Upravnistvo. Ljubljana, Knafljeva o — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski *rg 7.
Telefon št_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št. 105.241.
Ljubljana, četrtek 11. maja I939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Liubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Obisk v Rimu
Iz poročil, ki jih objavljamo na drugem mestu, je razvidno, kako svečan in prisrčen sprejem je bil v Rimu prirejen Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi o priliki njunega službenega obiska pri italijanski kraljevski in cesarski dvojici. Jugoslovensko-italijansko prijateljstvo se je s tem obiskom, ki tvori naravno dopolnitev vseh dosedanjih izmenjav uradnih po-setov med obema državama, spet poglobilo in utrdilo. Prijateljsko sodelovanje med obema jadranskima sosedama prehaja tako vedno bolj med stalnice naše in italijanske zunanje politike. Ozračje, ki so ga še pred nekaj leti motili razni pomisleki z obeh strani, je ne le povsem razčiščeno, temveč pridobiva celo vedno bolj na intimnosti in prijateljski prisrčnosti. To je posebnega pomena za ves razvoj na Jadranu samem, a tudi v vsem balkanskem predelu Evrope.
Po dosedanjih uradnih diplomatskih obiskih z obeh strani, ki so položili osnove za sedanje sodelovanje med obema državama, je povsem naravno in razumljivo ako so v Rimu izrazili željo, naj bi se nova politika obeh držav dopolnila in potrdila še s službenim obiskom našega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Taka želja se je mogla poroditi samo v popolnoma prijateljskem ozračju, kakršno vlada sedaj med obema državama. Italijansko povabilo za obisk najvišjega predstavnika naše države v Rimu predstavlja istočasno osebno počastitev Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in počastitev naše države, ki ji hoče Italija tudi ob tej priliki manifestirati svoje simpatije. Kakor poudarjajo italijanski listi, je Italija želela pozdraviti v osebi kneza namestnika najvišjega odgovornega činitelja naše države, ki si je osebno pridobil velike zasluge za sklenitev beograjskega sporazuma z dne 25. marca 1937.
2e na sebi pomembni državni obisk vzbuja v sedanji evropski politični napetosti. ko se vrši borba za organizacijo dveh velikih nasprotniških front, ki bosta odločevali o bodoči usodi našega kontinenta in evropskih narodov, še posebno pozornost vse svetovne javnosti. Jugoslavija je v več ko enem oziru ključ do položaja na celem Balkanu V drugi polovici aprila je politični svet z največjo napetostjo čakal na poročila o beneškem sestanku zunanjih ministrov Italije in Jugoslavije, kateremu je sledil obisk dr. Cincar-Markoviča v Berlinu. Govorilo se je takrat, da gre za priključitev Jugoslavije k antikominterni in za njeno popolno prislonitev na sistem osovine Rim-Berlin. Napovedane senzacije pa so izostale. Pokazalo se je, da ima Jugoslavija na Balkanu in v evropski politiki velevažno vlogo, ki zahteva od nje vsestranskih obzirov, da more vršiti funkcijo miroljubne, lojalne im prijateljske posredovalke med mnogimi nasprotujočimi si interesi. Tako so Benetke prinesle poglobitev medsebojnega zaupanja, a pokazale tudi polno razumevanje prijateljske Italije za lojalno politiko naše kraljevine.
Čeravno niso bile torej nobene nove obveze dogovorjene, je v prisrčnem ozračju beneškega sestanka dobila politika iskrenega sodelovanja nove pobude. Italija je takrat, neposredno po svoji akciji v Albaniji, znova potrdila, da smatra beograjski sporazum iz leta 1937 za trdno osnovo svoje politike ne le napram nam, temveč na Balkanu sploh. Osnovno načelo tega sporazuma, medsebojno spoštovanje in medsebojna teritorialna nedotakljivost, se je izkazalo kot osnovna misel, ki odgovarja življenskim interesom obeh držav in spada med najsigurnejše či-nitelje miru v tem važnem delu Evrope.
Berlinski sestanki našega zunanjega ministra so naravno pokazali polno razumevanje za beneške rezultate tudi s strani nemške diplomacije.
Časi so taki, da je za vodstvo dobre politike jasnost v medsebojnih odnošajih bolj kakor kdaj koristna in potrebna. Na neporušni osnovi načel italijansko-jugoslovenskega sporazuma iz leta 1937. je vsak doprinos k izgraditvi iskrenih in zaupljivih odnošajev med obema sosednima narodoma pozitiven uspeh za Italijo in Jugoslavijo. Italija dobro pozna naše obveze napram ostalim prijateljem naše države. Ona je za to kazala vedno realno razumevanje, in se je zadovoljila s tem. da se je Jugoslavija s svoje strani zavedala svojega neposrednega sosedstva z velikim italijanskim narodom ter izpričala lojalno pojmovanje politike in stremljenje italijanske države. V tem duhu so se razvijali naši odnosa ji v zadnjih letih in vsi Ju-gosloveflŠ iskreno želimo, da bi se v tem duhu na vseh poljih naših medsebojnih stikov še poglobili.
Prisrčne simpatije, s katerimi je včeraj Rim pozdravil v svoji sredi našega kneza namestnika in kneginjo Olgo, navdaja ves naš narod z občutkom zadovoljstva in hvaležnosti. Manifestacije
navdušen sprejem kneza Paula u Rimu
Na rimskem kolodvoru so kneza Pavla in kneginjo Olgo sprejeli kralj in kraljica, Mussolini in drugi najvišji dostojanstveniki — Množice so visokima gostoma povsod
prirejale impozantne ovacije
Rim, 10. maja. AA. (Stefani) Danes dopoldne sta prisoela v Rim Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Priredili so jima nad vse svečan sprejem. Železniška postaja Termini je bila izredno lepo okrašena. Na njej so vihrale italijanske in jugoslovenske zastave, poleg tega pa je bila postaja vsa v jugoslovenskih in italijanskih grbih, v preprogah, zelenju in cvetju. Na peronu so visoka gosta sprejeli in pozdravili kralj in cesar Viktor Emanuel III., kraljica in cesarica Helena, predsednik vlade Mussolini, ostali člani italijanske vlade. zastopniki fašistične stranke, zastopstvo mesta Rima. člani diplomatskega zbora, med njimi poslaniki Nemčije, Velike Britanije. Francije. Japonske, Tur-čn^ Poljske, Rumunije in Madžarske.
Vlak je pripeljal na postajo točno ob 9.45. Godba karabinerjev, ki je bila po-strojena na peronu, je v pozdrav zaigrala jugoslovensko, nato pa italijansko himno. Ko sta knez namestnik Pavle in kneginja Olga stopila iz vlaka, sta ju nad vse prisrčno pozdravila italijanski kralj in kraljica. Zatem ju je pozdravil ministrski predsednik Mussolini. Soproga jugoslovenskega poslanika ga. Hrističeva je izročila krasen šopek cvetja Nj. Vis. kneginji Olgi.
