Rektor Furio Honsell bo kandidat Demokratske stranke za videmskega župana / 34 Padec meje izredna priložnost za razvoj Goriških Brd in Krasa Primorski NEDELJA, 10. FEBRUARJA 2008 št. 35 (19.125) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Illy diktira tempo strankam SandorTence Riccardo Illy je s svojim nepričakovanim odstopom presenetil ne samo javnost, temveč tudi stranke. Sedaj skoraj vsi pravijo, daje predsednik ravnal modro, v resnici pa je postavil stranke pred izvršeno dejstvo. Podobno se je obnašal tudi kot tržaški župan, ko so levosredinske stranke za njegove sklepe v najboljšem primeru izvedele v občinskem svetu, navadno pa iz dnevnega časopisja. V desni sredini so z besedami zagovarjali enoten volilni dan, v resnici pa so upali, da bodo deželne volitve junija. Računali so namreč na Berlusconijevo zmago in na enotno podporo predsedniški kandidaturi Renza Tonda, ki je še ni. Illy je zelo presenetil tudi levo sredino. Demokratska stranka je pravzaprav v fazi nastajanja in še ni jasno, kako bo sploh zastavila vprašanje kandidatur. Veltro-ni je sprva namigoval na možnost primarnih volitev za deželne kandidature, za katere pa ni časa. Zato ni znano, kakšna merila bodo demokrati sploh izbrali za kandidature. Močno pospešiti bo treba pogajanja s Slovensko skupnostjo, za katera je tudi zelo malo časa. S podobnimi problemi se soočajo na levici, kjer se zelo trudijo za združitev sil, kar ni lahka stvar. Na levici se je lažje razdru-ževati, kot združevati. V Rimu so položili temelje za t.i. rdečo stvar oziroma mavrično levico. Zlasti za levico, a tudi za Illyjevo zavezništvo bi bilo dobro, da bi do takšnega poenotenja prišlo tudi na deželni ravni, kot je dejala glavnina govornikov na včerajšnji skupščini v Palmanovi. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Priprave na volitve Berlusconi nima dvomov: Casini in UDC na skupni listi Danes začetek kampanje Demokratske stranke opčine - 41. Kraški pust Pester »postni« pust Neptun-Pozejdon je Opčinam zagotovil drugo zaporedno zmago med vozovi KROMA MILAN - Silvio Berlusconi nima dvomov. Pier Ferdinando Casini in njegova UDC bosta pristopila v skupno volilno listo, ki jo Forza Italia snuje z Nacionalnim zavezništvom. Berlusconi je svojo volilno kampanjo včeraj začel v znamenju dobre volje in običajnih smešnic, ki jih je na skupščini krožkov Michele Brambilla stresal kar z rokava. Zanimivo, da ni niti enkrat napadel Demokratske stranke, ki jo je celo označil za moderno in evropsko. Volil-ci in volilke bodo na koncu izbirali med mano in Walterjem Veltronijem, je večkrat dejal vodja Forza Italia oziroma novoustanovljene liste Ljudstva svobode. Veltroni bo medtem danes v Um-briji uradno začel volilno kampanjo Demokratske stranke. Na 34. strani Računsko sodišče FJK odprlo sodno leto Na 2. strani V Križu koncert zbora Univerze na Primorskem Na 5. strani Srbski državljan je osumljen umora natakarja iz Gradeža Na 12. strani SSG: SNG Nova Gorica z zabavno postavitvijo Bolhe v ušesu Na 16. strani palmanova - Srečanje pred deželnimi volitvami Tudi v FJK prizadevanja za združitev levičarskih strank PALMANOVA - Tudi v Furla-niji-Julijski krajini se levičarske stranke, kot na državni ravni, prizadevajo za združitev in obenem za združeno podporo Riccardu Illyju, če bo do se da nji pred sed nik De že le se ve da spet kandidiral. Odločitev o tem bo padla v prihodnjih dneh. Na vče rajš nji skup šči ni v Pal -manovi (foto Bumbaca) pa so položili temelje za t.i. mavrično levico. Edini, ki je odkrito odklonil ponovno sodelovanje z Illyjem in z levo sredino, je bil deželni svetnik Zelene liste Alessandro Metz. Na 3. strani trst, gorica - Po januarskem vpisovanju Znano je število vpisov v vrtce in osnovne šole TRST, GORICA - Znana je bera letošnjega januarskega vpisovanja v prve razrede otroških vrtcev in osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na Tr žaš kem in Go riš kem. V slovenskih vrtcih na Tržaškem beležijo 146 novih vpisov, kar se ne bistveno razlikuje od lanskega leta, ko je bilo vpisov 149. Nazadovanje pa gre beležiti glede vpisa v prvi razred osnovnih šol, kjer bo skupno dvanajst učen cev manj kot la ni, saj smo našteli 165 novih vpisov, medtem ko jih j e bilo lani 177. Na Goriškem so zabeležili 168 novih vpisov napram lanskim 167, v prvih razredih osnovnih šol pa bo nekoliko manj učencev kot lani, in sicer 115 napram lanskim 121. Naj splošno pa izidi potrjujejo pozitivni trend za slovenske šole na Goriškem, saj je skupno število otrok v vrtcih in osnovnošolcev višje od lanskega leta, tako da vrtec v Ul. Brolo potrebuje četrto sekcijo, na Vrhu in v Romjanu pa bodo odprli dva dodatna razreda osnovne šole. Drugače v Gorici narašča tudi število šolarjev iz Slovenije, kar je po eni strani pozitivna novost, odpira pa tudi nova vprašanja. Na 4. in 10. strani 2 Nedelja, 10. februarja 2008 ALPE-JADRAN / deželno računsko sodišče - Odprtje sodnega leta »V javni upravi pretirana uporaba zunanjih sodelavcev« Marotta: Javna uprava mora določiti, kaj potrebuje in razpisati javne natečaje TRST - Splošno stanje v deželi Furlaniji-julijski krajini je v zvezi z računi javne uprave pozitivno, vendar je še preveč razširjena uporaba zunanjih sodelavcev, glede katerih je vsekakor potrebna večja prozornost. To je poudaril pred kratkim imenovani predsednik deželnega računskega sodišča Enrico Marotta med svojim poročilom na slovesnem odprtju sodnega leta, ki je bilo včeraj v glavni dvorani tržaške Trgovinske zbornice. Odprtja sodnega leta se je udeležilo mnogo javnih upraviteljev in predstavnikov javnih institucij, med ostalimi pa so posegli tudi pravdnik deželnega računskega dvora Giovanni De Luca, deželna odbornica Michela Del Piero v imenu deželnega predsednika Ric-carda Illyja in predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini. Javna uprava mora v okviru načrtovanja določiti, kaj potrebuje in v ta namen razpisati javne natečaje, da se bo lahko vsakdo prijavil, je v bistvu po ve dal Ma rot ta in ob so dil pre ti ra no sklicevanje na t.i. »spoil system«, ki vnaša pretesen odnos med politiki in visokimi funkcionarji in torej zmanjšuje nepristranskost in profesionalnost sled njih. Si cer so na os no vi lan -skih razsodb unovčili skupno 1,3 milijona evrov, za katerih je bila javna uprava oškodovana. Lani je računsko sodišče izreklo skupno 37 razsodb (od teh je bilo 27 obsodb, 5 oprostitev in pet z različnimi vsebinami), za sodne stroške pa so unovčili 36.615 evrov. Dalje so v stalnem upadu prizivi, vezani na vojne, na civilne in na vojaške pokojnine. Konec leta je bilo v obravnavi še 587 prizivov, tj. 762 manj glede na 31. december leta 2006 (1.349). Glede pokojnin so lani vsekakor izrekli skupno 955 prizivov. Število fasciklov v obravnavi na deželnem tožilstvu nasploh je lani poskočilo za 30 odstotkov, je povedal De Luca. V svojem poročilu je še zlasti poudaril, da se je na podlagi lanskih obsodb vrnilo v državno blagajno 1,29 milijona evrov, kar je v bistvu v skladu s trendom v prejšnjih letih. Tem gre dodati 10,2 milijona evrov (+ 3,5 milijona evrov interesov), ki so jih unovčili po obsodbi družbe, ki je imela koncesijo za davčne terjatve v tržaški pokrajini. Sploh pa je deželno tožilstvo lani prejelo 758 prijav, od katerih so 158 vložili zasebniki, 177 lokalne uprave in 423 druge javne uprave. A.G. Deželno računsko sodišče je na tržaški Trgovinski zbornici uradno odprlo sodno leto KROMA istra - Po posegu nizozemskih izvedencev Požar na ladji dokončno pogašen Trst zaenkrat ne bo končni pristan TRST - Silovit požar, ki je v sredo zajel tovorno turško ladjo Und Adriyatik pred istrsko obalo med plovbo med Istanbulom in Trstom, so včeraj dokončno ugasnili in vse kaže, da ne bo njena končna postaja Trst. Vest je posredovalo včeraj neposredno Tržaško pristaniško poveljstvo, ki je v stalnem stiku s hrvaškimi oblastmi in z lastnikom ladje (družba Un ro-ro Istanbul) prek italijanskega zastopnika Samer Shipping. Na krovu ladje so zdaj nizozemski izvedenci družbe Smith iz Rot ter da ma, ki jim je to rej us pe lo po ga si ti požar. Nizozemski gasilci, ki so v petek ocenili stanje, so včeraj skupaj z istrskimi gasilci vstopili v ladjo ter pogasili njene ostanke, pregledali tovor in poskrbeli za vse potrebne varnostne posege. Da bi bil dostop olajšan, so ladjo potegnili na štiri navtične milje od istrske obale, kar je zaradi močne burje dovolil Narodni center za raziskovanje in reševanje na morju. Sicer pa je na petkovi novinarski konferenci v Pulju hrvaški državni sekretar za morje Branko Bačic povedal, da ladja ne bo mogla zapustiti hrvaških voda, dokler ne bo popolnoma očiščena. Zavod za zdravstveno varstvo istrske županije medtem redno spremlja znake onesnaženosti zraka za- radi izgorevanja na merilnih postajah v južnem delu Istre in do včeraj niso zabeležili odstopanj od običajnih vrednosti. Prav tako je izpolnjena zahteva Inštituta Rudera Boškovica o nadzoru kakovosti morja. Splošno stanje ladje je po takem požaru boljše od pričakovanj, je ocenilo tržaško Pristaniško poveljstvo. Požar je vsekakor popolnoma uničil 202 tovornjaka, ki jih je prevažala ladja in ki bi jih bili morali izkrcati v Trstu. Tudi nevarnosti ekološke katastrofe ni več. Končni pristan ladje Und Adriyatik, kot rečeno, vsekakor še ni znan. Hrvaške oblasti so bile napovedale, da bodo ladjo po gašenju povlekle do enega izmed štirih možnih istrskih pristanov, kjer naj bi ladjo očistili, na končnem cilju pa rezali. Italijansko ministrstvo za okolje je bilo medtem ustanovilo pri glavnem poveljstvu pristaniških kapitanij krizni štab, ki je stalno spremljal dogajanje. Tržaško Pristaniško poveljstvo pa je včeraj izjavilo, da je zavrnilo uradno prošnjo lastnika ladje, da bi jo privezali v Trstu. Ko pa bi spoštovali vse predvidene okoljske normative, »ta možnost ni izključena«. Ladja se je včeraj še vedno nahajala nekaj milj jugozahodno od Brijonov. občina Videm: Honsell kandidat za župana j Fulvio Honsell ARHIV VIDEM - Rektor krajevne univerze Furio Honsell bo kandidiral za mesto videmskega župana. Novico je včeraj potrdil sam Honsell, ki mu je župansko kandidaturo ponudila Demokratska stranka. Občinske volitve v Vidmu bodo skoraj gotovo 13. in 14. aprila, skupaj z deželnimi in parlamentarnimi volitvami. Leva sredina je dolgo časa računala na župansko kandidaturo de žel ne ga od bor ni ka Enri ca Bertossija, ki pa je okleval, zato so de mo kra ti kan di da tu ro po nu di li rektorju. Honsell (včeraj je odstopil kot rektor) je v Furlaniji zelo znana osebnost, poznajo in cenijo ga tudi v Benečiji, saj rektor razume in govori tudi slovenščino. Videmsko občino že dva mandata vodi Sergio Cecotti, ki je bil nekoč predsednik deželne vlade. Cecotti je svojo politično kariero začel v Severni ligi, potem pa se je z njo sprl in ustanovil svojo vo lil no gi ba nje, ki je po li tič no blizu Riccardu Illyju in levi sredini. Cecotti pravi, da bo po tej županski izkušnji zapustil politiko, marsikdo pa je prepričan, da tega ne bo na re dil in da bo to rej še naprej aktiven na politični sceni. Na Videmskem bodo tudi pokrajinske volitve, za katere vlada velika negotovost. Desna sredina bo po vsej verjetnosti za pred sed ni ka kan di di ra la Pie tra Fontaninija (Severna liga), levo-sre din sko - i zavezništvo pa še išče svojega kandidata. O volitvah konkretno razmišlja tudi Marzio Strassoldo, odstavljeni predsednik Pokrajine, ki bo skoraj gotovo kandidiral s svojo listo in s tem največ oškodoval desno sredino. münchen - Srečanje med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Rupel in Jandrokovic optimistično o reševanju dvostranskih vprašanj MÜNCHEN - Slovenski in hrvaški zunanji minister, Dimitrij Rupel in Gordan Jandrokovic sta po prvem srečanju na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu izrazila prepričanje v možnost rešitve odprtih vprašanj med državama, Slovenija pa je ponovila podporo Zagrebu na poti v EU. Kot je dejal Rupel, je pogovor minil v »pozitivnem ozračju, ki napoveduje neko novo dinamiko v odnosih«.Rupel je pri tem poudaril, da je »Slovenija vedno, od samega začetka podpirala Hrvaško na poti v EU« in da se »ta osnovni odnos nikakor ni spremenil«. Slovenija si želi, da bi Hrvaška postala čimprej članica EU in da bi bile vse pre-preke in težave, tudi ko gre za dinamiko pogajanj z EU, čimprej odpravljene, je dodal. Ministra sta govorila tudi o reševanju vprašanja meje med državama, glede katere sta se premiera Janez Janša in Ivo Sa-nader avgusta lani na Bledu »dogovorila, dajo je treba reševati s pomočjo tretjega«, je v izjavi po srečanju povedal Rupel ter dodal, »da je morda čas« za sestanek takrat dogovorjenih in kasneje oblikovanih komisij za posamezna vprašanja in »da se stva- ri premaknejo«. Po njegovi oceni bi bilo to mogoče sedaj, saj je že minilo nekaj časa od hrvaških parlamentarnih volitev. »Za nas vse skupaj je važno, da se stvari čimprej premaknejo z mrtve točke, da se procesi pospešijo in verjamem, da lahko pridemo do rešitev glede vseh vprašanj. Predvsem pa želimo, da bi Hrvaška tudi v EU dosegla tisto, kar si želi in zasluži,« je še dejal Rupel. Jandrokovic se je strinjal s slovenskim kolegom, da je sestanek minil »v zelo dobrem in pozitivnem ozračju«. Ugotovila sta tudi, da so odnosi med državama v veliki meri dobri, da pa obstajajo odprta vprašanja, kijih bosta državi skušali čimprej rešiti v obojestransko korist, za kar obstaja dobra volja na obeh straneh. V pogovoru ob robu mednarodne varnostne konference sta po besedah Jan-drokovica tudi ugotovila, da na obeh straneh obstaja pripravljenost na čimprejšnjo rešitev vprašanja hrvaške zaščitne ekološ-ko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, za kar bodo v prihodnjem obdobju storili potrebne korake. Na novinarsko vprašanje o izjavi srbskega predsednika Borisa Tadica, da bo Srbija proti državam, ki bodo priznale neodvisnost Kosova, uporabila vsa pravna in diplomatska sredstva, je Rupel dejal: »Predsednik Tadic je predsednik, on ve kaj govori«. Na vprašanje o možnosti soglasnega odziva EU ob razglasitvi neodvisnosti Kosova pa je dejal, da je treba počakati, ko se bo in če se bo to zgodilo ter da se bo EU odzvala v skladu s svojimi političnimi usmeritvami. Kot je dodal, je svet EU decembra lani sprejel odločitev o napotitvi misije EU na Kosovu. O samih datumih razglasitve neodvisnosti pa ni mogoče govoriti, je pristavil. Rupel je med kasnejšim govorom na mednarodni varnostni konferenci izpostavil pomen nadaljevanja širitve EU in Nata na države Zahodnega Balkana ter končanja jugoslovanske krize in menil, da mora EU prevzeti odgovornost za Kosovo. Minister je pri tem izpostavil, daje treba preiti iz stare stabilnosti, utemeljene na zaprtosti, tradiciji in konservativnosti, v novo stabilnost odprtih sistemov, ki temeljijo na demokraciji, različnosti in multikulturnos- ti. (STA) nesreče v hribih - Dvojna tragedija Gore ponovno zahtevale življenji VIDEM - Deželna kronika je morala včeraj žal beležiti dvojno tragedijo v hribih, do katerih je prišlo popoldne v dveh krajih naše dežele. Usodni spust z jadralnim padalom Do prve nesreče je prišlo na obronkih hriba Quarnan blizu Mon-tenarsa, kjer se je Enrico Bortolotti (tako je bilo namreč ponesrečencu ime) iz kraja Buja kratkočasil z jadralnim padalom. Kaže, da se je padalo, s katerim se je spustil v zrak, nenadoma začelo spuščati, zatem pa se je zavrtelo in treščilo v travnato strmino. Udarec je bil tako močan, da je bil nesrečni Bortolotti na mestu mrtev, tako da je bil poseg pripadnikov gorske reševalne službe Italijanskega alpinističnega kluba iz Vidma, ki so prispeli na kraj nesreče, brezuspešen. Nesrečni zdrs pri prelazu Tam na meji Gorski reševalci žal niso mogli ničesar storiti niti v drugem primeru, ki se je pripetil na območju prelaza Tam na meji, ki leži med Terom in Rezijo v bližini meje s Slovenijo. Žrtev nesreče je bil 32-letni Gabriele Mansutti iz Tricesima, ki se je v družbi prijatelja podal na pohod. Na poledenelem terenu mu je zdrsnilo in je padel v globok gorski jarek, poškodbe pa so bile očitno tako hude, da ni preživel. Prijatelj, s katerim se je nesrečni Mansutti podal na izlet, Attilio Fortunato, je tudi sam padel v jarek, a je imel večjo srečo, saj so ga pripadniki deželne civilne zaščite s helikopterjem prepeljali v videmsko bolnišnico. Poleg njih in gorskih reševalcev iz Humina so na prizorišče nesreče prišli tudi agenti finančne straže in karabinjerji. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 10. februarja 2008 3 palmanova - Skupščina SKP, SIK, Zelenih in Demokratične levice Ustanovni korak »mavrične levice«, ki ne zapušča Illyja in njegove koalicije Zelo različna stališča v Zeleni listi - Deželne volitve gotovo 13. in 14. aprila PALMANOVA - Tudi v Furla-niji-Julijski krajini se levičarske stranke, kot na državni ravni, prizadevajo za zdru ži tev in naj brž za zdru že -no podporo Riccardu Illyju, če bo dose da nji pred sed nik De že le se ve da spet kan di di ral. Od lo či tev o tem bo padla v prihodnjih dneh, na včerajšnji skupščini v Palmanovi (soočanj v delovnih telesih in sklepnega zasedanja se je udeležilo okoli 400 ljudi) pa so položili temelje za t.i. mavrično levico. Edini, ki je odkrito odklonil ponovno sodelovanje z Illyjem in z levo sre di no, je bil de žel ni svet nik Ze -le ne li ste Ales san dro Metz. Nje go va stališča precej razdvajajo pristaše ze- lenih. Nepričakovan odstop predsednika FJK je tudi na levici, kot v vseh strankah, močno pospešil priprave na volitve. Časa za analize opravljene ga de la sko raj ni, tre ba je gle da ti na prej in se čim prej od lo či ti za pri -hodnje korake. To so na srečanju v Palmanovi zagovarjali predstavniki vseh štirih strank (SKP, SIK, Zelene liste in Demokratične levice) in tudi levo usmerjenih gibanj, ki hočejo aktivno sodelovati v predvolilnem soočenju. Odprto ostaja le vprašanje oblike volilnega nastopa, ki ga bo treba prilagoditi volilnim pravilom. Stojan Spetič, deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov, je priznal, da so bili odnosi z Illyjem in z levo sredino večkrat težavni. Izpostavil pa je pozitivne ukrepe, ki so bili v pet let nem man da tu de žel ne ga parlamenta sprejeti za slovensko in za druge jezikovne skupnosti. SIK je bila med najbolj doslednimi zagovor-ni ki za ko na za Fur la ne, De že la pa je po Spetičevih besedah veliko naredila tudi na področju odnosov s Slovenijo. Na aprilskih volitvah je treba preprečiti prodor desnice. Tudi Giulio Lauri (SKP) je, podobno kot Spetič, podčrtal nekatere pomanjkljivosti Illyjeve uprave, ocena dela Demokratske zaveze pa je na splošno dobra in zato velja s to po- V Palmanovi so se včeraj zbrali pristaši SKP, SIK, Zelenih in Demokratične levice BUMBACA litično izkušnjo nadaljevati. Po mnenju Komunistične prenove obstajajo torej vsi pogoji za obnovitev pro-gramsko-volilnega sodelovanja z Il-lyjem. Ome ni li smo Ze le ne, kjer sta deželni tajnik Gianni Pizzati in deželni svet nik Metz na ze lo raz lič nih sta -liščih. Medtem ko Metz zagovarja do konč no po li tič no »raz po ro ko« z Illyjem, je Pizzati mnenja, da z odkritim soočenjem obstajajo še možnosti za sodelovanje Zelene liste v Demokratski zavezi. Ful vi o Val lon (De mo kra tič na levica) je pozdravil združevanje levih kom po nent tu di v na ši de žel ni stvar - nosti, po zgledu državne. Njegovo gibanje je nastalo potem, ko je glavnina pristašev Levih demokratov pristopila v Demokratsko stranko, notranja levica LD pa je ubrala drugo pot. DL ni zastopana v deželnem parlamentu, Vallon upa v predstavništvo v novi skupščini, ki bo izvoljena na april skih vo li tev. Prav glede datuma deželnih volitev je deželni odbornik Franco Ia-cop sinoči potrdil, da bodo volitve gotovo 13. in 14. aprila. Tudi če bi v Rimu zavrnili t.i. election day, je naša dežela na osnovi statuta pri tem popolnoma avtonomna in zato sama do lo či da tum vo li tev. V VESOLJU JE VEDNO MISFeRO ] Ribje palčke SELEX 300 g, 3,33 € /kg Ekstra deviško oljčno olje SUCCOLIVA TRASIMENO 1 liter Alu folija FRIO 20 metrov BARVNI LCD TV 32" DAEWOO DLP 32G1 HD READY • HDMI ločljivost 1366x768 • kontrast 3000:1 svetilnost 500 cd/kvm • odzivni čas 8ms avdio stereo nicam • funkcija pip digitalni avdio izhod • pc vhod • teletekst vgrajen zemeljski digitalni dekoder Pralni prašek DASH FUSTONE 60 pranj podarimo vam 4 baterije DURACELL® ULTRA M3 rvAMFS. NEDELJA 10. FEBRUARJA, OPPPT^ Ponudbe veljajo do 13. februarja 2008 - Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) - Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - ponedeljek 14.30 - 20.30, od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 - 20.00 EDELJSKE Nedelja, 10. februarja 2008 ~J APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it šolstvo - Prvi rezultati po končanem januarskem vpisovanju V vrtcih skoraj brez sprememb Padec vpisov na osnovnih šolah Naraščanje vpisov pri Svetem Jakobu - Ponekod potrojitev vpisov, drugje strm padec Na eni strani brez bistvenih sprememb, na drugi pa občutno nazadovanje. To je slika, ki se opazovalcu ponuja ob branju prvih rezultatov o januarskem vpisovanju v državne otroške vrtce in osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. V prihodnjem šolskem letu bo na podlagi številk, do katerih smo se dokopali na didaktičnih ravnateljstvih, v državnih vrtcih 146 malčkov, kar je nekoliko manj kot ob lanskem vpisu, ko smo jih našteli 149 (ob tem je treba poudariti, da gre za državne vrtce, saj bodo rezultati vpisovanja v občinske otroške vrtce s slovenskim učnim jezikom - v Občini Trst obstajajo trije taki vrtci, v Občini Devin-Nabrežina pa eden - znani naknadno). Kot že rečeno, gre za tri vpise manj kot lani, a je število vedno višje od tistega izpred dveh let, ko je bilo vpisov 138. V prvi razred osnovnih šol pa so v januarju zabeležili vsega skupaj 165 vpisov, kar predstavlja precejšnje nazadovanje v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo novih vpisov 177. Število vpisanih prvošolčkov se je tako ponovno približalo številki izpred dveh let, ko je bilo v prvi razred vpisanih 162 otrok. Če pogledamo bolj pobliže stanje po vrtcih, gre beležiti lep napredek v otroškem vrtcu pri Svetem Jakobu, kjer se lahko ponašajo z dvanajstimi novimi vpisi v primerjavi z lanskimi osmimi. V vrtcu v Škednju bodo prvi letnik obiskovali štirje otroci (lani pet), pri Sveti Ani pa dva, prav toliko kot lani. Rahlo napredovanje so zabeležili v lo-njerskem vrtcu z devetimi novimi vpisi (lani osem), število prvošolčkov pa se je v vrtcu v Barkovljah kar več kot potrojilo, saj so zabeležili šestnajst vpisov, medtem ko jih je bilo lani pet. Rahel napredek beležijo na Opčinah s sedemnajstimi vpisi (lani petnajst), v Trebčah, Križu, pa tudi na Repen-tabru, občuten padec pa na Proseku, kjer so z lanskih petnajstih vpisov zdrknili na letošnjih pet, v Bazovici pa je število vpisov v primerjavi z lanskim letom padlo kar za deset enot (od dvanajst na dva). V vrtcih nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva beležijo povsod nazadovanje, zlasti v Gabrovcu, kjer so z lanskih devet padli na letošnja dva nova vpisa, utrjujejo pa se vrtci na dolinskem koncu, kjer je treba med drugim omeniti podvojitev vpisov v bor-štanski (od lanskih štirih na letošnjih osem) in miljski vrtec (od lanskih štirih na letošnjih devet). Edini vrtec, ki je zabeležil Na izide vpisov v občinske vrtce (na arhivskem posnetku prizor iz vrtca Oblak Niko pri Sv. Ivanu) bo treba še počakati KROMA padec, je tisti v Boljuncu, kjer so letos štirje novi vpisi v primerjavi z lanskimi devetimi. Kakšna pa je slika na osnovnih šolah? Tudi tu se Sveti Jakob vedno bolj kaže kot šolski pol, ki privablja: v prvi razred Osnovne šole Josipa Ribičiča-Karla Široka je vpisanih kar petnajst otrok, medtem ko jih je bilo lani osem. Na škedenjski osnovni šoli Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič je ostalo število prvošolčkov enako kot lani (šest), medtem ko se utrjuje število prvošolčkov na OŠ Otona Župančiča pri Svetem Ivanu. Nazadovanje pa beležijo na OŠ Frana Milanskega na Katinari (od lanskih enajst na letošnjih pet vpisov), kar gre poleg nizkega števila malčkov iz lonjerskega vrtca pripisati tudi popravitvenim delom na šolski stavbi. Nazaduje tudi število pr- vošolčkov na OŠ Frana Saleškega Finžgar-ja v Barkovljah. Po nenehnem naraščanju je letos padlo število vpisov v prvi razred na OŠ Franceta Bevka na Opčinah (od lanskih devetnajstih na letošnjih štirinajst), padlo je tudi število vpisanih na OŠ Avgusta Černigoja na Proseku (od lanskih trinajst na letošnjih devet), medtem ko se je podvojilo število prvošolčkov na OŠ Pinka To-mažiča v Trebčah (od lanskih sedem na letošnjih štirinajst). Nazadovanje beležijo tudi na ostalih šolah openskega didaktičnega ravnateljstva, se pravi na OŠ Karla Des-tovnika-Kajuha-Primoža Trubarja v Bazovici, OŠ Alberta Sirka v Križu in zlasti OŠ Alojza Gradnika na Repentabru (tu je napram lanskim trinajstim bilo letos le sedem vpisov v prvi razred). Na nabrežinskem koncu je število prvošolčkov na OŠ Virgi- la Ščeka v Nabrežini ostalo nespremenjeno (devet), precej manj pa je vpisov v prvi razred na OŠ Josipa Jurčiča v Devinu (od trinajst na sedem). Nazadovanje beležijo tudi na zgoniško-saleški šoli Lojzeta Koko-ravca-Gorazda-1. maja 1945, nekoliko pa je naraslo število vpisov na šempolajski osnovni šoli Stanka Grudna. Kar se tiče Doline, so letos na OŠ Prežihovega Voranca našteli enajst vpisov v prvi razred (lani sedem), na OŠ Mare Samsa-Ivana Trinka Zamejskega pa šest, kar pomeni nazadovanje v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo vpisov deset. Rahlo nazadovanje beležijo tudi na OŠ Frana Venturinija v Boljuncu, število prvošolčkov na OŠ Albina Bubniča v Miljah pa se je več kot potrojilo: od lanskih štirih so letos zabeležili kar štirinajst novih vpisov v prvi razred. (iž) OTROŠKI VRTCI 2008/09 2007/08 1. letnik 1. letnik Sv. Jakob 12 8 Škedenj 4 5 Sv. Ana 2 2 Lonjer 9 8 Barkovlje 16 5 Opčine 17 15 Prosek 5 15 Trebče 8 7 Bazovica 2 12 Križ 5 4 Col 11 7 Nabrežina 5 6 Devin 9 11 Mavhinje 3 5 Gabrovec 2 9 Dolina 8 8 Ricmanje 7 5 Boršt 8 4 Boljunec 4 9 Milje 9 4 Skupno 146 149 OSNOVNE ŠOLE 2008/09 2007/08 1. letnik 1. letnik Sv. Jakob-Donadoni 15 8 Škedenj-Sv. Ana 6 6 Sv. Ivan 14 13 Katinara 5 11 Barkovlje 6 8 Opčine 14 19 Prosek 9 13 Trebče 14 7 Bazovica-Gropada 5 8 Križ 7 8 Repentabor 7 13 Nabrežina 9 9 Devin 7 13 Šempolaj 7 5 Zgonik-Salež 3 7 Dolina 11 7 Domjo-Ricmanje 6 1 0 Boljunec 7 9 Milje 13 4 Skupno 165 177 četrti rajon Bedna razprava o resoluciji Merkuja Desna sredina je očitno ostala, vsaj v četrtem tržaškem rajonskem svetu, brez pravih argumentov, kar se odnosov do slovenskega prebivalstva in jezika tiče. Tako v sporočilu za javnost meni svetnik Slovenske skupnosti Igor P. Merku, ki je na seji rajonskega sveta 6. februarja predložil resolucijo o občinskem uradu za odnose s slovensko manjšino v prostorih občinske izpostave v Ul. Giotto. Na spletu Občine Trst o uradu ni ne duha ne sluha, ne najdemo naslova, urnika, še manj pa pristojnosti - skratka, velika vrzel v informaciji, opozarja Merku. Namen njegove resolucije, ki jo je predstavil v slovenščini in italijanščini je bil zapolniti to vrzel. V teku razprave je svetnik stranke Forza Italia Giuliano Pasca-zio vprašal, kako to, da j e v levem stolpcu besedilo napisano v slovenskem, v desnem pa v italijanskem jeziku, ker bi bilo to baje prvič, da je slovenščina na levi strani in ne na desni. Svetnik Mario Zecchini iz Demokratske stranke pa je branil Merkujevo izbiro, češ da je tako želel poudariti globoko navezanost na svoj materni jezik, nakar mu je Pa-scazio segel v besedo rekoč, da ni vprašal svetnika Zecchinija, ampak predlagatelja resolucije. Svetnik Nicola Davanzo (Občani za Trst) pa je predlagal amandma, da bi ves splet podali tudi v slovenskem jeziku. Merku je v svojem odgovoru Pascaziu razložil, da slovenščina ni prvič na levi strani in da to ni niti izraz dejstva, da je on član leve sredine, Pascazio pa desne sredine. Enostavno si pridržuje možnost, da eno resolucijo napiše na en način, drugo na drug način. Obenem je svetnik SSk predlagal, naj se razpravlja o prvotnem namenu resolucije. Drugih posegov ni bilo, tako daje šla resolucija na glasovanje: leva sredina je z devetimi glasovi strnjeno glasovala za, svetniki desne sredine pa prav tako z devetimi glasovi proti: »Brez razlage, brez argumentov. Očitno so jim zmanjkali...,« piše Merku v komunikeju. nabrežina - Jutri Skupščina o gradbenih špekulacijah Levosredinski občinski svetniki v de vin sko-na bre žin skem ob čin skem svetu prirejajo jutri javno skupščino, na kateri bodo seznanili javnost s hudimi posledicami spremembe k varianti k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu, ki jo je na zadnji seji občinskega sveta sprejela desnosredinska večina. Skupščina bo v Kamnarski hiši z začetkom ob 20. uri, na njej pa bo govor tudi o gradnji novega železniškega koridorja. Desna sredina je v zvezi z varianto zavrnila vsak poskus posredovanja, pravi v tiskovni noti občinski svetnik opozicije Massimo Veronese, in je tako odprla vrata gradbenim špekulacijam. Na srečanju bodo poleg odobrene variante predstavili tudi razne instrumente, s katerimi kljubovati početju desne sredine. Prvi korak bo v tem smislu ugotovitev najboljše pravne poti, da bi tudi v sodelovanju z devinsko-nabre-žinskimi občani, ki jim je pri srcu traj-nostni razvoj območja, zaustavili gradbene špekulacije. / EDELJSKE Nedelja, 10. februarja 2008 ~J križ - V petek koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem Pesem in mladostna energija ob prazniku slovenske kulture Koncert je potekal v Domu Alberta Sirka - Zbor vodi priznani skladatelj Ambrož Čopi Mladi odborniki kulturnega društva Vesna v Križu imajo posluh za večstranske razsežnosti glasbenega sveta. Ob dnevu slovenske kulture so se ozrli na zborovsko govorico s koncertom Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, ki predstavlja za primorsko zborovsko stvarnost eno od najbolj zanimivih pridobitev zadnjih let. Pri Slovencih brez petja res ne gre, zato je mlada Univerza dobila že oktobra 2004 svoj zbor študentov, ki danes šteje v polni zasedbi okrog štirideset pevcev. Od ustanovitve ga vodi vidna osebnost krajevne glasbene stvarnosti, skladatelj, zborovodja in pedagog Ambrož Čopi, ki je s tem zborom gostoval po Balkanu vse do Grčije in je že dosegel odlične rezultate na tekmovanjih (med najnovejšimi je lanska zlata plaketa na mariborskem tekmovanju »Naša pesem«). V petek je zbor s svojo mladostno energijo in pozitivnim nabojem olepšal prvi sklop praznovanj dneva slovenske kulture v brezmejnem kulturnem prostoru. Mladi, ki se motivirano in z zdravo ambicijo približajo zborovski kulturi, ponujajo vedno spodbudne vtise svoji publiki in to toliko bolj, ko rezultati odpirajo perspektive kakovostnega razvoja delovanja. Zbor primorske univerze lahko zaupa v izkušnjo zborovodje, ki se s pevci-študenti loteva zahtevne literature, tekmovalnih in koncertnih izzivov. S potpurijem pretežno sakralnih del (a brez pomoči cerkvene, hvaležne akustike, saj se je koncert odvijal v dvorani doma Alberta Sirka) in posebno pozornostjo do literature znamenitih krajevnih avtorjev se je zbor izpostavil z raznolikimi preizkušnjami. Program se je pričel z italijansko renesančno polifonijo v solidno izpiljenih izvedbah, ki so ovrednotile svežino in prožnost glasov. Oblina zvoka kot tudi vertikala sta našli težje ravnovesje v »slovanskem poglavju« glasbe Rachmaninova in Mokranja-ca, kjer bi bila potrebna tudi večja širina zvoka. Zborovski izraz je precej homogen, skupini pa v določenih skladbah še manjka tista notranja, skupna vibracija, ki je nositeljica neposredne komunikacije s poslušalcem, kar je prišlo do izraza predvsem pri izvedbi očarljivega, izvajalsko pa zelo delikatnega zborovskega hita, Lauridsenove skladbe »O magnum mysterium«. Ostali del programa je upošteval govorice primorskih avtorjev, v prvi vrsti izvrstnega mojstra zborovskega izražanja Alda Kumarja. Njegovo tolmačenje ljudske pripovedi o poslednji, božji trieste trasporti Možnost davčnega odbitka Prevozno podjetje Trieste Trasporti Spa obvešča stranke, da finančni zakon 2008 določa pravi co do od bit ka od bru to dav ka na do ho dek fi zič nih oseb del zneska, ki ga bodo državljani do 31. decembra 2008 porabili za nakup abonentskih kartic za javni lo kal ni, de žel ni in med de žel ni prevoz. Odbiti bo mogoče 19 od stot kov znes ka, ki ne bo mo gel preseči 250 evrov. Bonus je dovoljen tudi v primeru, ko nekdo plačuje prevoz za družinskega člana, ki ga ima v breme. Tis ti, ki jih mož nost od bit ka zanima, morajo na za to določen prostor na vozovnici vpisati svojo davč no šte vil ko, vo zov ni ce pa shra ni ti in jih pri lo ži ti k let ni pri -javi dohodkov. Za primer so v Tri es te Tras por ti na ved li let ni abomna za mesto mrežo javnih prevozov, ki stane 263 evrov, med tem ko bo davč ni od bi tek znašal 47,50 evra. Zbor Univerze na Primorskem je olepšal prvi sklop praznovanj ob dnevu slovenske kulture v brezmejnem kulturnem prostoru KROMA sodbi »Tehtanje duš« potrebuje predvsem suveren nastop solista, ki ga primorski zbor premore, kot je dokazala pevska recitacija dobrega basista. Dovolj prepričljivo je zazvenela tudi šaljiva igra zvočnih efektov znane »Turist«. Ko je zborovodja tudi skladatelj, ima zbor prednost, da lahko posebno učinkovito in izčrpno poglobi avtorska dela svojega mentorja. Zbor je tako pokazal dobro obvladanje Čopijevega diptiha »In Domino speravit«. Morda je bilo za nekatere poslušalce odkritje, da se je tudi priznani tržaški zborovodja Stojan Kuret preizkusil v pisanju zborovskih skladb in si cer s pri red bo prek mur ske pes mi »Zrejlo je žito«. Zbor je prijazno zaključil svoj celovečerni koncert s skladbo tržaškega avtorja, pravim klasikom, kot je »Jnjen čeua jti gna« Pavleta Merkuja. Sledil je še »istrski« dodatek s sklepnim delom znane Kumarjeve suite, s katero so pevci še ob koncu utrdili simbolični most, ki je na tem večeru združil dva konca istega zaliva. ROP Fotografski natečaj »Mladi brez meja« Ob razširitvi schengenskega območja na Slovenijo, razpisujejo Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI) iz Trsta, Mladinski center Podlaga iz Sežane in Klub študentov Sežana, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Foto natečaj poteka od 21.1. do 21.2.2008. