dobi nekaj oblačila. Zares velikansko darilo! Bog naj obilno povrne in vsestransko poplača problagemu dobrotniku. Danes po sv. maši sem darove razdelil. Obdarovani so s solznimi očmi darove sprejemali iu z ginjenim srcem glasno prisrčno hvalo izrekovali velikemu dobrotniku. Bog plati!
Enako mi je tudi izročil č. g. Matija Lavrič, župnik v Novi Oslici 20 gld. in nabranih 12 gld. (J0 kr. za pogorelce. Lepa, prisrčna hvala dobrotnikom! V imenu pogorelcev Jan. Wester,
.vikar.
Iz Adlešič, 14. oktobra. Tudi pri nas končali smo vinsko trgatev, s ktero smo letos prav zadovoljni. Sploh smo natrgali več od lani. Le malokedo manj, kedor ima zeleniko. Nekteri natrgali so še celo še enkrat toliko, kakor lani, pa tudi še po več, tako da celo nimajo dosti posode zanj. Pa tudi dobra kaplja bo letos, ker smo potrgali v najlepšem vremenu, ker je bilo grozdje prav zrelo in je obrodila le žlahtna trta, črnina in kraljevina. Vinski trgovci pridite i v našo krajo po vino, dobili boste dobro in pošteno ter nepokvarjeno kapljico! — Tudi druge letine bo hvala Bogu vkljub letošnji silni suši in vročini po leti vendar šo nekaj izvzemši zelje iu repo. Posebno obilo pa jo sadja, med njim veliko zelo lepega. Toliko ga jo po nekodi, da ga no morejo spraviti. Jabelka iu slive še sedaj visijo po drovji, ker jih ni časa obrati. Nekteri pa so tudi prodali jabelka mernik po 30—40 kr. in slive 30—35. Drugi pa zopet sušijo, da bodo imeli spomladi kaj jesti, ker ne bo ne zelja ne repe. Marsikteri krajcar dobili so letos ljudje tudi za šiške ali jožice, ktere so bilo tudi zelo polne.
Z Roba, 14. oktobra. (Nesreče, vreme, letina, žganje.) Skoraj za gotovo lahko rečem, da letos še v nobeni številki „Slovonca" ni bilo citati dopisa z Roba. Slavnosti ali svečanosti tukaj nimamo nikakoršnih, kakor drugod okoli, kjer obiskujejo milostljivi gospod knezo-škof župnije in delijo za-
krament sv. birme; zopet drugod praznujejo svete misijone itd. Pri nas pa toraj nimamo uič enakega poročati. Drugih novosti tudi nimamo posebnih. Samo pretečeui mesec, kakor je že bilo čitati v 210. štev. »Slovenca", da si je 861etui starček vrat prerezal. Res, izvanredeu iu žalosten dogodek v našem kraji! Tako star mož, pa si še sam življenje vzame! Sicer ni imel nič svojih ljudi in je pri nekom daljnem sorodniku stanoval. Pomanjkanja ni trpel nikakega, ker jo pred par leti „terno" zadel. Že več časa je popred tako okrog blodil in zmedeno govoril, pa vendar si ni nihče kaj tako nevarnega mislil. — V petek, 23. septembra pa si je neka ženska žilo na levi roki prerezala, ko je namreč kruh rezala. Poslali so takoj po zdravnika, iu sedaj je že na boljšem.
Vreme imeli srno do začetka oktobra prav po-voljno; zdaj pa v enem sčm skoraj neprenehoma dežuje in ljudi ovira pri delu, ker nimajo še skoraj nič stelje doma. Nekteri imajo še krompir zunaj itd.
Lotina pa je tukaj srednje mere. Žito, kot pšenica, ječmen, proso so je še nekaj dobro obneslo; ker tukaj nas je Bog obvaroval toče, dočim je drugod na široko okoli, kakor je bilo po časopisih čitati, toliko poljskih pridelkov uničila in tako grozno škodo napravila. Bogu bodi hvala, da nas je tako grozne nesreče obvaroval! Krompir, repa iu zelje bodo pa slaba vsled veliko suše; posebno pa zelja in repe no bode skoraj nič; ajdi pa škoduje sedanje slabo vreme, največ ji je pa škodovala slana, ktera je bila tukaj koncem pretečeuega meseca.