Ovacije Rimljanov
Ob zvokih godbe, ki je igrala jugoslovensko himno, so kralj Viktor Emanuel, knez namestnik Pavle in predsednik vlade Mussolini obšli častno četo. Nato so se člani obeh dvorov s spremstvom umaknili v dvorno čakalnico, kjer so jim bili predstavljeni navzočni dostojanstveniki. Po končanih ceremonijah v dvorni čakalnici so visoki gostje in gostitelji prišli pred postajo, kjer jih je ogromna množica ljudstva viharno pozdravila. Sprevod, v katerem so se peljali visoki dostojanstveniki, je krenil proti Kvirinalu. S prvo dvorno kočijo sta se peljala italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel ter knez namestnik Pavle, z drugo pa kraljica Helena in kneginja Olga. Ob vsej poti od kolodvora do Kvirinala je ljudstvo navdušeno vzklikalo in pozdravljalo visoke goste. Sprevod se je na poti proti Kvirinalu za nekaj časa ustavil, da je guverner mesta Rima knez Colona pozdravil visoka gosta s prisrčno dobrodošlico v imenu rimskega prebivalstva.
Manifestacije knezu namestniku Pavlu so bile posebno prisrčne, ko je visoki gost prispel v kraljevo palačo. Ogromna množica ljudstva je prebila kordon vojske, ki je bila postrojena na kvirinalskem trgu. Knez Pavle, kneginja Olga, kralj Emanuel in kraljica Helena so se pojavili nato na balkonu kraljevskega dvorca. Množice so jim neprestano prirejale navdušene manifestacije. Vzklikale so Jugoslaviji, knezu namestniku Pavlu, kneginji Olgi, italijanskemu kralju in kraljicL
Počastitve na grobih
Dopoldne ob 11.45 je knez Pavle obiskal v spremstvu zunanjega ministra dr. Cincar=Markoviča, jugoslovenskega poslanika Hristič ter ostale suite Panteon, kjer je izkazal čast na grobih italijanskih vladarjev in položil krasen venec z jugoslovenskim trakom Ob vsej poti je ogromna množica ljudstva zopet navdušeno pozdravljala kneza namestnika. Tudi pred Panteonom se je zbralo mnogo ljudstva, ki je prirejalo knezu Pavlu tople manifestacije. Vzklikalo je knezu Pavlu, italijanskemu kralju in Mussoliniju.
Iz Panteona je knez namestnik Pavle odšel s spremstvom na Beneški trg, da izkaže čast italijanskemu neznanemu vojaku. Tu je bila zbrana še večja množica ljudi. Knez Pavle je položil pred spomenik neznanega vojaka krasen lovorjev venec z jugoslovenskim trakom.
Nato se je knez Pavle odpeljal v liktorsko palačo, sedež fašistične stran-
prijateljstva v italijanskem časopisju in v italijanski javnosti dokazujejo, kako globoko je zasidrana v italijanskem narodu zavest o pravilnosti politike njegovega voditelja Mussolinija, ki je prijateljstvo med našima državama proglasil za eno najtrdnejših osnov mirnega in srečnega razvoja na jugu in jugovzhodu Evrope.
Tudi naš narod je o tem globoko prepričan. Kar je v njegovi moči, bo storil, da ostane sklenjeno prijateljstvo neskaljeno in da se razvija na srečo obeh sosednih narodov, katerih povezanost v politiki, gospodarstvu in kulturi je v zgodovini tolikrat izpričana in je rodila krasne uspehe vselej, kadar je slonela na medsebojnem priznanju življenjskih interesov enega in drugega.
ke, da izkaže čast tistim, ki so padli v fašistični revoluciji. Kneza Pavla so sprejeli in pozdravili v palači tajnik fašistične stranke Starace ter vsi člani direktorija fašistične stranke. Knez namestnik je položil v kapeli fašistične revolucije lovorjev venec z jugoslovenskim trakom, oddelki fašistov pa so iz* kazali visokemu gostu vojaške časti. Ob navdušenih pozdravih in vzklikih članov fašističnih organizacij in ogromne množice ljudstva se je knez namestnik vrnil v Kvirinal, zunanji minister pa v Grand-hotel, kjer je nastanjen.
Na kosilu pri kralju in kraljici
Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se opoldne odpeljala s Kvirinala v vilo Savoia, kjer sta njima na čast priredila ob 12.30 italijanski kralj in kraljica intimno kosilo.
Ovacije Mussoliniju
Rim, 10. maja. AA. Takoj po sprevodu, v katerem sta se vozila visoka gosta, se je odpeljal s postaje Termini tudi predsednik italijanske vlade Mussolini, ki je bil oblečen v uniformo prvega maršala rimskega imperija. Množice ljudstva so ga navdušeno pozdravljale.
Mussolini v avdienci pri knezu namestniku
Rim, 10. maja. AA. (Stefani) Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes dopoldne ob 11. v kvirinalski palači v avdienco predsednika italijanske vlade Mussolinija in zunanjega ministra grofa Ciana.
Cincar-Markovič v avdienci pri kralju
Rim, 10. maja. A* (Stefani) Dopoldne ob 10.10 je jugoslovenski zunanji minister Cincar-Markovič prispel na Kvirinal in se vpisal v dvorsko knjigo. Ob 11.15 ga je sprejel v zasebno avdi-jenco italijanski kralj in cesar Viktor
Emanuel ter se z njim prisrčno razgo-varjal.
Obisk pri Mussoliniju
Rim, 10. maja. br. Ob lt> se je zunanji minister dr Cincar-Markovič pripeljal v spremstvu šefa protokola zunanjega ministrstva v Beneško palačo. Zunanji minister Ciano ga je sprejel v prvem nadstropju in ga spremljal v slavnostno dvorano, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Mussolini. Razgovor, kateremu je prisostvoval tudi Ciano, je trajal do 16.50.
Deset minut kasneje se je pripeljal iz Kvirinala v Beneško palačo tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle Spremljali so ga šef dvornega ceremoniala Bela-sco, italijanski poslanik na jugosloven-skem dvoru Indelli ter kneževo sprem= stvo. V veži palače jc kneza Pavla sprejel zunanji minister Ciano s funkcionarji ministrskega predsedstva in zunanjega ministrstva, v slavnostni dvorani pa mu je pnšei nasproti ministrski predsednik Mussolini. Razgovor kneza namestnika s predsednikom italijanske vlade je trajal do 17.40., ko se je knez namestnik spet vrnil.