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu schengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 €. Fotografije lahko pošljete kar po elektronski pošti na naslov: foto@adinfor-mandum.eu. Pred prijavo si preberite razpis natečaja na http://www.adinformandum. Čezmejni spletni informator za mlade Čezmejni spletni informator Ad Informandum je zamisel Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI) iz Trsta; razvila se je v okviru projekta Mejni dogod-ki/Eventi di frontiera Interreg IIIA Italija-Slovenija, Zadružna kraška banka pa daje s finančno podporo kontinuiteto pobudi tudi po zaključku projekta. Spletni informator je nadaljevanje Čezmejnega informatorja za mlade, ki je v obliki tiskane dvojezične brošure izhajal mesečno v letu 2007. Spletna stran www.adinformandum.eu bo torej posredovala pregled najzanimivejših dogodkov slovensko-italijanskega obmejnega pasu. Zamišljena je kot napovednik prireditev mladinskega interesa - koncertov, festivalov, razstav, gledaliških predstav, filmskih sporedov, seminarjev, predavanj, športnih in drugovrstnih prireditev -, ki se odvijajo na območju FJK, Slovenije ter širše okolice. ljudsko izročilo Kruh in ribe V sredo predstavitev knjige v Narodnem domu Pri založbi Celjske Mohorjeve družbe je izšla zbirka ljudskih pripovedi Kruh in ribe, ki jo je uredila in pripravila Nada Ravbar Morato. Knjiga zajema ljudsko blago narodnostno in politično pisanega prostora, ki so ga pretresali težki premiki. Vanjo so zajete zgodbe od Milj preko Brega, Krasa, slovenske obale med Barkovljami in Štivanom do Doberdobskega Krasa, Timave, Soče in Laške Bizjakije. Svoj ognjeni krst je delo doživelo preteklega 20. januarja v Kortah, v sredo, 13 februarja, pa jo bodo ob 18. uri predstavili v mali dvorani Narodnega doma v ul. Fabio Fil-zi 14 v Trstu. Knjigo bodo predstavili avtorica Nada Ravbar Morato, dr. Marija Stanonik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani, ki urejuje zbirko Glasovi, v kateri je knjiga izšla, in glavni direktor Celjske Mohorjeve družbe prof. Jože Faganel. Prisotni bodo lahko prisluhnili tudi nekaterim pripovedim, ki jih je na CD ploščo ujela za slovenski program Radia Trst A urednica Loredana Gec. Ljudske pesmi slovenskega zahoda bo pela Ženska pevska skupina Stu ledi, program pa bo povezoval Boris Pangerc. Predstavitev bo potekala pod pokroviteljstvom Celjske Mohorjeve družbe, Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete iz Trsta, ki vljudno vabijo k pol-noštevilni udeležbi, saj je v knjigi Kruh in ribe zajeta duša našega ljudskega blaga. ob dnevu kulture Lutke vabijo V sredo in četrtek v Prosvetnem domu na Opčinah Zveza slovenskih kulturnih društev in SKD Tabor prirejata ob dnevu slovenske kulture 2008 lutkovno predstavo »Zgodba o dobrem volku«, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Ciklus gledaliških predstav v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane se bo odvijal v sredo, 13. februarja, ob 11. uri za osnovnošolce z Opčin, iz Gropade in Bazovice, Trebč, s Cola in iz Nabrežine. V četrtek, 14. februarja, pa se bosta odvijali dve ponovitvi in sicer ob 9.30 za osnovni šoli in vrtec Didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakoba in za osnovnošolce iz Križa, s Proseka, iz Saleža in Zgonika. Ob 11. uri si bodo predstavo ogledali osnovnošolci od Sv. Ivana ter osnovni šoli iz Devina in Šempolaja. Skupno se bo predstave udeležilo več kot štiristo osnovnošolcev. Namen sodelovanja je krepiti in pospeševati stike med ZSKD in izobraževalnimi institucijami v okviru lutkovne in drugih dejavnosti in s tem približati najmlajšim boljše poznavanje delovanja na ljubiteljskem področju. »Zgodba o dobrem volku« govori o posebnem volku, ki za nekaj časa odide v samoto in se od tam vrne ves spremenjen - dober! Ne mara več jesti mesa, nabira rože, ukvarja se z zdravilstvom. Sprva njegovi novi prijaznosti prav nihče v gozdu ne verjame. Nasprotno, živali se ga bojijo še bolj kot prej. A ko v mrzli zimi reši mali zajčici življenje spoznajo, da je med njimi dobri volk-zdravnik. Predstava, ki traja štirideset minut, je namenjena predšolskim in osnovnošolskim otrokom. Zaprta občinska cesta Boršt-Jezero Občina Dolina obvešča, da je bilo zaradi nevarnosti usada skalnatega materiala nad občinsko cesto, ki iz Boršta pelje v zaselek Jezero, odrejeno, z nujnim ukrepom, zaprtje zadevne ceste. Dela za zavarovanje omenjene ceste in celotnega območja bodo stekla čez kakih deset dni in naj bi trajala približno en mesec. Do takrat bo cesta zaprta za promet. Oddaja o Prešernu po slovenski TV RAI Danes bo na Slovenski televiziji RAI spet na sporedu mesečna rubrika, posvečena slovenskemu filmu. Ob dnevu slovenske kulture se bo zavrtel celovečerec iz leta 2003 z naslovom Pesnikov portret z dvojnikom. Scenarij za film, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Franceta Prešerna, sta napisala Matjaž Kmecl in Branko Šomen, režijo pa je podpisal zdaj žal že pokojni režiser Franci Slak. V vlogi Franceta Prešerna nastopa Pavle Ravnohrib, med ostalimi igralci pa lahko omenimo Veroniko Drolc, Natašo Barbaro Gračner, Lučko Počkaj, Vlada Novaka, Maria Šeliha, Matjaža Tribušona in Braneta Završana. Film, v ponovitvi še v četrtek, 14. februarja, bo kot običajno na sporedu po večernem televizijskem dnevniku približno ob 21.uri. V četrtek Casablanca v Gregorčičevi dvorani Po mnenju mnogih je to najlepši romantični film vseh časov: kaj drugega kot film Casablanca bi lahko torej na Valentinovo ponudili občinstvu tradicionalnega filmskega popoldneva v Gregorčičevi dvorani? V četrtek popoldne (ob 16. uri) bodo tako na pobudo krožka Krut, Slovenskega kluba in Zveze slovenskih kulturnih društev zavrteli znano romantično črno-belo dramo iz leta 1943, ki je prejela tri oskarje. V glavnih vlogah nastopata Ingrid Bergman in Humphrey Bogart, ki se kot Ilsa in Rick srečata v maroškem mestu Casablanca. Poznata se iz Pariza, kjer sta pred časom preživela krajšo romanco: Rick je sedaj lastnik lokala, kjer se zbirajo tako oficirji Tretjega rajha in predstavniki kolaboracioni-stične Francije kot tudi begunci iz okupirane Evrope. Ilsa želi z možem, ki je politični begunec, pobegniti v ZDA; ko pa se Ilsa in Rick ponovno srečata v Maroku, ju zajamejo romantični spomini iz predvojnih časov. Izgubljeni predmeti so na županstvu Na županstvu so na ogled nekateri predmeti, ki so jih občani izgubili januarja na mestnih ulicah. V sobi št. 37 (vhod na Velikem trgu št. 4) so razstavljeni mobilni telefon, torba z oblekami, ura, prstan, radijski aparat, agenda in razni ključi. Urad je odprt od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure. Prav tako so številni predmeti, ki so jih občani zapustili na avtobusih, na razpolago na sedežu podjetja Trieste Trasporti v Ul. Lavorato-ri št. 2. Dela v Ul. Fabio Severo Zaradi del na cesti bo promet v zgornjem delu Ul. Fabio Severo zvečer in ponoči omejen. Dela bodo trajala štiri dni od 20.30 do 6. ure zjutraj, s pomočjo semaforja pa bo promet mogoč izmenično v eno oz. drugo smer. Zaradi del bo tudi prepovedano parkiranje od hišne št. 147 do 153 na obeh straneh ceste. 6 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / jubilej - V torek bo slavila zaslužna družbena delavka Devetdeset let Anice Prihavec Udovič Med vojno je sodelovala v NOB, po vojni pa v organizacijah naše skupnosti Leta res neusmiljeno tečejo. Njena osemdesetletnica, se nam zdi, daje bila včeraj. Dolga je življenjska pot Anice. Začela se je 12. februarja 1918 v Trstu. Vije se skozi 90 let. Takrat se je rodila v slovenski družini, ki je prišla v Trst iz Vremske doline. Mlada Anica je takoj začutila pritisk fašističnega režima, saj se je morala šolati v italijanski šoli. Najprej je bila to osnovna šola Attilio Grego, nato poklicna šola za uradnike. Po končanem šolanju se je mlada Anica Prihavec zaposlila kot uradnica pri podjetjih v Trstu. Ko bi rad napisal nekaj vrstic o osebi, ki jo že dolgo let poznaš in misliš, da marsikaj veš, je vseeno dobro, da se nekoliko opremiš s podatki oziroma preveriš datume in letnice. Takrat naletiš na bridko resnico, da take osebe kot Anica niso o sebi nič napisale; po drugi strani pa tudi ni zapisov ob raznih prejšnjih obletnicah. Zal to ni edini primer, da mnogi naši zaslužni ljudje nimajo izpisanih glavnih življenjskih podatkov. Takrat šele se človek zaveda, kaj pomeni dober biografski arhiv. Naša slovenska preteklost je v glavnem zapisana skozi življenjske usode malih ljudi, ki pa so se znali izkazati v najbolj usodnih trenutkih. Skromnost je zaznamovala tudi življenje Anice Prihavec Udovič. Anico je za vedno zaznamovala njena aktivna udeležba v narodnoosvobodilnem boju v letih 1941-45. Ze takoj leta 1941 se je opredelila za NOB kot logično nadaljevanje dotedanjega protifašističnega odpora med obema svetovnima vojnama. V začetku je to pomenilo širiti idejo o Osvobodilni fronti slovenskega naroda, deliti med ljudi propagandno gradivo in literaturo, nabirati denarno pomoč, zdravila, živež za prve skupine partizanskih borcev. Njena prva organizacijska povezava je bil tovariš Rado Pišot-Sokol, eden izmed vodilnih aktivistov OF v Brkinih. Sledila je zveza z Valerijo Kocjančič-- Špelo, ki je bila ena izmed prvih aktivistk v Trstu. Takrat je Anica začela pripravljati besedila za letake, pretipkavala je poročila, skrivala aktiviste. Po nalogu Franca Segulina-Bora Kladivarja, sekretarja OF in KPS za Trst, je začela vzdrževati zvezo med Trstom in Milanom, kjer se je sestala z Antonom Vra-tušem-Vranom, ki je bil zvezni oficir med Glavnim štabom NOV in PO Slovenije in vodstvom CLN Alta Italia. Postala je njegova kurirka in je morala prenašati sporočila in gradivo v Milan. To je bila zelo zaupna naloga. Predana Ani- ca je nato postala sodelavka in kurirka še nekaterih vodilnih aktivistov in aktivistk OF v Trstu in na Primorskem: to so bili Anton Velušček-Matevž, z Erno Poljšak, Branko Babič-Vlado, politični komisar Oblastnega komiteja KPS za Slovensko Primorje in še mnogi drugi. Posebno poglavje predstavlja sodelovanje Anice z Lidijo Šentjurc, članico osrednjega vodstva OF in KPS, ki je bila odgovorna za politično delo v Trstu in na Primorskem. Zato je večkrat prihajala v naše kraje v letu 1944. Anica je bila njena kurirka in spremljevalka na teh poteh. Njen tržaški dom v Ulici Torri-celli je postal varno zatočišče za vodilne aktiviste OF, ko so prihajali v Trst (Lidija Šentjurc, Anton Vratuša, Anton Velušček in mnogi drugi). V tistem času je bila Anica bolj poznana pod ilegalnim ime nom: re kli so ji Iva. Jeseni 1944 se je Anica izognila valu aretacij, ki so zajele veliko število aktivistov v Trstu. Uspela se je umakniti na osvobojeno ozemlje, ki ga je nadzoroval IX. Korpus. Od tam je še vedno vzdrževala kurirsko zvezo z Milanom, kamor je med drugim spravila radijsko oddajno postajo. To so bile po eni strani strogo zaupne poti, po drugi strani pa zelo nevarne: kontrole okupatorjev, zavezniška bombardiranja železniške proge, stalna nevarnost ipd. Osvoboditev je Anico tako zatekla prav v Milanu, kjer je doživela konec vojne. Po vojni je stopila v zakon z Milanom Udovičem in si ustvarila dom pri Sv. Ivanu v Ulici Timignano. Dobila sta dva sina: Stojana in Dušana. Anica je seveda nadaljevala svojo aktivistično pot v vrstah političnih, narodnih in kulturno- prosvetnih organizacijah. Lahko omenimo SIAU (Slovansko-italijansko antifa-šistično unijo), UDAIS (Slovansko-itali-jansko žensko protifašistično zvezo) oziroma naslednico prejšnje AFZ (An-tifašistične fronte žena), Slovensko prosvetno zvezo (SPZ) in njeno soudeležbo pri ustanavljanju domačega kulturnega društva pri Sv. Ivanu, ki so ga poimenovali po žrtvi fašizma Slavku Škamperle-tu. Profesionalno pa je delala kot uradnica in tajnica v gospodarskih organizacijah (med drugim Uivod) in nato pri Založništvu tržaškega tiska kot tajnica v administraciji. Tam se je tudi upokojila. Anica pa po upokojitvi ni mirovala, začela je sodelovati z Odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Tam sem jo tudi osebno bolje spoznal, saj sem j o prej poznal kot mamo svojega prijatelja Dušana. Na Odseku se je vključila v zbiranje podatkov, urejanje arhiva, v organiziranje srečanj bivših aktivistov OF. Prav na podlagi tega delovanja je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nastalo Združenje aktivistov Tržaškega ozemlja, ki sta mu načelova-la Drago Pahor kot predsednik in Anica Udovič kot tajnica. V tem sklopu si je prav Anica z drugimi sodelavkami prevzela nalogo, da popiše sodelavke in sodelavce narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem. Uspelo jim je zbrati okrog 3.600 imen za podelitev posebnih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Obenem je bila Anica Udovič v tistih letih članica Komisije za zdravstvena in socialna vprašanja borcev, aktivistov in invalidov pri Obalno-kraš-kem odboru s sedežem v Kopru. Z istimi vprašanji se je ukvarjala v odborih v sklopu Slovenske kulturno-gospodarske zve ze. Prav tako je bila aktivna v centru, ki je začel nastajati v Ulici Cicerone v Trstu pod vodstvom Nevenke Pečar, kjer so bile združene nato iniciative socialne narave v sklopu Zveze vojnih invalidov (ZVI), Društva slovenskih upokojencev in krožka KRUT. Za vse to svoje delo, ki je potekalo v skromnosti in bolj v ozadju scene, je Anica Prihavec Udovič prejela vrsto visokih odlikovanj, ki jih je podelila Republika Jugoslavija odnosno Republika Slovenija. Anici kličemo še na mnoga leta in ji želimo mnogo zdravja. Po drugi strani naj ji gre iskrena zahvala za njen doprinos v narodnoosvobodilnem boju ter za njeno delovanje v povojnem času. Milan Pahor palača gopčevič - Razstava Zasebni Strehler Na ogled je zanimivo dokumentarno gradivo PD Slovenec vabi danes, 14. februarja ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na Proslavo Dneva Slovenske Kulture Sodelujejo: • domači recitatorji pod vodstvom Bože Hrvatic s prizori iz Prešernovega življenja ' harmonikar Erik Kuret • MPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, v dirigent Miran Zitko Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO Spored: > predstavitev pesniške zbirke Brune Marije Pertot TI NAVDIH IN JAZ BESEDA - Saša Martelanc 1 kvintet flavt Glasbene matice pod mentorstvom prof. Erike Slama 1 podelitev nagrad 36. literarnega natečaja revije Mladika 1 podelitev priznanj Mladi oder 2007 1 sodelujejo recitatorji Radijskega odra. Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v četrtek, 14.02. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. sv. Frančiška 20 na projekcijo videofilmov: Južni Sudan: po 20-letni vojni, končno mir in Chitvvan: po sledovih tigra Posnel ju je g. Dino Štefani, ki bo tudi vodil razgovor. Slovensko stalni predstava v a m www.teaterssg.it gledališče bonmaju Georges Feydeau ^ BOLHA V USESU Režija: Janusz Kiča gostovanje SNG Nova Gorica danes, v nedeljo, 10. februaija, 16.00 Združeni abonmaji (Redi T, C, K) - z italijanskimi nadnapisi C|#n MPZ VALENTIN VODNIK prirejata v Trubarjevem letu Dan slovenske kulture v četrtek, 14. februarja ob 20.00 v društvenih prostorih v Dolini Program je posvečen 250-letnici rojstva V. Vodnika. Sodelujejo učenci OŠ R Voranc, otroškega vrtca Pika Nogavička in srednje šole S. Gregorčič ^oAtfenis/ Pesniški večeri - sezona 2007/08 Kam? Drugam večer z Branetom Grubarjem v sredo, 13. februaija, 20.30 prosti brezplačna tel. Številka 800 214302 ali +39 040 362542 2 obrjfcujr i wi era caSii 8E I8KRENO ZAHVAUUJEMO vsem občanom za lep sprejem ob priliki pusta **o * ^ A Kam po bencin Loterija9- februarja ja 2008 Danes ob 11. uri vodeni ogled Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 23 32 80 61 88 Cagliari 33 27 17 12 73 Firence 2 17 89 69 52 Genova 56 71 26 42 3 Milan 70 10 88 29 25 Neapelj 30 20 76 11 4 Palermo 13 60 3 1 38 Rim 3 63 60 77 34 Turin 71 14 52 53 66 Benetke 85 63 8 3 57 Nazionale 72 78 26 70 66 Super Enalotto št. 18 2 3 13 23 30 70 jolly 85 Nagradni sklad 3.659.910,68 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 3.152.531,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 40 dobitnikov s 5 točkami 18.299,56 € 3.654 dobitnikov s 4 točkami 200,32 € 104.218 dobitnikov s 3 točkami 7,02 € Superstar 72 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 20.032,00 € 341 dobitnikov s 3 točkami 702,00 € 3.852 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.363 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.846 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / EDELJSKE Nedelja, 10. februarja 2008 ~J OBČINA DOLINA ^^ ODBORNIŠTVO ZA KULTURO Danes, 10. februarja 2008 ob 18.30 uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu ^taslava/ o&> dnevu* slovenske/ kutiuve/ Program cVaUiUùvcVodruÂ' pevci/sali&U/ oblikujejo dir. Anastasija Purič pod vodstvom Bože Hrvatic z odlomki iz Prešernovega življenja in drugih literarnih besedil Maria Samec in Herman Antonič, na klavir prof. Barbara Corbatto Aleš Petaros, Damjan Locatelli, na klavir prof. Tamara Ražem Včeraj danes Danes, NEDELJA, 10. februarja 2008 VILKO Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 10.07 - Luna vzide ob 8.33 in zatone ob 21.35. Jutri, PONEDELJEK, 11. februarja 2008 MARIJA LOURDSKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1034 mb raste, veter 27 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, nebo jasno, vlaga 47-odstotna, morje razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje C. OKLICI: Daniele Freno in Stefania Milkovitsch, Maurizio Riosa in Vesna Paulovič, Riccardo Gobessi in Maria Mauri, Paolo Pezzolato in Sara Gojak, Lorenzo De Zecchi in Ambra Ravalico, Sandro Galantucci in Vittoria Draicchio, Lorenzo Bonifacio in Veronica Burba, Alessan-dro Freccioni in Fabiana Bensi, Andrea Donato in Isabella Svara, Roberto Fonda in Francesca Signori, Gian Piero Lozzi in Giuliana Crisman, Luca Cirillo in Liana Casaret-ti, Luca Berhauz in Paola Mandolla, Andrea Cozzutti in Cristina Zama-rin, Mario Zucca in Adriana Luglio, Riccardo Strisovich in Barbara Gio-vanna Cattaneo, Alessandro Strohmayer in Michela Birri, Michele Ro-manelli in Giada Namer, Christian Hervatin in Giada Genzo, Nicola Mi-liaccio in Eliana Spera, Mehdi Ma-zreku in Mirejete Zeqiri. [13 Lekarne Nedelja, 10. februarja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. 6ant'Anna Impresa Trasporti Funeßri Y Pogrebno podjetje ...v Trstu od Četa 1908 - S* - Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 Trst Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. dell'Istria, 129 Tel. 040/830120 Pogrebne storitve od 1450,00€ Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Fel-luga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Piave 2, Milje - Lungomare Venzia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. am Kino ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Bianco e nero«. AMBASCIATORI - 15.40, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Cloverfield«. ARISTON - 16.00 »Hotel Meina«; 18.05, 20.10, 22.15 »Lars e una ra-gazza tutta sua«. CINECITY - 10.45, 12.55, 15.00, 19.55, 22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«; 17.00, 18.40 »American Gangster«; 17.10 »Into the wild - Nelle terre selvagge«; 17.30, 19.50, 22.00 »So-gni e delitti«; 21.45 »P.S. I love you«; 11.00, 13.00, 14.50, 16.35, 18.20, 20.05, 22.00 »Cloverfield«; 10.45, 13.15, 15.05, 16.30, 20.00, 22.00 »La guerra di Charlie Wilson«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.30, 19.45, 22.15 »Caos calmo«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 19.50, 22.05 »Asterix alle Olimpiadi«; 10.45, 12.45, 14.40 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«; 11.00, 13.20, 15.20 »Alvin superstar«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non e mai troppo tardi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«. FELLINI - 17.00, 19.30, 22.00 »American Gangster«; 11.00, 14.30, 15.30 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.35, 20.30, 22.20 »So-gni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 16.40, 17.50 »Divji safari«; 18.00, 19.50, 21.40 »Pošastno Cloverfield«; 19.00 »Zbogom, punčka«; 13.30, 16.00, 18.30, 21.00 »Asterix na olimpijskih igrah«; 21.20 »4 meseci, 3 tedni in 2 dneva«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 3: 11.00 »Come d'incanto«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 15.30, 17.00 »Alvin superstar«; 18.30, 20.20, 22.15 »30 gior-ni di buio«. SUPER - 16.45, 20.30, 22.15 »P.S. I love you«; 18.40 »La famiglia Savage«; 15.00 »Non c'e piu niente da fare«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Caos calmo«; Dvorana 3: 15.40, 17.40, 20.10, 22.15 »Sogni e delitti«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »30 gior-ni di buio«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 20.15, 22.15 »Cloverfield«. S3 Prireditve KD ROVTE - KOLONKOVEC (UL. M. Sernio 27) vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture v soboto, 16. februarja, ob 20.30. Celovečerni koncert bodo izvedle članice pevskega zbora Ivan Grbec iz Šked-nja pod vodstvom Marjetke Po-povski. KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD ob dnevu slovenske kulture »Prešerno skupaj« bo v sredo, 13. februarja 2008, ob 11. uri in v četrtek, 14. februarja 2008, ob 9.30 in ob 11. uri, v prosvetnem domu na Opčinah gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo »Zgodba o dobrem volku« (Peter Nickl-Božo Vovk). OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO priredi danes, 10. februarja 2008, ob 18.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Program oblikujejo: MPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Ana-stasije Purič, mladi recitatorji z odlomki iz Prešernovega življenja in drugih literarnih besedil v Reziji »Bože Hrvatic«. Pevci solisti Aleš Petaros, Maria Samec, Herman Antonič, Damjan Locatelli ob klavirski spremljavi prof. Ta-mare Ražem in Barbare Corbatto. Priložnostni govor prof. Olga Lu-pinc. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v sodelovanju z ZSKD vabi v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20.30 na kabaretno predstavo gledališča Ko-migo »Radioaktivni live«. Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Devetak, Franko Korošec. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani, Donizettije-va 3, v ponedeljek, 11. februarja, ob 20.30. Na večeru bo predstavitev pesniške zbirke Brune Marije Pertot »Ti navdih in jaz beseda«, o kateri bo spregovoril Saša Martelanc. Sledil bo nastop kvinteta flavt pod mentorstvom prof. Erike Slama, podelitev nagrad 36. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2007. Sodelujejo recitatorji. SPDT vabi v četrtek, 14. februarja 2008, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. Sv. Frančiška 20 na projekcijo videofilmov »Južni Sudan: po 20-letni vojni končno mir« in »Chitwan: po sledovih tigra« Posnel ju je g. Dino Stefani, ki bo tudi vodil razgovor. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 12. februarja, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Mali medo bo pripovedovala Urška Sinigoi. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Alenke Rebula Blagor ženskam, ki bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Predstavila jo bo pisateljica Evelina Umek za glasbeni utrinek bosta poskrbeli pevki Oddelka za zabavno glasbo in jazz GM Trst Tina Re-nar in Lisa Meriggioli. FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST 80 in društvo za umetnost KONS v sodelovanju z NŠK in ZSKD ter pod pokroviteljstvom potovalne agencije Adriatica.net vabijo na odprtje fotografske razstave bolgarskega ustvarjalca Zaferja Galibova. Razstavo bo predstavila prof. Jasna Merku'. Otvoritev bo v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14 v četrtek, 14. februarja, ob 19. uri. Več info na www.trst80.com. PD SLOVENEC vabi v četrtek, 14. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Sodelujejo: domači recitatorji pod vodstvom B. Hrva-tič s prizori iz Prešernovega življenja, harmonikar Erik Kuret in MoPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom M. Žitka. SKD IN MOPZ VALENTIN VODNIK prirejata v Trubarjevem letu Dan slovenske kulture v četrtek, 14. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini. Program, je posvečen 250-letnici rojstva V. Vodnika. Sodelujejo učenci OŠ P. Vo-ranc, OV Pika Nogavička in srednje šole S. Gregorčič. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJE OBČINE, državni otroški vrtec Mavrica, COŠ A. Bubniča, v sodelovanju z Občino Milje in z ZSKD, vabijo v petek, 15. februarja, ob 17.30 na otvoritev razstave Na poti svojega srca... v sklopu dnevov slovenske kulture v Miljah, ki bo v galeriji G. Negrisin (Trg Republike 4). Razstavljajo in sooblikujejo večer otroci otroškega vrtca Mavrica in učenci COŠ A. Bubniča. Svoja dela razstavlja priznani umetnik Štefan Turk. Razstava bo odprta od sobote, 16., do petka, 22. februarja, s sledečim urnikom: 10.00 - 12.00 in 17.00- 19.00. 10.2.1998 10.2.2008 Mateja Ostal nam je v srcih nerazcveteni cvet Žalujoči starši in sestra Valentina ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, So-vodnje - Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Jelenc), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), God-beno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje - Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Mar-sič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). t Tiho in mirno je zaspal, sanjajoč o zelenih gozdovih, naš dragi Očka, tast, nono in bis-nono Albino Petaros (Pettirosso) Z žalostjo v srcih se ga spominjata hčeri Silva in Vera z družinama, sočustvujeta Clara in Corrado Sulli z družino Pogreb z žaro bo v petek, 15. februarja ob 10.00 v borštanski cerkvi; zadnji pozdrav od 9. ure dalje. Boršt, Trst, 10. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje San Giusto-Lipa Boljunec ZAHVALA Avguštin Sancin Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Sin Salvino Dolina, 10. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa 7.2.2007 Ob prvi obletnici smrti 7.2.2008 V Aleksandra Žerjala se ga s hvaležnostjo spominjajo vsi njegovi Opčine, Sv. Ivan, 10. februarja 2008 9.2.2007 9.2.2008 Antonio Rossi Vedno v naših srcih. Svojci Prebeneg, Križpot, Rim, 10. februarja 2008 8 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / PREŠERNO SKOPAJ KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Sreda, 13. februarja, ob 11. uri - Prosvetni dom na Opčinah Gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo ZGODBA 0 DOBREM VOLKU« (Peter Nickl - Božo Vovk) Četrtek, 14. februarja, ob 9.30 in ob 11. uri Prosvetni dom na Opčinah Gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo »ZGODBA 0 DOBREM VOUOl« (Peter Nickl-Božo Vovk) Sobota, 16. februarja, ob 21. uri - Ljudski dom v Trebčah Gostovanje dramske skupine SKD Slovenec z veseloigro v domačem narečju "JE ŠE ZMJEREJ KEJ NAUGA..." Nedelja, 17. februarja, ob 17.uri - Srenjska hiša v Gročani KULTURNI UTRINKI IZ BREGA POBUDO JE PODPRLA ZADRUZNA KRAŠKA BANKA Sreda, 20. februarja, ob 20.uri - Kulturni dom na Colu OVREDNOTIMO NAŠE KORENINE _ sodelujejo KD Kraški dom in učenci OŠ A. Gradnika z Repentabra Četrtek, 21. februarja, ob 20. uri - Zadružni dom Skala v Gropadi MLADI IN KULTURA Petek, 22. februarja, ob 20.30 - Gospodarska zadruga v Bazovici PISANI ŠOPEK LJUBEZNI PREŠERNO POKLANJAMO ob 20.30 - Ovčarjeva hiša pri Banih BESEDA, PETJE IN GLASBA SODELUJEJO DRUŠTVA: Skd Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage, Skd Kraški dom z Repentabra, Skd Lipa iz Bazovice,Skd Primorec iz Trebč, Skd Skala iz Gropade, Skd Slovan s Padrič, Skd Tabor z Opčin in Skd Grad od Banov NEDELJA, 24. februarja 2008 Prosvetni dom na Opčinah OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA PR6ŠBRH0 SKOPAJ... S KOROŠKIM SLOVSNCf ob 16.00 okrogla miza KOROŠKA DANES: SOŽITJE, ŠOLA, KULTURA Sodelujejo: Marjan Šturm, Božo Hartmann, Janko Malle, moderator Duško Udovič ob 17.30 kulturni program NASTOPAJO: ■ Moški pevski zbor »Valentin Polanšek« iz Obirske • Tamburaši iz Hodiš ■ Jorg Errenst, harmonika FOTOKROŽEK ^ FOTOVIDEO TRST 80 vabi v ČETRTEK, 14. FEBRUARJA OB 19.00 v galerijo Narodnega doma v Trstu, Ul. F. Filzi 14 na ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE bolgarskega ustvarjalca zaferja galibova Razstavo bo predstavila prof. Jasna Merkü iCL'is AdrtAtioLnet CENTRO V I A G G □ Obvestila DEVINSKO - NABREŽINSKI SVETNIKI leve sredine (občanska lista In-sieme-Skupaj in komunistična prenova) vabijo občane v ponedeljek, 11. februarja, ob 20. uri v Kamnar-sko hišo (Igo gruden) v Nabrežini na informativno srečanje o variantah na regulacijskem načrtu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je v Pe-terlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 10. februarja 2008, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. KD ZA UMETNOST KONS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gre-goričevi dvorani (ul. S. Francesco 20, 2. nads.) v Trstu. Dnevni red: 1. obračun delovanja 2007, 2. program 2008, 3. včlanjevanje 2008, 4. volitve novega upravnega odbora, 5. razno. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečamo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma Casablanca, režija Michael Curtiz, ki bo v četrtek, 14. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20. KRUT v sodelovanju z Narodno študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 11. februarja 2008, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krutu, tel.: 040-360072. OB PRILIKI 50-LETNICE blagoslovitve cerkvice na Ferlugih bo v ponedeljek, 11. februarja, slovesna sv. maša, ob 20. uri. sodeluje CPZ iz Opčin, maševal bo Škof msgr. Ra-vignani. OTVORITEV IN BLAGOSLOV obnovljenega Slomškovega doma v Bazovici s poklonom pokojnemu Mirku Špacanu bo v torek, 19. februarja, ob 19.30. Prisotni bodo: tržaški škof Evgen Ravignani, govornika prof. Fulvia Premolin in dr. Damijan Terpin, ostali predstavniki stranke Slovenske skupnosti in vsi domači zbori. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL Kraškega Območja obvešča, da bo od 11. februarja 2008 na sedežu Levih Demokratov (Trattoria al Parco - Sv. Križ 401) prisoten ob ponedeljkih in ob sredah ob 8.30 do 10.30. Obveščamo tudi, da bodo na razpolago izkaznice za leto 2008. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 18. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLOVENSKA PROSVETA, Celjska Mohorjeva Družba in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na predstavitev knjige Nade Ravbar Morato »Kruh in ribe« v sredo, 13. februarja 2008, ob 18. uri v mali dvorani Narodnega doma v Ul. Fa-bio Filzi 14 v Trstu. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP obveščata, da je iz tehničnih razlogov nagrajevanje likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade preloženo na kasnejši datum, ki bo objavljen v naslednjih dneh. Za informacije: rast_mladika@hotmail.com. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim« v torek, 19. februarja, ob 17. uri v razstavno dvorano na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. DRUŠTVO TAO organizira predstavitev tečaja ženske samoobrambe, ki bo na sedežu društva v Ul. San Maurizio 9/F, danes, 10. februarja, od 10. do 12. ure. Dodatne informacije: tel. 339-6482342, www.as-sociazionetao.it. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 328-4559414 ali elektr. pošta: info@melanie-klein.org. SLOVENSKA SOCIO-PSIHO-PEDA-GOŠKA SLUŽBA obvešča, da je odprt natečaj za logopeda z znanjem slovenskega jezika. Čas za prijavo je do 11. februarja. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 040-3995033 ali 040-3995070. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 15. februarja, ob 16.30 v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Kako živeti s sladkorno boleznijo«. Predaval bo raziskovalec in specialist Tržaškega diabetološkega centra dr. Riccardo Candido. Vabljeni vsi! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mej- ni dogodki Interreg IIIa Italija-Slo-venija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-ita-lijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinfor-mandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adifor-mandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. Hura, hura, hura!!! Oznanja se, da bo jutri velika in vesela fešta pri Kraljevih v Slivnem. Naša neutrudljiva odbornica Cirila bo praznovala zelo pomemben življenjski jubilej. Še na mnoga zdrava, vesela, srečna nadaljnja leta, polna uspehov in zadovoljstva ji srčno želijo športnice, športniki, člani in odborniki AŠD Sokol Čestitke 40. let je minilo odkar se je čvrsto dete rodilo;primi EGONku-pico, izprazni jo in povezni jo na mizico. Kaj naj ti želimo, ko imaš že vsega? Vse naj naj... ti kliče kla-pa s Krasa in Brega! Danes naš EGON 40 let slavi. Zdravja sreče in veselja mu voščimo vsi. 10. februar je dan za katerega znajo vsi, saj naš PARTIZAN rojstni dan slavi. Izredno aktiven je pri društvu vedno bil, zaradi tega ga je tudi TPPZ ulovil. Na stara leta je začel še Magdi ugoditi, ker zaveda se, da je ona direktor pri hiši. Poleg šale in zabave, vedi, da te imamo radi, skupaj s tabo se veselimo in veliko zdravja, sreče, seksa in soudov ti želimo. Endadufa. Dragemu možu za 40. rojstni dan, vse najboljše ti želi tvoj stress. Danes praznuje okrogli rojstni dan KORADO SEDMAK. Vse najboljše, mnogo zdravja, sreče in ljubezni mu želijo Suzana in Manuel. Danes bo upihnil 7. svečkRO-BIN. Vse najboljše in da bi bil vedno tako priden fantek, mu želijo nono Fabio, nona Neva, teta Kati z Loranom. Tatku EGONU za rojstni dan, 20 poljubčkov na vsako stran. Rada te imava, zdravo in veselo z nama še veliko let. Vse najboljše ti za-kričiva tvoja Matej in Nik. Lena, Jan, Tisa, Val, Emil in Sanja pa se tudi danes veselijo, ker praznuje JAŠ svoj 9. rojstni dan. Vsi domači mu voščimo vse najboljše in želimo, da bi nas še dolgo zabaval s svojimi domislicami in tudi z violino. S Izleti NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. SPDT organizira danes, 10. februarja 2008 zanimiv pohod po stezah tržiškega Krasa, po južnem robu doberdobskega naravnega rezervata in Preloškega jezera. Izlet, ki predvideva tri ure in pol hoje, ni zahteven in je zato primeren za vse. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na trgu v Sesljanu. Vodi Marinka Pertot. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 - Vojka. Vabljeni! SKDEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: 10., 17. in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). 9 Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA razpisuje 8. Glasbeno revijo, ki bo potekala do 5. do 7. marca 2008. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravag-gio, tel. in fax. 040-567500) in na naslovu www.cirilmetod.it. Prijave morajo biti oddane do 20. februarja. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM NA KRASU IŠČE NATAKARJA/RICO za delo ob koncu tedna. Tel. 338-4719984 PRODAM ČEBELE IN DIATO-NIČNO HARMONIKO- stari model. Tel. 0481/391209 ali 3339365176 RADIO PUNTO ZERO IŠČE sodelavce za prodaje reklame v Sloveniji. Info 336/469317. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, nudim tudi nego ostarelih ali varstvo otrok. Tel. 333-6194326. IŠČEMO izkušeno slovensko govorečo gospo za skrb in nego nepo-kretne gospe srednjih let, 24 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 347-6357400 v večernih urah. KMEČKI TURIZEM v Gabrovcu pri Bogdanu in Marlenki je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah v februarju in marcu. Tel. 040-2296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-200898. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom prodamo. Pes je primeren za družino z otroki in vrtom. Tel. na 040-226207 ob uri obedov. NA OPČINAH dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. m.), Ul. Degli Alpini 85. Tel. 3331129574. PRODAM dvoposteljno žimnico (160x190) iz latexa, znamka Inner-getic za 450,00 evrov; dvoposteljno pernico (100 % piumino d'oca naturale) (250x220); znamka Dau-nex, teža 1,6 kg za 200,00 evrov; televizor LCD znamke LG 32'' za 500,00 wvrov. Tel. 320-9383283. PRODAM ford transit van 280M, letnik 2003, v dobrem stanju, prevoženih 68.000 km. Tel. na: 3382578724. PRODAM komaj prenovljeno stanovanje v okolici Pončane, 67 kv. metrov s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 040-229243 ali 328-7565844. PRODAM ročne vrtiljake (tornio) različnih mer za obdelavo keramike. Tel. 349-8430222. RAZNOVRSTNO RABLJENO POHIŠTVO, prodam po ugodni ceni. Tel.: 040-57145, 040-54390 ali 3482801144. V BORŠTU dajem v najem udobno, opremljeno stanovanje, veliko približno 80 kv. metrov, s samostojnim ogrevanjem, parkiriščem in avtobusno postajo pred hišo. Tel. na 339-4484840 v jutranjih ali večernih urah. V POKRITEM ŠOTORU V ZGONIKU sta bila na pustni torek pomotoma zamenjana popolnoma enaka jopiča temno rdeče barve znamke Murphy & Nye. Prosimo, da se, kdor je oblekel jopič velikosti large, javi na tel. st. 348 3518496, da si vzame svojega, ki pa je velikosti small. H Osmice S Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah (Ul. Nicolodi). Tel. št. 333-4154687. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442 IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. OSMOCO je odprl Srečko Štolfa, Sa-lež 46. Tel. 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči belo in črno domačo kapljico. Vabljeni na obisk! ZORKO je odprl osmico v Dolini 37. EDELJSKE Nedelja, 10. februarja 2008 ~J O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Ustanavlja jo devet dosedanjih pokrajinskih svetnikov Oljke Prvi s svetniško skupino Demokratske stranke »Odnosi z zavezniki se ne spreminjajo«- Navodila za današnje volitve krožkov in delegatov Goriška pokrajina bo prva v deželi imela pokrajinsko svetniško skupino Demokratske stranke. Včeraj so namreč svetniki dosedanje svetniške skupine Oljke posredovali predsedniku pokrajinskega sveta Alessandru Fabbru svojo zah te vo po spre mem bi ime na. » Ker se bodo jutri (danes, op. ur.) po vsej Italiji rojevali občinski in pokrajinski krožki Demokratske stranke, smo se tudi mi odločili za novo poimenovanje svoje svetniške skupine,« je včeraj pojasnil Gennaro Falanga, načelnik svetniške skupine Oljke oz. po novem Demokratske stranke. Po njegovih besedah je k svetniški skupini z novim imenom pristopilo devet od desetih pokrajinskih svetnikov Oljke, sicer pa je svojo pot šel pokrajinski svetnik Elio Piro-ni, ki naj bi danes ali najkasneje jutri sporočil predsedniku Fabbru, da ustanavlja svojo svetniško skupino Demokratične levice. Falanga je vsekakor poudaril, da večina, ki podpira predsednika pokrajine Enrica Gherghette, ne bo doživela sprememb in da bodo ostali odnosi z zavezniki dobri. To je ob robu včerajšnje predstavitve poudaril tudi pokrajinski svetnik Demokratske stranke Marko Jarc, ki je zagotovil, da se bo tvorno sodelovanje z ostalimi pokrajinskimi svetniki in odborniki leve sredine še naprej nadaljevalo. K novi svetniški skupini je pristopil tudi predsednik pokrajinskega sve- ta Alessandro Fabbro, kije pojasnil, da je zamenjavo imena omogočila sprememba pravilnika pokrajinskega sveta, ki so jo iz gla so va li pred par me se ci. »Prejšnji pravilnik ni predvideval spreminjanja imen svetniških skupin; da bi lahko sledili hitrim spremembam politike na državni ravni, pa smo se odločili, da svetniškim skupinam omogočimo zamenjavo svojih imen,« je pojasnil Fabbro. Po njegovih besedah bi morale na podlagi starega pravilnika svetniške skupine obdržati isto ime ves mandat, goriški pokrajinski svet pa je kot prvi v deželi izglasoval spremembo, ki omogoča zamenjavo imena. Zadovoljstvo nad novim imenom je izrazil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Danes odprta volišča Odločitev o spremembi imena uvaja v današnje volitve občinskih vodstev Demokratske stranke in občinskih delegatov v pokrajinsko vodstvo Demokratske stranke. Volivci se bodo na volišče lahko odpravili med 10. in 20. uro. Za izvolitev vodstev občinskih krožkov bodo volivci prejeli roza glasovnico, za izvolitev delegatov v pokrajinsko vodstvo pa modro. Da bi zagotovili zastopanost obeh spolov, bodo volivci na obeh glasovnicah lahko oddali dva glasova, in sicer enega za kandidata in enega za kandidatko. Če bosta na glasovnici zapisani dve imeni kandidatov istega spola, bo glasovnica razveljavljena. Že včeraj je slovenska komponenta Demokratske stranke pozvala goriške in števerjanske volivce, da naj podprejo kandidaturo Aleša Waltritscha za vodstvo goriškega občinskega krožka. »Na pokrajinski ravni naj Goričani podprejo Oliviera Furlana in Liviano Cechet s tem, da napišejo njuni imeni in priimka na modro glasovnico,« pojasnjujejo predstavniki slovenske komponente Demokratske stranke. »Šte-verjanska občina bo začasno združena z občino Gorica. Števerjanski volivci se bodo zato skupaj z goriškimi občani udeležili volitev v telovadnici UGG na Battistijevem trgu v Gorici, kjer bodo sodelovali pri izvolitvi vodstva go-riško-števerjanskega krožka Demokratske stranke. Števerjan bo poleg tega dobil svojega predstavnika v pokrajinskem vodstvu Demokratske stranke, zaradi tega pa pozivamo vse števerjan-ske volivce, da podprejo domačinko Ta-maro Mizerit in da njeno ime napišejo na modro glasovnico. Na občinskih volitvah naj podprejo Aleša Waltritscha, s tem da napišejo njegovo ime in priimek na roza glasovnico,« poziva slovenska komponenta Demokratske stranke. Svojo podporo Waltritschu je včeraj izrekel tudi član deželnega vodstva nove politične sile David Peterin. Danjel Radetič gorica - Aleš Waltritsch v Demokratski stranki Potrebna je prevetritev »Prizadeval si bom, da bodo v novi stranki prevladale napredne in prenovitvene težnje« »Po daljšem pogovoru s skupino prijateljev in večteden-skem nelahkem razmišljanju sem sprejel pomembno osebno odločitev.« Tako začenja Aleš Waltritsch pojasnjevati pot, ki ga je pripeljala v Demokratsko stranko: »Politično dogajanje v Gorici, kjer so razhajanja v levi sredini močno upočasnila politično in upravno prevetritev, ki smo jo bili začeli leta 2002 z Bran-catijevo upravo, so privedla do ločenih nastopov na lanskih občinskih volitvah. Sam sem si, kot mnogi drugi, prizadeval za nastop leve sredine z enim samim županskim kandidatom. Razlike in veliko osebnih zamer pa tega niso dovolile. Rezultat je bil predaja mestne uprave - čeprav pojem uprava ni primeren za sedanjo sterilno in prazno Romolijevo politiko - desni sredini. Koalicija, ki je podpirala in uveljavila Andreo Bellavite, je združevala različne politične usmeritve in veliko ljudi, ki bi se prepoznali v takrat samo napovedani Demokratski stranki.« »Lanskega 14. oktobra - nadaljuje Waltritsch - smo tudi v Gorici začutili pri mnogih ljudeh zanimanje in željo po novem političnem subjektu, ki mora, predvsem na krajevni ravni, dobiti jasnejšo in odločnejšo politično linijo. Med temi je bilo tudi veliko takih, ki so se z nastopom v širši politični sredini Foruma odločili, da prispevajo k prepotrebni prevetritvi politične scene z osebnim angažiranjem v novi Demokratski stranki. Z mnogimi izmed teh sem bil v stalnem soočanju in sem z njimi skušal graditi pozitiven pristop do krajevne politike. Sozvočje z delovanjem in mišljenjem le-teh je jamstvo, da se bodo lahko tudi v Gorici razmerja spremenila. In ravno ljubezen do našega mesta, prepričanost, da lahko imamo in da moramo imeti razvojno vizijo na 360 stopinj, ki naj se uresniči v dejanjih in ne samo v besedah, so botrovale odločitvi, da kandidiram na občinskih primarnih volitvah Demokratske stranke v Gorici. Prepričan sem, da moramo vsi skupaj krojiti prihodnost Gorice, da moramo premoščati razhajanja in različne poglede. Pozitivne ideje in trezno razmišljanje so prepotrebni za vzlet novega političnega subjekta, ki bo moral postati najmočnejša stranka v mestu. V Demokratski stranki bo potrebno uveljaviti čim več laičnih, reformističnih in socialističnih načel, posvetiti bo treba posebno pozornost potrebam ljudi in človeškim pravicam, potrditi pomen slovenske prisotnosti, stremeti po uravnovešenem razvoju ter združevati ljudi različnih kultur in jezikov. Sprejel sem torej izziv mnogih tovarišev in prijateljev, ki so me že več časa vabili, da bi vstopil v Demokratsko stranko. Svoje delo in izkušnje bom delil z vsemi tistimi, ki želijo, da bodo v goriški Demokratski stranki prevladale bolj napredne in prenovitvene težnje. Zato vabim vse prijatelje in somišljenike, ki se lahko volitev udeležijo, naj to danes tudi storijo. Moja odločitev ne pomeni, da zapuščam Forum, nasprotno. Prepričan sem, da bodo morale biti številne pobude skupne, saj le močno povezana opozicija lahko uveljavi pozitivna načela in stališča. Skupaj bomo preverili vse možne poti, tudi znotraj svetniške skupine v občinskem svetu.« Pokrajinski svetniki Demokratske stranke in predsednik pokrajine Gherghetta (prvi z desne) BUMBACA ds - Danes Volišča po občinah Volišča Demokratske stranke bodo danes urejena po domala vsem ozemlju goriške pokrajine, odprta pa bodo med 10. in 20. uro. Volitev se lahko udeležijo volivci, ki so sodelovali na primarnih volitvah 14. oktobra lani, obenem pa tudi tisti, ki se bodo danes med 9.30 in 10. uro pri predsedniku volišča vpisali v volilne sezname Demokratske stranke. V manjših občinah, med katerimi sta tudi Doberdob in Sovodnje, bo vpis v sezname možen ves dan. Kdor namerava vstopiti v novo stranko kot njen efektivni član, lahko kandidira v katerem koli krožku, ne glede na bivališče. Dovolj je, da odda svoj glas na istem volišču in da se ne udeleži volitev na ostalih voliščih ne kot kandidat in niti ne kot volivec. Volivci se bodo morali predstaviti na volišču med urnikom odprtja z osebnim dokumentom in bodo morali prispevati v sklad za kritje stroškov dva ev-ra ali več. V Koprivnem bo volišče v večnamenski dvorani županstva, v Krminu v občinski dvorani na trgu XXIV Maggio, v Doberdobu v občinski sejni dvorani, v Fari v občinski telovadnici, v Foglianu-Redpipu-lji v občinski knjižnici, v Gradišču v dvorani Bergamas, v Gradežu v avditoriju Marin, v Tržiču v bivši knjižnici v ulici San Ambrogio, v Ronkah v vili Vicentini Miniussi, v Romansu v občinski knjižnici, v Za-graju na županstvu, v Škocjanu v večnamenskem središču v ulici Trieste, v San Pieru v občinski knjižnici, v Sovodnjah v občinski sejni dvorani, v Turjaku v večnamenskem središču na trgu Liberta, v Štaran-canu v dvorani Del Bianco, v Vile-šu pa v občinski dvorani v ulici Roma. V Gorici bo volišče urejeno v dvorani telovadnice UGG na trgu Battisti, kamor bodo prišli oddat svoj glas tudi volivci iz Števerjana, v kolikor bosta občini izrazili en sam, skupen krožek. APrimorski ~ dnevnik ds - Omar Greco Stranka polaga krajevne temelje »Na Goriškem ima Demokratska stranka pogoje, da polno zaživi. Če bomo tudi to preizkušnjo uspešno izpeljali, bomo prispevali k političnemu preporodu Goriške,« pravi pokrajinski koordinator Demokratske stranke (DS) Omar Greco ob današnjih volitvah vodstev občinskih krožkov in delegatov v pokrajinsko skupščino, ki naj bi potem ravno njega potrdila na mesto pokrajinskega tajnika. Greco pričakuje, da bo na goriška volišča danes prišla vsaj ena tretjina udeležencev oktobrskih primarnih volitev; na pokrajinski ravni jih je bilo 7.700, v Gorici pa okrog 1.500. »Na pot snovanja nove stranke smo stopili 14. oktobra lani, ko so tudi Goriča-ni z dobro udeležbo na primarnih volitvah dokazali, da verjamejo v novo politično silo. Odtlej smo vse svoje moči vlagali v prizadevanja, da bo stranka utrdila svoje lokalne temelje. DS, ki je že po lastni konsti-tuciji federalna in sloni na participaciji ljudi, se bo namreč zares in dokončno rodila, le če se bo zakoreninila v teritorij. To je namen ustanovitve občinskih krožkov. Zato je množična udeležba na današnjih volitvah pomembna,« opozarja Greco, ki komentira tudi odločitev stranke Slovenske skupnosti (SSk), da se ne Omar Greco BUMBACA bo aktivno vključila v volitve lokalnih organov DS. Člani goriškega pokrajinskega vodstva SSk so pred dnevi izjavili, da pozorno spremljajo proces nastajanja DS, da pa bodo svoj politični doprinos dali na podlagi okvirnih dogovorov; izrazili so tudi pričakovanje, da se bo našlo na deželni ravni soglasje o federalni povezavi med SSk in DS ter da bo steklo sodelovanje z njenimi krajevnimi krožki. »SSk mora še dokončno rešiti vozel svojega približevanja DS, potem ko je izbrala samostojni nastop na deželnih volitvah. Odločila je, da ne bo vstopila v DS in da se ne bo razpustila, je pa pripravljena povezati se z DS na osnovi dogovora. Takšne odločitve se sprejemajo na deželni ravni, zato SSk čaka na deželni dogovor,« pravi Greco in dodaja, da je s stališčem SSk povezana tudi odločitev, da bo DS izrazila en sam krožek za Gorico in Šte-verjan. »Med občinama Gorica in Štever-jan je ozemeljska kontinuiteta, zato je ustanovitev skupnega krožka teritorialno utemeljena. Je pa tudi res, da zaradi odločitve SSk delež briških volivcev se danes morda ne bo udeležil volitev,« trdi Greco, ki pozitivno ocenjuje dejstvo, da so vse duše goriške DS dosegle dogovor o skupnem in enotnem kandidatu za občinskega tajnika; to je Giuseppe Cingolani. »Opravljeno je bilo dobro delo in ni prišlo do obračunavanja,« izid mestoma napornega dogovarjanja komentira Greco in napoveduje, da bo takoj po ustanovitvi občinskih krožkov stekel postopek za sestavo svetniške skupine DS v goriškem občinskem svetu: »V ta namen bodo morali načelniki različnih svetniških skupin opraviti resno politično analizo, kar doslej še ni bilo narejeno, in omogočiti takojšnjo ustanovitev goriške občinske svetniške skupine.« «sob m mse* KONCERT ZA VALENTINOVO rikke lundorff band (Danska) V četrtek, 14. februarja 2008, ob 20.30 Kulturni dom v Gorici (ul. I. Brass, 20) Info in predprodaja: Kulturni dom Gorica (tel. 0481 33288) 1 0 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica-doberdob - Vpisi v vrtce in osnovne šole potrjujejo pozitivni trend Otroški vrtec v ulici Brolo potrebuje četrto sekcijo Nove razrede bodo odprli v šoli na Vrhu in v Romjanu - V Gorici narašča število šolarjev iz Slovenije Slovenski vrtec v ulici Brolo v Gorici bo s prihodnjim šolskim letom po vsej verjetnosti dobil še četrto sekcijo. Podatki o predvpisih namreč kažejo, da bo v šolskem letu 2008-2009 obiskovalo vrtec ob šoli Oton Župančič kar 37 novih otrok. Z novim prilivom bo vrtec štel 102 otroka, medtem ko jih je v tekočem šolskem letu 81. Pozitivni pa niso le podatki vrtca v ulici Brolo, marveč celotna slika slovenskih vrtcev in osnovnih šol na Goriškem. Prvi razredi bodo sicer na splošno nekoliko manj številni kot letošnji (rahel padec gre pripisati nižjemu številu rojstev), celotna populacija pa bo kljub temu prešla z 975 na 1.018 otrok. Največji vzpon je didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo zabeležilo ravno v goriškem vrtcu, kjer bodo imeli 21 otrok več kot v tekočem šolskem letu. »Zato bomo vložili prošnjo za odprtje četrte sekcije. V sedanjih razmerah nam primanjkuje dodaten razred, ki pa bi ga lahko pridobili s preureditvijo verande. O tej možnosti sem se že pogovorila z goriško občinsko odbornico Silvano Romano, ki se bo zavzela za rešitev problema,« je povedala ravnateljica Miroslava Braini. Ob vrtcu v ulici Brolo bodo v novem šolskem letu imeli višje število otrok tudi vrtci v ulici Max Fabiani, v Štan-drežu in v Števerjanu. V Pevmi bodo ohranili letošnje število malčkov, vrtec v Krmi-nu pa bo štel le otroka manj. Med vsemi slovenskimi vrtci na Goriškem ohranja najvišje število vpisanih vrtec v Romjanu. V prihodnjem šolskem letu bo sicer vrtec obiskovalo pet otrok manj kot danes, ravnateljstvo pa bo s 106 otroki lahko mirno obdržalo štiri sekcije. Tudi v ostalih vrtcih Večstopenjske šole Doberdob bo od septembra nekaj otrok manj kot v tem šolskem letu, pojav pa je povezan s »fiziološkim osipom« zaradi nižjega števila rojstev. V osnovnih šolah doberdobskega ravnateljstva pa se bo skupno število učencev od septembra dalje višje od sedanjega. Trenutno obiskuje šolo v Romjanu, na Vrhu, v Sovodnjah in v Doberdobu 242 učencev, v prihodnjem šolskem letu pa jih bo 265. »Odprli bomo dva dodatna razreda, enega na Vrhu in enega v Romjanu,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in pojasnila:»-Na Vrhu, kjer imamo sedaj en sam razred s kombiniranim poukom, bomo namreč po zaslugi sedmih vpisov v prvi razred lahko odprli še eno večrazrednico. V poslopju v ulici Capitello v Romjanu pa bomo v prihodnjem šolskem letu ponovno imeli dva prva razreda. Skupno z dvema drugima razredoma ter tretjim, četrtim in petim letnikom bomo torej šteli sedem razredov. Kot Miroslava Braini BUMBACA Sonja Klanjšček BUMBACA smo napovedali, se bo ponovno pojavil problem prostorske stiske, o katerem smo že obvestili občino Ronke. Kmalu se bomo z upravitelji sestali, da poiščemo rešitev.« Število razredov na osnovnih šolah didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo se s prihodnjim letom ne bo spremenilo. Šola Oton Župančič bo ohranila šest razredov (letošnji drugi razred ima namreč dve pa-ralelki), ostale šole goriškega ravnateljstva pa pet. Čeprav letos in lani število vpisov v prvi razred šole Župančič ni zadostovalo za odprtje dveh paralelk, si ravnateljstvo še naprej prizadeva, da bi občina dokončala spodnji del šolskega poslopja, ki ostaja neizkoriščen. Dokaj visoko je letos število učencev zadnjih letnikov vrtcev didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo, ki se ne bodo vpisali na slovensko osnovno šolo. Le-teh bo letos 19 (približno 27 odstotkov), med katerimi so tudi slovenski državljani, ki bodo šolsko pot nadaljevali v Sloveniji. Iz vrtcev Večstopenjske šole Doberdob pa bo prihodnje leto prešlo na italijanske osnovne šole 11 otrok (približno 15 odstotkov). »Število slovenskih državljanov se iz leta v leto viša. Prihodnje leto jih bomo v vrtcu v ulici Brolo imeli vsaj osem. Po eni strani je to pozitivna novost, po drugi strani pa odpira nove problematike. Če bo število slovenskih otrok v naših vrtcih še naprej naraščalo, bomo morali morda nekatere zavrniti. V primeru, da bi število otrok z italijanske strani meje ne zadostovalo za ohranitev določenega števila sekcij, ne bi mogli zahtevati odprtja paralelk samo zaradi vpisov tujih državljanov,« je zaključila Brainijeva. (Ale) Osnovne šole - Didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo - Gorica Šolsko leto 2008-2009 Šolsko leto 2007-2008 1. razred Skupno 1. razred Skupno Oton Župančič - Gorica 17 103 26 106 Fran Erjavec- Štandrež 13 78 18 81 Josip Abram - Pevma Alojz Gradnik - Števerjan Ludvik Zorzut - Plešivo 12 4 5 44 26 25 10 4 4 41 27 27 Skupno 51 276 62 282 Večstopenjska šola Doberdob Šolsko leto 2008-2009 Šolsko leto 2007-2008 1. razred Skupno 1. razred Skupno Prežihov Voranc - Doberdob 16 80 19 82 Peter Butkovič Domen - Sovodnje 11 47 7 44 Vrh sv. Mihaela 7 15 2 9 Romjan 30 123 31 107 Skupno 64 265 59 242 Vrtci - Didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo - Gorica (*) Šolsko leto 2008-2009 Šolsko leto 2007-2008 1.letnik Skupno 1.letnik Skupno Ulica Brolo - Gorica 4 33 102 31 81 Ulica Fabiani - Gorica 3 14 56 18 51 Štandrež 1 16 50 21 44 Pevma 4 9 26 12 26 Števerjan Krmin / / 11 10 23 24 7 8 17 25 Skupno 12 93 281 97 244 Večstopenjska šola Doberdob (*) Šolsko leto 2008-2009 Šolsko leto 2007-2008 1.letnik Skupno 1.letnik Skupno Doberdob / 12 43 19 48 Sovodnje 1 10 28 8 25 Rupa 1 5 19 7 23 Romjan 2 32 106 36 111 Skupno 4 59 196 70 207 (*) Predčasno vpisani otroci, rojeni do konca januarja 2006, ki čakajo na sprejetje v vrtec. sovodnje - Dijaki višješolskega zavoda Žiga Zois obiskali občino Spoznali delovanje uprave Župan Petejan in odbornik Tomsič sta jih pospremila po uradih ter jim razkazala urbanistične in regulacijske načrte Dijaki z županom med ogledovanjem načrtov FOTO ST. Dijaki tretjega in petega razreda trgovsko-tehnič-nega zavoda Žiga Zois iz Gorice so v petek obiskali so-vodenjsko občino. Sprejela sta jih župan Igor Petejan in odbornik Slavko Tomsič. Petejan jim je orisal pomen in vlogo občine na našem teritoriju, predstavil glavne občinske urade ter navedel naloge in obveznosti občinskega odbora, občinskega sveta, župana, podžupana, tajnika ter prevajalca. Po izčrpnem prikazu sije skupina ogledala urbanistične in regulacijske načrte ter se seznanila z mejami sovodenjske občine. Dijaki so lahko ugotavljali, katera območja so zazidljiva, katera niso, kje so kmečka področja, travniki, obrtne, komercialne, industrijske in turistične cone ter zemljišča za storitve. Nato so obiskali vsak urad posebej. Dolores Peteani iz matičnega urada jim je pojasnila postopke vodenja matičnih knjig in evidentiranja občanov. Pozornost dijakov so še posebej pritegnili najave porok in vpisovanje rojstev. Ogledali so si še tajništvo, županovo pisarno, tehnični urad in urad za knjigovodstvo. Občinska uslužbenka Susanna Cerne je obiskovalcem prikazala in obrazložila razne mesečne in letne dohodke ter stroške, ki bremenijo občino. Obisk na občini je bil za dijake zanimiv, bil pa je predvsem koristen, saj bodo zaživeli kot polnopravni člani družbe, le če bodo poglobljeno seznanjeni z lastnim okoljem in tudi z ustanovami, ki ga upravljajo. Nabirka za malega Jafarja Vodstvo tovarne Ansaldo, delavci in sindikalni predstavniki so sprožili nabirko denarja, s katero želijo rešiti življenje štiriletnemu Jafarju Mudafarju Wasiju. Deček, ki je doma v Iraku, namreč tvega življenje zaradi raka na mehurju. V njegovi domovini ni bolnišnice, kjer bi ga lahko operirali, zato je Jafarjev stric, ki je zaposlen pri tržiški tovarni Ansaldo, zaprosil kolege za pomoč. Sodelavci, sindikalni predstavniki in vodstvo podjetja si sedaj prizadevajo, da s solidarnostno akcijo zagotovijo dečku denar za letalsko vozovnico in omogočijo operacijo; prispevke zbijajo na tekočem računu št. IT-64-Y-12400-000087203279. Pravica do imena in priimka Slovenska kulturno gospodarska zveza v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel prireja goriško predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka. Knjižico z naslovom Pravica do imena in priimka bo predstavili v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice, v prostorih KB Centra na Verdijevem korzu v Go- Nesreča v predoru Panovec V soboto zjutraj se je v predoru Panovec zgodila nesreča, v kateri je bil 20-let-ni italijanski državljan lažje poškodovan. Mladenič se je z avtomobilom iz Nove Gorice prehitro pripeljal do predora. V desnem ovinku ga je zaneslo na levo stran vozišča, kjer je trčil ob dve vozili, ki sta pripeljali nasproti. Povzročitelj nesreče se je ob trku lažje poškodoval. No-vogoriški predor je bil zaprt dve uri. Policisti so 20-letniku odredili preizkus al-koholiziranosti, ki je pokazal kar 0,51 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Mladenič se bo zato zagovarjal na sodišču. (nn) Romoli pri Frattiniju Jutri in v torek se bosta župan Ettore Ro-moli in vodja tiskovnega urada goriške občinske uprave Stefano Cosma mudila v Bruslju. Obiskala bosta sedež odbora regij, kjer bosta preverila možnost, da se tam predstavijo odmevnejše goriške pobude, kot je poulična prireditev Okusi na meji. V torek se bosta občinska predstavnika sestala s podpredsednikom evropske komisije Francom Frattini-jem, s katerim se bosta menila o pridobitvi evropskih prispevkov za razvoj Gorice, na primer za področje univerze. Dan spomina na žrtve fojb Danes bodo združenje ANVGD, Lega nazionale in goriška občina obeležili dan spomina na žrtve fojb in eksodus. Že dopoldne bo predsednik republike na Kvi-rinalu v Rimu izročil priznanje štirinajstim svojcem goriških žrtev. V Gorici bodo svečanosti popoldne. Ob 16.15 bo župan Ettore Romoli položil venec k la-pidariju v spominskem parku, ob 16.45 bo slovesnost pri obeležju deportiranim policistom pred kvesturo. Ob 17.15 bodo položili venec na oširku Martiri delle foibe, nakar bo ob 17.30 v deželnem avditoriju spominska svečanost. Program bo sklenil koncert skupine Ensamble Chamber Quartet. Ob 19. uri bo prefekt Roberto De Lorenzo v palači goriške prefekture izročil republiška priznanja še 21 svojcem žrtev fojb. Po navodilih vlade bodo danes zastave izobešene na pol droga. Osemnajsto stoletje v filmu Muzejsko zbirko »Abitare il Settecento«, ki je na ogled v palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo nadgradili s predvajanjem petih filmov, v katerih je prikazano življenje v 18. stoletju. Pobudniki so Pokrajinski muzeji in združenje Sergio Amidei v sodelovanju s Fundacijo Co-ronini in z goriškim Kinemaxom. Prvi film je Kubrickov Barry Lyndon, ki ga bodo vrteli v torek, 12. februarja, ob 20.30 v Hiši filma na Travniku; vstop bo prost. Razstava »Abitare il Settecento« bo na ogled do 24. marca. (VaS) Knjiga in predavanje o rebuli Goriški muzej in Občina Brda vabita dre- vi na predstavitev knjige in predavanje Rebula - nekoč in danes. Dogodek bo na gradu Dobrovo ob 18. uri. Po predstavitvi knjige bo pokušina rebule. (km) rici. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. februarja 2008 1 1 doberdob - Podpredsednik državnega zbora RS Klavora gost občinske uprave Bojem na kraški planoti je posvetil svojo četrto knjigo V njej je prisotna ostra kritika vojnam, ki za sabo puščajo mrtve, ranjence in ruševine Z leve Paolo Vizintin, Vasja Klavora in Jože Šušmelj; udeleženci večera (spodaj) BUMBACA Doberdob je naslov četrte knjige, ki jo je Vasja Klavora, podpredsednik slovenskega državnega zbora, zdravnik in velik ljubitelj zgodovine, posvetil prvi svetovni vojni. V njej je prikazal krvave boje v južnem delu Soške fronte, prvič pa jo je predstavil javnosti v petek v Doberdobu, to se pravi v kraju, ki mu je knjiga v bistvu posvečena. Številne domačine in ljubitelje zgodovine je na petkovi predstavitvi na sedežu društva Jezero pozdravil doberdobski župan Paolo Vizintin, nato pa je ob prisotnosti slovenskega generalnega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja in občinske odbornice Ester Ferletič predal besedo Klavori, ki je spregovoril o nastanku knjige in sploh o bojih na kraški planoti. Avtor je v knjigi podal drugačen pogled na prvo svetovno vojno; svojo pozornost je osredotočil na tegobe vojakov, ki so bili prisiljeni v boj, saj so jim drugače sodili na vojaških sodiščih zaradi dezerterstva. Po besedah Klavore vojaki niso verjeli v visoke ideale, ki jih je širila vojaška propaganda, njihova največja skrb je bila v resnici preživeti in se vrniti domov. V knjigi je ob tem opozoril ne le na visoko število mrtvih, pač pa tudi na tisoče ranjencev in psihično prizadetih vojakov, ki so posledice vojne občutili celo življenje in o katerih se malo govori. Avtorjev pogled na vojne dogodke je bil pri tem nepristranski, saj se je Klavora postavil v kožo Italijanov, Slovencev, Madžarov in sploh vseh vojakov avstroogrske vojne, ki so se borili na kraški planoti. Knjiga ima seveda pomemben dokumentarni pomen, v njej pa je prisotna tudi ostra kritika vojnam, ki za sabo puščajo mrtve, ranjene in ruševine. Na predstavitvi, ki jo je priredila doberdobska občinska uprava, je bilo prisotno številno občinstvo, ki je avtorju postavilo več vprašanj o prvi svetovni vojni, bojih na doberdobskem Krasu in tudi o nepristranskosti zgodovinarjev. Klavora je med drugim povedal, da je strast do zgodovine prevzel od očeta, ki mu je v mladih letih veliko pripovedoval o teh tematikah. Posebno so ga navduševali boji na Krasu, kjer so vojaki jarke kopali v skali, kjer je venomer primanjkovalo pitne vode in kjer je bilo za osvojitev par metrov sovražnikovega ozemlja potrebnih na tisoče mrtvih. dijaški dom Prešernova nekoliko drugače Mala Prešernova proslava Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice bo letos potekala nekoliko drugače. Gojenci tokrat ne bodo praznovali dneva slovenske kulture z običajnim nastopom, pač pa bodo udobno sedeli na sedežih velike dvorane goriškega Kulturnega doma, od koder bodo prisluhnili mladinskemu simfoničnemu orkestru iz Novega mesta. Srečanje z glasbo bo potekalo v petek, 15. februarja, začelo pa se bo ob 18. uri. »Malo Prešernovo proslavo prirejamo že deset let, namesto običajnega nastopa pa smo si tokrat zamislili drugačno formulo,« je povedala ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez in pojasnila: »Naši otroci nimajo vsak dan priložnosti, da prisluhnejo pravemu koncertu, zato smo s pomočjo društva za razvoj prostovoljnega dela iz Novega mesta povabili v Gorico mladinski simfonični orkester tamkajšnje glasbene šole. S tem želimo pokazati otrokom, da se kultura ne izraža le z besedo, pač pa da so njene poti zelo različne.« Knezova je poudarila, daje koncert namenjen tudi staršem gojencev, tako Slovencem kot Italijanom. »V glasbi ni jezikovnih ovir, zato bo petkov koncert dobra priložnost, da starši in otroci skupaj praznujejo in uživajo kulturni praznik,« je povedala Kristina Knez. Zasedbo, ki jo vodi Sandi Franko, sestavlja 80 mladih izvajalcev, sedanjih in bivših učencev glasbene šole. Koncert bo sestavljen iz treh delov. Prvi bo namenjen klasični glasbi, v drugem bo publika prisluhnila instrumentom in dvema solistoma, tretji del pa bo posvečen narodno zabavni glasbi. Proslava bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri. Dijaški dom prireja pobudo v sodelovanju z ludote-ko Pikanogavička, Kulturnim domom, športnim združenjem Dom in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Ob gojencih in starših je na koncert vabljena najširša javnost. (Ale) elektrovod »Občina Sovodnje naj skliče posvet« Na načrt elektrovoda, ki ga v sodelovanju s partnerji snuje goriška družba KB 1909, seje kritično odzval občinski svetnik v Sovodnjah Julijan Čavdek, ki govori v imenu krajevne sekcije Slovenske skupnosti. Podzemni elektrovod naj bi speljali od Vrtojbe do Redipulje in bi prečkal vas Sovodnje po glavni, Prvomajski ulici. »Zaskrbljen sem za poseg, ki bo nedvomno vplival na okolje v tem delu sovodenjske občine,« pravi Čavdek in svoje stališče tako pojasnjuje: »Sovodnje imajo že nekaj skrajno negativnih izkušenj glede tovrstnih posegov. Prva taka izkušnja zadeva goriški upe-peljevalnik, ki je bil zgrajen pred slabimi 40 leti, od katerih je vsaj 30 let deloval brez filtrov. Z izredno velikimi težavami so Sovo-denjci uveljavili svojo pravico do zdravja, še danes pa nimajo zagotovil, da je zgodba končana. Drug primer so Malnišče, kjer že enajsto leto leži ogromen kup odpadkov, za katerega je bilo obljubljeno, da ga bodo v kratkem odpeljali drugam, a je še vedno na svojem mestu. Ni pa znano, kako onesnažuje zemljo in bližnjo Vipavo.« »Elektrovod povzroča elektromagnetna sevanja. To je dejstvo,« je prepričan Čavdek: »Mislim, da ni prav trditi, da so sevanja pod dovoljeno mero, kajti to ne odgovarja povsem resnici. Da bi lahko trdili, da ni nevarnosti, bi bilo treba preveriti, kakšno je splošno sevanje elektromagnetnih polj - antene in električne linije itd. -, ki jih v Sovodnjah ni malo. Sevanje elektrovoda se bo k temu dodalo. Elektrovod bi moral biti - po sedanjem načrtu - speljan skozi naselje, kjer ljudje živijo, kjer se ne veliko premikajo in bi zato bili več časa izpostavljeni sevanju. V neposredni bližini je tudi vrtec,« opozarja občinski svetnik in navaja: »Pred nekaj meseci sem na sovodenjske-ga župana in občinsko upravo naslovil interpelacijo, v kateri sem spraševal po stališču občine do problema. Do danes mi ni bilo še odgovorjeno, kljub temu da so se nekatere občine že izrekle proti elektrovodu. V svoji interpelaciji sem tudi predlagal, naj sovodenjska uprava jasno in javno seznani prebivalce Sovodenj s podrobnostmi načrta, saj se dotika njihovih interesov, v prvi vrsti seveda zdravja, pa tudi vrednosti nepremičnin, ki bi se lahko zaradi elektrovoda spremenila. Predlagal sem javni posvet, na katerem bodo občani informirani o načrtu in bodo lahko izrazili svoje mnenje. Tudi na ta predlog nisem prejel odgovora. Zaključil bi s prepričanjem, da si ne smemo privoščiti nobenih dvomov o učinkih elektrovoda, saj gre za zdravje ljudi. Zato predlagam sovodenjski upravi, naj se izreče za alternativno traso, ki ne bi šla skozi glavno vaško ulico.« san canzian - Nesreča Trije ranjeni, motorist najhuje Tri poškodovane osebe, med katerimi je motorist v življenjski nevarnosti. To je obračun prometne nesreče, ki se je včeraj popoldne zgodila na pokrajinski cesti št. 20, v občini San Canzian d'Isonzo. Do silovitega trčenja je prišlo na križišču med pokrajinsko cesto in ulico Marcorina. Vanj je bilo vpleteno dostavno vozilo, s katerim sta se peljala 19-let-ni S.D., lastnik vozila in morebitni šofer, in 19-letni D.G.; oba so sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico zaradi poškodb na rokah, obrazu in prsih, vendar njuno stanje ni zaskrbljujoče. Hujše so poškodbe, ki jih je utrpel motociklist, 36-let-ni D.B., ki so ga s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico. Sprejeli so ga s pridržano prognozo. Dinamiko nesreče preiskuje prometna policija iz Tržiča. Po prvih ugotovitvah je okrog 16.30 dostavno vozilo na križišču zavilo na levo, v ulico Marcorina, natanko v trenutku, ko je z neprilagojeno hitrostjo privozil motociklist, ki se je peljal v smeri Pierisa. Trčenje je bilo silovito. V njem se je vozilo prevrnilo na levi bok in pristalo v obcestni ograji, kar je preprečilo, da bi zgrmelo v jarek. Voznik in potnik sta iz njega sama izstopila, medtem ko je motociklist ležal sredi ceste. Alarm je sprožil domačin, ki živi približno petdeset metrov od prizorišča nesreče. Na kraj je prišlo osebje službe prve pomoči s tremi rešilnimi vozili in se je posvetilo ranjencem, predvsem težko poškodovanemu motociklis-tu, in tržiški gasilci, ki so očistili cestišče. števerjan - Kulturni praznik s harmonikarjem Denisem Novatom Predstavil in zaigral O publikaciji Z nasmehom po notah srca je spregovorila tudi njena urednica Loredana Gec V Števerjanu poznajo Denisa Novata, vrhunskega harmonikarja, skladatelja in glasbenega učitelja iz Krmenke, že več let; zato so se pri prosvetnem društvu F.B. Sedej odločili, da slovenski kulturni praznik obeležijo prav s predstavitvijo knjige Z nasmehom po notah srca, ki je njemu posvečena. V petek zvečer so se tako v prosvetnem domu v Števerjanu zbrali številni domačini in ljubitelji narodnozabav-ne glasbe nasploh ter z zanimanjem prisluhnili Loredani Gec, kije knjigo, posvečeno Denisu Novatu, uredila. Po njenih besedah je publikacija nastala po pripovedovanju glasbenika, bogatijo pa jo tudi spominski spisi tistih, ki ga poznajo že od mladih nog. Števerjanski kulturni večer je povezovala Mairim Che-ber, med predstavitvijo pa so predvajali tudi televizijski prispevek, ki ga je Loredana Gec pripravila za oddajo Alpe Jadran. Ob tem je Novato predstavil tudi svojo zanjo zgoščenko, ki je pred kratkim izšla pri založbi Galerija Avsenik, ob zaključku pa je prisotne navdušil z venčkom skladb iz na-rodnozabavne zakladnice. Novato je že nekaj let član strokovne komisije števerjanskega festivala narodnozabavne glasbe; ob zaključku tekmovalnih nastopov se po besedah prirediteljev festivala harmonikar iz Krmenke rad tudi sam pridruži ostalim glasbenikom in s svojo harmoniko poskrbi za veselo vzdušje. Seveda je bilo tako tudi po zaključku petkove predstavitve, ko je Novato zaigral nekaj skladb v družbi števerjanskih muzikantov. S petkove predstavitve Novatove knjige BUMBACA 12 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gradež - V noči med četrtkom in petkom krvav zločin v kraju Isola della Schiusa Aretirali srbskega državljana zaradi umora 60-letnega Felluge Motiv še nejasen, osumljenec pa zavrača obtožbe - Umorjenega natakarja našla bivša žena Karabinjerji iz Tržiča so včeraj zjutraj aretirali osumljenca umora Itala Felluge, 60-letnega natakarja in kuharja, ki so ga v petek zvečer našli mrtvega v njegovem stanovanju v kraju Isola della Schiusa v Gradežu. Karabinjerji sumijo, da je moškega ubil 44-letni srbski državljan z bivališčem v Trstu Milovan Lazarevič, ki pa zatrjuje svojo nedolžnost. Po prvih ugotovitvah sodnih zdravnikov je Felluga umrl med četrtkom in petkom okrog enih ponoči. Morilec gaje petkrat zabodel z dolgim kuhinjskim nožem, in sicer dvakrat v hrbet, enkrat v grlo in enkrat v prsi. Nož je morilec odvrgel v zabojnik za odpadke v bližini stanovanja svoje žrtve, kjer so ga preiskovalci našli v petek zvečer, zavitega v plastično ovojnico. Alarm je sprožila bivša žena umorjenega Felluge, Natalina Lauto, ki je v petek okrog 15.30 odšla k bivšemu soprogu na obisk. Ko je 57-letna domačinka vstopila v stanovanje, se je znašla pred srhljivim prizorom: Felluga je ležal v krvi sredi dnevne sobe, saj je umrl zaradi iz- krvavitve. Karabinjerji iz Tržiča, Gradeža in Gorice, ki preiskujejo zločin, so na osnovi prvih ugotovitev izključili, daje do umora prišlo zaradi ropa. Na podlagi seznama telefonskih klicev in pričevanj - Felluga je namreč imel veliko znancev - so preiskovalci odkrili, daje bil v četrtek zvečer v družbi mlajšega moškega. Indici so jih usmerili k Lazareviču, ki so ga agenti izsledili okrog treh ponoči. 44-letnega srbskega državljana so prijeli na tržaški avtobusni postaji, kjer se je po mnenju ka-rabinjerjev nameraval vkrcati na prvi avtobus in zbežati čez mejo. Osumljenca so odpeljali v goriški zapor v ulici Barzellini, kjer ostaja na razpolago preiskovalcem, ki jih koordinira namestnik javnega tožilca Marco Panzeri; ponovno ga bodo zaslišali že danes ali jutri. Motiva za umor preiskovalci niso še pojasnili; med včerajšnjo novinarsko konferenco, na kateri so napovedali prijetje osumljenca, so zanikali, da gre za zločin z ljubezenskim ozadjem, niso pa pojasni- Italo Felluga (zgoraj) in odnašanje trupla (desno) ALTRAN li, kaj je sprožilo morilčevo roko. Karabinjerji so vsekakor ugotovili, da sta se Felluga in Lazarevič že večkrat srečala. Po pričevanjih se je 44-letni Srb pripeljal s Fel-lugo iz Trsta v Gradež, zato da bi skupaj preživela večer. Čeprav Lazarevič trdi, da ni umoril 60-letnega Gradežana, so preiskovalci zbrali pomembne dokaze proti njemu. Ob nožu so v zabojniku za odpadke v bližini ulice Arte, kjer je Felluga živel, našli tudi s krvjo pomazana Lazare-vičeva oblačila in ključe stanovanja. Nekateri Lazarevičevi sodržavljani, ki so z njim delili stanovanje v ulici San Giaco-mo v Trstu, so potrdili, da so najdena oblačila njegova. Kapetan tržiških karabi-njerjev Helios Scarpa in poročnik Antonio Di Paolo sta včeraj tudi povedala, da preverjajo morebitno odgovornost nekaterih srbskih državljanov, pri katerih naj bi se osumljenec skrival takoj po zločinu. Ob bivši ženi, s katero je ohranil dober odnos, zapušča Felluga sina Andreo, ki je občinski svetnik stranke Forza Italia, in hčer, ki upravlja javni lokal v Vidmu. gorica - Devetak in Sirk v klepetalnici Goriškega loka o učinkih padca meje v gostinskem sektorju Če so doslej hodili, morajo sedaj teči Brda in Kras imata izreden turističen potencial, ki sloni na povezovanju obeh strani nekdanje meje - Birokracija predstavlja oviro, človeški kapital pa je neprecenljiv Zaradi res dobro obiskanega večera lahko trdimo, da so prireditelji Goriškega loka zadeli v polno. Petkova klepetalnica je bila posvečena gostinstvu in turizmu, zanimivi in vabljivi temi, k čemur sta veliko prispevala tudi gosta, Joško Sirk in Avguštin Devetak. Udeležba v dvorani KB Centra je bila tokrat tolikšna, da so morali dodajati stole. Klepetalnico je z izzivalnim pristopom in poglobljenimi vprašanji vodil Aleš Waltritsch, ki je večer uvedel z ugotovitvijo, da na praznik slovenske kulture lahko danes ponosno govorimo tudi o kulturni vlogi kulinarike, ki je od vedno del našega bogastva in izraz našega prostora. »Če smo do danes včasih hitro hodili, bomo morali sedaj stalno tekati.« S takšno učinkovito, a hkrati neizprosno podobo je Joško Sirk opisal spremembe na turističnem področju, ki jih prinaša padec meje. Oba govornika sta potrdila, da odprava mejnih pregrad združuje ter da prinaša v glavnem pozitivne učinke in izzive. Izkoristiti jih bo treba za povezovanje ozemlja in za izpopolnjevanje, saj v nasprotnem primeru eni in drugi tvegamo, da bomo podlegli tokovom novega časa. Avguštin Devetak je poudaril, da premore Kras tudi zgodovinsko bogastvo. Predvsem promocija pomnikov prve svetovne vojne, skupaj z naravnim okoljem seveda, predstavlja pravi vzvod za turistični dvig sicer zapostavljenega področja. Turist, ki je podkovan s kulinarično kulturo, sprašuje po odkrivanju krajevnih dobrot in po spoznavanju majhnih, a zelo kakovostnih lokalnih pridelovalcev. Le-teh je vedno več, česar se tako na Vrhu kot v Subidi, kjer imata Devetak in Sirk svoji uspešni domačiji, zelo dobro zavedajo. V zadnjih letih se je uveljavila pobuda Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Okusi Krasa, ki v svoje obzorje zaobjema tudi pridelovalce onkraj bivše meje. Danes bi kazalo odmeriti dodatnega prostora tudi ponudbi višje stopnje, ki je na Krasu prisotna, smo slišali na petkovem večeru. Brda pa se morajo za lastno razpoznavnost zahvaliti predvsem vinu, saj je podobnih gričevnatih področij drugače na svetu veliko. Skupni nastop Bricev je morda lažji, saj imajo gostinci in vinogradniki večkrat sorodne potrebe in cilje. S tem v zvezi je Sirk izpostavil zelo naporen dialog s krajevnimi upravami in javnimi ustanovami. Pri institucijah sicer naletijo na posluh, odzivi pa so prepočasni, zato ne pride do izraza potencial, ki ga turistično naravnani gospodarstveniki imajo za celotno območje. Oviro predstavlja birokracija; kot primer je Sirk navedel mešani, javno-zaseb-ni konzorcij Collio, ki na papirju predstav- Z leve Sirk, Waltritsch in Devetak v klepetalnici Goriškega loka BUMBACA lja fenomenalen vzvod za razvoj Brd, njegovi načrti in dobri nameni pa se izjalovijo zaradi navidez nepremostljivih birokratskih ovir. Gostinci in turistični delavci pa ne smejo živeti v romantiki. Iskati morajo vsako pot, da primerno uveljavijo in zaščitijo, kar je dobrega. In tega je v naših krajih precej. Vloga politike je, da se tega zaveda in da primerno ukrepa. Gosta sta se nato podvrgla vprašanjem občinstva. Tako Devetak kot Sirk sta soglašala, da bi lahko Kraška gorska skupnost odigrala pomembno vlogo, vendar pod pogojem, da bi bila gonilna sila za teritorij in ne bi večino napora vlagala v ohranjanje strukture. Konkurenca je seveda dobrodošla in se je ne smemo bati; nasprotno, če je zdrava, nas lahko sili k boljšim dosežkom. Tudi slovenstvo je danes pozitivna vrednota in v turističnem pogledu dodatna vrednost, vendar ne smemo zapreti se vase v imenu čistega slovenstva. Sirk je še poudaril, da se je treba na skupnem teritoriju povezovati, kar je obojestranski interes. Ob koncu je Waltritsch pozval k besedi še bivšega direktorja slovenskega dnevnika Finance Jurija Giacomellija, ki je sedel med publiko. O Sirku in Devetaku je povedal, da sta izrazita interpreta tukajšnjega teritorija, zato morata nadaljevati na poti konfrontacije s kolegi na slovenski strani meje, saj je izmenjava izkušenj izredno dragocena. Na tem ozemlju pa ima neprecenljivo vrednost človeški kapital, ki ga ne bo noben denar nadomestil. gorica - Pravljica v Feiglovi knjižnici Po volku na vrsti kralj Prejšnjo pravljično urico oblikovali Teja Pahor in Slavica Radinia, jutri bo med otroke prišla Katja Tommasi Urica s študentkama Ljubljanske univerze Z zgodbo o kralju in njegovih 33 zlatih gumbih bo Katja Tommasi ponovno popeljala otroke v čarobni svet pravljic Feiglove knjižnice. Tokratna pravljičarka, sicer mamica treh otrok, ki si vsak večer zaželijo novih zgodbic, bo jutri ob 18. uri v mladinski sobi KB Centra pripovedovala pravljico italijanskega avtorja Claudia Imprudenteja, ki sta jo leta 2003 prevedla za Mohorjevo družbo iz Celja Tone Pavček in Valentina Pavio. Če bo protagonist jutrišnje pravljične urice kralj, je bil protagonist zadnjega srečanja z domišljijo v Feiglovi knjižnici volk. Študentki Ljubljanske univerze Teja Pahor in Slavica Radinia sta namreč z malčki pokukali v različne knjige in pomagali izgubljenemu volku, daje našel svojo pravljico. Otroke sta tudi spodbudili, naj narišejo volkca in navedejo še ostale zgodbe, v katerih nastopa dobri ali hudobni volk. Na mizi sta pravljičarki pripravili tudi visok kup knjig z »volčjo« vsebino, ki so jih otroci urno vzeli v roke. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. februarja 2008 13 sovodnje - Danes sprevod s pustnimi navdušenci iz vse goriške pokrajine, s Tržaškega in iz Slovenije Vrhunec sovodenjskega pusta z enotedenskim zamikom Start ob 14. uri - Prvomajsko ulico bodo zaprli prometu že ob 13. uri, parkirišče na travniku ob pokopališču Pustovanje društva Karnival bo danes doseglo svoj vrhunec z 11. sprevodom po sovodenjskih ulicah, ki so ga prejšnjo nedeljo odpovedali zaradi deževnega vremena. Prireditelji opozarjajo, da bo današnja pustna prireditev potekala po scenariju, ki je bil predviden za prejšnjo nedeljo. Že najavljenim pustnim navdušencem so se vsekakor pri dru žili še en voz in dve sku pi ni, tako da bo pri re-ditev še bolj množična. Pustarji, ki bodo v Sovodnje prišli iz vse goriške pokrajine, s Tržaškega in iz Slovenije, se bodo zbrali ob 13. uri pri sovodenjski lekarni, od koder se bodo od 14. uri odpravili po Prvomajski ulici proti občinski telovadnici in kulturnemu domu. Tu bo pod ogrevanim šotorom ob zaključku sprevoda nagrajevanje, zatem pa še tra di ci o nal ni pust ni praz nik, med katerim bo za ve -selo vzdušje skrbela glasbena skupina The Maff Show, ki je že prejšnjo nedeljo zabavale pustarje, zbrane v Sovod-njah. Seveda danes v Sovodnjah ne bo manjkalo niti pijače ter specialitet na žaru, s katerimi se bodo pustarji lahko odžejali in okrepčali. Zaradi sprevoda bo danes Prvomajska ulica zaprta prometu od 13. ure do 16.30 oziroma do zaključka prireditve. V tem času bo na Štradalti promet potekal enosmerno od Sovodenj do križišča z občinsko cesto proti Peči, parkirišče pa bo urejeno na travniku ob pokopališču. Prireditelji računajo na odgovorno ravnanje in disciplinirano vedenje avtomobilistov, da bo težav čim manj. sovodnje - Visoka udeležba Devet vozov in enajst skupin Današnjega sprevoda v Sovodnjah se bodo udeležili pihalni orkester Viktor Parma iz Trebč, pustne skupine iz Vrtojbe »Jesen v gozdu«, iz Šempolaja »Meduze so iz morja zbežale, da bi v »Sovodnjah veseli pust zaplesale«, iz Šempetra »Vrtec«, iz Doberdoba »Folk-louka skupina ga ruka, ku kuoka«, iz Padrič-Gropade »Sladka luna«, iz Romjana »Šah mat«, iz Sovodenj »-Vinx«, s Proseka in Kontovela »Ni vse biser, kar je v školjki«, iz Štarancana »Pulcinella« in osnovna šola Frinta iz Gorice. V sprevodu bodo sodelovali vozovi iz Nove Gorice, iz Števerjana »Eurokurnik - Kokoši brez meja«, iz Štandreža »Štandrež UFO«, iz Šempetra »Vojaška ladja Karel«, iz Križa »1968-2008. Se je kaj spremenilo?«, iz Gabrij »Južna poluta 2050«, iz Sovodenj »Indulto te ljubim«, iz Praprota »Ku mi ustane t'č, tat uteče proč«, iz Štmavra »Ciao ciao šerifo«. Utrinek z lanskega sprevoda v Sovodnjah BUMBACA nova gorica - V veterinarskih ambulantah ena tretjina italijanskih obiskovalcev Za polovico cenejše storitve Privlačna sta tudi raztegljiv urnik in stalno dežurstvo za krizne situacije - Dosedanje čezmejno dogovarjanje veterinarjev se ni obrestovalo Denacionalizacija še vedno v teku nova gorica Nerešeni postopki V novogoriški veterinarski ambulanti Veterina Gorica že več let raste obisk iz širšega območja Goriške onkraj nekdanje meje. Eden od poglavitnih razlogov za to so bistveno cenejše veterinarske storitve, ki so v povprečju kar za 50 odstotkov nižje od tistih v Gorici, smo lahko ugotavljali na podlagi tarif. Poleg tega lastniki malih živali iz Italije svoje ljubljence radi pripeljejo v novogoriško veterinarsko ambulanto tudi zato, ker ob nižjih cenah ponuja tudi široko paleto storitev, zaradi raztegljivega urnika, saj imajo od ponedeljka do petka ambulanto odprto od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, ob sobotah pa do dvanajste ure, predvsem pa zaradi »non stop« dežurstva v primeru kriznih situacij. Eden od šestih veterinarjev Veterine Gorica Marko Lozej, ki je včeraj de-žural, je povedal, da večina italijanskih strank prihaja iz Gorice in bližnje okolice. Nekaj rejcev pa se pripelje tudi iz bolj oddaljenih krajev, iz Trsta, Aviana, Por-denona in Vidma. Povedal je tudi, da predstavljajo italijanski obiskovalci kar tretjino vseh strank, med slednjimi pa je veliko goriških Slovencev. Izrazil je tudi prepričanje, da razloga za porast obiska iz Italije ne gre iskati v padcu meje, saj se obisk konstantno povečuje zadnjih pet let, res pa je, da ga je z vsakim letom več. »Bolj kot za vpliv padca meje gre za to, da, ko pridobiš neki krog stalnih strank, se širi glas naprej in tako pridobivamo nove obiskovalce,« je poudaril. Na vprašanje, kako je mogoče, da je med cenami v obeh Goricah takšna razlika, je odgovoril: »Razlog je v tem, da smo se morali mi naučiti delati z izredno nizkimi cenami zaradi konkurence na naši strani. Cene smo spustili, posledica tega pa je, da so Italijani to pogruntali in začeli hoditi k nam.« Poleg ugodnejših cen na dober obisk po njegovem mnenju vpliva tudi široka ponudba storitev, saj nudijo vse na enem mes tu, česar v Gorici ni. Najbližja primerljiva ambulanta je v Vidmu. Posebej pa je izpostavil 24-urno dežurstvo, česar v Gorici prav tako ni, saj je tam običajno dežurna le ena od ambulant in je treba potem bolno žival od svojega veterinarja vedno prepeljati k dežurnemu. Med obiskom Veterine Gorica sem se pogovoril s starejšima zakoncema iz Morara, ki sta na pregled pripeljala tudi že priletnega jazbečarja. Mož je povedal, da prihajajo v Novo Gorico že več let in da so zadovoljni tako s cenami kot s strokovnostjo veterinarskega tima. Poudaril je, da so tudi pasja hrana in ostali pripomočki za hišne ljubljence cenejši kot v Ita- Annalisa Cidin iz Gorice z eno od svojih psičk v ordinaciji FOTO N.N. liji. Tudi Annalisa Cidin iz Gorice je skrb za zdravstveno stanje svojih treh psičk že pred leti zaupala novogoriškim veterinarjem. »V Gorici ponudba ni primerljiva. Tu lahko naredijo marsikaj, pa še ves čas so dosegljivi. Če se kateremu od mojih psov kaj hujšega zgodi na primer v soboto popoldne, moram čakati do ponedeljka zjutraj ali pa ga odpeljati v Videm. Nova Gorica je precej bliže, oskrba je profesionalna, stroški pa bistveno nižji,« je utemeljila svojo odločitev. Veterina Gorica nudi popolno zdravstveno oskrbo za živali, kar pomeni zdravljenje, cepljenja, operativne posege na mehkih tkivih in kosteh, sklepih in hrbtenici ter zobozdravstvene posege za male živali in konje, specialistične preglede oči, diagnostične preiskave krvi in urina, parazitološke preiskave, rentgen, ul- trazvok, EKG, osemenjevanje malih in velikih živali, strokovno svetovanje glede zdravstvenega varstva živali in hrano ter pripomočke za toaleto. In kakšne so te ugodne in z Gorico neprimerljive cene storitev? Urna postavka veterinarja znaša 28 evrov. Za kastracijo mačka, ki seveda vključuje tudi anestezijo, je treba odšteti 20 evrov. Nekaj več kot 30 evrov stane sterilizacija mačke ali psičke do deset kilogramov telesne teže. Kontrolni pregledi stanejo od 8 do največ 23 evrov, preiskava krvne slike 17 evrov in tako naprej. Seveda je treba prišteti še 20-odstotni davek. Veterinarji v Gorici s sedanjimi razmerami seveda niso zadovoljni, saj jih stranke zapuščajo. »Od vstopa Slovenje v Evropsko unijo čutimo hude posledice, saj so cene vseh storitev v Sloveniji za po- lovico nižje,« je povedal predsednik združenja veterinarjev goriške pokrajine Giovanni Tel, ki ima tudi ambulanto v Gorici. Dodal je, da so v pre teklosti že ime li nekaj čezmejnih srečanj, na katerih so se skušali dogovoriti o poenotenju tarif, a, ker se dogovorjenega ni spoštovalo, do konkretnih rezultatov ni prišlo. »Sem prvi, ki bi se rad s kolegi iz Nove Gorice dogovoril o sodelovanju,« je še povedal in dodal, da bi bila smiselna izmenjava pacientov pri tistih storitvah, za katere imajo na eni ali drugi strani ustrezne aparature, tako da klientov oziroma pacientov ne bi bilo več treba pošiljati daleč stran na specialistične klinike v Ljubljano oziroma Videm. V zvezi s poenotenjem tarif pa je pojasnil, da si lahko veterinarji v Italiji po zakonu sami določajo tarife, ter izrazil prepričanje, da so nekateri kolegi cene v preteklih letih res pretirano navili. »Če bi hoteli biti konkurenčni slovenskim kolegom, bi morali cene znižati za toliko, da bi na koncu meseca zaslužili kot navaden delavec v tovarni, kar pa ni prav, saj gre za opravljanje zahtevnega strokovnega poklica, za kar smo dolga leta študirali,« je še povedal Giovanni Tel. Zaključil je z izjavo, da bi bili v Gorici, kjer je v združenje vključenih 45 veterinarjev, veliko bolj zadovoljni, če bi se dalo s kolegi iz Nove Gorice dogovoriti in čim bolj poenotiti cene. »Za višjo ceno sem pripravljen takoj delati, ker tu je dela toliko, da bi bil z manjšo frekvenco za isto ceno več kot zadovoljen. Ob tem bi imel še več časa za posvečanje pacientom, ne pa tako, ko zaradi gneče ves čas hitimo,« je na vprašanje o pripravljenosti za poenotenje cen in sodelovanje odgovoril Marko Lozej, dodal pa je, da bi morali pogovori o tem steči na višjih ravneh. Ključ za nižanje cen na italijanski strani vidi v racionalizaciji zadev na minimum, kar pomeni, da narediš z minimalnimi stroški največ, kar se da. Tega pa se je treba po njegovem mnenju naučiti. »Pri psu, na primer, ni potrebno vsakič narediti celotno diagnostiko, ampak le tisto, kar je res treba in kadar je res treba. S tem se da veliko prihraniti, ne da bi delali škode pacientu,« je pojasnil. Tudi pobuda o sodelovanju se mu zdi smiselna, saj je škoda, da ima vsak veterinar svoje aparature za vsako zadevo. S tem v zvezi je omenil primer dobrega sodelovanja z laboratorijem v Padovi, kjer delajo celo vrsto preiskav za njihove paciente. Sicer pa primere, ki jih ne uspejo rešiti sami, pošiljajo na fakulteto v Ljubljano, a teh, kot je poudaril, ni veliko. Nace Novak Ko je vlada v zadnjih dneh januarja obiskala Goriško, so na Upravni enoti Nova Gorica državnemu sekretarju na pravosodnem ministrstvu predstavili poročilo o denacionalizaciji, ki velja za enega najzahtevnejših upravnih postopkov. Iz poročila je razvidno, da naj bi bili vsi denacionaliza-cijski postopki na območju novogoriš-ke upravne enote zaključeni do konca leta 2008. Nerešenih je ostalo le še nekaj zahtevkov, ki pa so obsežni in zapleteni. Zakon o denacionalizaciji je začel v Sloveniji veljati leta 1991. Rok za vložitev zahtev fizičnih oseb ter cerkva in drugih verskih skupnosti ter njihovih ustanov in redov se je iztekel leta 1993, za pravne osebe pa leta 1995. Na novogoriški upravni enoti so prejeli skupno 524 zahtev, od tega so 503 zahteve danes že pravnomočno zaključene. Trenutno je na prvi stopnji v reševanju še deset zadev, osem zadev pa je v reševanju na resornih ministrstvih oz. sodiščih. Z namenom pospešitve denacionalizacijskih postopkov je novogoriška upravna enota že leta 2006 ponudila pomoč upravnima enotama Koper in Piran. Tako je v lanskem letu prevzela 22 njihovih zadev, od katerih je 14 že rešenih. V zvezi z desetimi zadevami, ki so trenutno v reševanju na območju Goriške, sov poročilu zapisali, da gre za obsežne zahtevke tako po številu parcel, ki jih obravnavajo v postopku (posamezne zahteve vsebujejo več kot 100 parcel), številu upravičencev in po višini zahtevane odškodnine. Nekateri spisi so tudi delno ali v celoti prekinjeni zaradi pravdnih postopkov na pristojnih sodiščih. Kljub temu na novogoriški upravni enoti leto 2007 na področju reševanja denacionalizacijskih zadev ocenjujejo kot zelo uspešno, saj je bilo na prvi stopnji rešenih 31 zadev. V poročilu so zapisali še, da je ena največjih ovir pri reševanju teh zapletenih postopkov menjava oziroma odhod strokovno primernega kadra. Od leta 2006 dalje rešujeta postopke denacionalizacije na upravni enoti le še dve višji svetovalki, ki pa poleg teh nalog vodita tudi druge upravne postopke. Ker je cilj novogo-riške upravne enote, da denacionalizacijo na prvi stopnji zaključi do konca leta 2008, tudi uvajanje novega kadra ne bi pripomoglo k hitrejšemu reševanju preostalih še nezaključenih primerov. (nn) 14 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. Gledališče Q Kino Fl Razstave in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v petek, 15. februarja, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; na ogled bo do 7. marca od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava arhitekta Svetozar-ja Križaja, rojenega v Ajdovščini; od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 12. februarja, ob 20.45 gledališka predstava »La rigenerazione« Itala Sveva, nastopa Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 048133090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: 11. februarja ob 21. uri »La rigenera-zione« (Italo Svevo); informacije in vpisovanja v občinskem gledališču (ul. Sauro 17, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: danes, 10. februarja, »Processo a Dio« (Ottavia Piccolo); informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da so za predstavi Duohtar pod mus, ki bosta v SNG Nova Gorica v sredo, 13. februarja, in v četrtek, 14. februarja, vsa mesta razprodana. M Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.15 »Caos calmo« (z jutrišnjim dnem dalje ob 22.00). Dvorana 2: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sogni e delitti«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 »Scusa ma ti chiamo amore«; 20.10 - 22.10 »Clo-verfield«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«. Modra dvorana: 15.30 - 17.50 - 20.00 -22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. Rumena dvorana: 15.00 - 17.50 - 21.30 »Into the Wild«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Caos calmo«. Dvorana 3: 15.40 - 17.40 - 20.10 - 22.15 »Sogni e delitti«. Dvorana 4: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »30 giorni di buio«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 20.15 - 22.15 »Clo-verfield«. NOVA GORICA: 19.00 »Petelinji zajtrk«; 21.00 »Oni«. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU 16.00 - 18.00 »Alvin Superstar«. »ETHERA ET TERRA - Dal canto aqui-leiese alla villotta« je naslov koncerta, ki bo jutri, 11. februarja, ob 18.30 v domačiji Villanova v Fari. Nastopa vokalna in instrumentalna skupina Flo-riano Candonio. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 14. februarja, ob 20.30 koncert danske skupine Rikke Lundorff; informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 20. februarja, ob 20.30 koncert Zorana Predina & Gypsy Swing Band; informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 14. februarja, ob 20.15 jazzovsko obarvan Valentinov koncert. Nastopili bodo Imer Traja Brizani, Peter Erskine in Big Band RTV Slovenija; informacije na tel. 003865-3354016. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 15. februarja, ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici klavirski recital Simone-ja Pedronija; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZSKD IN JSKD prirejata 14. Revijo kraških pihalnih godb v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek, pihalni orkester Ilirska Bistrica, godbeno društvo Viktor Parma Trebče; v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ric-manje, pihalni orkester Divača, god-beno društvo Nabrežina. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 13. februarja, člane in prijatelje na ogled razstave o dediščini sv. Cirila in Metoda na goriškem gradu. Zbrali se bodo pred glavnim vhodom v grad ob 15. uri; vstopnina 1 evro na osebo. NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan 16.00-18.00. RAZSTAVA »UNODIDUE« je na ogled v knjigarni Equilibri v ul. Seminario v Gorici in v trgovini E.QU. v ul. Oberdan v Gorici. Skupaj razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Ro-vere; do 27. februarja po urniku odprtja knjigarne. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 22. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Karaghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro DRUŽABNI AVTOBUSNI IZLET NA BIZELJSKO - Srečanje deklet iz Soške doline s slovenskimi fanti iz Italije bo v soboto, 16. februarja; informacije na tel. 328-7599640 (Paolo). KRVODAJALCI IZ DOBERDOBA organizirajo v nedeljo, 17. februarja, celodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro; informacije in vpisovanje v trgovini jestvin Lavrenčič (pri Žurin- Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A kah) v Doberdobu do 11. februarja. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Loreto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481882071 ali 329-4006925. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo. Na razpolago je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije do 20. februarja na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). POTOVANJE V UZBEKISTHAN: Novi glas prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekisthan; vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici (Travnik 25, tel. 0481-533177) ali v Trstu (ul. Donizetti 3, tel. 040365473). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sporoča, da se bodo tečaji alpskega smučanja nadaljevali danes, 10. februarja, na Žlebeh. Avtobus bo odpeljal točno ob 7. uri s parkirišča pri Espomegu. Zbirališče na Žlebeh (Ne-vejsko sedlo) ob 9.30. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 8. marca, na dan žena v Abano in okolico; informacije in vpisovanje pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). H Čestitke Ü3 Obvestila K. D. Sabotifl Si MAVER - Giriea : VALENTIN Pfetek, 15. februarja Ob 20.30 NA iL DIIŽU DRUŠTVA - OKKAl ZNOR 4 * NiMufi \fFZ $!rmuv" .oí-, Mauíú in 5ilwba. k.ilL IhlinMhQtAlA fliirttMTlH u jViiiih'jr fetal j A-, Gorühd Motofjero [friiJbo TöpU ¡tobljwi! Res hitro dnevi hitijo, a prišel je čas, naš BORIS praznuje 15. rojstni dan. Najlepše voščilo je iz srca dano, zdravja, uspehov v šoli in vse naj, naj mu želijo nona Milojka, sestrična Aleksandra in vsi, ki ga imajo radi. Živijo Boris! saz Slovenska kulturno- gospodarska zveza v sodelovanju s Slovensko knjižnico D. Feigel VLJUDNO VABI NA predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« v četrtek, 14. februaija 2008, ob 18. url v čitalnici Knjižnice v Gorici (KB Center, Korzo Verdi 51) DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. KRMINSKA VINOTEKA bo do 19. februarja zaprta zaradi dopusta. Ponovno jo bodo odprli 20. februarja ob 11. uri. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v sredo, 13. februarja, knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo jutri, 11. februarja, zaprta. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 11. februarja, ob 19. uri v dvorano nove telovadnice v Novi Gorici na alpinistično predavanje Mihe Hvaliča na temo Leto klasičnega alpinizma, opis popotovanja čez 82 evropskih štiritisočakov v 102 dneh. V predavanja bodo vključene tudi odprave v Himalajo, Kavkaz in Kan-gbačen; vstopnina za člane je 3 evre, za nečlane pa 5 evrov; informacije na www.planinsko-drustvo-ng.si. SOVODENJSKA PUSTNA LOTERIJA 2008 - seznam zmagovitih srečk, ki so bile izžrebane 7. februarja: št. 6505, enotedenske počitnice za dve osebi v Šarm El Šejk; št. 1052, dva dneva za dve osebi v Termah Čatež; št. 6549, videokamera; št. 8774, televizija; št. 4752, večerja za dve osebi v gostilni Devetak na Vrhu; št. 2075, domači pršut; št. 1953, mikrovalovna pečica; št. 3691, mobilni telefon; št. 2114, hifi; št. 3848, gastronomska košara z raznimi dobrotami. Lastniki izžrebanih številk imajo na razpolago 30 dni, da dvignejo nagrade na sedežu društva Karnival na trgu Indipendenza 5 v Ga-brjah; potrebna je predhodna najava na tel. 0481-882119. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA prireja avdicijo za vključitev mladih od 13. do 17. leta v Čezmejni goriški mešani mladinski zbor. Avdicija bo v Točki ZKD Nova Gorica v petek, 15. februarja, od 16.30 dalje. Prijave sprejemajo na ZKD Nova Gorica do 13. februarja na tel. 0038653330311 ali 0038641-789031 in na zkd.nova-gorica@guest.arnes.si. 0 Prireditve MALA PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji Dijaškega doma, Kulturnega doma in ZSKD bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na programu slavnostni koncert Mladinskega orkestra iz Novega mesta. GORIŠKI MUZEJ prireja na gradu Dobrovo danes ob 18. uri predstavitev knjige Rebula - nekoč in danes; predavala bo avtorica knjige, zgodovinarka Tanja Gomiršek, sledila bo po-kušina rebule. KD SABOTIN vabi na praznovanje Sv. Valentina od 15. do 17. februarja v Štmavru. Program: 15. februarja ob 20.30 na sedežu društva (okraj Zno-rišče 4) nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave Ročna dela domačih ustvarjalcev in koncert MPZ Tabor z Opčin; 16. februarja ob 20.30 v cerkvi v Štmavru koncert harmonikarskega kvinteta Kvintak Glasbene matice, predstavitev knjige Življenjska pot Rafka Premrla (1906-1983) in koncert harmonikarskega orkestra Glasbene matice Špeter; 17. februarja na sedežu društva ob 10. uri odprtje kioskov z jedmi na žaru, pijačo in domačimi štruklji, ob 14.30 slovesna maša in ob 15.30 nastop KD pihalnega orkestra Goriška Brda. NA GRADU KROMBERK bo v torek, 12. februarja, ob 20. uri Renato Vidrih predaval o potresih na Slovenskem. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja niz predavanj, namenjenih predvsem staršem in vzgojiteljem, v domu Franca Močnika ob cerkvi sv. Ivana v Gorici (ulica San Giovanni 9): v torek, 12. februarja, ob 20.30 zdravnik in psi-hoterapevt Viljem Ščuka na temo Stare modrosti, sodobna vzgoja; v torek, 19. februarja, ob 20.30 p. Lojze Mar-kelj na temo Ali je možno danes v družini živeti po veri; v torek, 26. februarja, ob 20.30 zakonca Katarina in Tomaž Erzar na temo Ljubezen do sebe / tebe; v torek, 4. marca, ob 20.30 Doroteja Lešnik Mugnaioni na temo Nasilje v družini. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka z naslovom Pravica do imena in priimka v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Gorici (KB center, korzo Verdi 51). V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo ob ponedeljkih srečanja Za psihično zdravje skupnosti: jutri od 16.30 do 18. ure predavanje z naslovom »La fotografa Diane Arbus e il disagio sociale«; večer bo povezovala Fina Ingaliso. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v sredo, 13. februarja, ob 17.30 srečanje s poezijo z naslovom »Poeti fuori dalle righe. Un percorso tra immagini poesia e musica«. 0 Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. PLANINSKI VESTNIK - kupim letnike od 1895 do vključno 1901, tudi posamezne letnike in številke. Tel.: 040396013 ob večernih urah (Vojko). Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 12.00, Maria Tommasi iz bolnišnice na pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Karla Frandoliča se iskreno zahvaljujemo župniku Ambrožu Kodelji, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Svojci Doberdob, 10. februarja 2008 Zahvaljujem se kolegom in vodilnemu osebju Kmečke banke - Banca di Civi-dale za razumevanje, potrpežljivost in sočustvovanje ob bolezni in nato ob smrti staršev. Vittorio Frandolič Doberdob, 10. februarja 2008 / KULTURA Nedelja, 10. februarja 2008 1 5 ljubljana - Opera v Cankarjevem domu Za tokratni večji projekt izbrali Bizetovo Carmen Postavitev bisera francoske operne literature je ljubljanska hiša poverila mednarodni ekipi Poslopje ljubljanske Opere je še vedno delovno gradbišče: optimistične napovedi zagotavljajo, da bo stavba na-red za prihodnjo sezono, medtem pa se ustanova spopada z resnimi logističnimi problemi, kajti Gospodarsko razstavišče, ki začasno gosti večino predstav, nikakor ni idealna lokacija. Vsako leto pa Opera pripravi večji projekt, ki najde v Cankarjevem domu odlične pogoje: letos je izbira padla na Carmen in od premiere, ki je bila 24.januarja, pa do zadnje ponovitve 9. februarja, so bile vse predstave razprodane- - vsekakor bo opera ponovno zaživela v okviru ljubljanskega poletnega festivala, predvidoma v začetku julija. V glavnih vlogah so se vrstile tri različne pevske zasedbe, kar naravno pomeni različen umetniški izid; moj zapis se nanaša na predstavo, ki je potekala na Dan slovenske kulture. Biser francoske-pa tudi svetovne-operne literature, »l'opéra par excellence«, kot jo je upravičeno definiral Re- né Leibowitz, je ljubljanska hiša poverila mednarodni ekipi, v kateri so imeli Francozi pomemben delež: režiser Charles Roubaud, scenografinja Emmanuelle Favre in kostumografinja Katia Duflot so dogajanje prestavili v prvo polovico 20. stoletja, v preprost okvir, ki je omogočil izvedbo z enim samim premorom; trg pred tobačno tovarno, ta-verna Lillas Pastie, samotna gorska pokrajina in trg pred bikoborsko areno so bili nakazani z bistvenimi potezami, Andrej Hajdinjak je smotrno upravljal razsvetljavo, ki je prizorom dodala su-gestivne odtenke, tudi premiki posameznikov in mas so bili lepo naštudi-rani, še posebej v četrtem dejanju. Nekaj ključnih prizorov je režiser bolj nerodno izpeljal, dramaturška moč umetnine pa je zabrisala pomanjkljivosti. Slovaški dirigent Peter Feranec nas je kar presenetil z naglico, ki jo je vlil znameniti uverturi, večkrat pa je presenetil tudi zbor in soliste in povzročil manjše neskladnosti med odrom in orkestrom, občasno pa je našel bolj umirjene in lirično ubrane kretnje, ki so omogočile naraven in neprisiljen tok glasbene pripovedi. Operni orkester je v zahtevni partituri izpostavil svoje boljše in šibkejše lastnosti, vsekakor se je zvočno razmerje med godali in ostalimi oddelki odločno nagibalo v prid trobilom in tolkalom. V naslovni vlogi je pela ukrajinska mezzosopranistka Andželina Švačka, temperamentna umetnica, ki premore razkošen glas in ga zna tudi lepo in smiselno podrejati interpretativni zamisli; Ukrajinec je tudi njen partner Don José, enaintridesetletni tenorist Marian Talaba. Pevec računa predvsem na svoj zveneči glas, ki krepko zablesti na visokih notah, manj skrbi pa posveča nežnejšim odtenkom in svojo vlogo interpretira v včasih pretirano veristič-nem tonu. Tretji tujec med pro tago nis -ti je bil slovaški basist Martin Mala-chovsky, nedvomno najšibkejši član zasedbe, ki je v vlogi Escamilla zapustil kratkomalo neprijeten vtis. V domačem pevskem rastlinjaku smo lahko občudovali kar žlahtno cvetje: vzhajajoča operna zvezda, Mariborčanka Sabina Cvilak, ki je že zelo uspešno ubrala mednarodo kariero, je vlogo Micaele oblikovala z občutkom in vokalnimi finesami (v isti vlogi je že nastopila tudi v tržaškem gledališču Verdi) ter zablestela tako v svoji ariji kot v duetih, tudi ostali slovenski člani pa so se izkazali nadvse prepričljivo: dvojici Dancairo-Remendado ter Merce-des-Frasquita so pohvalno odpeli Matej Vovk in Andrej Debevec ter Elena Dobravec in Norina Radovan, pevsko zasedbo so lepo dopolnili Zoran Poto-čan, Robert Vrčon, Gregor Zorko in Tomaž Zadnikar. Operni in otroški zbor je pripravila Martina Batič, predstava je požela veliko aplavzov, ki so se utrgali tudi med posameznimi prizori, na koncu pa dolgo in toplo nagradili vse oblikovalce. Katja Kralj berlin, praga - Koncerta slovenske pianistke Irene Koblar Glasba kot promocija Dogodka v okviru promocije Slovenije v obdobju predsedovanju EU - Dejavna prisotnost veleposlaništev RS Irena Koblar, slovenska pianistka mlajše generacije Irena Koblar, slovenska pianistka mlajše generacije, ki že drugo leto deluje v New Yor-ku, je z velikim uspehom nastopila 4. februarja v Berlinu in dan kasneje, 5. februarja še v Pragi. Koncerta sta uresničena v okviru programov kulturne promocije Slovenije v času predsedovanja Svetu EU ob podpori Ministrstva za kulturo, koncert v Pragi pa tudi ob podpori Foruma slovanskih kultur in tam delujočih slovenskih podjetij. Koblarjeva se je v polnih dvoranah Musikcluba uglednega berlinskega Konzert-hausa in praške Betlemske kaple, nekoč cerkve, v kateri je pridigal reformator Jan Hus, danes priljubljenega koncertnega središča, predstavila s Fantazijo op. 77, g-moll/B-Dur, L. van Beethovna, Valses nobles et sentimentales, Mauri-cea Ravela, Humoresko, Nokturnom in Barka-rolo Emila Adamiča, Sonato No.2, fis - moll, J. Brahmsa ter s krstno izvedbo Impromptuja, Valsea in Blue sa, ki ga je posebej za mla do umet -nico in za to priložnost napisal Jani Golob. Oba nastopa - zlasti tisti v Pragi, katerega so se poleg praškega glasbenega občinstva in tam delujočih Slovencev, udeležili v spoštljivem številu tudi predstavniki češkega zunanjega, kulturnega ministrstva ter drugih predstavnikov oblasti, prav tako člani tamkajšnjega diplomatskega zbora (kar 15 veleposlanikov!) - sta spričo vrhunske izvedbe bila izjemno lepo sprejeta. Med obiskovalci je bilo opaziti precej dobrih poznavalcev glasbe, ki so na dolgo in široko hvalili tehniko in izvedbo mlade umetnice, program itn. Čestitke kar niso nehale deževati. Ob nastopih je mlada umetnica ponudila glasbenemu občinstvu tudi svoj in slovenski prvenec - super audio CD (D. Scarlatti, L. van Beethoven, J. Brahms), ki je v Pragi planil v nekaj minutah po koncertu. Koblarjeva je prejela več vabil za gostovanja v nekaterih evropskih in južnoameriških deželah. Sam dogodek kaže tudi na izjemen pomen in ugled slovenskega predsedovanja Svetu EU v Češki republiki. Sodeč po mno žič nem obis ku in vti sih po do god ku je bi -la to najbolj odmevna slovenska prireditev v zadnjih štirih letih! K uspehu obeh dogodkov sta organizacijsko pripomogli obe slovenski veleposlaništvi, zlasti veleposlaništvo v Pragi in slovenska podjetja delujoča na Češkem - sponzorji Krka, Aparta, Intertrade, Jub in Kovintrade. Koncerta je organiziralo Društvo Consortium Artisti-cum, Ljubljana. slovenija - Zavod za kulturno dediščino Gradovi, utrdbe in mestna Tokratni vodnik po spomenikih sodi v zbirko Dnevi evropske kulturne dediščine Novi vodnik po spomenikih iz zbirke Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jo izdaja Zavod za kulturno dediščino Slovenije, je sklepno dejanje lanskoletnih aktivnosti, za katere sta dali pobudo Svet Evrope in Evropska komisija. Slovenski zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, etnologi, arheologi in predstavni ki dru gih strok so se tej pove zo val ni pobudi pridružili leta 1990 in se odtlej vsako leto posvetijo enemu od segmentov naše skupne dediščine. V prejšnjih letih so bili med drugimi obravnavani zgodovinski parki in vrtovi, kmečka arhitektura, srednjeveška mesta, kamnita pričevanja iz obdobja Rimljanov ter meniški redovi in nesnovna kulturna dediščina na naših tleh, lani pa so bili v ospredju gradovi, utrdbe in mestna obzidja na Slovenskem. Vsakoletni multidisciplinarni projekti vključujejo teoretske razprave in študije, predvsem pa kon-servatorske in sorodne dejavnosti na terenu, ki prinesejo otipljive rezultate: temeljite raziskave ter strokovno izpeljane obnove in oživitve posameznih objektov ali njihovih delov. Izkušnje in dognanja vodij posameznih projektov so tudi tokrat povzeta v knjižni obliki in s tem dostopna širši javnosti. Uvodnemu pozdravnemu nagovoru ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija sledijo prispevki treh dobrih poznavalcev obravnavane snovi. Kastelolog Igor Sapač, ki ga poznamo tudi kot izdelovalca maket arhitekturnih spomenikov, je avtor najobsežnejšega spisa v vodniku, Srednjeveška utrdbena arhi-tek tura na Slo ven skem, ar hi tekt Peter Fis ter pi še o protiturških taborih pri nas, umetnostni zgodovinar Gojko Zupan pa je svojemu razmišljanju dal naslov Vonj po gradu. Vodnik v osrednjem delu posebej obravnava devetintrideset utrdb, med katerimi je deset utrjenih točk obrambne linije na Kraškem robu opisanih v enem pri spevku, bolj ali manj mi mo gre de pa je v besedi lih ome nje nih in na sli kah pri kazanih še precej več v srednjem veku utrjenih lokacij na naših tleh. Poleg kla sič nih grajskih utrdb, od Ble da in Rihemberka do Vodriža in Žužemberka, so upoštevana tudi mestna obzidja v Kopru, Kranju, Mariboru, Piranu in Škofji Loki, kjer je v opis vključen tudi grad, nato utrjeni tabori Cerovo, Podtabor pri Podbrezjah in Šmarna gora ter za časa turške nevarnosti utrjena kartuzija Žiče. Posamezne utrdbe so preučili in opisali različni konservatorji, arhitekti in drugi strokovnjaki iz osrednje in območnih enot Zavoda za kulturno dediščino, ki so posneli tudi večji del uporabljenega fotografskega ilustrativnega gradiva. I. Ilich Naslovnica vodnika obzidja berlin Slovenska prisotnost na filmskem festivalu 58. berlinala bo tudi letos slovensko obarvana. V uradnem, tekmovalnem sklopu bosta slovenski film zastopali dve koprodukciji, sklop panorama pa bo predvajal film Ljubezen in drugi zločini srbskega režiserja Stefana Arsenijevi-ca. Srbsko-nemško-slovenska ko-produkcija, se ponaša z velikim avtorskim potencialom direktorja fotografije Simona Tanška, ki je sodeloval pri pomembnih slovenskih filmih kot so V leru (1999), Ruševine (2004), Odgrobadogroba (2005). Filmska zgodba pa j e postavljena v sodobnem Beogradu, kjer mlado dekle sanja o boljši prihodnosti. V njene načrte se nepričakovano vmeša ljubezen. Stefan Arsenijevič je rojen leta 1977, uspešno filmsko pot pa mu je namenilo ravno sodelovanje s slovenskim filmom. Leta 2003 je v Berlinu za slovenski kratki film Ator-zija prejel zlatega medveda, med številnimi nagradami pa je bil film tudi nominiran za oskarja.Tako Atorzija kot tudi Arsenijevicev prvenec Ljubezen in drugi zločini je nastal v sodelovaju z Arkadeno in s finančno podporo Filmskega sklada Republike Slovenije. Druga koprodukcija v sklopu pano ra ma pa je film Sem iz Titovega Velesa makedonske režiserke Teone Mitevske.To je makedon-sko-belgijsko-slovensko-francos-ka koprodukcija, kjer slovensko stran zastopa producentska hiša Vertigo/Emotion film: slovensko igralsko zasedbo pa Peter Musev-ski. Protagonistke so sicer tri sestre, ki se poskušajo znajti in preživeti v nesolidarnem času družbene tranzicije po neuspeli socialistični revoluciji, ko so se vrata na stežaj odprla novopečenim bogatašem. Tudi pri tem filmu Teone Mitevske je bil Filmski sklad Republike Slovenije, aktivno soude-le žen. Berlinska filmska tržnica (European Film Market), ki že tretje leto poteka v novi stavbi- Martin -Gropius- Bau bo vse do 17. februarja gostila skupno prizorišče, ki ga bodo pod skupno znamko CEC - Central European Cinema, ob Slovencih sooblikovali tudi Čehi, Slovaki, Madžari in Poljaki. Na sejemskih projekcijah bo prikazana serija najnovejših slovenskih uspešnic, od Petelinjega zajtrka, kije hkrati tudi prvenec režiserja Marka Naberšnika do Instalacije ljubezni, drugega filma režiserke Maje Weiss, tudi Pokrajina št. 2, drugi film režiserja Vinka Möderndor-ferja.Vsi filmi bodo s sejemskimi projekcijami iskali najboljše festivalske in prodajne možnosti. Petelinji zajtrk in Instalacija ljubezni sta že bila predstavljena slovenskemu občinstvu, Pokrajina št.2 pa bo v slovenskih kinem-togra fih na spo redu jeseni, po pre -mieri na festivalu slovenskega filma. Si cer pa je ene ga izmed treh najpomembnejših mednarodnih evropskih filmskih festivalov letos prvič v zgodovini odprl dokumentarec, in sicer »Shine A Light« Martina Scorseseja. Sloviti režiser je s kamero sledil britanski legendarni rock skupini Rolling Stones. Otvoritve 58. Berlinala se je udeležilo kakih 2000 povabljenih gostov, med njimi tudi Scorsese in člani Rolling Stonesov. Letošnji žiriji predseduje grški režiser Costa Gavras, ki bo z dru gimi čla ni izbi ral med 21 tek -movalnimi filmi. Na festivalu pa bodo v devetih sekcijah predvajali več kot 400 filmov iz 57 držav. (Iga) 1 6 Nedelja, 10. februarja 2008 KULTURA ssg - Gostovanje novogoriškega SNG Bolha v ušesu še spravlja v smeh Komedija pa potrebuje odličen tempo in dobre interprete Slovensko stalno gledališče: Georges Fey-deau, Bolha v ušesu-Ali kaplja čez rob; gostovanje SNG Nova Gorica. Režiser: Janusz Kica, prevod: Aleš Berger, dramaturginja: Martina Mrhar, lektor: Srečko Fišer, scenografka: Slavica Radovic, kostumo-grafa: Leo Kulaš in Svetlana Visintin, skladatelj: Stanko Juzbašic, oblikovalec luči: Samo Oblokar. Nastopajo: Radoš Bolčina (Victor Chandebise in Poche), Blaž Valič (Camille Chandebise), Vojko Belšak (Romain Turnel), Primož Pirnat (Doktor Finache), Brane Šturbej k.g. (Carlos de Histangua), Ivo Barišič (Augustin Fer-raillon), Miha Nemec (Etienne), Gorazd Jako-mini (Rugby), Milan Vodopivec (Baptistin), Helena Peršuh (Raymonde Chandebisse), Lara Jankovič (Lucienne de Histangua), Ana Facchi-ni (Olympe Ferraillon), Maja Poljanec(Antoi-nette) in Marjuta Slamič (Eugenie). Premiera je bila l.junija 2007. O Bolhi v ušesu (1907) francoskega kome-diografa Georgesa Feydeaua (1862-1921) je težko dodati, kaj pomembnega. Njegova bulvarska komedija je bila mnogokrat uprizorjena tudi na slovenskih odrih. Doživela je ocene in analize, čeprav nam njene vsebinske plasti ne odkrivajo nekih bistveno novih svetov. Bencin kompleksnega motorja so ljubezen, seks (moten ali silovit), skoki čez plot in podobne reči. Avtorjev namen ni bil v tem, da bi segel v kake psihološke globine ali v sociološke in drugačne analize. Komedija je želela zabavati občinstvo in to ji uspe še danes. Pri Feydeau se velja verjetno zaustaviti pri dramski tehniki. Komedija je trodejanka in torej sorazmerno dolga. Avtor pa se strogo drži načela, da se mora v zelo kratkih časovnih razmahih nekaj zgoditi. Zato uporablja skoraj vse možne komedijske elemente. Stavki so kot narobe postavljeni kažipoti, s katerimi avtor vodi junake skozi labirinte, po poteh in stranpoteh, ki se stalno prekinjajo in zavijejo v drugačno smer. Ob besednih zapletih se srečamo z igro fikcije in resnice (ne v Pirandello-vem smislu), z nesporazumi, z zamenjavo oseb itd. Protagonisti so karakterji z nekaj razpoznavnimi potezami, ki se ne spreminjajo. Zanimivo je tudi, da se ob koncu komedija v bistvu ne »zapre«. Avtor bi se lahko navezal na kako »odprto« situacijo in nadaljeval z dejanji in seveda njihovimi junaki v novih in novih položajih. Sistem uporabljajo danes v televizijskih nadaljevankah, kjer ostaja vedno odprta možnost za novo serijo. Tehnična spretnost Georgesa Feydeaua je vrhunska, kar ga je vodilo izven klasične komedijo v žanr, ki bolj kot kako družbeno kritiko poudarja komedijsko mašine-rijo in torej lahkotno zabavo. Ker zahteva komedija izrazito hiter tempo in natančno odersko izpeljavo, Bolha v ušesu gotovo ni primerna za kake amaterske odre. Gledališče v Novi Gorici se je pravilno odločilo za v bistvu razkošno predstavo. Bergerjev prevod je svež in posodobljen. Režiser Janusz Kica je postavil predstavo v svet sodobnega prikazovanja ljubezni in spolnosti ter se je izognil tako pretirani sramežljivosti kot preveč drznim prizorom. Komedija sodi med dela: »zaradi nekaterih prizorov naj otroke spremljajo starši«. Torej, nič premalo in nič preveč. S pomočjo scenografije Slavice Radocic in kostumov, ki sta jih izdelala Leo Kulaš in Svetlana Visintin, je režiser dosegel, kar smo zapisali, istočasano pa je lahko poskrbel, da ritem komedije ni nikoli upadel. Lahko smo se še smejali dovtipom in situacijam, ki smo jih tako ali drugače mnogokrat videli in dolgčas ni nikoli zazeval v dvorani. Igralski ansambel SNG iz Nove Gorice je danes močna ekipa, ki jo dovoljuje le status narodnega gledališča. V bistvu je bil gost le Brane Šturbej v hecni karikaturi španskega mača Carlosa de Histangua. Drugače so ostali igralci dokazali preverjeno uigranost in sposobnost, da vsakdo dobro opravi svojo nalogo. Zbor je uglašen, brez kakega basa ali soprana, ki moteče izstopa, kot se to sliši pri marsikateremu sestavu, ki nastopa na sicer častitljivi Primorski poje. Omeniti velja še Radoša Bolčino v dvojni vlogi Victorja in Pocheja, Vojka Belšaka v vlogi ljubimca Tournela, Primoža Pirnata kot doktorja Finaccheja, Iva Barišiča kot Ferraillo-na ter seveda Heleno Peršuh kot ženo Raymonde in Laro Jankovič kot Lucienne, ženo španskega mača. Verjetno pa je najbolj smešen lik komedije Camille Chandebisse, ki ima hudo govorno napako. Uspešno ga je zaigral Blaž Valič. Vsekakor pa je igra takšna, da zahteva od vseh nastopajočih veliko igralske veščine. Če so vsi elementi na pravem mestu se, ponavljam, lahko z Bolho še nasmejemo. Ace Mermolja EDELJSKE Nedelja, 10. februarja 2008 ~J Primorski r dnevnik M N azadnje se je s predčasnim razpustom parlamenta moral sprijazniti tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Potem ko se je izjalovil poskus predsednika senata Franca Marinija, da bi oblikoval časovno omejeno vlado, ki bi imela kot glavno nalogo oblikovanje novega volilnega zakona, je bil razpust parlamenta in sklic predčasnih volitev edina možna rešitev, pa čeprav bodo morali volilni upravičenci izvoliti novi parlament s pravili, o katerih ustavno sodišče meni, da so zelo verjetno navzkriž s temeljno državno listino (zaradi tega je ustavno sodišče tudi odobrilo referendum o volilnem zakonu, ki pa bo zaradi predčasnega razpusta parlamenta odložen za eno leto). Napolitano, ki se je od izvolitve za predsednika republike zavzemal za spremembo volilnega zakona in za najnujnejše ustavne reforme, je bil prisiljen prekiniti predčasno zakonodajno dobo zaradi nepopustljivosti desne sredine. Silvio Berlusconi, Umberto Bossi, Gianfranco Fini in Pierferdi-nando Casini so zavrnili vsakršno možnost dogovarjanja o novih volilnih pravilih, ker so jim javnomnenjske raziskave obljubile izdatno zmago, poleg tega pa so tudi prepričani, da jim koristi, če bo do volitev vlado vodil Romano Prodi, ki lahko opravlja samo tekoče posle in bo zato idealna tarča za predvolilno propagando desne sredine. Berlusconi in njegovi zavezniki, ki so leta 2006 vsilili sedanji volilni zakon, so se požvižgali na ocene ustavnih sodnikov, da je sedanji zakon v nasprotju z ustavo. Kot vedno je pri njihovih izbirah osebna korist prevladala nad interesom države. In nič ne de, če bo zaradi tega nad novim parlamentom lebdela senca nelegitimnosti, če bodo državne institucije ošibljene, če se bo poglobil razkorak med politiko in civilno družbo. To so »malenkosti« zaradi katerih se Berlusconi ne namerava odpovedati možnosti volilne zmage. Berlusconi in njegovi zavezniki so zopet dokazali, da jim je državniška drža povsem tuja, vendar zgrešeno bi bilo naprtiti desni sredini odgovornost za sedanjo krizo, za dejstvo, da je Italija brez vlade in brez parlamenta, medtem ko veter mednarodne gospodarske stagnacije piha vse močneje. Glavni krivec za sedanje težave je leva sredina. Krizo je formalno povzročil voditelj UDEUR Clemente Mastella, ki je odrekel podporo Prodijevi vladi, veliko odgovornosti pa imajo tudi ostali koalicijski partnerji, saj je levosredinska povezava v slabih dveh letih zapravila možnost, da resnično postane verodostojna alternativa desni sredini, razhajanja med strankami so zasenčila uspehe gospodarske politike Romana Prodi-ja, Tommasa Padoe Schioppe in Vin-cenza Visca in so v veliki meri kriva, da je bila levosredina