Sadno drevje jo tukaj obilo obrodilo; le jabolk ni nič; hrušek in češpelj je veliko, ktere so pa že večjidel namočili, da bodo „slivovko" kuhali. Škoda, da ljudje toliko lepega sadja za to škodljivo — strupeno žganje ukoučajo! — Kakor drugod, tako se tudi tukaj širi ta pogubonosna pijača. O priliki kaj bolj veselega!	-a-e-.
Iz Tolminskih hribov, 14. oktobra. Dopisi iz naših goni v „Slovenci" so bele vrane. Saj zmožnih dopisovalcev je tudi po naših gorah mnogo raztresenih ; ali kaj, ko se nobeden no gane, spe kakor da bi nas obdajala egiptovska tema, iu vendar je solnce do sedaj prav pošteno pripekalo, razun zadnja dva dneva, ko je močno deževalo in se celo Jupiter tonans oglašal s svojim votlo-donečim glasom. Kaj bi bilo, sem si mislil, ko bi pa jaz napisal par vrstic. Včerajšnji grom meje napotil k temu koraku. A no se bati, ne bodein grmel no, temveč prav po domače razodenem nekaj svojih misli.
Letino imamo, hvala Bogu! prav dobro. Belo žito, kakor tudi ajda, obneslo so je prav dobro, krompirja bo za potrebo, najbolj pa smo zadovoljni s sirkom. Sadja so imeli po nekterih krajih šo precej, prodali so ga tudi dosti in pošteno. S živino na planinah smo letos tudi zadovoljni, blaga nam je dala dosti, a preveč ceno je, težko se spravi v denar. Gospodarji! planinurji! poslušajte »Gospodarski list" v Gorici, ki vam tako lepo polaga na srce: poprimite se umnega sirarstva. Letino imamo toraj prav dobro, Bog nam nakloni le obilo takih • letin, in upati smemo, da se bo kmet-trpin izkobacal
jo dolžnost, kaj hočemo! Moje največje veselje jo bilo, da sem sam hodil na lov. Tiho priplaziti se tje, kamor so hodile srno na pašo ali k vodi, s svojim psom zalezovati v močvirji divje raco, ali v hudi zimi po sledu iti za zajcem, to je nekaj mikavnega šo dandanes za me. So ve, da včasih človdk trapa ves božji dan zastonj, pa lovec tudi take težave prenese. Da ima le kos črnega kruha m steklenico dobre siivovke v torbi, dovolj je za zajutrk in kosilo.	(Daljo prili.)
Nekoliko Belokranjskih "besed in izrazov iz Adlešič.
V svoji knjižici »Zgodovina Adlešičke faro na Belokranjskem" priobčil sem ua konci nekoliko Adlo-šičkih lokalizmov. Od istega časa, ko je knjižica izšla, pa do danes nabral som zopet nekaj bolj no-navadnih besed in izrazov, kteri so po drugodi po Kranjskem manj znani ali celo neznani. Iver je bilo pred nekimi dnevi čitati v slovenskih časnikih, da je g. vrednik Wollbvega slovensko-nemškoff« -lovarja vredil nabrano gradivo do črko V, n"" '	.režem,
ako jih priobčim, da vspr^uie ..o izmed njih:
Bediistiti, norčije vganjati. — bena, bedak. — čiipra, noga v zaničljivem pomenu. — češelj, glavnik, dor Kamni. — darovnik, kdor kaj daruje. — domiir, domačin. —• držula, breskva, ktere se kost drži. — fučiti, drseti. — gizdav, prevzoten; zgizdaviti se, prevzeti se. — godiniti se, na dež se pripravljati.
—	gomoljica, gomilica. — gosktiu, gosjak. — hinje, ivje. — hit, dio Eile. — hitati, metati. — liititi so, muditi se. — hlid, hlad. — hripota, hripavost; tiri-poten, hripav. — izhitati se; ječmen so je izlatal, latje dotrl. — izpovedtUnica, izpoveduica. — jiičati so, skušati se, kdo jo jačji. — jiirbolec, Rothlauf.