Svečanost pri rimskem guvernerju
Ob 18. je rimski guverner knez Colona priredil knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi svečan sprejem. Z dvora so se pripeljali v vrsti avtomobilov kralj Viktor Emanuel s kneginjo Olgo. kraljica Jelena s knezom namestnikom Pavlom, jugoslovenski zunanji minister dr Cincar-Markovič, člani italijanske vlade ter dvorno spremstvo. V palači se je formiral slavnostni sprevod, ki je krenil skozi vrsto velikih dvoran, v katerih so bili razvrščeni povabljenci. Ti so povsod sprejemali kraljevska gosta z navdušenim ploskanjem Čez pol ure so kralj in kraljica ter knez namestnik in kneginja Olga spet zapu stiii palačo in sc vrnili v Kvirinal.
Trdne osnove prijateljstva
Zdravici na svečani večerji v kraljevi palači
Rim, 10. maja. AA. Nocoj je italijanska vladarska dvojica priredila na Kvirinalu svojima visokima gostoma slavnostno večerjo, ki se je ie udeležilo tudi večje število najuglednejših rimskih osebnosti. V sredi sta sedela Nj. Vel. kralj in kraljica, na desni strani vladarja so zavzeli mesta Nj. Vis. kneginja Olga, princ Hessenski, ga. Hrističeva in zunanji minister Ciano, na levi strani kraljice pa Nj. Vis. knez namestnik Pavle, princesa Mafalda Hessenska in ministrski predsednik Mussolini.
Med večerjo sta si italijanski vladar in knez namestnik Pavle med seboj nazdravila. Nj. Vel. kralj in cesar Viktor Emanuel je dejal:
»Vaše kraljevsko Visočanstvo ! Z največjo iskrenostjo vas pozdravljam kot našega gosta, katerega je Rim sprejel s spontanimi simpatijami, srečen, da more manifestirati občutke prijateljstva italijanskega naroda do vaše osebnosti in vaše države. Vezi, ki družijo Jugoslavijo in Italijo, so trdne. V srcih obeh narodov, vezanih po bistveno skupnih interesih, je odločna težnja po slogi, kar se je ugotovilo v beograjskem paktu, ki ima za osnovo trajni mir in plodno sodelovanje. Naši dve vladi izvajata to sodelovanje z najsrečnejšimi rezultati. V zvezi s tem trajnim delom mi je v največje zadovoljstvo ugotoviti, s kako odločnostjo in kakšnim zaupanjem si vladi prizadevata, da bi v odnošajih med našima dvema narodoma razlogi njune solidarnosti postali še pristnejši in globlji.
Združeni po skupni težnji za ohranitvijo in ojačenje reda in stabilnosti, ki sta neobhodno potrebni za napredek obeh narodov, si Jugoslavija in Italija prizadevata ne le za blagostanje svojih narodov, temveč vzdržujeta in jačita tudi svoje odnošaje s sosednimi prijateljskimi državami ter tako v najširšem obsegu prispevata k miru v Evropi. Nadejamo se, da bo Vaše Visočanstvo poneslo poleg drugih spominov na ta svoj poset s seboj tudi globok vtis o veliki iskrenosti, s katero italijanski narod spremlja tvorno delovanje in trajni vzpon plemenitega in prijateljskega naroda, kateremu izražam svoje najtoplejše želje.
Izražajoč te želje, dvigam čašo na zdravje Nj. Vel kralja Petra II., Vašega kraljevskega Visočanstva in Nj. Vis. kneginje Olge, na zdravje visokega kraljevskega namestništva ter za napredek in veličino jugoslovenskega naroda.«
Ko se je poleglo navdušeno ploskanje, s katerimi so bile sprejete vladarjeve besede, se je dvignil Nj. Vis. knez namestnik Pavle in dejal:
»Veličanstvo! Globoko ganjen spričo prisrčnih besed, ki ste jih blagovolili izreči kneginji in meni, ter ljubeznivega sprejema, ki ste nama ga izvolili pripraviti ob priliki najinega obiska v Italiji, me navdaja najprej misel, da izrazim Vašemu Veličanstvu najino najglobljo zahvalo. V simpatijah, s katerimi naju Vaše Veličanstvo obkroža, vidim visoko zna-nmenje prijateljstva do Nj. Vel. kralja Petra, do Jugoslavije in vsega jugoslovenskega naroda.
Manifestacije toplih simpatij italijanskega naroda so me iskreno in globoko ganile. Zaznati sem mogel znake spontane in neprisiljene prisrčnosti tudi ob priliki svojih sestankov z znamenitimi italijanskimi državniki, predvsem ob priliki svojega sestanka s šefom italijanske vlade Mussolinijem. Naj Vaše Veličanstvo prejme izraze mojega prepričanja, da bodo ta znamenja simpatij in prijateljstva za Jugoslavijo in jugoslovenski narod napravila globok vtis na oni strani Jadrana, kjer se goje občutki velikega divljenja za plemeniti italijanski narod in slavni Savojski dom.
Ti občutki vzajemnih simpatij in spoštovanja so v ostalem najboljše poroštvo trdnosti sporazuma, s katerim je bilo zapečateno prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo. Naši dve vladi, ki sodelujeta v popolni harmoniji pri tem koristnem in trajnem delu, sta navdahnjeni z idejami reda in stabilnosti. Pri tem delovanju imata zmerom pred očmi poglobitev dobrih odnošajev s sosednimi in prijateljskimi državami, kakor tudi ohranitev miru in reda v Evropi.
Kneginja in jaz bova ohranila nepozaben spomin na najino bivanje v Italiji, na lepote in nepopisne čare vaše divne države. Slika o gigantskem napredku, ki jo bova ponesla iz Italije, je taka, da bo ta spomin ostal še divnejši.
S to mislijo dvigam čašo na zdravje Vašega Veličanstva, na zdravje Njenega Veličanstva kraljice in cesarice ter vsega slavnega Savojskega doma, izražajoč pri tem najtoplejše želje za srečo in veličino italijanskega naroda.«
Tudi zdravica Nj. Vis. kneza namestnika Pavla je bila sprejeta od vseh z navdušenjem in ploskanjem. S slavnostno večerjo na Kvirinalu je bil zaključen prvi dan obiska kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Rimu.
Topli pozdravi v tisku
Rim. 10. maja. AA. (Stefani). Vse italijansko časopisje objavlja obširna poročila o prihodu jugoslovenskega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge na obisk v Italijo. Listi objavljajo poročila italijanskih dopisnikov o odhodu kneza Pavla in kneginje Olge s topčiderske postaje ter spored njunega bivanja v Italiji. Objavljajo tudi obširen življenjepis kneza namestnika. Poročila so pisana v zelo toplem tonu in opisujejo kneza namestnika Pavla kot odličnega državnika, velikega prijatelja Italije in kot visoko izobraženega intelektualca.
s.Popolo di Roma« v svojem poročilu o odhodu kneza namestnika Pavla v Italijo poudarja, da ga na poti spremlja tudi zunanji minister Cincar-Markovič. Po mnenju lista to pomeni, da bo sestanek v Rimu imel tudi političen značaj.