vlada, kljub mnogim dosežkom, ena najmanj priljubljenih v povojni Italiji. Navdušenje, s katerim je več kot 4 milijone ljudi jeseni 2005 podprlo kandidaturo Romana Prodija za premiera, je splahnelo, upanje, ki ga je vzbudila Unija, se je kmalu spremenilo v brezbrižnost in apatijo, kot so pokazale lanske upravne volitve. Rojstvo Demokratske stranke je odnose med koalicijskimi partnerji še poslabšalo, saj je povečalo nezaupljivost manjših partnerjev do novega velikega zaveznika. Stroj, ki je odvzel kisik Prodije-vi vladi, je izklopil Mastella, vendar k dejstvu, da je bila vlada vse bolj zadihana in je lovila sapo z vse večjo težavo kljub dosežkom na gospodarskem področju, (Te so so - čeprav z zamudo - priznali Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in nekatere bonitetne agencije), so prispevali prav vsi. Največja odgovornost leve sredine pa je dejstvo, da ni znala motivirati državljanov in jih prepričati, naj se zazrejo v prihodnost, naj stavijo na mlade, ampak je prispevala k povečanju apatičnosti: Italijani so vse bolj vdani v usodo in sprijaznjeni s postopno marginalizacijo in zatonom države. Že skoraj 300 strani obsežen, vendar prav tako splošen in marsikdaj nedorečen program, s katerim se je Unija predstavila na volitvah, je kazal, kako težko je poiskati skupni imenovalec med tako heterogenimi koalicijskimi partnerji, saj je Unija povezovala alternativno levico vključno z nekaterimi skrajneži, reformistično levico in vrsto manjših sredinskih sil, vsakdo od partnerjev pa je skušal uveljaviti dejstvo, da je jeziček na tehtnici. Stranke leve sredine, ki so v nekaterih deželnih stvarnostih (Furla-nija-Julijska krajina, Apulija in druge) znale oblikovati dokaj inovativno povezavo, na vsedržavni ravni niso pokazali enake sposobnosti, mandatna doba se je izčrpala po niti dveh letih. To je bil eden od glavnih razlogov, zaradi katerih je sekretar novorojene Demokratske stranke Walter Veltroni odločil, da bo šla stranka re-formistov na volitve sama in bo volivcem predlagala svoj program, čeprav je sedanji volilni zakon zasnovan tako, da nagrajuje koalicije in ne posameznih strank. Veltroniju je jasno, da je izziv izredno zahteven, naloga skoraj nemogoča, vendar je samostojni nastop edini, ki najbrž daje reformistom nekaj možnosti. Veltro-ni in njegovi sodelavci so namreč prepričani, da bi bila Unija, če bi se predstavila na volitvah v sedanjem sesta- vu, obsojena na poraz. Edina možnost je staviti na dejstvo, da je Demokratska stranka edina resnična novost zadnjih let na italijanski politični sceni. Zato skuša izkoristiti ta inovacijski naboj. Morda ji to ne bo omogočilo zmage, vsekakor pa v najslabšem primeru dovolj časten poraz, na katerem bo mogoče graditi za prihodnost. Kaj lahko ponudi Berlusconi italijanskim volivcem je znano. Čeprav se sedaj prikazuje kot državotvoren, kot voditelj, ki bo skušal v soglasju z levo sredino - ali vsaj delom nje spremeniti volilna pravila in izpeljati najbolj nujne ustavne reforme, je očitno, da bo predvsem prevladala njegova osebna korist.To, kar se je zgodilo v mandatni dobi 2001 - 2006, utrjuje prepričanje, da Berlusconi iz lastne kože ne more. Sicer pa je tudi v koncu tega mandata zopet dokazal, da mu je državniška drža povsem tu- predčasne volitve Pravi izziv je zaustaviti zaton Italije Mu bo Veltroni kos? Vojmir Tavčar ja. Recept, ki ga ponuja, če naj sodimo po koaliciji, ki jo oblikuje, se v ničemer ne razlikuje od tistega, ki ga je ponudil leta 2001. Morda tokrat ne bo zaigral na adut »pogodbe z Italijani«, a program bo zasnovan po podobnem populističnem vzorcu, v volilni kampanji pa bo brezobzirno angažiral svoje »medijsko topništvo«. Skratka stari recepti in stari, obrabljeni kalupi. Tudi Veltroni je že toliko let na italijanski politični sceni, da bi ga s težavo imeli za novost. Nedvomno nova pa je Demokratska stranka in predvsem dejstvo, da namerava nastopiti sama, čeprav bi jo volilna pravila silila v sklepanje zavezništev, pa čeprav bi bil edini skupni imenovalec partnerjev samo želja, da bi preprečili zmago Silvia Berlusconija. Že to je tolikšna novost, da je vzbudila kar nekaj živčnosti v desni sredini, kjer sicer skušajo Veltornijev izziv prikazati samo kot brezupno potezo, kot edino bilko, ki se je je oklenil sekretar DS, da bi omilil volilni poraz. Dejstvo, da bo nastopila sama, pa seveda še ni dokaz resnične ino-vativnosti Demokratske stranke. Pravo merilo bosta program in kandidatna lista, s katero se bo DS predstavila na volitvah. Druga republika, ki žalostno tone v ilegalnosti (sum na neustavnost volilnega zakona, neskladje zakona Gasparri o televizijskem sistemu z ustavo in s pravili Evropske unije itd) in ob vse večji vdanosti državljanov v usodo, potrebuje zdravilni sunek, novost, ki bo prebudila apatično družbo, znala sprostiti nove energije in bo ljudi prepričala, da se zazrejo v prihodnost, stavijo na prihodnost in na mlade. To je resnični izziv za Demokratsko stranko. Ali mu bo kos? Odgovor bo morda možen po volitvah, že sedaj pa lahko brez dvoma trdimo, da morebitna velika koalicija med Demokratsko stranko in Forza Italia, o kateri nekateri sanjajo, ne bi bila za Italijo odrešujoča novost, ampak bi najbrž dokončno obsodila Škorenj na obrobje. Demokratska stranka pa bi umrla še preden bi dodobra shodila. Ob koncu pa še nekaj besed o premieru Romanu Prodiju, ki mu sedaj mnogi komentatorji očitajo, da je zaostril italijansko krizo, ker takoj po volitvah, kljub pičli večini ni sprejel ponudbe Silvia Berlusconija o oblikovanju velike koalicije. Prodi se je takrat odločil za vlado leve sredine v skladu z mandatom, ki ga je dobil od volivcev. Predstavil se je kot alternativa Berlusconiju in spoštoval obvezo volilne kampanje. Enako korektnost in spoštljivost do ustave je pokazal med krizo, ki se je končala z nezaupnico v senatu, čeprav so mu mnogi svetovali, naj ne zahteva zaupnice zgornjega doma in naj odstopi pred glasovanjem. Enako korektno je ravnal sedaj, ko je napovedal, da ne bo več kandidiral. Pred volitvami je že povedal, da bo sedanji njegov zadnji mandat, po katerem se bo umaknil. Te besede ni hotel prelomiti, poleg tega pa z odpovedjo kandidaturi skuša preprečiti, da bi se predvolilna kampanja spremenila v uničujočo bitko, ki bi povzročila same ruševine. Prodi v sedanjem mandatu nedvomno ni bil sposoben v zadostni meri motivirati koalicijske partnerje, najbrž je preredko udaril po mizi, del energije je zapravil v težavnem in mučnem vsakodnevnem poskusu usklajevanja težko združljivih stališč partnerjev Unije. Kot premier in kot voditelj je bil zato samo delno uspešen (dosežki v gospodarski politiki so neizpodbitni), vendar je bil zato izredno dosleden in korekten politik. Tudi zaradi tega ga bomo pogrešali. 1 8 Nedelja, 10. februarja 2008 KRAŠKI PUST / j i Jfl. t lil', ■!_ ■ opčine - Teden pozneje zaživel pustni sprevc ončni žark O Bazovica - Odprti kažini za boljši jutri © Križ - 1968 - 2008...se je kaj spremenilo? © Opčine - Benetke nova Atlantida © Valmarininske bambole © Praprot - Ku mi ustane tč, tat teče proč © Kralj Polončar in kraljica Mita Borovnic @ Prosek-Kontovel - Ni vse biser, kar je vš © Šempolaj - Šempolajske meduze © Sovodnje ob Soči - 1,2,3.. Prosti smo v Vse slike Ki pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA OPCINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto / KRAŠKI PUST Nedelja, 10. februarja 2008 1 9 Kraškega pusta Vrstni red vozov: 1. OPČINE (Benetke nova Atlantida) 66 točk 2. KRIŽ (1968 - 2008...se je kaj spremenilo?) 64 točk 3. BAZOVICA (Odprti kaži ni za boljši jutri) 63 točk 4. PRAPROT (Ku mi ustane tč, tat teče proč) 55 točk 5. ŠTMAVER (Ciao ciao šerifo) 54 točk 6. MEDJA VAS-ŠTIVAN (Brrr.....kašna zima?) 49 točk 7. ŠTEVERJAN (Eurokurnik - Kokoši brez meja) 45 točk 8. MERČE (Kdo krade krompir?) 42 točk 9. FOLKLORNA SK. IZ ŠKEDNJA VIII DIVISION (Bierfest) 39 točk 10. REPENTABOR (Ni kamna d ne razbijemo ni buča d ne spijemo) 37 točk Vrstni red skupin: 1. PROSEK-KONTOVEL (Ni vse biser, kar je v školjki) 60 točk 2. BOLJUNEC (Topo no mastika.....Ma rata tu jn drugo) 54 točk 3. ŠEMPOLAJ (Šempolajske meduze) 53 točk 4. PADRIČE-GROPADA (Sladja luna) 51 točk 5. VALMARIN-KP (Valmarinske bambole) 41 točk 6. ZDR. STARŠEV OS. ŠOLE V. ŠČEK NABREŽINA (Modri val) 40 točk 6. LONJER-KATINARA (...Ma nutr smo še zmjrn mladi) 40 točk 8. VALMAURA (Tajanje!!! Beg pingvinov) 38 točk 8. POVIR (Krivolovna Jadranskem morju) 38 točk 10. SOVODNJE OB SOČI* (1,2,3.. Prosti smo vsi) 33 točk 11. DEKLETA IN FANTJE IZ OKOLICE KOPRA(Ribiči senza granice) 31 točk * Sovodenjci so nastopili kot skupina zaradi okvare voza :a koljki si ROMA Vreme je včeraj prizaneslo pustnim veseljakom in jim podarilo lep sončen dan. Izbira prirediteljev, ki so zaradi vremenskih razmer prenesli 41. Kraški pust za en teden, se je nedvomno obrestovala: po openskih ulicah je krenil uspešen in bogat pustni sprevod, nabralo pa se je tudi razmeroma mnogo gledalcev, glede na dejstvo, da se je pust uradno že zaključil. Sprevod so pred tem nazadnje preložili pred štirimi leti (prav tako prestopno leto, na to se bo treba spomniti leta 2012!), takrat pa je opensko reprizo pogojeval snežni metež. V vas sta se prva pripeljala kralj Pa-luonča in kraljica Mita Borovnica s kočijo in lipicanci, v spremstvu proseške godbe. Za njimi se je zvrstilo 11 skupin in 10 vozov, ki so se potegovali za zmago, a predvsem za zabavo: zavladali so ples, vriskanje in smeh, gledalce sta kratkočasili tudi kraški koklji, ki sta intervjuvali pustarje, končno prireditev v Prosvetnem domu so oblikovali Kraški ovčarji, neutrudni ansambel Berimbau, Mengška T® _ godba in akrobati Flipa iz Pirana. Med vozovi so tretjič v štirih letih (in tretjič v zgodovini) zmagali domačini, ki so se letos odločili za pustno tradicijo Benetk, la-gunskemu mestu pa so napovedali nesrečen konec v morskih globinah, pod neusmiljenim pogledom Neptuna in openskega morskega konja. Openci so voščili vse najboljše svojemu gondoljerju Dolfiju (tramvajske tračnice je očitno zamenjal z beneškimi kanali), ki se je včeraj srečal z Abrahamom. Na 2. mestu so, korak od zmage, pristali prav tako številni in na koncu nekoliko razočarani Križani. Obeležili so 40. obletnico legendarnega leta 1968: za kriške dolgolase ljubitelje miru, ljubezni in dobre glasbe se od tedaj ni nič spremenilo, saj so vojne in orožje še vedno zelo razširjeni. Po dolgih letih so spet zakorakali hipiji z geslom »topove napolnimo s cvetjem«. Bazovci so Prodiju svetovali, naj državno bilanco obogati s ponovnim odprtjem javnih hiš. Zadnji politični dogodki so jo Bazovcem delno zagodli, zaradi česar so na traktor obesili tablo z napisom: »Porka Mastella!«. Med pustnimi skupinami so žirijo najbolj prepričali Prosečani in Kontovelci, ki so se našemili v... stranišča. Školjke in ščetke za čiščenje le-teh so veselo zaplesale, z njimi so bili tudi Rimljani, ki so se mučili, da bi napolnili kloako. Za Prosek-Kontovel je to že peta zaporedna zmaga. Med najbolj vročimi temami so bile letos klimatske spremembe, padec meje in hrvaška ekološko-ribolovna cona. Moč po-vorke pa je ta, da na njej nastopa na stotine udeležencev, ki s tem kronajo večmesečne napore. Posebno omembo si tokrat zaslužijo Sovodenjci. Dopoldne so se peljali z vozom pro- ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER GRADBENO PODJETJE gradnja in prenova OPČINE Dunajska c. 11 /A Tel. 040 213821 .B31300G c ri &rriiin i d.ivi d. i t 220573 20 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / pomembne, a nam nepoznane tržačanke Avgusta pl. Aigentler Šantel (slikarka, 1852 -1935) Ko se nam iz obledelega spomina in večkrat samo fragmentarnih zapisov počasi luščijo obrisi primorskega javnega in kulturnega življenja v časih avstro-ogrske oblasti, vstajajo pred nami tudi prve žene, ki so s svojo ozaveščenostjo postavljale temelje društveni dejavnosti. Največkrat se spomnimo na Tržačanke ali tiste, ki so se sem preselile in tu dozorevale v bodoče povojne slovenske javne delavke v Ljubljani. Pri tem radi pozabljamo, da je bilo že nekdaj poleg Trsta pomembno slovensko središče tudi Gorica. Če pa le malo globlje posežemo v njeno preteklost, bomo tudi tam našli pomembne žene, ki so sooblikovale slovensko umetniško podobo. Med njimi ima posebno mesto družina Šantel, ki je zastopana v slovenskem slikarstvu kar s štirimi imeni. Poleg najmlajšega Aleksandra, pozneje Saše, ki je najbolj znan, so se uveljavile še njegova mati Avgusta ter sestri Henrika in Avgusta. Saša Šantel, ki je bil slikar in tudi odličen glasbenik, je v našem prostoru znan tudi po svojih upodobitvah primorske narodne noše. Med ljudmi so postale znane po zaslugi Založništva tržaškega tiska, ki je l.1967 izdala mapo z desetimi barvnimi reprodukcijami akvarelov v velikosti 11 x 16 cm. Te razglednice sicer niso dosegle take popularnosti kot v Sloveniji razglednice noš Maksima Gasparija, ki so več let izhajale v velikih nakladah. Za manjšo razširjenost teh naših razglednic je verjetno kriva tudi nizka naklada in naša tržna nesposobnost onstran meje. Te razglednice omenjam le mimogrede, ker zaslužijo pozornost vse Slovenije in bi jih morda kazalo ponatisniti. Mapa je izšla z podnaslovom Ljudske noše z zahodnega obrobja slovenskega etničnega območja v ital., slov. in nem. j. Ker pa se zadnje mesece posvečam predvsem v našem prostoru pomembnim ženam, se moram ustaviti ob ženskih predstavnicah Šantlo-ve družine. Najstarejša med njimi je mati Avgusta roj. pl. Aigentler, ki je celo dve leti starejša od pesnice in pisateljice Pavline Pajkove, ki jo prav tako postavljamo v Gorico, čeprav sta bili obe rojeni na tujem. Pa še nekaj ju druži, obe sta se namreč slovenščine naučili šele pozneje, ko sta se začeli uveljavljati in delati v goriškem slovenskem kulturnem krogu. Pri tem moram opozoriti na takratno politično razpoloženje v Gorici. V šestdesetih letih 19. stol. je imela, bilo je to v prvi dobi deželnega zbora, slovenščina v tem zboru častno mesto. O tem nam poroča A. Gabršček v II. knjigi Goriških Slovencev (str. 177), kjer tudi zapiše, da je Soča 14. jan. 1905 pisala, da so v prejšnjih časih slovenski uradniki v deželnem svetu dobivali slovenske dekrete in da so slovenski uradniki takrat prisegali slovensko. Medtem se je marsikaj spremenilo, dekreti so zdaj (l.1905) italijanski in enako tudi prisege (Soča). Deželni zbor je prvič zasedal 6. apr. 1861. O njem nam poroča dr. Br. Marušič v Slovenski kroniki XIX. stol. 1861-1883 na 32. str. in sicer o prepirih zaradi enakopravnosti slov. in ital. jezika na zasedanjih in v sejnih zapisnikih, ničesar pa tam ne izvemo o uradovanju. Vsekakor pa je to čas prebujanja narodne zavesti, ki je bila še bolj vidna po šempaskem taboru 18. okt. 1968. V takem vzdušju nam postane tudi želja po učenju slovenskega jezika bolj razumljiva. Družine slovenskega porekla, v katerih je bil občevalni jezik prej nemški, furlanski ali italijanski, so se začele zavedati svojih korenin. To velja tudi za Pavlino Doljak Pajkovo in Avgusto pl. Ai-gentler Šantel, pri kateri nas ne sme zavajati nemški dekliški priimek. Avgusta pl. Aigentler izhaja po materini strani iz znane goriške družine Tominc. Njen ded Fischer se je po smrti prve žene poročil z Magdaleno, sestro znanega slikarja Jožefa Tominca. V Padovi, kjer so takrat živeli, se je rodila Henrika, ki je še ne tri leta stara izgubila očeta. Zato se je njena mati z njo vrnila v Gorico k svoji bogati družini. V Tominčevi družini govo hčerko Silvijo. Po Tunnerjevi upokojitvi je prišel na akademijo Henrich Schwach, pri katerem je prišla v poseben atelje, kjer so slikali po naravi. Prvo leto so risali, drugo pa slikali. Tam je bila v svojem elementu, je zapisala v spominih. Tudi s tovariši se je dobro razumela. Slikarski talent je Avgusta podedovala tudi po svojem očetu, ki je bil zelo dober miniaturist, nekaj časa so po pričevanju Avguste govorili furlansko in italijansko. Ker pa je mlada Henrika veliko živela na deželi, posebno na posestvih v Prvačni, se je tam precej dobro naučila tudi slovenščine. V Gorici se je spoznala s Hugom pl. Aigentlerjem, ki je bil sodnik na deželnem sodišču v Gorici. Poročila sta se v Prvačni, že prej pa je bil Hugon premeščen v Stein na Štajerskem. Tam se je Henrika za silo naučila trudi nemščine, medtem, ko sta z možem govorila italijansko. V tem mešanem jezikovnem okolju se je 12. maja 1852. leta rodila Avgusta. Ko je imela šest let, je bil njen oče premeščen v Leoben, kjer je začela obiskovati osnovno šolo, ki jo je l. 1862 po očetovi premestitvi v Graz nadaljevala tam, in sicer pri uršulinkam. V šoli je bila vedno odlična učenka, posebno pa se je odlikovala pri risanju. Najraje je risala cvetlice, njena sestra Mina pa pokrajine. Imela je še sestro Henrieto in brata Arturja, ki pa je bil vedno bo-lehen in je komaj desetleten umrl. Nekaj let prej je izgubila tudi očeta; umrl je za tifusom. Prej zgledno družinsko življenje, ki se ga Avgusta spominja z veliko ljubeznijo, se je popolnoma spremenilo. Njeni spomini, ki jih je v nemščini pisala svoja zadnja leta, so izšli pod naslovom Meščansko življenje v prikriti revščini, tako je namreč zapisala v svojih spominih. V slovenščino jih je prevedel njen sin Saša. V knjižni obliki jih je izdala Nova revija v svoji zbirki Pričevanja l. 2006 z naslovom Življenje v lepi sobi. Redno šolo je Avgusta zapustila s trinajstim letom, ko se je v Grazu vpisala na deželno akademijo za risanje. Ravnatelj in učitelj na tej akademiji je bil slikar Tunner, ki je slikal največ cerkvene slike. Bil je star že osemdeset let in kot pedagog ni imel velikih uspehov. Avgusta je štiri leta risala sprva dele obraza, potem šele glave v obrisih. V lepšem spominu ima nje- učenec A. Prinzhofra, pozneje pa se je zaradi prezaposlenosti na sodišču ukvarjal samo s koloriranjem jeklo-rezov. Poleg slikanja so se doma prid- je bil njihov podnajemnik in sedem let zelo dober prijatelj njene matere, s katero sta si bila po značaju in nazorih zelo podobna. Medtem pa je vztrajno mislil na Avgusto in jo, po opravljenem usposobljenostnem izpitu za profesorja, tudi zasnubil. Med študijem se je preživljal, posebno poleti, s poučevanjem sinov bogatih posestnikov in plemičev. Dobri domači učitelji so bili takrat zelo cenjeni. Po poroki (9. okt. 1873) s Šan-tlom, ki je takrat že nastopil profesorsko službo v Gorici, se je tudi Avgusta preselila v Gorico in tam se z naštevanjem poročnih daril ustavijo njeni spomini. Bilo ji je 21 let. V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok, tri dekleta in trije fantje, od katerih pa sta dva kmalu umrla, ostali pa so šli po materini poti in se posvetili slikarstvu in glasbi. Ob narodno zavednem Antonu Šantlu se je tudi mlada Avgusta približala slovenskemu kulturnemu življenju v prebujajoči se Gorici. Naučila se je slovensko in sodelovala pri slovenski čitalnici, celih 25 let pa je bila tudi predsednica goriške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi njenih organizacijskih sposobnosti so jo v Gorici zelo cenili. Širok krog znancev pa si je pridobila tudi s svojim slikarstvom, predvsem s portreti mnogih premožnih Go-ričanov. Njen slikarski opus cenijo na približno petsto slik, točnega števila pa ne ve nihče, ker se je med prvo svetovno vojno, ko je bila Gorica sredi vojne vihre, marsikaj izgubilo in uničilo. Njena goriška umetniška pot se je začela z Beethovnovim portretom, ki ga je ob denarni stiski razstavila v neki izložbi in z njim takoj vzbudila zanimanje, posebno goriških ari-stokratov in višjega meščanstva. Začela so prihajati naročila. Med prvimi (l. 1876) je znan portret barona Francesca Degrazia. Isto letnico, (bilo je eno leto po rojstvu najmlajše hčerke Danice) nosi tudi portret princese Woroniecke - Korgbut. Portret- no posvečali tudi glasbi, Avgusta je igrala klavir. Pet let se je učila tudi francoščine in pozneje več let kro-jaštva, šivanja in krojenja. S tem je prihranila celo premoženje, je še zapisala, saj je posebno po poroki šivala sama za vso svojo družino. V SPBL je zapisano, da je študij slikarstva nadaljevala v Münchnu, kar pa sama zanika. Štipendiji za München se je, tako pravi, zaradi zaroke s fizikom in matematikom Antonom Šantlom odpovedala. Šantel, ki ga mlada Avgusta v svojih spominih imenuje celo papa, no slikarstvo je bilo v tistih letih še zelo cenjeno, zato Avgusti ni manjkalo dela. Najraje je uporabljala tehniko pastela in črne krede, za katero je imela zelo solidno študijsko pripravo. Kljub tehniki, ki je spominjala na salonsko, romantično obarvano slikarstvo, je znala Avgusta poiskati tudi v tej tehniki nove tone s temnejšimi odtenki, s čimer se ji je posrečilo približati bolj realistični podobi svojih portretirancev. Z zaslužki od portretov je spretno dopolnjevala družinske dohodke, ki so precej veliki družini omogočali dostojno življenje in otrokom študij. Slikala je tako po naravi kot tudi po fotografijah. Posebno so hvalili njeno sposobnost opazovanja, s čimer je vedno dosegla veliko podobnost portretiranca. Zanimivo je, da je po tržaški razstavi Jožefa To-minca Osservatore Triestino prav tako hvalil izredno »podobnost njegovih portretov; izrazi obrazov, obnašanje in kretnje govorijo,« je zapisal ocenjevalec. Enako kot Avgusti Šantel je bila tudi njenemu prastricu tuja romantična sentimentalnost. Ko je Sloga l. 1896 ustanovila Višji dekliški zavod s poukom ročnih del, gospodinjstva in krojnega risanja, je Avgusta prevzela pouk prostoročnega risanja. Poleg tega so poučevali na tej dekliški šoli tudi fiziko, kemijo, računstvo, zemljepis, zgodovino in slovenski jezik. Bila je torej prava dekliška višja srednja šola, ne morda gospodinjska ali kaj podobnega. Delo na tej šolo je nekoliko zavrlo njeno slikarsko pot, saj je tudi gospodinjstvo in šivanje za domače zahtevalo veliko časa. Njeno slikarstvo zato ni moglo prerasti v poklicno dejavnost, ampak je ostalo na robu njene dejavnosti. Danes jo imajo izvedenci upravičeno za nekakšno idealno vez med romantično občutenim in realistično usmerjenim slikarstvom na Goriškem. Za razstavljanje je bilo takrat v Gorici malo možnosti. Že l. 1900 pa jo najdemo na I. slovenski umetniški razstavi v Ljubljani, skupaj s hčerko Henriko, ki je dobila svoj prvi slikarski pouk že pri svoji materi in je bila takrat stara 26 let. Še pred začetkom vojne pa so v Gorici l. 1912 pripravili prvo slikarsko razstavo v hiši odvetnika dr. Antona Dermote. Na njej je poleg Avguste in hčerke Henrike razstavljal tudi že 25letni sin Saša. Žal je bližnja vojna prekinila plodno slikarsko delo Šantlovih, še bolj pa je ustavila tudi možnosti razstavljanja. To je bil čas, ko so otroci že vsi dokončali visokošolski študij in nekateri našli službo v drugih krajih. Tisti, ki so ostali v Gorici, pa so morali zaradi fronte v begunstvo. V naglici so l. 1915 naložili najnujnejše na voz in zapustili mesto, kamor se zaradi povojnih razmer, ko je te kraje zasedla Italija, niso nikdar več vrnili. Najprej so se ustavili v Dolenjskih Toplicah, od koder so odšli najprej na Dunaj, potem v Groisbach, in se nazadnje ustalili v Krškem na Dolenjskem. Tam je že po vojni, l. 1920, umrl oče Anton Šantel, pozneje pa še najmlajša Šantlova hčerka Danica, ki se je amatersko ukvarjala tudi s slikarstvom. Po njeni smrti sta se mati Avgusta in hčerka Henrika, ki so jo klicali Jeti, preselili v Maribor k Avgusti ml., ki je poučevala na tamkajšnji meščanski šoli. L. 1929, so Šantlovi kupili hišo v Ljubljani, kamor se je najprej preselila mati in z njo Henrika, po upokojitvi l. 1933 pa se jima je pridružila še Avgusta ml. Tam je mati v miru preživljala svoja stara leta in napisala tudi še svoje spomine na čas pred poroko. Slikati je prenehala že dosti let prej, tudi z glasbo, ki ji je v mladih letih posvečala dosti časa, se ni več ukvarjala. V Ljubljani je 29. maja l. 1935 umrla. Do danes še nihče ni evidentiral vseh njenih goriških portretov, ki bi bili dragocen pričevalec o ljudeh, ki so v Gorici zaznamovali čas zadnjih 40 let pred prvo svetovno vojno. Tudi o njenih tihožitjih in pokrajinskih slikah vemo zelo malo, čeprav je znano, da je zelo rada slikala cvetje. Na razstavi slikarjev Šantlov v goriškem muzeju na gradu Kromberk je julija 1970 viselo samo sedem njenih portretov, na katerih so upodobljeni njeni družinski člani. Dosti premalo za njen pomen v slovenskem slikarstvu. Lelja Rehar Sancin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. februarja 2008 2 1 trst je izgubil izjemno osebnost Ernesto Illy, doktor kave, misijonar espressa Te dni ni bilo časopisa, majhnega lokalnega ali večjega, ki izhaja v milijonski nakladi, ki ne bi vsaj nekaj vrstic posvetil spominu Er-nesta Illyja, misijonarja espressa, kot jih je večina spoštljivo zapisala. Bil je neutrudni privrženec espressa, je zabeležil slavni New York Times. Veliko je naredil za to, da ljudje po vsem svetu verjamejo v espresso kot najbolj pre-finjeno kavo in da si jo lahko celo doma pripravimo prav tako vabljivo, kot bi jo nam pripravil najbolj izkušen neapeljski barman, so še dodali. Razsežnost, ki jo je dobila novica ob njegovi smrti, nas ne preseneča: končno popijemo več kot 50 milijonov skodelic te opojne pijače vsak dan. In če smo še bolj natančni: od tega je v 6 milijonih skodelicah kava illy, kava, ki ima povsod enak okus, pa naj jo pijemo v Trstu, Taj-peju ali New Yorku. »To je naš glavni dosežek«, je rad poudarjal dr. Illy. »Okus je izumil že moj oče Francesco leta 1933.« Francesco Illy je bil rojen v Te-mišvaru. Illy je pravzaprav madžarsko ime. Njegov oče je bil Madžar, mama iz južne Nemčije. V Trst pa ni prišel zaradi kave. Med I. svetovno vojno je bil avstro-ogrski vojak na Krasu, predvsem v okolici Komna, v Trstu pa je obiskoval sestro. Na njenem domu se je zaljubil v učiteljico klavirja, se poročil in ostal. Ernestova mama je bila rojena v Johannisbergu v Nemčiji, njen oče je bil Irec ... »Sem resnično, kot bi v Nemčiji temu rekli, eine promenadenmischung«, je za revijo Mladina dejal Ernesto Illy. »Ker je Temišvar postal romunski, se oče ni hotel vrniti domov. Izgubil je državljanstvo in tudi jaz sem bil vrsto let brez njega. Tudi to je zanimiva izkušnja. Kot človek brez državljanstva nisi nič. Nobeden te ne varuje. Zato tudi ne razumem, zakaj imajo ljudje nacionalistične emocije. Ker sem Ernesto Illy je vse svoje življenje posvetil kakovosti kave. Slika na desni je iz spletne strani www.illy.com, spodnji portret pa je delo avtorice članka. predelave, ki še vedno temelji na organo-leptični percepciji, okus očetove kave ostaja«, je velikokrat ponovil. V pražarni je zaposlenih 15 ljudi, ki pokušajo kavo in dajejo mnenje, seveda pa okus analizirajo tudi z rafiniranimi laboratorijskimi postop- mešanec in ker sem bil toliko časa brez državljanstva, se povsod počutim doma.« Ernesto Illy se je rodil v Trstu 18. junija 1925. Leta 1947 je diplomiral na bo-lonjski univerzi, in sicer na oddelku za kemijo. Takoj je začel z delom v družinski pražarni kave. Ampak vrnimo se h kavi, ki je Illyje-vo ime razširila po svetu. »Mi se trudimo le izboljšati proces ki. Najlažje je najti napake, je bil prepričan Ernesto Illy. »Ko pridejo zrna v našo pražarno in preden jih dokončno zapremo v pločevinke, gredo skozi 114 različnih testov. Če imata eno samo gnilo jajce, ga boste občutili pri omleti, pa čeprav je narejena iz 100 jajc. To velja tudi za pokvarjena zrna. Že eno pokvarjeno zrno, je lahko katastrofa.« Zato se delo za dr. Ernesta Illyja ni začelo šele v pražarni, temveč ga je zani- mal že sam kavovec. Illyjevi strokovnjaki so že pred leti prenehali kupovati surovo kavo na trgu, saj jim kakovost zrn, ki so jo lahko dobili na ta način, ni več zadoščala. Preselili so se v dežele pridelovalke. Posebnost Illyjeve pražarne je v tem, da sodelujejo s kmeti brez posrednikov. »Delo s kavo je tudi druženje z ljudmi. Približno 1500 do 2000 pridelovalcev je v naši družini«, je dr. Illy večkrat omenil. Družinskih članov je največ iz Brazilije, pa tudi iz Srednje Amerike in vzhodne Afrike, predvsem Etiopije, Kenije in Tanzanije. S kmeti je ustvaril drugačen odnos, kot so ga ti bili vajeni s preprodajalci kavnih zrn. Illyjevi strokovnjaki kmetom razložijo, kaj pričakujejo od dobrega kavnega zrna in kako lahko takega pridelajo. Učijo jih tudi predelovalno tehnologijo, povedo jim, kako morajo sušiti jagode, da se izognejo gnitju in podobne stvari. In kadar je kakovost taka, kot jo zahtevajo, potem plačajo več, kot je cena kave na trgu: tudi do 100 do 120 odstotkov več kot drugi. Lahko si le mislimo, kaj to pomeni, recimo, v siromašni vzhodni Afriki, kjer ima večina kmetov največ 20 dreves, kar ni dovolj niti za eno vrečo. Prav v Etiopiji so dosegli fantastičen rezultat, je za revijo Mladina povedal dr. Illy. »Tam smo naleteli na družino osmih bratov Legese, ki so prodajali dobro kavo. Zbirali so jo pri različnih kmetih, sami pa so pridelali res odlična zrna. Zaradi sodelovanja z nami se je iz ZDA vrnil domov še en družinski član, uspešen poslovnež, proizvodnjo so še izboljšali. Kaj se je zgodilo? Za kakovostne (pravilno zrele in selekcionirane) jagode plačujejo kmetom več kot drugi. To so težko sprejeli konkurenti, saj so ostali brez dobre zelene kave, zato so na enega izmed bratov celo streljali. K sreči neuspešno. Zanimivo - mogoče lahko to vzamemo celo kot poučno lekcijo o plemenitosti - zdaj ta človek, neuspešni atentator, dela za njih. Mi pa smo največji kupci posebne kave yirgacheffee, ki je najbolj kakovostna v Etiopiji.« Mimogrede: tisti nežen okus po čokoladi, ki ga rahlo začutimo pri požirku illyjevega espressa, je delo etiopskih kavnih zrn. Dr. Illy se je tudi brazilskega trga lotil drugače, kot so bili kmetje vajeni. V Sao Paulu je sklenil sporazum z univerzo, ki tako prireja tečaje za pridelovalce kave. Dr. Illy je trdil, da je izobraževanje zelo pomembna dejavnost njegovega podjetja in prav v tem se najbolj razlikuje od drugih pražarn. Tečaje obiskuje tudi po več sto kmetov. Največji del predavanj je resda namenjen sušenju kavnih jagod, ker je to zelo zapleten proces, učijo pa jih tudi kalkulacije stroškov proizvodnje. Spoznavajo jih celo s konceptom proračuna. »Ti kmetje živijo v sedanjosti«, je menil dr. Illy. »Pozabijo preteklost in ne mislijo na prihodnost. Ko cene kave narastejo, se veselijo in vse zapravijo, čez 5 let, ko spet padejo, nimajo niti za kruh. Želimo jim razložiti, da zgodovina - oziroma zadnjih 100 let - kaže na to, da so cene ciklični fenomen. Vsakih 5 ali 7 let imamo katastrofo, ko kave ni dovolj. Cene se povzpnejo do neba, potem pa spet sedem let padajo ... Radi bi jim do-povedali, da morajo svoje življenje in posel organizirati.« Illyjevi strokovnjaki v Braziliji vsako leto izberejo zmagovalca sezone. Najboljšega pridelovalca nagradijo s 30.000 dolarji, pa še njegova kavna zrna odkupijo po višji ceni. Pravzaprav skoraj ni bilo pomembnega časopisa, ki ne bi poudaril prav te njegove vizije sodelovanja s pridelovalci kavnih zrn. Šele potem so omenili, da je bil ustanovitelj in predsednik Association pour la Science et l'Information sur le Café, raziskovalne organizacije s sedežem v Parizu, šele potem so govorili o povezovanju njegovega raziskovalnega inštituta z univerzami v Trstu, Vidmu, Firencah, Milanu, Budimpešti in Manchestru, šele potem so se spomnili znamenite kovinske škatlje, pravzaprav tudi izuma njegovega očeta, pa skodelic in ... »Kavo moramo piti počasi. Hitro se pije samo slabo kavo, ne pa dobre. Z dobro kavo se morate poigrati, jo čutiti na jeziku, pokušati ... Kadar pijete kavo zaradi užitka, si ga naredite prijetnega, kolikor je le mogoče. Sprostite se in jo počasi srkajte v majhnih požirkih. Tako občutite maksimalno intenziteto vonja in okusa. Zraven se pogovarjajte. To je družabna pijača. Mislim, da bi se morali izogibati temu, da bi jo pili samo zaradi kofeina,« so besede dr. Ernesta Illyja, misijonarja espressa, ki je jutro začenjal s pitjem čaja, mešanico dar-jeelinga in assama. »Rad imam čaje iz vrtov Lingia, Jum-gpana, ker imajo čudovito aromo. Cvetovom darjeelinga daje aromo sestavina li-nalol. Ta je prisoten še v aromatični etiopski kavi, v kavnih zrnih iz nekaterih predelov Kolumbije, včasih ga zasledimo tudi v kavnih zrnih iz Srednje Amerike. Zanimivo je, da ga vsebujeta tudi muškatno vino in Chanel No 5. Skratka, to je sestavina, ki osreči vsakega.