—	kanja, dor Unterkiefer. — kila, rožiček (pri češplji). — kocenj, pecelj. — kolnik, čep, drožnik (pri sodu); kolovozna pot. — komen, zapeček. — kora, skorja. — kopčiti, zakopčiti, zakilpčati, zapeti, zapenjati. — križeviik, križavec. — krstilnica, krstni kamen. — Kimati iter, odlomiti. — lančenka, veriga.
—	lonec, lenuh. — mtilik, „malan" svetnik. — majčiikon, nuijčiken. -— miriti, marati. — inedonka, knofeljca. — mhidost; mesec na mladosti, mlad
1 inesoc. — mlAteo, mlatič. — mfzen, mrzel. — muček, zaprtek (pri jajcu). — odjužiti; sneg odjuži, postane južen. — okrak, krača. — ormar, omara. — oso-biijnik, osobejnik. — ozobek, ogrizek. — piijuk, pajek. — paji'ičina, pajčevina. — pas božji, mavrica.
iz dolga. Bode pa ljudstvo te dari s hvaležnim srcem vživalo? — Dvomim, — vsaj nekteri ne.
D n 6 4. t. m, ustanovili so vrli Tolminci podružnico sv. Cirila in Metoda. Za predsednika so si izbrali prečast. g. dekana .Josipa Kragelj-a, namestnik mu je bi. g. Josip Ivančič, c. kr. notar in deželni poslanec. Želim in voščim najboljši vspeh! Vrlo, Tolminci!
Prepirov tudi pri nas ne manjka; rastejo in množijo se, kakor gobe po jesenskem dožji. Zdaj so si gg. učitelji v laseh. G. nadzornik jo pri šolski konferenci dne 28. sept. v Tolminu javno — ssoraj bi rekel uradno — priporočal v c. kr. okr. šolski svet nekega gosp. učitelja. Po večkratni brezvspešni volitvi je dotični gospod pri ožji volitvi res zmagal s pripomočjo svojega sina in hčere, ki ž njim na štirirazrednici poučujeta. Da nasprotna stranka, ki je bila zinage gotova, ne molči, jo v naših razmerah mogoče.
Domače novice.
(Cesarjevič Rudolf in Štefanija) prideta še lo 27. t. m. v Maribor, in sicer nazajgrede iz Celja v Gradec se bodeta ondi oglasila. Ob 1. uri popoludne odpeljeta se iz Celja in prideta ob 3. uri v Maribor, kjer ju bodo na kolodvoru slovesno vspre-jeli. S kolodvora popeljeta se v škofijo, kjer bodeta vsprejomala najvišje dostojanstvenike. Nato si pojdeta ogledat stolno cerkev, mesto in vinarsko šolo. Ob 5. uri popoludne odpeljeta se visoka gosta zopet v Gradec, kamor dospeta ob '/,7. uri zvečer. Ob 8. uri zvečer prične se v Gradci sijajen ples.
(Najvišje priznanje) za dolgoletno zaslužno delovanje dobil je povodom svojega umirovljonja profesor na Ljubljanski gimnaziji, g. Ivan V a v r u.
(Stoletnico) župnijo praznovali so v nedeljo v Lescah. Cerkveni govor in sv. opravilo imel je preč. g. kanonik in vodja semeniških naukov dr. L. K 1 o f u t a r.
(Umrl) je 16. t. m. ua Bučki č. g. Gašpar Gašporlin, umirovljeni župnik in zlatoiuašnik star 82 let. R. I. P.!
(Umrl) jo v ponedeljek vseučiliški profesor g. dr. L i 11 d n o r, čigar knjige o propodevtiki in vzgoji so obče znano.
(Vabilo k slavnostni besedi), ki jo priredi narodna čitalnica Ljubljanska v spomin petindrajset-lotnice društvenega obstanka v prenovljeni društveni dvorani v nedeljo 23. oktobra 1887. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. — 2. Forster: „Naše gore"; poje mešani zbor (nov). — 3. Chopin: Fantazija v f-molu; igra gospica Mila Sumanova. — 4. F. S. Vilhar: »Ljubičica"; moški zbor (nov). — 5. Cursch-mann : »Vijolica", pesem za trojo glasov; poje ženski zbor (nov). —6. Bazin: »Križarji na morju"; moški zbor. — Godbo pri plesu oskrbljuje privatni orkester pod vodstvom g. Stiarala. Vstopnina: Udje čitalnice plačajo po 50 kr. za osebo, po 1 gold. za rodbino; neudje po l gold. za osebo. Začetek ob '/u^- uri zvečer. K tej besedi vabi najuljudneje odbor.