»Giornale d'Italia« objavlja obširno poročilo o odhodu kneza namestnika iz Beograda, o sporedu njegovega bivanja v Italiji ter o velikih pripravah za sprejem v Neaplju, kjer bo knez Pavle prisostvoval vajam italijanske vojne mornarice. Vaje bodo prirejene njemu na čast. List objavlja tudi pozdravni članek, ki pravi, da bo italijanski narod sprejel kneza namestnika s fašistično prisrčnostjo ter da je knez Pavle iskren prijatelj. Italije, prijatelj nove Italije. Isti list pravi v življenjepisu kneza namestnika, da je knez zaradi svojega poznanja italijanske preteklosti in kulture sposoben bolj ko kdo drugi razumeti fašistično revolucijo, ki je poklicala v življenje vrline nekdanjega rimskega naroda in obnovila Italijo v njeni nekdanji rimski veličini. On je bil v Jugoslaviji najodločnejši pristaš političnega sporazuma s fašistično vlado. Njemu se je treba zahvaliti za velikonočni sporazum, ki je vsemu svetu objavil prijateljstvo Jugoslavije in jugoslovenskega naroda z italijanskim narodom. Knez namestnik je bil tisti, ki je v Jugoslaviji pripomogel k boljšemu poznavanju italijanske umetnosti in kulture, vse to z namenom, da bi prijateljstvo med obema narodoma postalo čim globlje.
»Popolo d'Italia« piše med drugim: Ta obisk bo ovekovečil lojalno prijateljstvo in sodelovanje, ki že obstoji med Rimom in Beogradom. Ta obisk nudi italijanskemu narodu priliko, da odobri politiko, ki je dovedla do sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Obisk obenem daje priliko italijanskemu narodu, da pozdravi kneza nsu mestnika, ki je sicer mlad, a vodi usodo sosednje države z globokim domoljubjem
in globoko zavestjo odgovornosti. Osebnost zvišenega gosta je dobro znana v Italiji, predvsem pa se ceni njegova sigurnost, ki jo je pokazal pri vzpostavitvi prijateljstva med obema sosednima državama. Z navzočnostjo kneza Pavla v Italiji dobiva to prijateljstvo svoje novo potrdilo. List končuje z besedami: V njem Italijani pozdrav, ljajo danes modrega in zaslužnega kneza, jugoslovanski narod pa kot zvestega pristaša jugoslovansko-italijanskega prijateljstva.
»Lavoro Fascista« poudarja pod naslovom »Lik kneza Pavla« predvsem to, kako je bil položaj na Jadranskem morju prej nevaren za evropski mix in kako se je to spremenilo po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Italijanski narod ima priliko pokazati knezu namestniku vso svojo simpatijo ob prijateljskem ozračju, ki vlada med obema državama.
Angleški kraljevski par sredi Oceana
London, 10. maja. br. Parnik »Empress of Australia«, s katerim potuje angleška vladarska dvojica v Kanado, se je moral tudi danes boriti z nemirnim morjem in meglo. Parnik je kljub temu že skoraj na sredi poti. Ena izmed vojnih ladij, ki so bile dodeljene spremstvu angleškega vladarja, je danes krenila nazaj proti Angliji. Ostali dve bosta ladjo spremljali vse do kanadske obale. V Quebecu se dovršujejo poslednje priprave za nadvse prisrčen sprejem angleškega in kanadskega vladarja. Tudi v Washingtonu so že v teku vse tehnične priprave za sprejem angleškega vladarja.
Jeseni obisk v Belgiji
Bruselj. 10. maja. AA. Agencija Belga poroča, da bo angleški kraljevski par uradno obiskal Belgijo meseca novembra.
Balbo pri kralju Faruku
Rim, 10. maja. w. V političnih krogih pripisujejo velik pomen obisku libijskega guvernerja maršala Balba v Egiptu, zlasti pa dejstvu, da ga je včeraj sprejel kralj Faruk v avdienci. Razgovoru maršala Balba z egiptskim kraljem, ki je trajal dalje časa, je prisostvoval tudi italijanski poslanik. Danes je imel maršal Balbo poldrugo uro dolg razgovor z egiptskim ministrskim predsednikom, vendar pa o vsebini ni ničesar znanega.
Le malo upanja v uspeh 1 papeževega posredovanja
Rezerviranost v prestolnicah — Od papeža predlagano mirovno konferenco bi bilo treba najprej temeljito pripraviti — Italijanski vplivi na Berlin in Varšavo
London, 10. maja. z. Po prvih vtisih, ki jih je napravila pobuda papeža za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi razpravljala predvsem o neanško-poljskem sporu, da bi se tako preprečila in odstra>-nila nevarnost oboroženega konflikta, ni ostalo mnogo upanja na uspeh t« akcije. V Rimu prevladuje mnenje, da bi papež nastopil prav za prav šele potem, če bi že prvi razgovori, ki se vodijo sedaj preko papeSkih nuncijatur, pokazali da bi obstojala kakršnakoli možnost uspeha. Rezerviranost ki jo kaže v tem pogledu italijanski tisk. je pripisati predvsem obzirnosti, ki jo goji Italija do Vatikana. V pariških krogih sicer smatrajo, da bi bila konferenca Anglije, Francije, Poljske, Nemčije in Italije, kakor si jo zamišlja vatikanska pobuda, morda primerno sredstvo za rešitev nemško- polj s kega spora, toda za tako konferenco obstojajo še tako ogromne ovire, da ni skoro nobenega upanja ,da bi mogla na hitro roko sklicana konferenca roditi kakršnekoli sadove. če bi že prišlo do kake mednarodne konference, potem bi po mnenju pariških krogov morala biti taka konferenca tako dobro pripravljena, da bi trajno odstranila obstoječe spore. Edina korist, ki bi jo lahko prinesla v tem trenutku taka mednarodna konferenca, bi bila samo pridobitev na času, a tudi to bi v sedanjem trenutku pomenilo zelo mnogo, če ne vse.
Kako daleč je nenadna ustavitev kampanje nemškega tiska proti Poljski v «vezi s pobudo Vatikana za sklicanje mednarodne konference, je težko presoditi. V informiranih krogih pa mislijo, da se hoče Berlin v trenutku, ko apelira cerkveni poglavar katoliške cerkve na dobro voljo odgovornih vlad. izogniti domnevi, da je nedostopen za vsako mirno poravnavo. Se bolj verjetno pa je, da je to posledica nasveta in intervencije Italije, ki si tudi t Varšavi prizadeva, da bi pridobila poljsko vlado za kompromisno rešitev in za vsaj delni sprejem nemških zahtev. Sv. Sava
Pojasnila Vatikana
Vatikan, 10. maja. AA. (Reuter). V vatikanskih krogih smatrajo za absurdne vse vesti, da bi papež sklical konferenco, na kateri naj bi razpravljali o rešitvi nem-ško-poljskega spora. Isti krogi naglašajo, da sv. oče stalno skrbi in sicer sedaj bolj kakor kdajkoli prej, da se ohrani mir, toda ta akcija je omejena za normalne diplomatske zveze. Zaradi tega je več nuncijev v raznih evropskih prestolnicah v zadnjih dneh stopilo v zvezo s predsedniki vlad in ministri za zunanje zadeve ter jim sporočilo papeževe goreče želje, naj se mir ohrani in sporna vprašanja med raznimi državami rešijo na miren način.
Zbliževanje med Poljsko in Sovjetsko Rusijo
Namestnik ruskega zun« ministra v Varšavi — Dolg sestanek s poljskim zunanjim ministrom Beckom
Varšava, 10. maja. br. Namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potem k in, je an oči prispel iz Bukarešte v Varšavo. Na postaji so mu priredili zelo svečan sprejem. Danes dopoldne je bil Potemkin pri zunanjem ministru Becku. Po tem razgovoru je bil ob 15. objavljen komunike, ki pravi: »Namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin je prispel snoči v Varšavo na neuraden obisk Danes dopoldne ga je sprejel zunanji minister Beck.«
Popoldne je Potemkin odpotoval dalje v Moskvo. Razgovor z zunanjim ministrom je trajal skoraj dve uri.
Tik pred svojim odhodom iz Varšave, je Potemkin dal novinarjem kratko izjavo, v kateri je poudaril, da je z razgovori, ki jih je imel Ankari, Sofiji. Bukarešti in Varšavi, nadvse zadovoljen Posebej pa mu dajejo razgovori s turškimi državniki jamstvo, da bo sodelovanje obeh držav v naj-
večji meri prispevalo za ohranitev miru na Bližnjem vzhodu.
Politični krogi razpravljajo danes zgolj o Potemkinovem obisku. Splošno naglašajo, da je ogromnega pomena za nadaljnji razvoj odnošajev med Poljsko in Rusijo in še posebej za položaj Poljske. Beck in Potemkin sta načelno razpravljala o tesnejšem sodelovanju obeh držav, ki je postalo potrebno spričo spremenjenega občega položaja v vzhodni Evropi.
Varšava, 10. maja. AA. (Reuter) Izvedelo se je, da je bilo na sestanku med Beckom in Potemkinom govora o poljsko-sovjet-skem razmerju glede na nedavne dogodke in v zvezi s spremenjenim zadržanjem poljske sosede proti Poljski. Mislijo, da je bilo govora tudi o sodelovanju zahodnih velesil pri poroštvu paktov proti napadom. Možno je, da sta razpravljala tudi o baltiškem problemu in o sovjetskem razmerju do Rumunije.
V čem so še razlike
med Anglijo in Rusijo
Prve določnejše izjave Chamberlaina v parlamentu Rusija zahteva tesno vojaško zvezo
London, 10. maja br Ministrski pred- ■ sednik Chamberlain je podal danes po- j poldne v poslanski zbornici pomembne izjave o pogajanjih z Rusijo Zbornica se je kakor običajno sestala ob 15. in je nadaljevala podrobno razpravo o drugem zakonskem načrtu, ki ga je Chamberlain pred 14 dnevi omenil v svojem znanem ekspozeju, s katerim je napovedal uvedbo vojaške obveznosti v Angliji.
Pred prehodom na dnevni red so razni poslanci stavili ministrskemu predsedniku več vprašanj, nanašajočih se na sedanji položaj v Evropi in posebej na angleška pogajanja z Rusijo in Turčijo. Na prvo vprašanje, v katerem je interpelant opozoril na diference v komunikejih agencij Reuter in Tas o angleških protipredlogih, ki so bili predvčerajšnjim v Moskvi izročeni komisarju za zunanje zadeve Molo-tovu, je Chamberlain dejal:
»Vsa angleška diplomatska akcija na kontinentu je bila v zadnjem času posvečena formiranju skupne fronte narodov proti morebitnemu napadalcu. Angleška vlada je na lastno iniciativo sprejela znane obveznosti o takojšnji pomoči nekaterim evropskim državam v primeru, če bi bile spričo napada ali ogražanja njihove neodvisnosti prisiljene zgrabiti za orožje. Te obveznosti je Anglija sprejela, ne da bi rusko vlado pozvala b sodelovanju. Sele potem je angleška vlada stavila ruski predlog, da bi sprejela enaka jamstva za nekatere evropske države, kakor sta jih Francija in Anglija. Rusija naj bi, če bi nastala za to potreba, pomagala Franciji in Angliji izpolniti obveznosti, ki sta jih sprejeli do Poljske in Rumunije, ruskih sosed. To so bili prvotni angleški predlogi Ruska vlada je tedaj stavila svoje predloge, ki se določali večje obv .osti za obe stranki. Zato je angleška vlada spremenila svoje prvotne predloge in je sedaj vlado T Moskvi tudi informirala, da ne bo povzročala nikakih težav, če bi ruska vlada imel» namen postopati v okviru stavljenih predlogov neodvisno od angleške in francoske akcije.«
Na vprašanje, kako je s pogajanji s Turčijo, je ministrski predsednik odgovoril, da bo mogel že v kratkem podati povsem določno izjavo o njih.
Mobilizacijski zakon
Zbornica je nato prešla k debati o mobilizacijskem zakonu. O njem je danes govoril tudi ministrski predsednik, ki je zagovarjal potrebo, da se zakonski načrt čim prej odobri. Razlogi za tako nujnost so očitni. Splošno je znano, je Chamberlain poudaril, kako se baš v tej stvari »ozira na nas ves svet in si naši neprijatelji vsako našo zamudo razlagajo kot našo slabost naše počasno postopanje pa jemlje pogum našim prijateljem. Priznati morate, da je
spričo tega zares potrebno, da se zakonski načrt čim prej odobri.«
Vladni predlog, da bi se razprava o mobilizacijskem zakonu proglasila za nujno, je pri glasovanju prodrl z 283 proti 133 glasovom.