—	piililo, prasec ki se pali; ni imel piilila, ni klal.
—	pečnica, sušilnica. — petlja, pecelj. — pomuljiti, na pr. njivo, mulja uavoziti. — postaviti, ua pr. pašnik so je postavil, otava je zrasla na njem. — popevilčica, pesem, žena ki popeva. — predikiilnica, pridižniea. — prestati, nehati. — pričati se, poslavljati se; pričal se je, poslavljal. — pristdviti, pridržati ; to sem sebi pristavil, pridržal. — prišvarek, priimek, vulgarno ime. — pfnja, cunja; prnjav, strgan. — proseč, prosiloc. — piitača, dor Kropf. — ratež, a, der Raubriiter. — rob, das Tischtuch. — sliviir, vrt, na kterem slive rasto. — smet, zamet.
—	srab, a, garje. —svetiti, posvečevati; n. pr. nedeljo svdtiti. — šiviitka, šivanka. — škrlec, škrjanec.
—	teničica, terica. — umflec, mrlič, mrtvec. — vidik, a; za vidika, za dne; dokler se vidi. — vodii-rica, dio \Vassertriigerin. — vozeč, voznik; vol vozeč, der Zugochs. — vrhnja, smetana. — vrlec, mramor, die Mauhvurfsgrille. — vrtanj, kolač na ženitnini.
—	zazrniti se; žito se zazrne, dobi zme. — zdela, skleda. — žagotina, žaganje. — žbril, lat pri krompirji. — ždral, žerjav. — žutica, strnad. — zrnja, die Handmilhle; bela koščica v raku; kočnik (zob).
—	žfnjati, mleti na žrnjo; čvekati.	S.
(Slovenski klub) na Dunaji priredi prvi svoj večer v letošuji zimski sezoni v soboto 22. oktobra t. 1. v restavraciji „Zum Lothringer" I., Kohlmarkt 24, v prvem uadstropji. (Jital bode gosp. Igo Kaš: Odlomki iz „Cuore". Začetek ob S. uri.
(Umrlo je) v Ljubljani od S. do 15. t. m. 20 oseb in sicer 10 moških in 10 žensk; najstarši bil je 9S let, najmlajši dva dneva star. Največ umrlo jih je 13. t. m., namreč sedem in v deželni bolnici trije.
(Kostanjev cvet.) Prijatelj nam poroča: Ze več let opazujem, kako na koncu šolskega drevoreda mlad kostanj vsako jesen najprvi svoje listje izgubi ter tii pa tam požene kak cvet. Tako ima ta kostanj sedaj lep cvet, ki se bujno razvija, iu bi jih pognal gotovo še več, kakor vsako leto, ko bi zadnji čas ne bilo toli neugodno vreme v Ljubljani.
(Barbarstvo.) Vojak domačega pešpolka št. 17 šel je 13. t. m. za 48 ur na dopust v svoj rojstni kraj Brod pri Savi pod Šmarno goro. Na poti domu pričakovala sta ga dva vaška mladeniča —• edeu celo, ki se je šolal na višjih šolah na Dunaji — in ranila sta ga tako silno, da je obležal ter brez vsake pomoči ležal pod milim uebom štiri ure. Ker se revež ni mogel ganiti, naložili so ga usmiljeni ljudje na voz ter kot vojaka odpeljali v vojaško bolnico.
(V tukajšnji hiši za uboge) je bilo 1886. 1. podpiranih moških 108, žensk 286. Razdeljenih je bilo 14.450 gld.; najvišji znesek za enega ubozega na leto bil je 47 gld. 45 kr., iu najmanjši 5 kr. na dan.