Presenečenje zaradi moskovskega komunikeja
London, 10. maja. c. V Londonu je zbudil komunike, ki ga je objavila uradna sovjetska agencija Tas o angleško-ru-skih pogajanjih veliko presenečenje. Ta komunike se zelo razlikuje od dosedanjih angleških poročil o razvoju in poteku pogajanj s Sovjetsko Rusijo. O vzrokih, ki so napotili sovjetsko vlado, da je v sedanjem trenutku in pri sedanjem stanju pogajanj objavila ta komunike, ni v Londonu ničesar znanega. Angleška vlada je bila dosedaj v vseh poročilih o teh razgovorih skrajno rezervirana in molčeča. Zato mislijo da je moskovski komunike verjetno posledica kakega novega nesporazuma ali pa da gre za kako novo taktično potezo Moskve. Jasno je samo to, da se Moskva sle i ko prej zavzema za sklenitev izrazito vojaške zveze z zapad-nimi velesilami.
Razčiščevanje med Majskim in Halif axom
London, 10. maja. br. Vlada je Imela da. nes dopoldne svojo redno sejo. Zunanji minister Halifax je na njej podal podrobno poročilo o občem položaju v Evropi in še posebej o pogajanjih z Rusijo. Na seji so govorili tudi o izjavah, ki jih je popoldne ministrski predsednik Chamberlain podal v parlamentu. Ugotovili so, da sta komunikeja agencij Reuter in Tas nekoliko zmedla angleško javnost. Namen Cham-berlainovih izjav je bil vprav ta, da se položaj povsem razčisti.
V zvezi s tem je bil danes dopoldne takoj po seji vlade pri zunanjem ministru lordu Halifaxu tudi ruski poslanik Majski. Ob priliki tega razgovora je, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, dejansko prišlo do popolnega razčiščen ja, tako da se bodo sedaj pogajanja v regnici lahko pospešila.
Drugi nastop predsednika Lebruna
Pari«, 10. maja. o. Predsednik republike Lebrun je danes nastopil novo 7-letno dobo službe. V četrtek se bo sestal parlament, da sprejme na znanje njegovo poslanico kakor tudi deklaracijo predsednika vlade Daladiera. Zatem bo imel parlament kratko I zunanje politično debato.
Beležke
Sklicanje izredne skupščine sokolskega saveza
Na zadnji seji plenum» savezne sokolske uprave v Beogradu je bila prečitana ostavka dosedanjega prvega podstarešine Engelberta Gangla Uprava je izrazila svoje iskreno obžalovanje, da odhaja br. Gangl z vodilnega sokolskega mesta, in je dala izraza svoji gloooki hvaležnosti za njegovo dolgoletno ogromno delo, za njegovo ljubezen napram sokolstvu in za njegove velike zasluge za jugoslovensko misel. Starešinstvo je bilo pooblaščeno, da izdela predlog, kako bi mogla hvaležnost sokolstva do br. Gangla dobiti čim dostoj-nejši in vidnejši izraz.
Z ostavko br. Gangla je izpraznjeno prvo odgovorno mesto v našem sokolstvu. Ker ostane sedanja uprava v funkciji vse do vsesokolskega zleta L 1941 in ker v tej važni dobi sokolska uprava ne bi mogla ostati brez izvoljenega prvega podstarešine, je uprava soglasno sklenila, da se skliče izredna skupščina saveza, ki bo izvolila naslednika br. Ganglu. Na seji je prevladala tudi želja, da naj bi se pri tej priliki ponovno vzelo v pretres vprašanje sodelavcev prvega podstarešine in torej izvršile nove volitve celokupne savezne uprave. Sedanja uprava bo v smislu teh sklepov vodila posle vodstva samo do izredne savezne skupščine, do takrat bo opravljal tekoče posle prvega podstarešine drugi podstarešina SKJ br. dr. Vlado Belajčič.
S temi avtentičnimi informacijami, ki jih objavlja tudi beograjska »Politika«, iz. popolnjujemo svoje včerajšnje, zaradi slabega telefonskega prenosa deloma netočno poročilo o zadnji seji saveznega vodstva, ki je bila obenem prva seja po letošnji glavni skupščini.
„Hrvatski dnevnik" o izjavi dr. Korošca
Zabeležili smo izjavo predsednika senata dr. KoroSca o hrvatskem vprašanju, v kateri je med drugim dejal, da še niso vse niti pretrgane, da se je doslej posrečilo rešiti že 90 do 95 odstotkov spornih vprašanj in da se bodo mogla rešiti tudi ostala neznatna vprašanja, ki so brezpomembna v primeri z že rešenimi. To izjavo objavlja tudi zagrebški »Hrvatski dnevnik«, ki pristavlja k njej:
»Dr. Korošec ni povedal, katera vpraša, nja so že rešena. Kolikor je nam znano, še ni ničesar rešenega, ker se ni še nič spremenilo. Zaradi tega mislimo, da je dr. Korošec najbrže mislil na nekaj, za kar obstoji razpoloženje za rešitev Kaj naj bi to bilo, dr. Korošec ni povedal, niti doslej kdo drugi. Vsaj hrvatska javnost o tem ničesar ne ve.«
Očitki glasila dr. Mačka
Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da so ostali poslanci HSS. ki so bili zbrani v ponedeljek v Zagrebu, po večini Se tudi v torek v Zagrebu. Zglaševali so se v politični pisarni dr. Mačka ter vodstvih gospodarskih in prosvetnih organizacij HSS.
V	zvezi s sestankom poslancev HSS objavlja »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem pravi, da je bilo to že drugo posvetovanje po volitvah 11. decembra. »Na sestanku so imeli priliko slišati poročilo predsednika dr. Mačka kaj je storil na osnovi pooblastil, ki jih je dobil na zadnjem sestanku. Posvetovanja so trajala ves dan in so potekala v največji solidarnosti. Od poslednjega sestanka hrvatskih poslancev so se odigrali razni važni notranji in zunanji politični dogodki. Posebno silno je naraslo zanimanje za hrvatsko vprašanje. Tuji tisk je skoraj brez razlike prijateljsko svetoval rešitev hrvatskega vprašanja. Priznati je treba, da so stvar bolje razumeli mnogi inozemski novinarji, kakor pa mnogi beograjski politiki, med njimi tudi taki, ki so se sicer izjavijali za sporazumno ureditev države.c
List nato precej ostro kritizira zadržanje srbijanskih demokratov, ki jim očita da so premalo podprli akcijo za sporazum med Hrvati in Srbi.
Pred spremembo zakona o volitvi patriarha
V	Beogradu zaseda, kakor smo že poro. fiali, vrhovna instanca pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, arhierejski sabor, pod predsedstvom patriarha Gavrila. Na dnevnem redu zasedanja je tudi predlog o novem zakonu za volitve pravoslavnega patriarha. Načrt tega za pravoslavno cerkev nadvse važnega zakona je bil nedavno izdelan in dostavljen vsem pravoslavnim škofom in nadškofom. Po zasedanju sabora bo izdelan definitivni tekst novega zakona in predložen vladi, da ga odobri.