(V Marijanišči) je bilo 1885. 1. 114 dečkov ; 1886. I. vsprejetih je bilo 21, odpuščeni bili so trije, umrl ni nobeden. Koncem leta ostalo je 115 dečkov. Za hrano izdalo so je 5360 gld. V L i c h t e n-thurnovem zavodu bilo je koncem 1886. 1. 104 deklic, in izdalo se je za hrano 8300 gld.
(V blaznici na Studenci) bilo je 1885. 1. v oskrbi 160 blaznih, 18S6. 1. priraslo jih je 120. Ozdravljenih bilo je 20, zdravje se je zboljšalo 21, neozdravljenih bilo je 12, premeščenih 15, umrlo 35, ubeguili so 4. Od 10. do 15. leta in čez 80. leto ni bilo nobenega blaznega; od 15. do 20. leta 13, od 75. do 80. leta pa 4; največ jih je bilo v starosti od 35. do 40. leta, namreč 42. Število blaznih glede stanu je največ delavcev.
(Z Dolgega) nam piše prijatelj ko dopolnilo k včeraj poročani nesreči: Od plazu zasuta drvarja so danes dobili in iz snega potegnili. Ostala sta še nad prepadom. Ko bi ne bilo ponoči, rešili bi ju bili skoraj gotovo še živa. Tako pa v soboto ponoči in v nedeljo jutro zaradi sneženega viharja nobeden ni mogel blizo. Šli so ju precej v soboto zvečer iskat, pa jim je vihar baklje ugasnil iu tak mraz je bil, da jih skoraj držati niso mogli. Dostavim naj še, da je dospel sedmi drvar popolnoma zdrav domu. Ker je že bolj star, jel je pešati v goro; ko je prišel na kraj nesreče, videl je, da se je utrgal plaz, o nesreči, ki se je zgodila, zvedel je pa še-le doma. Tudi počasnost je včasih koristna.
(Iz Rovt, 17. oktobra.) Kdor bi bil prišel mi-nole dni, zlasti v soboto, ali nedeljo, ali pa še tudi danes k nam, gotovo ne bi si bil mogel misliti, da se je pričela komaj dobro jesen, ampak da je nastopila že ostra, snežena zima. Po skoraj 14dnevnem neprijetnem in mrzlem deževanji jelo je v soboto početkoma pohlevno med dežjem, potem pa zlasti proti večeru neusmiljeno snežiti, kakor ob najhujši zimi, kar je trajalo do nedelje popoludne, in padlo je snega do nedelje zvečer blizo 1/2 metra na visoko. Oj, bore kmet! Jesenske pridelke ima skoraj še vse zunaj na polji pod snegom : ajdo, zelje, repo, korenje, fižol in tudi še krompirja nekaj. Drevesa, in sicer najlepša, po vrtih pa tudi po gozdih polomil mu je težki južni sneg skoraj vse, tako da bo nastala vsled prejšnje tu še hujša beda.	č.
(V Celje) odpeljeta se Ii u d o 1 f in Š tefa u i j a iz Gradca ob 7. uri 30 minutah zjutraj. Ob 10. uri 30 minutah dopoliulne prideta tjekaj. Slavnostni sprejem bo na kolodvoru. Sprejem gosposk in ho-noracij pa v hraniiničnem poslopji. Ob tej priliki vloži! se bo pri novi Gizela-bolnišnici sklepnik, potem pa se prične koujska razstava.