Pomen delavskih strokovnih organizacij
»Hrvatski dnevnik« komentira sklepe Jugorasa, ki vztraja pri zahtevi po poenotenju vseh strokovnih delavskih organizacij, tako da bi bil Jugoras edina priznana organizacija. Te zahteve smo v »Jutru« že zabeležili. Glasilo dr Mačka najprej ugotavlja. da »Jugoras ni edina delavska strokovna organizacija«, nato pa nadaljuje: »Sploh si ni mogoče misliti uspešne borbe delavstva za njegove pravice brez sindikalnih organizacij in njihovih gmotnih sredstev. Delavstvo brez svojih finančno dobro fundiranih strokovnih organizacij postaja samo po sebi le predmet izigravanj delodajalcev. Navezano je samo na intervencijo oblasti, o kateri nI mogoče vedno pričakovati, da bo že v naprej na> klonjena delavskim težnjam.«
Narodni praznik v Rumuniji
Včeraj je prijateljsko Rumimi ja praznovala svoj največji narodni praznik, ob katerem se Rumimi spominjajo dveh važnih dogodkov v svoji zgodovini: prihoda kneza Karla Hohenzollemskega v Bukarešto (leta 1878) in proglasitve kneževine Rumunije za kraljevino (leta 1881). Razen tega je Rumeni ja letos proslavila 100-letnico rojstva ustanovitelja Rumunije kralja Karola I., kateremu je bH predvčerajšnjim odkrrt spomenik. Kakor smo poročali, je ob tej priliki govoril tudi romunski kralj Kami II.
Velika narodna in verska svečanost v Beogradu
Ob praznovanju vse prestolnice »o včeraj položili temeljni kamen za pravoslavno katedralo sv. Save
Beogiad, 10. maja. p. Z velikimi svečanostmi je bil danes v Beogradu položen na Vračam, prav na mestu, kjer je bilo jred 340 leti sežgano truplo srbskega mufienika sv. Save. temeljni kamen nove ogromne pravoslavne cerkve sv. Save, v kateri bo prostora za 10.000 ljudi. Bil je to praznik za ves Beograd. Trgovine, šo-e in uradi so bili zaprti. Vse mesto se je zlilo na ceste.
Zjutraj je bila v Saborni cerkvi svečana služba božja, ki so ji prisostvovali kr. namestnika, člani vlade, mnogo generalov in diplomati. Medtem so se zbirale v sprevod množice ljudi. Malo pred 10. uro je ogromni sprevod, kakršnega po vseso-kolskem zletu še ni bilo v Beogradu, krenil od Saborne cerkve proti Vračaru. Na čelu sprevoda so bila cerkvena znamenja, sledile so godbe, fcokka. mladina, okrog 800 pravoslavnih duhovnikov s patriarhom Gavrilom. kraljeva namestnika, člani vlade, veliko število generalov, oddelki vojske, raznih patriotskih udruženj od Narodne Odbrane do Jadranske straže in Sokolov. Celo sprevoda je bilo že pri mali cerkvi sv. Save na Vračaru. ko se zadnje vrste še niso premaknile od Saborne cerkve. V neposredni bližini cerkvice so
ob 11-30 svečano položili temeljni kamen nove cerkve. Ustanovno listino, ki so jo vzidali v kamen, so podpisali patriarh, kraljevi namestnik dr. Stankovič za Nj. Vel. kralja predsednik vlade, beograjski župan, arhitekt, ki je izdelal načrt za ogromni božji hram in graditelj. Patriarh in kraljevi namestnik dr. Stankovič sta listino vzidala v temelj.
Min. predsednik Dragiša Cvetkovič je prečital sporočilo kneza namestnika Pavla. Z globoko pieteto krščanske pobož-nosti, pravi sporočilo, polagamo ustanovno listino v temeljni kamen, na katerem bo zgrajen bodoči veličastni saborni hfam na tem zgodovinskem mestu v spomin in slavo največjega srbskega prosvetitelja sv. Save. V posebno zadovoljstvo in veselje nam je sodelovati pri tem svečanem činu, ki bo osvežil in ojačil svete tradicije naše preteklosti in dal izraze občutkom globoke hvaležnosti naroda sv. Savi za njegova velika dela. V veri in nadi, da nam bo milost božja in ljubezen našega naroda pomagala pri ustvaritvi naše pobožne in obljubljene zamisli, pri zgraditvi tega svetosavskega hrama v dičnem pre-stolnem Beogradu, najprisrčnejše^pozdrav-ljam to divno in pomembno svečanost.
To In ono iz Podkarpatske Rusije
V pariškem listu »Vozroždenju«, glasilu desničarskih ruskih izseljencev, poroča župnik pravoslavne cerkve v Užgorodu Aleksej Dehterev o položaju rusinske manjšine naslednje:
Od treh politično-jezikovnih skupin, ki so se doslej borile za nadvlado v Podkar-patju, je po madžarski zasedbi čez noč popolnoma Izginila skupina ukrajinske smeri, ki jo je vodil znani msgr Vološin, s čimer je ukrajinstvo popolnoma potisnjeno v ozadje. Nekaj časa se je še vzdrževala skupina, ki je zagovarjala smer domačega ljudskega narečja in je izdajala svoj list »Russkij Vestnik«. Slovnico tega jezika je spisal Galičan Pinkovič in v nekaterih šolah je bilo uvedeno narečje kot učni jezik. Druge šole so zopet imele ukrajinsko narečje in je zanje spisal slovnico prelat Vološin. Ruska smer, ki je širila ruski slovstveni jezik in ki je ob ljudskem glasovanju lanskega leta dobila večino pod-karpatskih občin za ruski jezik, je sedaj prodrla na vsej črti. Vološinovo ukrajinstvo je kompromitirano, domači dialekt je narod povsem odklonil, tako da je 16.
Nevtralnost severnih držav
Stockholm, 10. maja. br. Konferenca zunanjih ministrov nordijskih držav je trajala dva dni Danes se je zaključila. V skupnem komunikeju so zunanji ministri Švedske. Norveške, Danske in Finske podali enotno izjavo, v kateri poudarjajo, da bodo ostale nordijske države v vsa-loern primeru izven vseh krogov, med katerimi bi lahko v Evropi prišlo do vojne. Storile bodo vse, da se za nobeno ceno ne vpletejo v kakšen konflikt.
Genera! Franco
obišče Nemčijo
Berün, 10. maja. AA. (Havas) Razširili so se glasovi, da bo general Franco meseca junija prišel na uradni obisk v Nemčijo in sicer na povabilo maršala Göringa. Glede tega obiska so uradni krogi še popolnoma rezervirani, prav tako tudi glede obiska maršala Göringa v Španiji.
Volitve v Rumuniji
Bukarešta. 10. maja w. Vlada je razpisala volitve v poslansko zbornico za 1 iu-nij, v senat pa za 2. junij. Parlament se bo sestal 7. junija. To bodo prve volitve po uvedbi nove avtoritarne ustave. Volitve bodo izvršene na podlagi zakona, ki je bil snoči objavljen.