(Nemška nestrpnost) presega že vsako mejo dostojnosti. Štajarskemu dr. Neumayerju šinila je v glavo čisto nova ideja, kako bi se dali Slovenci v kozji rog vganjati. Omenjeni doktor je namreč revizor štajarske hranilnice in v tej lastnosti je nedavno hranilničnemu odboru predlagal, naj bi nihče
ne dobil posojila, kdor pride s slovenskim imenom pošteno na č i č, i k, e k zapisanim, dokler ne dokaže svoje identitete, kajti taka imena, pravi učeni doktor, pišejo se pravilno vsa na t s c h i t s c h, i g g, e g g itd., ker so se tako pisana do sedaj v zemljiških knjigah nahajala. Odkar je pa Pražak v ministerstvu, jele so sodnije imena poslovenjevati, kar je glede hranilnic na škodo varnemu posojilu. Toraj Slovenci po Štajarskem živeči, ki ste tako nesrečni, da nosite po očetu na č i č glaseče se ime, če se hočete marsiktere sitnosti ogniti, ktero Vam dr. Neumayer namerava, pustite štajarsko hranilnico in oglašajte se raje pri narodnih posojilnicah, kjer bodete deuar z manjšimi situostimi na posodo dobili. Na dobre kmetije se denar povsod dobi, in ni treba človeku svojega imena zatajevati, na slabe pa tudi štajarska hranilnica nič ne da, naj bo potem dotični gospodar Winkelmayer ali pa t s c h i t s c h. Le vrlo in dosledno svoji k svojim, potem pa ne bodo imeli Nemci prilike z našimi krvavimi žulji nemških gledališč zidati in sploh delati na ponemčevanje našega naroda!
Telegrami.
Lvov, 18. oktobra. Kakor se poroča poljskim listom z Dunaja, /boljšali so se zadnje dni zelo odnošaji mej Cehi in Poljaki.
Belgrad, 18. oktobra. Koncem tega tedna pričakujejo kralja, ki bo takoj po svojem prihodu imenoval vladne poslance in določil dan, kedaj naj se snide skupščina.
Pariz, 18. oktobra. Uradni list objavlja dekrete, vsled kterih prevzame Anamske in Tokingske zadevo ministerstvo mornarice namesto ministerstva zunanjih zadev in po kterih se bo ustanovila služba civilnega glavnega poglavarja za francoska indo-kitajska posestva.
London, 18. oktobra. Danes sprijeli so so ljuto pri Viktoria-vratih delavci s policijo, ki jih je prepodila iz Trafalgarsquare-a. Razgra-jalci izlomili so iz ograje železne droge, razbili stole ter napali redarje, kojih več je težko ranjenih. Ko je dobila policija pomoč, izpraznila je park. Več osob je zaprtih.
Vremensko »poročilo.
G >	>
E Cas	Stanje	S "s
--Veter Vreme J? ~
opazovanja	T nln) po Colz(ju	^ «
7. u. zjut.	74185 - 18 si. vzh. megla
18 2. u. pop.	740 50 + 0'0 si. vzh. jasno 0.00
9. u. zve«.	74152 -j" 0 8 si. zap. oblačno
Zjutraj megla, lnida slana; čez dan jasno, zvečer oblačno. Srednja temperatura 4-7° C., za (5-4° pod normalom.
Dunajska borza.
(leleitratično poročilo, i 19. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 g!, (s 16% davka)	81	gl. 25	kr
Srcberna „ 5% „ 100 „ (s 16»i davka)	82	„ 25	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 70	„
Paprna renta, davka prosta......96	„ 15	„
Akcijo avstr.-ogerske banko ......	884	„ —	„
Kreditne akcije ..........281	„ 40	„
London.............125	„ 20	„
Srebro .............—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ id1/,, „
Cesarski cekini......................5	„ 93	„
Nemško marke .......• . .	61	„ 40	„
MlaviioNtiia knjižica:
»Zlatomašnik Sv. Oče Leon XIII."
Kratek opis njihovega življenja in delovanja. (S podobo sv. očeta.) SjT Ooim Ivi Itr.
Dobiva se v katoliški dražbi: Ljubljana, Stari trg št. 13, in v „Katoliški Bukvami".	(i)
r	^
Nagrobne spominke
od različnega marmora po najnovejših obrisih, sploh vse v kamnoseško stroko spadajoča dela, posebno cerkvena, kakor tudi razne poprave izvršujem ter priporo-čujem čast. duhovščini in vsemu slavnemu občinstvu, zagotovljaje točno in ceno izvršitev. Delavnica moja jo poleg parnega mlina (Dampfmuhle), filijala tik mesarskega mostu, kjer se naročajo manjša dela in poprave.	(4)
Z odličnim spoštovanjem
Vincenc Čamernikf
kamnosek v Ljubljani.