Hitlerjeve čestitke
romunskemu kralju
Berila. 10. maja, AA. Hitler je poslal rumunskamu kralju Karolu brzojavne čestitke o priliki proslave rumunskega narodnega praznika. Obenem je odlikoval rumunskega prestolonaslednika Mihaela z velikim križem reda nemškega orla.
Poveljnik nemške vojske v Italiji
Rim, 10. maja. AA. Grof Ciano je sprejel včeraj popoldne v palači Chiggi glavnega poveljnika nemške vojske generala Brauchitscha, ki je snoči v spremstvu generala Parianija odpotoval v Spezio, kjer si je ogledal tovarne vojnih potrebščin in luko.
Ia Spezia, 10. maja. AA. Danes je prispel ▼ La Spezzio general Brauchitsch v spremstvu državnega podtajnika v vojnem ministrstvu generala Parianija. Podrobno sta si ogledala tovarne in pristanišče t La Spe zzi ji.
Varčevanje s kavo v Italiji
Rim. 10. maja. AA. (DNB) Minister Starace poziva v fašističnem uradnem listu vse člane stranke, da se odpovedo kavi ali pa vsaj omeje njeno uživanje. Tako bodo oškodovane tiste države, ki nočejo, da bi se jim njihovo blago plačevalo z italijanskim blagom, ampak z
zlatom.
Španski republikanci v Mehiki
Mexieot 10. maja. AA. Obveščeni krogi trdijo, da bo prispelo ob koncu t. m v Mehiko več španskih republikanskih voditeljev, med njimi Negrin, Del Vayo, Martinez Bario in znana Pasionaria.
Policija je aretirala 16 vojakov mehiške sekcije španske falange, ki je bila nedavno razpuščena. Bržkone bodo vsi are-tiranci izgnani.
Rudniška nesreča v Braziliji
Rio de Janeiro, 10. maja. AA. Včeraj popoldne je v zlatem rudniku Ougo Preto na-stala eksplozija. Trdijo, da je bilo ubitih 11 delavcev, mnogo ranjenih,
aprila »Russkij Vestnik«, pisan dotlej v narečju, izšel v čisti velikoruščini, kakor že od nekdaj izhaja drugi podkarpatski list »Podkarpatski Golos«.
Poročevalec Dehterev izraža veliko zadovoljstvo zaradi tega razvoja, v katerem je popolnoma zmagala velikoruska smer proti Vološinovi ukrajinizaciji in proti krajevnemu separatizmu Brodija. Velikorusko smer. ki so se ji sedaj pridružili še Rusini, vodi dr. Fencik. Ta je Budimpešti predložil izdelan načrt za avtonomijo Podkar-patja. ki predvideva poseben deželni zbor za vse Podkarpatje. kolikor ga je bilo prej pod Češkoslovaško Uredi naj se poseben komitat, ki naj mu bo veliki župan Rus iz Podkarpatja. osrednjo vlado pa naj pri podkarpatski kraievni vladi zastopa poseben minister, ki naj bo tudi Rus iz Podkarpatja. Kakor pravi dr. Fencik. Madžari niso nenaklonjeni taki ureditvi in razne komisije zdaj proučujejo načrt Kaj bo iz tega res nastalo,, pa bo treba šele videti, ker doslej niso bili znani primeri, da bi Madžari dali kake pravice nemadžarskim narodom v svoji državi.
Izpraznitev čunkinga
Cunking, 10. maja b. Kitajska vlada je danes izdala serijo ukrepov po katerih naj se bi skoraj vse civilno prebivalstvo umaknilo iz Cunkinga dalje proti zapadu. Zaradi japonskih bombnih napadov v preteklem tednu je bilo mesto skoraj popolnoma razdejano. Računati pa je. da bo v kratkem prišlo do novih takih napadov. Mesto bodo morali zaradi tega zapustiti vsi otroci in žene. starci in bolniki ter vladni uradniki, ostali civilisti bodo smeli ostati v Cunkingu le če si bodo preskrbeli posebna dovoljenja pristojnih oblasti.
Zarota v bivši nemški
koloniji
Windhuk, 10. maja. AA (Reuter): Ugledni član zakonodajne skupščine Burke je danes izjavil v nekem govoru, da je britanski Intelligence Service odkrl obsežno zaroto, katere namen je bil zavzeti najvažnejše strateške točke Južnozapadne Afrike. Burke je dodal, da je policija južnoafriške unije, ki jo je pred kratkim poslal general Smuts v Južnozahodno Afriko prišla ravno o pravem času. da je izsledila zaroto. Nastopila je po nasvetu iz Londona s karr največjo hitrostjo. Ta dogodek, je dodal Burke, je zbudil vznemirjenje spričo velikosti preprečene nevarnosti.
Uspešno Rooseveltovo posredovanje v rudarski stavki
Washington, 10. maja. br. Predsednik Roosevelt je davi sprejel zastopnike delodajalcev in rudarjev ameriških premogovnikov, v katerih traja stavka že 39 dni. Na daljši konferenci je tel dosežen načelni sporazum. Kakor kaže se bo delo v vseh premogovnikih obnovilo že v ponedeljek. Pri stavki sodeluje okrog 350 tisoč rudarjev.
Angleška trgovinska pogajanja z Rumunijo
London, 10. maja. br. Gospodarska pogajanja z Rumunijo. so se v glavnih potezah zaključila. Angleška delegacija bo ze danes ali jutri odpotovala dalje v Atene. Prihodnji teden prispe v London posebna rumunska delegacija in potem se bodo tu pričela podrobna pogajanja o ustanovitvi rumunsko-angleške trgovske družbe, ki bo imela specifično nalogo izgraditi rumun-sko industrijo in pospešiti trgovinske od-nošaje med obema državama.
Odlikovanje
Beograd, 10. maja. p. Z redom Jugo-slovenske krone III. stopnje je bil odlikovan upokojeni načelnik trgovinskega oddelka bamske uprave v Ljubljani dr. Fran Rate j.
Neurje nad Knjaževcem
Knjaževac, 10. maja br. V pretekli noči je nastala nad Knjaževcem in okolico strašna nevihta. Sledil ji je naliv zaradi katerega je Timok tako narasel, da se je razlil čez bregove. Po dolini je napravila voda ogromno škodo. V vasi Kalne je poplava zahtevala celo več človeških žrtev.
Vremenska napoved
Zemunska: Delno oblačno vreme, ponekod nevihte z dežjem.
Dunajska vremenska napoved: Izpre-menljiva oblačnost, brez večjih padavin, ponekod možnost neviht, nekoliko vetrovno, temperatura sg bo polagoma dvignila.