Univ. med. dr. Emil Bock, |
, docent očesnega zdravilstva in umirovljeni prvi asistent I. očesne kliniko na vseučilišči Dunajskem,
ordinoval bo začenši z dnem 17. oktobra
»
od O—11. dopoludno in od Vi—IS. uro popoludne '	osobito za	(2)
! bolnike na očeh in v ušesih
, V I > j:iI>l j:i 11 i, (StHl-i ti-fi' štov. Vi. , iJ^"" Ubogim brezplačno.

Ta esenca, ki so naroja po nekem receptu gospoda l)r. E. viteza Stockln, e. kr. vlndiiiega svetovalca in deželno-sanitetnega poročevalca za Kranjsko, jo takozvana „Tiiie1nra Klici composilti", katera ozdravlja vso želodceve in trebušne boiezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki jo vsakoj steklenici pridejan). — l/.delovatelj jo pošilja v zabojokih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštno stroške trpe p. t. naročniki. — Te steklenico prodaja po 15 kr. eno, lokar Rl/.zioli v Rudolfovein in večina lekarn na Stir-skem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirollh.	(7)
Vozili red cesarjevih
Iz Ljubljane v Beljak.
Iludoltbvc železnice.
Iz Beljaka v Ljubljano.
Osobni vi »lic i
_ . .	št. 918 št. 171*1	»t. 171G	št. 1712
P o 8 t a i g
J	po noči zjutraj	dopoldne	zvečer
Ljubljana j. k. . . . .	6 25	11-40	6 25
Ljubljana R. k..........6 29	11 45	6 29
Vižinarjo............639	1155	639
Medvode............6-51	12- 7	6 51
Loka................7-5	12-21	7 5
Kranj..............722	1238	722
Sv. J ost (ostaj.) ....	7-28	1244	728
Podnart ............743	1259	743
Otoee (ostaj.)..........7 49	1- 5	7 49
Radovljica (ostaj.) ...	8- 2	118	8- 2
Lesco..............8 10	1-28	811
Zerovnica (ostaj.) . . .	8 21	1-39	8 22
Javornik............8-30	148	8-31
Jesenice............840	1-58	841
Dovje..............8-59	219	9 —
Kranjska gora ....	9-23	2-48	9-26
Ratoče-Bela Pce . . . .	9 38	3- 3	9 41
Trbiž..............9-55	320	9 58
»t. 904	St. 916	št. 902
Trbiž............3 58 11- 7	3 41
Thorl-Maglern ....	411 11.17	3-55
Podkloster............425 11 27	411
FUrnitz..............4-41 •	4-27
Toplico Beljak (ostaj.) . .	• •	4 35
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .	454 •	4 46
Beljak j. k............4-58 11 50	450
zjutraj dopoldne popoldne	zvečer
O Kol>ii i vlaki
Postaje	"•D1°	itim	1)17
dopoldne	popoldne popoldne	zvečer
Beljak j. k......1151	4 42 5* sTlO-45
Beljak drž. ž. (ostaj.; . .	1158	• 5-14	10-58
Toplico Beljak (ostaj.) . .	12- 2	• 5'20
Fiirnitz..............1210	• 5-30	1120
Podkloštor............12-24	5- 7 5.50	1149
Thorl-Maglern ....	12 36	• 6- 3	1210
Trbiž..............12 48	5 26 6 16	12 30
it. 1711	»t. 1713	it. 1715
Trbiž..............3-42	6'25	110
Ratoče-Woissenfels . . .	4-—	644	1 30
Kranjska gora ....	4-15	6 59	1 46
Dovje..............4-40	723	218
Jesenico ............5-1	744	2-41
Javornik............5- 7	7 50	2-48
Borovnica (ostaj.) . . .	516	7 59	2-58
Lcsoo..............531	817	313
Radovljica............5-37	823	3-20
Otočo (ostaj.)..........5-50	8 36	3-33
Podnart..............5-57	8 43	3 41
Sv. Jost (ostaj.) ....	6 11	8-57	3 55
Kranj..............6-18	9-3	4-2
Loka ..............6-36	9-20	4-20
Medvodo............652	9-34	4-34
Vižmarjo............7 4	9'46	446
Ljubljana R. k..........7 13	9 55	4 55
Ljubljana j. k..........718	10-	5 —
7.jutri\j	zvečer	popolilno