« Meta Krese 22 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / zanimivo poglavje tržaške zgodovine Rossettijeva osebnost je še danes deloma sporna V nedavnem prispevku o Vincencu Franulu von Weissenthurn-de Torrebianca, ki je kot drugi neslovenec sestavil slovensko slovnico, sem omenil, da je njeno izdajo laskavo ocenil tudi pisatelj, polihistor, pravnik, politik in branitelj samo-svojskosti Trsta Domenico Rossetti. Ker gre za osebnost, katere lik je zlasti s političnega vidika v nekaterih krogih še danes sporen, bi ga veljalo morda znova osvetliti. S tem namenom sem poiskal podatke v očetovih beležkah in rokopisih še iz obdobja, ko so praznovali 150-letnico Rosset-tijeve smrti. Rossettijeva rodbina je bila po izvoru iz Lombardije. Domenicov ded Giovanni Battista se je namreč iz rojstne Peschiere preselil najprej na Reko, nato pa v Trst. Družina Rossetti je pri nas zaslovela po svoji podjetnosti, njeni člani so bili namreč borzni agenti, trgovci, ladjedelci, tovarnarji in posestniki. Domenico je zato po očetu podedoval ogromno bogastvo. Rojen je bil v Trstu 19. marca 1774. Nižješolski pouk je opravil v to-skanskem industrijskem mestu Pra-to, univerzitetni študij pa na Dunaju in na graški pravni fakulteti, kjer je diplomiral. Vzgojen je bil v italijanskem duhu, kulturno pa se je oblikoval in obogatil v nemških elitnih krogih stare Avstrije. Občudoval je politično in gospodarsko učinkovitost avstrijske monarhije in njeno uspešnost pri bogatenju tržaškega ladjarstva in sploh pristaniškega gospodarstva. Svojo hvaležnost do Avstrije je mladi Domenico (tudi Dominik) dokazal tako, da je na vseh področjih dvigal kulturno raven tržaškega meščanstva. V ta namen je l. 1810 ustanovil študijski in čitalniški kabinet, ki se je kmalu preimenoval v še danes delujočo Societa' di Minerva. K temu kulturnemu poslanstvu je Rossetti pritegnil veljavne meščane, kakršni so bili Pietro Nobile, Pietro Biasoletto, Pietro Stancovich, a zlasti Domenicov rejenec in učenec Pietro Kandler, ki bo postal verjetno najpomembnejša osebnost v Trstu iz 19. stoletja, čeprav velja še danes v očeh nacionalističnega Trsta za še bolj »sporno« osebnost od Rossettija samega. Seveda to velja glede na italijanstvo oziroma avstrijakanstvo obeh. Domenico Rossetti ni nikoli nasprotoval drugim narodnostim v teh krajih, ne slovenski in ne hrvaški, ne grški in seveda niti nemški. Celo pospeševal je možnosti za srečanja in povezavo z njimi. Želel je, da bi prišlo do takšnega odnosa med njimi, ki naj bi bil vzajemno rodoviten, prav tako kot je prišlo do plodovitega srečanja treh različnih kultur na našem ozemlju. Če je bil Rossetti vnet pristaš ugleda tržaškega patriarhata, ki mu je družina pripadala zaradi odlikovanja z dednim plemstvom v redu Svetega rimskega cesarstva in s plemiškim naslovom von Skander (de Scander), ni zaradi tega nikdar omalovaževal meščanstva, kateremu je pomagal do vzpona. Zato se je v zrelih letih začel odtujevati Dunaju, potem ko se je stara Avstrija prelevila v čedalje bolj centralizirano in zaprto oblast, ki je začela o vsem odločati zgolj z ozkega zornega kota prestolnice. Tako se je Avstrija vedno bolj oddaljevala od Rossettijevega ideala o avtonomiji in slogi med narodnostmi v Trstu. Iz pregleda njegove osebne korespondence je razvidno njegovo prepričanje, da je Avstrija po Napoleonovem viharju in po nazadnjaški restavraciji, ki jo je leta 1811 uvedel Dunajski kongres, zašla na napačno pot, ki bi lahko imela oziroma je de- jansko imela negativne posledice za Trst in njegovo usodo. Domenico Rossetti je bil v mladih letih arkadijsko navdahnjen pesnik in pisatelj. Pesmi, večinoma razpoloženjske in ljubezenske, je pisal v nemščini, prozo pa v italijanščini. V italijanskih verzih je napisal tudi epski slavospev Il sogno di Pietro Bo-nomo - Sen Petra Bonoma, v katerem poveličuje avstrijskega vojvodo Leopolda, ki je leta 1382 sprejel tržaško mestno delegacijo in iz njenih rok prevzel listino o prostovoljni predaji Trsta Avstriji. (Gianni Stuparich je to ocenil kot izmišljotino.) Trst je tedaj doživljal eno svojih najtežjih obdobij. Beneška republika ga je na kopnem ogrožala na črti Mačkolje-Socerb, po morju pa je močna beneška mornarica vpadla celo v tržaško pristanišče in ga obstreljevala. Benetke so od Trsta stalno zahtevale bolj ali manj utemeljene davščine in odkupnine, kakršne je n. pr. prejemala od podložnih mestnih občin Verona in Treviso. Tržaški patriciji so začeli resno razmišljati o nevarnosti, ki jo Benetke predstavljajo za tržaško svobodo in suverenost. Prostovoljno predajo Avstriji opisuje Rossetti kot »srečen prehod iz negotove in nesrečne neodvisnosti v okvir najslajše in najpravičnejše od vseh vladavin«. V že omenjenem epskem slavospevu Avstriji in vojvodi Leopoldu beremo: »...Deh tu, gran Dio! Tu l'Austria benedici ed a Ter-geste fa ch'ella resti ognor Sovrana e Madre!« Tržaški župan za časa predaje Avstriji, Nicolo' Collalto, tako nakazuje svojim naslednikom njihovo poglavitno dolžnost: »I podesta' che do-po me verranno a Tergeste donati, ognor rammentino questo giorno fortunato, e sia Leopoldo per lor sacra memoria. Per lui giuriamo eterna fede e amore, Viva dell'Austria il gran Monarca! Viva l'Austria, e il suo duce possente, che Trieste alla fine salvo': questo giorno a'nepoti ram-mento, che beare sol l'Austria ci puo'! Ed odio eterno ed ira cada su colui che, gia' del sangue nostro ge-nerato, ne'secoli futuri esser potra' al-l'austro trono infido.« In na koncu še prisega: »Viva l'Austria, evviva! Amo- re fede per lui non perderem che con la vita.« Domenico Rossetti (1774-1842) in naš Janez Bleiweiss (1808-1881) sta si bila skoraj sodobnika. Oba sta se uveljavila zaradi pozitivnega gledanja na avstrijsko cesarsko skupnost. Oba sta imela proti sebi mlajše rodove, Rossetti mazzinijance in nacionalno liberalno gibanje, Bleiweiss pa mladoslovence. Kljub njunemu av-strofilstvu sta si oba zaslužila vzdevek »oče domovine«. To nekakšno vzporedno zgodovinsko dogajanje med Ljubljano in Trstom je bilo res značilno. Za lažje razumevanje nekakšne konstante v zgodovini Trsta, to je borbe za avtonomnost, vendar ne brez zaščite močnejšega, ki bi statutarno zajamčil svobodo jezika, uprave, financ, trgovine in plovbe, si na kratko oglejmo zgodovinski razvoj mesta pod različnimi gosposkami. To je zanimivo tudi za nas, slovenske Tržačane. Trst nastopa kot civilna uprava ali vojaška oblast že za starega Rima. Za časa rimske republike se Trst omenja kot municipium romanum (177 pred. n. š.), colonia latina (126 p. n. š.) in colonia militaris (33 p. n. š.). V tistem času imamo na današnjih slovenskih tleh že mesti Emono-Lju-bljano in Poetovium-Ptuj. Sledi nejasno obdobje Trsta v začetku prvega tisočletja, ki traja skoraj celih 1000 let. V tem času doživi mesto kot pomembna vojaška baza najprej rimsko in nato bizantinsko okupacijo za ohranitev pred navalom ljudstev, to je preseljevanja narodov z Vzhoda po razpadu zahodnorim-skega cesarstva (475 po n. š.) in nato prehodu politične oblasti pod bizantinsko cesarstvo. Starega veka je konec. Kako gleda Rossetti na to rimsko obdobje tržaške zgodovine? Domenico Rossetti je l. 1814 objavil morda svoje poglavitno delo: Meditazione storico-analitica sulle franchigie della Citta' e Portofranco di Trieste, ki je torej nekakšno zgodovinsko analitično razmišljanje o mestnih in pristaniških svoboščinah v Trstu. Po njegovem je Trst za časa starega Rima dejansko deležen nekega razvoja iz navadnega naselja v mu-nicipium romanum, colonia latina in colonia militaris, vendar ti nazivi še niso dokaz tržaške samostojnosti. Šlo naj bi zgolj za privilegirano stopnjo tedanjih podložniških odnosov. Trst naj bi torej za časa rimske republike užival skoraj avtonomni položaj, nikakor pa ne svobode in neodvisnosti. Zato se Rossetti v svojih meditacijah omejuje zgolj na obravnavanje Trsta med leti 949 in 1814. To je doba, ko mesto dejansko uživa statutarne pravice in priznanje, da je re-spublica tergestina. Do leta 949 po n. š. se Trst razvija pod cerkvenim vodstvom. Po razpadu zahodnorimskega cesarstva preide namreč civilna oblast polagoma v cerkvene roke. Oblast oglejskega patriarhata sega do Drave, onstran pa naletimo na oblast solnograške (salzburške) nadškofije. Dne 21. februarja 949 tržaški škof Janez III. prepusti svojo suvereno pravico do mesta sv. Justa tržaškemu ljudstvu na osnovi posebnega statuta. To statutarno in pravno osnovo tržaške neodvisnosti je v imenu tržaškega prebivalstva sprejel patricij Corvo Bo-nomo. Ni dovolj jasno, kakšen je bil položaj Trsta v razkrajaj očem se rimskem cesarstvu, v langobardski dobi in za časa frankovskega gospostva. Vsekakor drži, da lahko govorimo o tržaški neodvisnosti šele od leta 949 dalje. Trst je to neodvisnost ohranil do l. 1382, torej do t. i. prostovoljne predaje Avstriji. Tržaški statuti iz raznih dob so podobni statutom drugih italijanskih samostojnih mest. Trst ima torej tudi po prostovoljni predaji avstrijski vladavini možnost, da se svobodno razvija kot nekakšna italijanska republika. Tak položaj zagotavlja Trstu tudi reformistični statut iz l. 1550, ki določa: »Generalis procurator communis appellatur qui administrat redditus Tergestinae civitatis, Communis sive Reipublicae,« Tržaški statut, ki ga je Domenico Rossetti sestavil leta 1808, je po vsebini skrajno shematičen in tog, to pa zaradi tega, ker je podoben raznim obrazcem, ki so se jih posluževala italijanska samosvoja mesta, da bi imela zaradi teh pogojev večjo možnost zagovarjanja bistvenih krajevnih koristi v odnosu do različnih gibe- Spomenik Domenicu Rossettiju pred tržaškim Ljudskim vrtom KROMA linških in guelfskih (pri slednjih belih ali črnih) gospoščin, ki so jim bila ta mesta kakor koli podrejena. Ne gre prezreti dejstva, da so v srednjem veku bili župani (podesta') poklicno juristi, ki so potovali iz mesta v mesto in se vdinjali z obljubo, da se bodo kot pogodbeni upravitelji ravnali po mestnih statutih. Zato so bila stališča do tolmačenja statutov prirejena glede na spreminjajoče se elastično prilagojevanje splošnim prijateljskim dogovorom in sporazumom z dejavniki znotraj ali izven mestnih meja. Statut mestne občine Trst ima v redakciji Domenica Rossettija naslednjo obliko: 1. Trst ima pravico do samouprave in samoobrambe; 2. Trst, njegovi prebivalci, človeške skupnosti, kakor tudi posamezniki, imajo pravico, da jih ne odtujujejo, dajejo v najem ali jih hipotekarno ali drugače zastavljajo; 3. kakor v preteklosti tako ima Trst tudi v bodoče pravico do ohranitve in spoštovanja samoupravne vladavine v skladu s statuti, reformami in običaji; 4. Trst ima pravico do nemotenega razpolaganja z lastnimi izdatki in dohodki; 5. nihče ne sme obremenjevati (obdavčevati) drugače, kakor to določa pogodba iz l. 1382 o prostovoljni predaji Trsta Avstriji. Skratka, Trst naj bi se sporazumeval z osrednjo cesarsko oblastjo na Dunaju ali pa s predstavniki lokalnega avstrijskega vojvodstva, ki mu je bil podrejen, na osnovi točno določenih pravic. O pravicah pa statuti ne govorijo. Te pravice si bo skušala mu-nicipalna skupnost sama pridobivati. Pri tem je šlo v glavnem za omejitev priseljevanja »tujerodcev«, se pravi okoliških Slovencev s Krasa, zlasti pa z ozemlja med Mačkoljami in Socerbom. V kolikor pa bi ti »tujci« morali biti sprejeti v notranjščino starega obzidanega mesta, naj bi šlo le za podložniško tlako ob spoštovanju italijanskega mestnega videza. Priseljenci so torej že vnaprej vedeli, da jih v Trstu čaka neusmiljena asimilacija in socialna podrejenost višji latinski kasti. Pred predajo Avstriji je imel Trst pri varovanju svoje svobode in varnosti v glavnem opraviti z Beneško republiko, ki je iz severnozahodne Istre, ki si jo je prisvojila, rada dregala v tržaško obrambno črto na področju tržaškega Krasa. To področje je v statutu nazvano Carsia, prebivalci pa carsolini, v kolikor Crain ali Cran-zi. Kakor torej izhaja iz raznih statutov, je imel Trst na tržaškem Krasu stalno opravka s Cranzi, kakor tudi Benetke na svojem podroeju Carsie, to je s Slovenci. V statutih ni nikjer izraza Slovenci, ki se mu že tedaj ogibajo kot hudič žegnane vode. Slovenski polihistor in rodoljub Janez Vajkard Valvasor (1641-1693), avtor obsežnega dela Slava vojvodine Kranjske, ki je izšlo l. 1689 v štirih debelih knjigah z nemškim naslovom Die Ehredes des Herzogthums Krain, označuje mesto Trst na številnih zemljevidih zgolj s krogom kakor ostale kraje. Po Valvasorju je bil Trst pač sestavni del vojvodine Kranjske in s tem avstrijske državne skupnosti. Domenico Rossetti je to dobro vedel, kajti svojega oblastnega sogovornika je imel v Ljubljani. V primeru nesoglasja so pritožbe romale na cesarski Dunaj. Rossettijevo obdobje na Tržaškem nam nudi obilo možnosti, da se poglabljamo v zakulisje tedanjega tržaškega dogajanja, pri katerem je imel v drugi polovici 19. stoletja prebujajoei se slovenski živelj važno vlogo. Iz vsega gornjega ni težko razumeti, zakaj je Rossettijeva osebnost sporna tako za del Italijanov kakor tudi za Slovence. Drago Gašperlin Ím matica113 glasbeni utrip Lil J Glasba v vrtincu kulture Beseda, ki jo vzgojeni ljudje največkrat izgovarjamo po nepotrebnem, je gotovo "kultura'.' V kulturo spada celota naših najrazličnejših načinov vedenja in življenja, s katerimi soustvarjamo tako ali drugačno človeško skupnost in družbo. Kultura torej je, tudi če se je ne zavedamo. Vendar jo s svojo prakso (nevede) tudi nenehno spreminjamo. Spreminjanje predpostavlja aktivno ustvarjanje, odprtost sebi in zunanjosti, radovedno iskanje novega in zanimivega. Vse to ni le domena umetnosti, ustvarjalnost je tudi inovativnost v znanosti, v tehnologiji in gospodarstvu, je prožnost v medoseb-nih in institucionalnih odnosih. Kultura si prizadeva za kratek čas in ne za dolgčas, je za novo in ne za staro, je nenehen skok čez plot. Zato pa so njeni najbolj dragoceni ustvarjalci mladi po duhu, ki jim preteklost in tradicija služita za bodočnost, medtem ko stari po duhu svojo sedanjost žrtvujejo preteklosti. Da je vse to lepo tudi mogoče, pogosto služijo ustanove, ki postavljajo okvire, znotraj katerih ali proti katerim se (ustvarjalna) kultura dogaja. Ustanove so neka stalna referenca, nek voz, ki (živo) kulturo prevaža in razmešča. Ustanovam se zato ne smemo kar tako odreči, ker jih ni veliko in se ne rojevajo po tekočem traku. Od njih pa moramo zahtevati, da iščejo vedno bolj funkcionalne in bolj zanimive oblike zraščenosti s skupnostjo v razvoju. Človek se stvarem pridruži tudi slučajno, če se znajde v vrtincu, ki je zanj izziv. Teklo je leto 2002. Stari upravni odbor GM se je bil marca na občnem zboru razblinil, ne da bi ustrezno poskrbel za tranzicijo. Nasledil mu je kolektiv staršev in profesorjev, ob katerih sem se zaradi svoje goriške zemljepisne pripadnosti in gojeniške preteklosti znašel tudi sam. Klobčič se je izmotal leta 2004 z izvolitvijo novega odbora in nove (sedanje) predsednice. V teh letih je na bojišču dokazala, da predsedniško mesto ni le časten poklon, ampak predvsem korenjaško delo. Mislim in upam, da pozitiven obračun zadnjih let, o katerem je upravni odbor prepričan, občutijo tudi uporabniki ustanove. V teh letih upravni odbor GM ni krojil samo notranje politike (vodstvo pedagoške prakse je seveda domena ravnatelja), ampak je motril tudi vsesplošno stanje glasbene kulture med Slovenci v Italiji. Posebna skupina GM je veliko vložila v strokovne priprave in stike, da bi se uresničila slovenska sekcija konservatorija v Trstu, v skladu z možnostmi, zahtevami in s stroko: plemenito darovanje krvi v trezni zavesti, da bi se po odprtju sekcije vloga in status GM spremenila v misiji, obsegu, dometu, pedagogih in gojencih. Tako si je GM tudi vseskozi prizadevala za sodelovanje s sorodno ustanovo, Centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, za fair play v konkurenčnem duhu seveda, ker zgleda, daje pri nas konkurenčnost splošna beseda za neracionalno uporabo javnih sredstev, ki jih je za naše kulturne ustanove kljub vsemu razmeroma veliko. Obstoj dveh glasbenih ustanov sicer sam na sebi ni greh, greh imajo in imamo tisti, ki niso postavili enotnih in zavezujočih kriterijev za to, kaj sploh je in kaj namerava glasbeno šolstvo Slovencev v Italiji ali o tem niti ne razmišljajo/mo. Sicer take vrste neustvarjalnost ni specifika področja naše glasbene kulture. Nikoli nisem zabeležil namiga, da bi naše ustanove med seboj sklenile pogodbo o svojih skupnih namenih in načrtih, ki bi s tem postali tudi zavezujoči v očeh javnosti. Morda bi veljalo poskusiti tudi to pot, da bi omejili veselo prekopicavanje, pri katerem najmanj odnese, kdor verjame, da je institucionalna drža upoštevana in nagrajena od naše javnosti in javnih uprav. Po sreči pa je tu, tam in povsod množica navdušene in uspešne (glasbene) mladine, ki ji ni mar za naše malenkosti in jim je le (glasbeno) ustvarjanje absolutna vrednota. Njim bodimo odgovorni pri našem delu. Aleš Doktoric (član upravnega odbora Gm) GLASBENIKI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Tudi Glasbena matica bo v tem mesecu počastila Dan slovenske kulture z glasbenim sporedom, ki bo v celoti posvečen literaturi slovenskih skladateljev. Učenci Glasbene matice bodo oblikovali tematski spored v sredo, 20. februarja ob 18.00 v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (ulica Filzi 14). Nastopili bodo solisti in komorne skupine iz oddelkov za ldavir, flavto, violino, violončelo ter Mladinski zbor Trst. Na programu: P.Merku, P.Lipar, B.Pucihar, B.Glavina, P.Mihelčič, A.Srebotnjak, F.Gerbič, K.Planinšek, UVrabec. Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst St. 6 Shangai Tango Nujna rezervacija vstopnic za abónente Sezona Glasbenih stikov v Gorici je po vsebinah najbolj usmerjena v kontaminacije umetniških in glasbenih zvrsti. V tem duhu je nastalo tudi zanimivo sodelovanje z goriško Občino z gostovanjem svetovno priznanega ansambla Jin Xing Dance Theatre. Priznana koreografinja Jin Xing, bivši častnik kitajske vojske, je s študijem v prestižnih zahodnih šolah ustvarila osebno stilno sintezo različnih plesnih tradicij, nakar je ustanovila v Pekingu prvi ansambel sodobnega plesa, v Shangaiu pa Jin Xing Dance Theatre, ki bo nastopil 13. marca v gledališču Verdi v Gorici s koreografijo »Shangai Tango«. Zaradi velikega povpraševanja priporočamo vsem zainteresiranim abo-nentom Glasbene matice, da rezervirajo vstopnice na sedežu tržaške ali goriške Glasbene matice najkasneje do petka, 22.februarja. Dogodek ne spada namreč v abonma, abonenti koncertne sezone Glasbene matice pa imajo možnost, da nabavijo vstopnice po polovični ceni. Rezervacije: Glasbena matica Trst (tel. 040 418605) ali Glasbena matica Gorica (tel. 0481 531508) Pustni nastopi na Glasbeni matici V pustnem času se je na sedežih in podružnicah Glasbene matice obnovila tradicija prirejanja posebnih nastopov, na katerih imajo mlajši učenci možnost, da nastopijo v pustnih šemah. Mnenja profesorjev Jana Drasič - Pustni nastopi so res lepa stvar. Otroci so zadovoljni in ponosni, da lahko pokažejo svoje pisane preobleke. Kostum in maska jim dajeta pogum na nastopih in vse postane lažje, ker je vzdušje bolj sproščeno in veselo. Profesorji seveda skušamo tudi prilagoditi program z izbiro bolj igrivih motivov. Beatrice Zonta -Tradicija se je rodila pred leti na Goriškem in je od vsega začetka žela velik uspeh. Otroci imajo ta nastop najraje, ker se lahko izkažejo kot glasbeniki in obenem pokažejo svoje lepe kostume. Vanj vlagajo velik trud, zaradi tega z veseljem ohranjamo in gojimo to tradicijo. Nastop mora biti tudi trenutek veselja in sproščenosti. Vesna Zuppin - Za najmlajše so pustni nastopi zelo pozitivna izkušnja. Oni jih ne podcenjujejo, obenem pa se tudi zabavajo. Ob takih priložnostih lahko združijo prijetno s koristnim. Seveda gre za trenutek, ki ga zelo cenijo predvsem osnovnošolci. ...in učencev. Mi je všeč nastopati na pustnih nastopih. Poznam deklico, ki še ni imela takega nastopa in verjetno je manj zadovoljna zaradi tega. Malo gre na smeh, a je prav tako, drugače ne bi bil niti pust! (Martina) Pustni nastop je nekaj lepega. Je tudi boljše kot na navadnih nastopih, da si vsaj en dan v letu oblečen malo drugače. Ne vem, če to zares pomaga, ker je ta moj prvi pustni nastop, a se mi zdi, da je manj treme kot po navadi, ker je vse skupaj bolj praznično. (Karen) Ni velikih razlik, če primerjam ta nastop z drugimi, a če ga ne bi bilo, bi mi manjkal. Vsekakor pričakujem z veseljem katerikoli nastop, da poslušam druge otroke, kako igrajo. Je vedno zanimivo. (Julija) Skorajšnji »GLASBENI STIK« s kvartetom Čajkovski V tržaškem delu koncertne sezone Glasbene matice »Glasbeni stiki« bo kmalu na vrsti tretji abonmajski koncert, ki je tudi eden od najbolj odmevnih dogodkov letošnjega programa. V sredo, 27.februarja bo stopil na oder tržaškega Kulturnega doma godalni kvartet Čajkovski, ki so ga leta 1975 ustanovili štirje diplomanti moskovskega konservatorija: Lev Maslovsky, Za-khar Malakhov, Sergej Baturin in Kirill Rodin. Na sporedu bodo skladbe Petra Ilijča Čajkovskega in Aleksandra Borodina. napovednik TRST V sredo, 20.februarja ob 18.00 v Veliki dvorani Narodnega doma "Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture"-proslava učencev Glasbene matice V sredo, 27.februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Koncertna sezona Glasbeni spleti Godalni kvartet Čajkovski-Moskva V torek, marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Koncertna sezona Glasbeni spleti Gostovanje SNG Opera in balet Ljubljana (koncert opernih arij) GORICA V četrtek, 13. marca ob 20.30 v gledališču Verdi Sezona Glasbeni spleti-v sodelovanju z goriško Občino SHANGAI TANGO - Jin Xing Dance Theatre rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it KULTURNI kabaret - Po premieri na Kraškem pustu Radio-aktivni live v gosteh po društv Zveza slovenskih kulturnih društev ponuja tokrat svojim včlanjenim društvom posebno poslastico, ki bo občinstvu, če drugega ne, privabila nasmeh na usta. Razne druš tve ne dvo ra ne bo do na mreč v prihodnjih tednih gostile kabaretno predstavo Radio-aktivni live, ki je nastala v produkciji goriškega Ko-migoja in s sodelovanjem ZSKD. Predstavo so premierno uprizorili v openskem Prosvetnem domu kot uvod v letošnje kraško pustno prazno va nje, kar si cer Kraš ke mu pus tu ni prineslo veliko sreče: enainštiri-deseto pustno povorko so morali kot zna no za ra di sla be ga vre me na odpovedati, za kar pa najbrž niso bi li kri vi pro ta go nis ti sim pa tič ne ga in lah kot ne ga ka ba re ta ... Ka kor ko li že: v pri hod njih me -se cih bo Ra dio-ak tiv ni li ve za ži vel tudi po goriških, tržaških in videm-skih druš tvih. Za mis li li so si ga kot znano oblikovalci priljubljene oddaje Ra dio ak tiv ni val, ki se vsa ko -dnevno oglašajo na valovih Radia Trst A (vsako jutro ob 9. uri). Zato so tu di pro ta go nis ti gle da liš ke ina -čice isti: Tjaša Ruzzier, Boris Deve-tak, Franko Korošec in Marko San-cin ...ali depresivna pesnica Srečka Veselko, prevajalka Berta Bertoki, po seb ni po ro če va lec Ber to Ko rit -nik, skladatelj Patrick Solfeggiato (po domače Solfi), čistokrvni Križan Nando Sulli in poslovnež Nebojša Popovic. Nastope posameznih likov ločujejo razne bolj ali manj verodos-toj ne no vi ce, pa tu di re klam ni spo -ti. Za »kraški ocet« (Pridi in loči se tudi na kraškem octu!), novo zamejsko kavo Fakanoni, predvsem pa za nekatere filme: Jurija Paljka bomo ta ko v krat kem vi de li v naj no vej šem Ram bu, Du ša na Je lin či ča pa v fil mu z naslovom Sedem let v Tibetu... Ka ba ret Ra dio-ak tiv ni val je po besedah dvojice Devetak-Sancin nizkoproračunski projekt, zato je tu di sce na te mu pri mer na: ne kaj mikrofonov in luči, električni klavir in vo di telj ski pult, za ra di če sar ga lahko uprizorijo tako rekoč v vsaki društveni dvorani. Prva »post-pust-na« ponovitev bo v četrtek, 21. februarja, v Slovenskem kulturnem društvu Barkovlje (in ne 14. februarja, kot je bilo prvotno napovedano). 2. marca se bodo »radioaktiv-ci« se li li v do lin sko ob či no, ob med na rod nem dne vu žensk bo do nastopili v kulturnem domu na Co-lu (8. marca ob 17. uri), dan kasneje pa v Srenjski hiši v Gročani (prav tako ob 17. uri). agenda - agenda-agenda-agenda-agenda-agenda iz oči v oči OBVEŠČAMO PREDSEDNIKE IN BLAGAJNIČARJE, DA IMAJO DO 28. FEBRUARJA 2008 ČAS ODDATI NA DEŽELO FJK RENDIKONTACIJO PRISPEVKA ZA LETO 2007. OBRAZEC DOBITE NA SPLETNI STRANI DEŽELE ALI NA ZSKD. Obveščamo cenjene članice, da pravilnik o notranjem CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENSKA PROSVETA vabijo na predstavitev knjige Nada Ravbar Morato KRUH IN RIBE v sredo, 13. februarja 2008, ob 18. uri v mali dvorani Narodnega doma (Ul. Fabio Filzi 14, Trst) Sodelujejo: avtorica Nada Ravbar Morato izr. prof. dr. Marija Stanonik, urednica zbrike Glasovi prof. Jože Faganel, glavni direktor Celjske Mohorjeve družbe Urednica Radia Trst A Loredana Gec predvajanje zvočnega zapisa Ljudske pesmi slovenskega zahoda bo zapela Ženska pevska skupina STU LEDI sofinanciranju predvideva dostavo poročila o delovanju v letu 2007 in načrt delovanja za leto 2008. Člani, ki tega ne storijo, nimajo pravice koristiti prispevkov za tekoče leto. ZA TRŽAŠKA, GORIŠKA IN VIDEMSKA DRUŠTVA PROSIMO ČLANICE, KI SO V SEZONI 2006/2007 DOSEGLA RAZNA PRIZNANJA, POHVALE, NAGRADE NA LOKALNIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH, DA TO ČIMPREJ SPOROČIJO NA SEDEŽE ZSKD. UMETNIKI, KI SO RAZSTAVLJALI DECEMBRA MESECA NA RAZSTAVI »HOMMAGE SPACALU« V ŠTAN-DREŽU LAHKO DVIGNEJO SVOJA DELA NA TRŽAŠKEM SEDEŽU ZSKD, UL. SAN FRANCESCO 20, OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, V SREDAH DO 18. URE. PRIMORSKA POJE 2008 Na razpolago so termini za nastope na letošnji reviji Primorska poje. Razpored in sprotne spremembe si lahko ogledate na spletni strani www.zpzp.si. RADIO-AKTIVNI LIVE! kabaret bo gostoval po nekaterih društvih in sicer: - 21. februarja 2008 ob 20.30, prostori SKD Barkovlje (Ul. Bonafata, 6, Barkovlje) Nov fotografski natečaj Ljubitelji fotografije, pozor! Če ljubite fotografijo, obenem pa tudi oljke, je to prava novica za vas. Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstradeviškega oljčnega olja, Občina Dolina, Zveza slovenskih kulturnih društev in Fotovideo Trst 80 so namreč razpisali natečaj Štirje letni časi oljke v Bregu. Trinajst najlepših fotografij bodo objavili v koledarju Pod oljkami v Bregu 2009. Natečaj je odprt komurkoli, predvidena pa je samo kategorija barvnih posnetkov: vsak sodelujoči lahko odda največ štiri fotografije. Dela bodo na dolinskem županstvu sprejemali do vključno 1. septembra, za pojasnila pa lahko pokličete na telefonsko številko 040 635626 (ZSKD - odgovarja Mirna). - 2. marca 2008 ob 18. uri, Center Anton Ukmar v Domju (Domjo, 227, nad banko Antonveneta - v organizaciji SKD Fran Venturini, SKD Valentin Vodnik, SKD France Prešeren) - 8. marca 2008 ob 17. uri, Kulturni dom na Colu (Col, 18 - v organizaciji KD Kraški dom) - 9. marca 2008 ob 17. uri, Srenjska hiša v Gročani (Gročana, 56 - v organizaciji SKD Krasno Polje) 6. FESTIVAL VOKALNE ZABAVNE GLASBE ŽALEC v organizaciji JSKD se bo odvijal 16. in 17. maja 2008. Festivala se lahko udeležijo odrasle pevske skupine v mešani, ženski ali moški zasedbi, z najmanj 4 in največ 10 izvajalci. Rok za prijavo zapade 15. mar- ca 2008. Ostale informacije in razpis nudi ZSKD. ZANIMIVO ZA DRUŠTVA Prejeli smo ponudbo za gostovanje interaktivne gledališke predstave za otroke »Kar hočete« v izvedbi Narobovega gledališča. Dodatne informacije nudi ZSKD. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org SOVODNJE MILJE Kulturni dom - sobota, 16. februarja 2008 ob 20. uri Godbeno društvo Prosek Pihalni orkester Ilirska Bistrica Godbeno društvo »Viktor Parma« Gledališče Verdi - nedelja, 24. februarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Divača Godbeno društvo Nabrežina Ime in priimek: Emanuela Renko Kraj in datum rojstv : 6.6.1988 Zodiakalno znamenje: dvojčka Kraj bivanja: Lonjer E-mail: runam@hotmail.it Stan: pravkar srečno samska Poklic: študentka Najboljša in najslabša lastnost: najslabša je ta, da sem včasih lena in površna, pozitivna pa.. pustim, da drugi sodijo Nikoli ne bom pozabila: poletja 2007 Hobiji: glasba, plavanje, gledališče, ples. Knjiga na nočni omarici: Danza-terapia e Psicologia del Profondo Najljubša risanka: jih je kar ne-kaj..mogoče La carica dei 101 Najljubši filmski igralec/ igralka: Tom Hanks in Cate Blanchet Najljubši glasbenik: jih je kar nekaj.. Kulturnik/ osebnost stoletja: Dalai Lama Ko bom velik, bom... kdo ve, življenje je polno presenečenj! Moje društvo: Pihalni orkester Ricmanje ter Mladinsko združenje Lonjer-Katinara Moja vloga v njem: v prvem igram tolkala, v drugem sem član Svojima društvoma želim: da bi še naprej delovala uspešno kot sta do sedaj. Moj življenjski moto: v življenju se veliko smej... smeh nič ne stane, je pa neprecenljiv!:) Moje sporočilo svetu: manj krutosti in nasilja, več miru in veselja. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. februarja 2008 25 na opčinah Zasedal je izvršni odbor KZ Minuli četrtek se je na Opčinah sestal izvršni odbor tržaške Kmečke zveze. Govor je bil o delovanju zveze v zadnjem obdobju. Pri tem so odborniki razpravljali o novem Deželnem načrtu za podeželski razvoj 2007-2013, ki ga je Dežela že sprejela in za izvajanje katerega pripravlja izvršilne norme. Le-te bodo operativne predvidoma konec meseca marca, ko bodo stekli prvi razpisi za prestavitev prošenj za razne posege in naložbe za razvoj konkurenčnosti kmetij (kleti, hlevi,stroji,opremaitd.), podpore za vključevanje mladih v kmetijstvo, podpore v korist kmetij-sko-okoljskih posegov, Leader programi itd. Pri pripravi teh načrtov in ukrepov je stalno sodelovala in še sodeluje tudi Kmečka zveza, ki ocenjuje, da je omenjeni načrt preveč zapleten in zahteven za območja s težjimi naravnimi danostmi. Odborniki so veliko pozornost posvetili problemom, ki jih kmetijstvu povzročajo omejitve na zavarovanih območjih Natura 2000 (SIC itd.). S tem v zvezi je bilo poudarjeno, da je mera polna in da so ukrepi, ki jih sprejema deželna uprava na kraškem teritoriju v nasprotju z interesi zaščite slovenske narodne skupnosti, ki tam živi. Kmečka zveza je proti omenjenim ukrepom skupno z ostalimi stanovskimi organizacijami vložila priziv na predsednika republike. Odborniki KZ so v zvezi s problemom upravljanja kraškega teritorija ostro obsodili zadržanje oziroma odločitev levosredinske večine na Deželi, ki je sklenila, da iz zakona za razvoj gorskih območji izloči člene, ki predvidevajo obnovo KGS. Glede letnega občnega zbora zveze so odborniki sklenili, naj bi bil ta v tednu takoj po volitvah. IO- KZ je na koncu še odobril obračun zveze za minulo leto in proračun za leto 2008. Pri tem se je odbor zavzel tudi za na-daljno prilagoditev zveze, njenih uradov in služb novim razmeram (zako-ni,tržišče, Europa, Slovenija itd.) Ts, 8.2.2008 ukrep, ki ga je treba pozorno izvajati Pravilno gnojenje je tudi za oljčnik bistvenga pomena odlok Obvezna je navedba izvora oljčnih plodov V četrtek 17. januarja 2008 je v Italiji stopil v veljavo odlok, ki uvaja pomembne novosti v zvezi z oznakami na etiketi ekstradeviškega oljčnega olja. Na osnovi tega dekreta je na steklenicah tega olja obvezno navesti izvor oljčnih plodov iz katerih je bilo proizvedeno. Če so bile oljke pridelane v več državah, deloma tudi v Italiji, morajo biti na etiketi navedene v padajočem količinskem zaporedju vse države iz katerih prihajajo oljke, vključno z Italijo. Zaloge steklenic s starimi etiketami, ki niso usklajene z novo zakonodajo, morajo oljkar-ji dati v promet v roku 18. mesecev. Kmečke poklicne organizacije, še posebej Konfederacija kmetov Italije, ki se že vrsto let poteguje za dosego tega priznanja, so z zadovoljstvom sprejele omenjeno zakonsko novost. Nov odlok bo dokončno postavil konec, vsaj tako upajo italijanski oljkarji, nasedanju potrošnikov, ki so kupovali ekstradeviško oljčno oljev naivnem prepričanju, da gre za italijansko olje. V resnici je bilo to olje proizvedeno iz tujih manj kakovostnih oljčnih plodov. Svetovalna služba KZ Gnojenje je pri oljki, kot pri ostalih sadnih vrstah, izredno pomembno opravilo, ki smo ga v preteklosti malo zanemarjali, češ da je oljka nezahtevna kultura. Temu seveda ni tako, ker gnojenje pogojuje rodnost in je istočasno us peš no sred stvo za zmanj še va nje po -java izmenične rodnosti. Ob prenizki razpoložljivosti gnojil rastlini ne uspe ustvariti zadostnih hranilnih zalog, posledica tega pa je nizka vegetativna aktivnost rastlin, ki jo spremlja nizka rodnost. Nizki rodnosti pa sledi visoka akumulacija hranilnih snovi, obilno cvetenje, pospešena oplodnja in visoka količina plodov. Vsled tega pride do pojava izmenične rodnosti, ki ga lahko, kot smo že omenili, v dobri meri preprečimo s pravilnim gnojenjem. Ta pojav seveda lahko ublažimo tudi z drugimi gojitvenimi posegi, predvsem z pravilno rezjo oljke, kar pa ne zmanjšuje pomena uravnovešenega gnojenja. Za pravilno gnojenje oljke, kot vsake ostale kulture, moramo ali bi morali razpolagati z analizo tal. Ta analiza nam da verodostojen podatek o za-loženosti tal z raznimi elementi, kar nam omogoča, upoštevajoč seveda tudi povprečno rodnost oljčnika, da pravilno določimo odmerke gnojil, ki vsebujejo razna hranila, predvsem dušik, fosfor in kalij. Poleg stopnje preskrbljenosti moramo ob letnem dognojevanju upošteva ti tu di le go olj čni ka in os ta le na rav -ne danosti ter splošen izgled oljčnih dreves. Pri dognojevanju s kalijem in fosforjem nismo vezani na letni čas, saj se ti dve hranili ne izpirata, medtem ko se dušik ne veže na tla in se zato izpira. Gnojenju z dušikom bomo zato posvetili posebno pozornost in dognoje-va li v dveh ali treh ob ro kih. Gnojilni odmerek mora zadoščati odvzemu hranil za plodove in za ostale dele drevesa ( veje , liste, korenine ) ter upoštevati tudi njihovo izpiranje v globje plasti tal in površinsko izpiranje. Namesto navajanja letnega odmerka gnojil na hektar, ki je odvisen od raznih dejavnikov in so zato pri tem velika odstopanja, bomo navedli okvirne vrednosti odmerkov na 1.000 kg pridelka. Ob srednje dobri založenosti tal bomo gnojili s sledečimi količinami: 35 -40 kg dušika, 15 - 20 kg fosforj a in 50 - 55 kg kalija. Z dušikom bomo gnojili v dveh ali treh obrokih in sicer v začetku marca, ob koncu aprila in ob koncu maja. Pozneje ne gnojimo več zaradi nevarnosti podaljška vegetacije in manjše odpor-nos ti na mraz. Ker je pri nas razširjeno tudi gnojenje nestrnjenih oljčnih nasadov, bomo navedli tudi letne odmerke za posamezno rastlino s povprečno rodnostjo 10 - 15 kg: 0,7 - 0,9 kg dušika, 0,25 - 0,30 kg fosforja in 1 - 1,2 kg kalija. Če smo opazili v prejšnjih letih znake pomanjkanja mikroelementov, predvsem bora, kar je pri nas razmeroma pogost pojav, bomo dali rastlini te elemente s foliarnim gnojenjem v odmerkih, ki so navedeni na etiketah. Glede na to, da ima bor ze lo po memb no vlogo pri oplodnji, bomo opravili listno gnojenje s tem hranilom v dveh obrokih: prvič približno teden dni pred cvetenjem, drugič pa po končanem cvetenju. Pa še eno navodilo. Vsi navedeni gnojilni odmerki se nanašajo na čisto hranilo. Odmerek mineralnega gnojila bomo določili upoštevajoč njegovo vseb nost ele men ta. Če gnojimo na primer z dušičnimi gnojili moramo vedeti, da vsebuje ureja 46% dušika, kalijev nitrat pa le 16%, zato bodo odmerki za dognojevanje z dušikom bistveno različni v odvisnosti od uporabljenega gnojila. Isto velja seveda tudi za fosforna in kalijeva gnojila, kot tudi za sestavljena, ki vsebujejo dve ali več hranil. Svetovalna služba KZ NASVETI STROKOVNJAKA Opravila v februarju Februar je mesec, ko se dnevi začnejo daljšati in ob lepih vremenih je delo na odprtem kar prijetno. V tem mesecu je opravil nekoliko več. Paziti pa moramo, da se z nekaterimi ne prenaglimo, saj se lahko še vedno pojavijo nizke temperature. VINOGRAD - V drugi polovici februarja je čas za obrezovanje vinske trte. Važen faktor je število očes na hektar. Za pridelavo kakovostnega grozdja naj bi očesa ne presegla 6 - 8 na kvadratni meter. V glavnem pustimo več očes na močnih in bujnih rastlinah, manj očes pa na šibkih. Po navadi so osrednja očesa na rozgi najbolj produktivna, a to je odvisno tudi od sorte in od gnojenja. V glavnem je pridelek najbolj kakovosten na rozgah dolgih vsaj 1 meter in debelih od 7 do 10 milimetrov. Pri obrezovanju odstranjujemo predvsem šibke, obolele in nepravilno olesenele mladice. Pazimo, da z obrezovanjem ne premaknemo rodnost preveč daleč od debla, da ne bi imeli preveč lesa. Rozgo odrežemo 1 do 1,5 centimetra nad zadnjim očesom in sicer rahlo poševno od očesa. Pri tem moramo uporabljati res dobre in kakovostne škarje. Izrojene veje ali stari les odstranimo 0,5 cm od osnove bodočega rodnega lesa pravokotno na odrezan les, da je rana čim manjša. Po navadi izrežemo tudi vzgojni čep, ki bo služil kot podlaga za rodni les v naslednjem letu. Slednji naj bo vedno pred rodnim lesom. Včasih je potrebno stari les obnoviti. Vzgojimo čep na kaki jalovi mladici in komaj naslednje leto stari les odstranimo. Če je odrezani les zdrav, ga lahko po končanem obrezovanju zmelje-mo in potrosimo po vinogradu, da povečamo organsko snov v zemlji. Če pa smo imeli v prejšnjih letih probleme z boleznimi, kot črna pegavost, kap vinske trte ali hiranje vinske trte, moramo odrezani les odstraniti iz vinograda ali uničiti. Po končanem obrezovanju trte povežemo. V februarju vinograd gnojimo s fosforjem in kalijem, če tega nismo storili jeseni. Bolj praktična je uporaba mešanih gnojil, ki vsebujejo vse tri glavne elemente: dušik, fosfor in kalij. Zelo okvirno, za 50 - 60 stotov grozdja na hektar uporabimo na primer 250 kg mešanega gnojila, ki ima koncentracijo 12-6-18. Z ureo ali amonijevim sulfatom pa bomo dognojili spomladi. Po gnojenju zemljo obdelujemo. Od sedaj naprej pripravimo zemljo za sajenje novih trt, če pa trte nameravamo le posaditi, sedaj pripravimo luknje. Sajenje kot tako raje prenesemo na mesec marec. Pred globokim obdelovanjem zemljo gnojimo. V primeru, da smo že kupili trtne sadike, jih do saditve držimo v vlažnem pesku in v hladnem prostoru. OLJČNI NASAD - Tudi oljčni nasad gnojimo. Tudi tu je najbolj praktična uporaba mešanih gnojil. Za letno proizvodnjo 10 kg plodov uporabimo približno 1 kg mešanega gnojila. Sedaj si lahko nabavimo kole in gnojila, ki so potrebna za sajenje. Med tem časom lahko že začnemo s kopanjem sadilnih jam. Kontroliramo kole in vezi, da ne bi preveč stiskali rastlino. Starim oljkam odstranjujemo morebitni bršljan in mah, ki je zrasel okrog dreves. SADNI VRT - Prav tako gnojimo tudi sadna drevesa. Odvisno od proizvodnje bomo sadnemu drevesu potrosili 1 do 2 kg mešanega gnojila s koncentracijo 12-6-18 na rastlino. V tem času odrežemo cepiče na mladih, srednje bujnih in zdravih vejah. Paziti moramo, da so brsti na njej lesni ali mešani. Ker bomo cepili le tik pred brstenjem sadnih dreves, sedaj cepiče postavimo v hladen prostor, najbolje v hladilnik. V drugi polovici februarja začnemo v obrezovanjem. Mlade rastline obrezujemo zelo malo. Rastlino v polni rodnosti srednje obrezujemo, odstranimo odvečne veje in redčimo krošnjo. Starejša je rastlina, bolj jo obrezujemo. Na ta način spodbudimo rast in s tem proizvodnjo zelenih delov. Vodoravna veja veliko rodi, vendar je zelo malo bujna. Obratno je z navpično vejo. Najboljše ravnotežje med bujno-stjo in rodnostjo ima diagonalna veja in take jih po navadi pustimo. V glavnem velja pravilo, da bujno krošnjo malo obrezujemo, ne bujno in zelo rodno pa dosti. Veje vedno odstranjujemo ali krajšamo ob bazi ali ob kakem brstu. Po odstranitvi veje robove zgladimo z dobro nabrušenim nožem in premažemo s cepilno smolo. Pri pečkarjih je značilno, da imajo kratke rodne vejice, ki lahko rastejo tudi na starejših vejah. Če so rodne vejice pregoste, jih redčimo. Na splošno vej skoraj nikoli ne krajšamo, raje redčimo. Tudi pri koščičarjih raje ne krajšamo, saj veliko sort rodi na kon- cu enoletne veje. Pri redčenju enoletnih vej pustimo na breskvi srednje bujne veje, ki so dolge 40 do 60 centimetrov. Pri breskvi moramo pustiti tiste rodne vejice, ki so čim bliže deblu. ZELENJADNI VRT - V zelenjad-nem vrtu še lahko pobiramo nekatere zimske kapusnice, zimsko solato, rdeči radič, motovilec in por. V ogrevan rastlinjak sejemo baziliko, paradižnik, papriko, jajčevec, zeleno, pa tudi bučke, kumare in glavnato solato. Proti koncu meseca sejemo na prosto blitvo, korenje, čebulo, solato rezivko, grah, pe-teršilj, radič in spomladansko špinačo. Vso sejano površino moramo obvezno pokriti s pajčevinastim vlaknom. Sedaj je čas, ko sadimo čebulo in česen. Če pa smo česen in čebulo sadili jeseni, sedaj očistimo gredice, okopljemo in površinsko gnojimo z dušikovimi gnojili. V tem času lahko zemljo pripravimo za bližajoče se sejanje ali sajenje. Zemljo okopljemo, nakar z grabljami skrbno zdrobimo. Posebno dobro moramo zdrobiti zemljo, kjer bomo sejali solato, peteršilj in druga zelo drobna semena. Pred obdelovanjem zemljo gnojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem. Gnojimo tudi s fosfornimi in kalijevimi gnojili ali pa z mešanimi gnojili, ki vsebujejo manjši odstotek dušika. Gnoj in gnojila zakopljemo med obdelovanjem. V slučaju, da predvidevajo dež takoj potem, ko smo zemljo pripravili, jo pokrijemo s plastično folijo, da se ne bi struktura pokvarila. Tunel moramo ob toplem in sončnem vremenu obvezno odkriti, da se ne bi temperatura v njem čezmerno dvignila. Jagodo očistimo starih listov. Pripravimo zemljo za sajenje novih jagod. OKRASNI VRT - V februarju obrezujemo okrasne grmovnice in drevesa, kot na primer vrtnice. Odstraniti moramo vse suhe in bolne veje, pri redčenju odstranimo tanjše in šibkejše veje. Preostale veje se ne smejo med seboj dotikati. Ker večina vrtnic rodi na dvoletnem lesu, moramo paziti, da je teh zadosti. Po možnosti odrežemo nad očesom, ki gleda na zunanjo stran. Bolj, kot je veja šibka, manj očes moramo pustiti, in obratno. Po končanem obrezovanju okrog rastline posujemo zrel hlevski gnoj. Sobne rastline moramo še vedno zelo zmerno zalivati. Magda Šturman 26 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / manjšine - Evropski komisar Leonard Orban sprejel predstavnika zveze FUEN Učenje angleščine še ne pomeni večjezičnosti Evropski komisar Leonard Orban in predstavnik FUEN Jan Diedrichsen sta se srečala v Koebenhavnu Evropski komisar za večjezič-nost, Romun Leonard Orban, se je med svojim obiskom v Koebenhavnu eno uro pogovarjal s predstavnikom Zvezne organizacije evropskih narodnosti FUEN v Bruslju Janom Diedrichsnom, ki je sicer tudi vodja sekretariata nemške manjšine pri danski vladi in danskem parlamentu. Orban se je mudil na Danskem na političnih pogovorih na vabilo danske vlade. Na pogovoru sta seveda obravnavala stanje manjšin ob nemško-danski meji, to je Nemcev na Danskem ter Dancev in severnih Frizij-cev v Nemčiji, s posebnim poudarkom na krepitev dvojezičnosti v regiji, izmenjala pa sta tudi poglede na sra nje re gi o nal nih ozi ro ma manj šin -skih jezikov v Evropi. Komisar Orban je sogovorniku prikazal glavne točke svoje strategije za večjezičnost, ki naj bi bila izdelana do septembra, ter je poudaril, da večjezičnost ni samo učenje an- evropska komisija - Predstavili dokument strokovnjakov o večjezičnosti »Posvojite svoj jezik!« geslo medkulturnega dialoga S promocijo posvojitve jezika bi lahko okrepili večjezičnost in kulturni dialog. Tako ocenjuje posebna skupina visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki so pripravili poročilo za Evropsko komisijo. Skupina intelektualcev, ki jih je izbral evropski komisar Leonard Orban z namenom, da izdelajo poročilo o tem, kako bi večjezičnost lahko pri-spevcala k medkulturnemu dialogu, je namreč sedaj končala z delom. Skupina, ki ji predseduje Amin Maalouf in je bila oblikovana v okviru dejavnosti ob letu medkulturnega dialoga, je imela nalogo, da pripravi predloge, kako bi lahko jeziki povečali medkulturni dialog in medsebojno razumevanje ter bi vzpostavili jasno povezavo med jezikovno različnostjo in evropsko integracijo. Ugotovitve te komisije bodo odnova za razpravo na prvi ministrski konferenci o večjezičnosti, ki bo potekala 15. februarja in za katero evropska komisija pričakuje, da bodo na njej predstavniki držav članic podprli to poročilo. Skupina strokovnjakov je največjo pozornost namenila fržavljanom z »drugim maternim jezikom«, ki ga sedaj nazivajo »osebni poosvojibveni jezik« s katerim se identificirako iz osebnih ali poklicnih razlogov. »Pristop, ki ga je nakazala skupiuna intelektualcev, bo osrednja tema razprave v letu medkulturnega dialoga,« je dejal komisar Leonard Orban. »Predlogi, ki nam jih je skupina posredovala, so v skladu z željami, ki so jih predsedniki vlad oziroma držav Evropske unije izrekli na vrhu v Barceloni leta 2002, ko so se odločili, da bodo vse države poleg maternega jezika vključile v sistem obveznega šolstva de dva jezika. Dobro znanje drugih jezikov prispeva h gradnji mostov in promovira razumevanje med kulturami,« je še dejal komisar Orban. V sporočilu za javnost, ki gaje izdala Evropska komisija ob objavi poročila skupine intelektualcev, so med drugim zapisali: »Osebna posvojitev jezika je že stvarnost za veliko število državljanov Evropske unije, ki se identificirajo z drugim jezikom na osebni, kulturni ali poklicni ravni. Ob tem dokumentu je treba izpostaviti dve glavni točki. Prvič, da morajo dvostranski odnosi mked državami Evroipske unije sloneti na poznavanju jezikov obeh držav, ne pa na nekem tretjem jeziku. V vsaki državi mora biti torej dovolj ljudi, ki obvladajo jezik druge države. Drugič, Evropska unija naj promovira koncept posvojitve jezika, na katerega je treba gledati kot na drugi materni jezik; vsakega evropskega državljana je treba prepričati, da se naujči en tak jezik, pri čener je treba vključiti tudi manj rabljene evropske jezike.« Poročilo se nadaljuje z ugotovitvijo, da mora biti tak pristop do jezikov del šolskega in univerzuitetnega izobra- ževanja slehernega posameznika, pa tudi del poklicnega življenja vsakega Evropejca; to mora biti tesno povezano z zgodovino, kulturo in literaturo. Tako posvojen jezik naj ne bi bil jezik, ki se ga občasno uporablja pri mednarodnem komuniciranju. »V oporo tem predlogom je treba navesti kar nekaj praktičnih ugotovitev. Priseljevanje ima čedalje večji vpliv na politično, ekonomsko, socialno in intelektualno življenje v Evropi. Za priseljence bo posvojeni jezik tisti, ki ga uporabljajo v državi, v katero so se preselili. Na seznam jezikov, učenje katerih naj bi sapodbujali državljane EU, paje treba vključiti tudi jezike priseljencev iz izvenev-ropskih držav. Za tiste Evropejce, katerih jeziki imajo dominantno vlogo v svetu, bi bila posvojitev jezika še kako pomembna, da se izognejo nevarnosti, da ostanejo eno-jezični,« je še zapisano v dokumentu, ki se končuje z ugotovitvijo, da bi morale države z namenom, da se ohrani jezikovna različnost, ustanoviti skupno organizacijo, ki bi se ukvarjala s promocijo poznavanja jezikov in kultur drugih narodov. Celotno poročilo skupine intelektualcevje objavljeno na spletni strani http://ec.europa.eu/education/policies/lang/langu-ages_en.html Davyth Hicks gleščine. »Zelo pomembno bi bilo, da bi vsak Evropejec obvladal tudi jezik sosednje države,« je dejal Orban, ko je obrazložil stališče komisije, po katerem bi moralio vse Evropoejci po leg ma ter ne ga je zi ka po zna ti vsaj še dva je zi ka. Nanašajoč se na uradne podatke Evropske unije v 27 državah članicah EU redno uporablja regionalne oziroma manjšinske jezike najmanj 40 milijonov ljudi. To je približno 10 odstotkov vsega prebivalstva. Diedrichsen je komisarju dejal, da so šte vil ni ev rop ski je zi ki še ved no ogro že ni in bi lah ko iz gi ni li; Or ban je v zve zi s tem za go to vil, da bo do pri politiki večjezičnosti upoštevli tuni najmanjše jezike. »Vsi evropski jeziki imajo enako vrednost, o nobenem nhji mogoče trditi, da bi bil vreden beč kot drugi,« je dejal evropski komisar, ki je še zlasti opozopril na ugoden razvoj največjih regionalnih je zi kov v Ev ro pi in jih je oce nil kot »pomembno komponento evropske prihodnosti«. Sicer pa je sogovornik komisarja izrecno opozoril na dejstvo, da so ne ka te ri manj ši ev rop ski jeziki sedaj dejansko ogroženi; na to je komisar Orban odgovoril, da bo Evropska komisija enako pozorna tudi na naj manjše je zi ke, ob tem pa je opozoril na težave glede pristojnosti, kaj ti to vpra ša nje so di v pris toj -nost posameznih držav članic in ne v delokrog komisije na področju kulture. In to je že znana težava. Po srečanju je Diedrichsen dejal, da je vsekakor ohrabrujoče dejstvo, da evropski komisar tako dobro po zna to prob le ma ti ko, prav ta ko po memb na pa so tu di nje go va za go -tovila, da z veliko pozornostjo gleda na mkajhne in najmanjše evropske jezike. »V zvezi s tem bo organizacija FUEN z veliko pozornostjo spremljala delo evropskega komisarja in evropske komisije nasploh ter bo do tega dela tudi kritična, če bo to imela za potrebno,« je dejal Diedrichsen. Slednji je komisarja tudi se-zna nil z mre žo manj šin skih or ga ni -zacij, ki jih povezuje FUEN, pa tudi s pobudo o novi mreži krovnih organizacij, ki jo v tem času oblikujejo v Evropi. To mrežo, katere geslo je »Učimo se od najmanjših« med dru gi mi pod pi ra tu di juž no ti rol ska vlada. Njen namen je ščititi najmanjše in naj bolj ogro že ne manj šin -ske jezike v Evropi. aachen - V mednarodnem muzeju časopisov razstava združenja MIDAS Na ogled manjšinski dnevniki Med dnevniki, včlanjenimi v organizacijo manjšinskih dnevnikov, na razstavi tudi Primorski dnevnik Evropski dnevniki, ki izhajajo v manjšinskih ali regionalnih jezikih so v ospredju na posebni razstavi, ki je odprla v Mednarodnem muzeju časopisov v nemškem mestu Aachen. Selekcija teh dnevnikov etničnih manjšin v Evropi je razstavljena od 22. januarja, razstava pa bo odprta do 29. februarja. Glavna tema razstave je prikaz 30 dnevnikov, ki so včl-kanjeni v evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS, ki ima sedež na Evropski akademiji v Bocnu. Velikja jezikovna in tudi grafična raznolikost dnevnikov od Finske do Španije, od Severne Irske do Romunije, vzbuja zanimanje pri številniuh obiskovalcih. Tako je na ogled švedski dnevnik iz Finske Hufvudstads-bladet, danski dnevnik iz Nemčije Flensborg Avis, lužiškosrbski dnevnik Serbske Nowiny, prav tako iz Nemčije, alivenski Primorski dnevnik iz Italije, madžarski Bihary Naplo iz Romunije in katalonski dnevnik Segre iz Španije. Nemška manjšinska dnevnika, Nord-schleswiger iz Danske in Dolomiten iz Italije pa sta razstavljena v drugi sekciji, v kateri so prikazani nemški dnevniki, ki izhajajo izven Nemčije. Sicer pa je v muzeju prikazana 400-let-na zgodovina dnevnikov. Na ogled je 190 nemških in drugih dnevnikov od 17. stoletja do današnjih dni. Morda najzanimivejši eksponat je dnevnik Buster, ki je izhajal v Južni Afriki leta 1892 in je bil ročno pisan; med zanimivostmi je treba omeniti kitajski dnevnik Hua Pao iz Šanghaja iz leta 1885, pa dnevnike v armenščini, bantujskem jeziku in jeziku Maorijev. Na ogled je seveda tudi podroben pregled nemškega tiska, predvsem iz časa revolucije 1848/1849, Seimarske republike, prve in druge svetovne vojne ter združitve obeh Nemčij. Muzej je nastal že pred dolgimi leti, saj je bil njegov pobudnik Oscar von Forckenbeck (1822-1898), ki je z veliko natančnostjo zbiral časopise iz številnih držav in je tako postavilo temelje za največjo zborko časopisov na svetu. Ob smrti je zbirko zapustil medtni upravi v Aachenu. V muzeju je sedaj 180.000 dnevnikov, med dnjimi tudi prvi časopis, ki je bil natisnjen leta 1605 v Strasbourgu in nosi naslov Relation, hranijo pa tudi najmanjši časopis na svetu, brazilski Vossa senhoria. Muzej tudi hrani nekatere zgodovinsko zelo pomemnbne izvode, med katerimi je omembe vreden izvod francoskega dnevnika LAurote, v katerem je natisnjen znani JAccuse Emila Zolaja o zadevi Dreyfuss. Osrednja tema muzeja so zgodovinske spremembe na področju svobode tiska, ki je eden osnovnih elementov demokracije in človekovih pravic. V to osrednjo temo sodi tudi zbirka manjšinskih dnevnikov, ki so v nekaterih primerih edini časopis, s katerim razpolagajo pripadniki jezikovnih manjšin. To dejstvo je na razstavi tudi izrecno poudarjeno in prav zaradi tega imajo manjšinski časniki v Aachnu posebno mesto. Günther Rautz Plakat vabi na razstavo manjšinskih dnevnikov v Aachnu w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Roma po slabi igri vendarle do zmage Atalanta proti Fiorentini izenačila v 90. minuti v protinapadu Roma - Reggina 2:0 (1:0) STRELCA: Panucci v 21. p.p. in Mancini v 31. d.p. ROMA (4-2-3-1): Doni; Cicinho, Panucci, Mexes, Cassetti; De Rossi, Aquilani; Taddei (od 20. dp Tonetto), Giuly (od 39. dp Perrotta), Mancini; Totti (od 30. dp Vučinic). TRENER: Spal-letti. REGGINA (4-3-2-1): Campagno-lo; Lanzaro, Valdez, Aronica, Modesto; Missiroli, Barreto, Tognozzi (od 32. dp Cozza); Vigiani (od 8. dp Amoruso), Brienza; Ceravolo (od 1. dp Makinwa). TRENER: Ulivieri. RIM - Roma je zmagala kljub slabi igri. Reggina je spravila Tottija in tovariše v velike težave, Makinwa jeproti koncu tekme tudi zadel vratnico. Prvi gol Panuccija je tudi posledica napake vratarja gostov (nekdaj tudi Triestine) Campagnola. V drugem polčasu je trener gostov Ulivieri poslal na igrišče Ma-kinwo, ki je vnesel preplah v Romine vrste, sodnik pa je (pravilno) razveljavil gol Barreta. Na 2:0 je povišal Mancini, a po lepi akciji in strelu Giulyja. Atalanta - Fiorentina 2:2 (1:1) STRELCI: Pazzini (F) v 29., Muslimovic (A) v 30. p.p.; Semioli (F) v 15., Muslimovic (A) v 45' d.p. ATALANTA (4-4-2): Coppola; Ri-valta, Pellegrino, Capelli, Manfredini (od 25. Belleri); Ferreira Pinto, Tissone, De Ascentis, Langella (od 21' d.p. Inzaghi); Muslimovic, Floccari (od 31. d.p. Pao-lucci). TRENER: Del Neri. FIORENTINA (4-3-3): Frey; Ujfa-lusi, Dainelli, Gamberini, Pasqual; Kuz-manovic (od 22. d.p. Jorgensen), Dona- Romin branilec Mexes je imel v drugem polčasu precej dela z Nigerijecem Mkinwo ANSA del, Montolivo; Santana, Pazzini (od 28. d.p. Vieri), Semioli. TRENER: Prandell. BERGAMO - Fiorentina je zamudila veliko priložnost za zmago, saj je Atalanta izenačila v zadnji minuti in to v protinapadu! Po porazu proti Milanu in izločitvi iz državnega pokala je torej moštvo najboljšega italijanskega trenerja Prandellija (zlato klop so mu drugo leto zapored podelili v torek) v bistvu spet doživelo hladno prho. Junak tekme je bil bosanski napadalec Atalante Muslimovic, ki je dvakrat izničil vodstvo gostov, zelo dobro pa je iza Fiorentino igral Pazzini. Poznala se je odsotnost vodilnih mož v ekipah, manjkala sta namreč Mutu (Fiorentina) in Doni (Atalanta). Vrstni red: Inter 53, Roma 48, Juventus 41, Fiorentina 38, Milan in Udi- nese 33, Atalanta 30, Sampdoria, Genoa in Palermo 28, Napoli 27, Lazio in Catania 23, Livorno in Torino 21, Siena 20, Parma 19, Reggina 18, Empoli 16, Ca-gliari 14. Danes: ob 15.00 Cagliari - Parma, Empoli - Lazio, Livorno - Genoa, Milan - Siena, Sampdoria - Napoli, Torino -Palermo, Udinese - Juventus, ob 20.30 Catania - Inter EDELJSKE Nedelja, 10. februarja 2008 ~J APrimorski ~ dnevnik košarka V finalu Virtus BO in Avellino BOLOGNA - V današnji finale državnega košarkarskega pokala sta se uvrstila bolonjski Virtus in Air Avellino, ki ga trenira Tržačan Boniciolli. Bolonjčani so v polfinalu z 88:80 odpravili Sca-volini iz Pesara, ki je bil protagonist četrtkove senzacionalne zmage nad favorizirano Sieno. Toda tokrat je Myers, za razliko od četrtka, igral zelo slabo in ni dosegel niti točke. Tekma je bila vsekakor zelo izenačena in Bologna (Best 17, Giovannoni 17, Spencer 15) je odpor Pesara (Clark 27) dokončno strla šele v zadnji minuti. Ostali izid: Avellino (Smith 14, Williams 14, Radulovič 12) - Biella (Hunter 21) 77:63. V SLOVENIJI PA - V finalu pokala Spar se bodo pomerili košarkarji Heliosa in Uniona Olimpije. Branilci naslova iz Domžal so v polfinalu premagali Krko z 89:70, Ljubljančani pa Luko Koper s 87:61. Finale bo v dvorani Kodeljevo danes ob 17. uri. AFRIŠKI POKAL - Za 3. mesto: Slonokoščena obala - Gana 2:4 (2:1); danes finale Kamerun -Egitp ob 18.00 VIAREGGIO - Empoli in Inter sta finalista mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja. Inter je v polfinalu v podaljšku z golom Balotellija po 11-metrovki z 2:1 premagal Atalanto, Empoli pa je z 2:0 odpravil Vi-cenzo. ODBOJKA - Izid A1-lige: Sparkling Milan - Cuneo 3:1 (25:17, 20:25, 25:21, 26:24). PETACCHI - Sprinterski specialist Alessandro Petacchi (Mil-rama) je osvojil 13. nagrado Costa degli Etrusci. nogomet - Triestina premagana v sodnikovem podaljšku, a je znova pokazala dobro igro Tržačanom čestitke, Lecceju točke Odločilen gol Munarija je dokaj sporen - V obrambi znova odlična igra Minellija - Po prejetem golu še izključitev grškega branilca Kyriazisa Lecce - Triestina 1:0 (0:0) STRELEC: Munari v 46.dp. LECCE (3-5-2): Benussi; Schiavi, Diamoutene, Esposito; Angelo (l.dp Bou-dianski), Munari, Zanchetta (14.dp Corvia), Ardito, Ariatti; Valdes, Tiribocchi (25.dp Abbruscato). Trener: Papadopulo. TRIESTINA (4-4-2): Dei 6,5; Kyria-zis 5,5, Petras 6,5, Minelli 7, Pesaresi 6; Tab-biani 6,5 (33.dp Princivalli 6), Piangerelli 6,5, Allegretti 6,5, Testini 6,5 (27.dp Rizzi 6); B-liga IZIDI 24. KROGA Grosseto - Albinoleffe 2:2, Rimini - Ascoli 3:0, Vicenza - Bari 2:3, Ravenna - Bologna 1:1, Pisa - Cesena 3:0, Avellino - Frosinone 0:1, Messina - Mantova 1:0, Spezia - Modena 2:2, Chievo - Treviso 1:0, Lecce - Triestina 1:0, Piacenza - Brescia 2:4 Bologna 24 14 8 2 32:13 50 Chievo 24 15 5 4 44:27 50 Lecce 24 14 7 3 38:14 49 Pisa 24 14 7 3 44:27 49 Albinoleffe 24 13 7 4 37:20 48 Brescia 23 13 5 5 39:22 44 Mantova 24 12 4 8 36:28 40 Rimini 24 10 6 8 32:24 36 Messina 24 10 5 9 20:26 35 Modena 24 8 9 7 35:30 33 Ascoli 23 7 9 7 32:25 30 Frosinone 24 8 6 10 29:37 30 Triestina 24 7 8 9 29:38 29 Grosseto 24 6 8 10 22:34 26 Piacenza 24 8 2 14 20:32 26 Bari 24 5 9 10 27:38 24 Avellino 24 5 6 13 23:35 21 Treviso 24 5 6 13 23:34 21 Cesena 24 3 10 11 24:38 19 Spezia (-1) 24 4 8 12 29:39 18 Vicenza 24 3 9 12 22:39 18 Ravenna 24 4 6 14 28:45 18 PRIHODNJI KROG (12.2. ob 20.30) Albinoleffe - Ravenna, Ascoli - Lecce, Bari -Piacenza, Bologna - Avellino, Brescia - Pisa, Cesena - Grosseto, Frosinone - Messina, Mantova - Vicenza, Modena - Chievo, Treviso - Rimini, Triestina - Spezia Sgrigna 6, Granoche 6 (24.dp Della Rocca 6). Trener: Maran. SODNIK: Palanca iz Rima 5; OPOMINI: Kyriazis, Angelo, Princivalli; IZKLJUČITEV: Kyriazis v 47.dp; GLEDALCEV: 6.000. Na Roccu je Triestina iztržila točko po izenačeni tekmi, v Lecceju pa so se sanje o povsem zasluženi točki razblinile med sodnikovim podaljškom po spornem golu nekdanjega igralca Triestine Giannija Mu-narija. Tržačani so na igrišče stopili z dokaj neobičajno kombinacijo barv dresov: sicer s plavimi majicami, ki so tipična za gostovanja, a z belimi hlačkami. V resnici so jim te posodili domači, ker igra Lecce prav tako s plavimi hlačkami, kar bi lahko zmedlo sodnika. Pravo novost v postavah smo zasledili izključno v vrstah domačih, kjer je v napadu igral Valdes, medtem ko je Ab-bruscato sedel na klop za rezerve. Lecce je začel tekmo s pravim pristopom in v prvih treh minutah Triestina skorajda ni videla žoge, toda po prvi manjši napaki obrambne trojice apulijskega moštva je Triestina pokazala zobe in prevzela pobudo. Mara-novi varovanci so opazili, da je Lecce ranljiv, z visokim presingom Sgrigne in Gra-nocheja pa so Tržačani poskušali takoj prestreči žogo nasprotnikom in jih kaznovati. V 6.minuti je Sgrigna hitro podal na desno do Tabbianija, ki se je znašel sam pred vratarjem, a streljal preveč na Benussija, kateremu je uspelo s kolenom žogo odbiti. Nove negotovosti Lecceja v obrambi pa so še dodatno motivirale Allegrettija in ostale, ki so pridobili na samozavesti. Maran je dobro postavil na igrišče svoje moštvo, a v 19.minuti bi lahko bila prva napaka obrambe za Triestino že usodna. Zanchetta je po- dal v globino do Tiribocchija, Dei je zgrešil tempo posega zunaj vrat in napadalec Lec-ceja je uspel s špico čevlja brcniti žogo in ukaniti vratarja Triestine; na srečo se je žoga odbila od vratnice v gol-out. Standardni napad Lecceja pa je postala prav podaja v globino do Tiribocchija, ki je s svojo mišično maso in močjo povzročal nekaj skrbi Mi-nelliju in Petrasu. Po zadeti vratnici je domača ekipa začela igrati nekoliko bolje, čeprav ni posebno ogrozila vratarja Trie-stine. Tiribocchi na eni strani in Granoche na drugi sta se nekajkrat znašla v nedovoljenem položaju, obrambe so v bistvu vsakič prevladovale nad napadi. Testini in Tabbiani sta se tokrat bolj posvetila obrambni fazi in ob pomoči nadvse pozitivnega Kot že proti Chievu je bil tudi v Lecceju Emiliano Testini zelo zanesljiv KROMA Pesaresija in Kyriazisa zaustavila igro Lec-ceja vzdolž stranskih linij. Angelo in Ariat-ti sta se sicer trudila, a nista imela vidne vloge - Brazilca je Papadopulo zamenjal že med polčasoma - kar le potrjuje dober nastop zunanjih igralcev Triestine. Napadalcem Triestine je ravno tako trda predla, saj je bil Granoche stalno v primežu vsaj dveh branilcev Lecceja in Sgrigna mu je le občasno priskočil na pomoč. Kljub težavam je Tržačanom uspelo, da so odšli na odmor pri stanju 0:0. Začetek drugega dela je bil za Trie-stino pirotehničen. Testini - zadnje tekme igra kot prerojen - je po samih 40 sekundah pobegnil po levi in krasno podal dolgo na desno polovico kazenskega prosto- ra Lecceja, kjer je Tabbiani takoj streljal; Diamoutene je meter pred črto rešil gol in vratarja, ki ne bi mogel poseči. Šest minut kasneje se je izkazal še Dei, ki je vrhunsko odbil nad prečko krasen strel Valdesa, najbrž včeraj najbolj aktivnega igralca Lec-ceja. Tri minute kasneje je bila znova Trie-stina na vrsti z Granochejem, ki je prisilil Benussija na zahteven poseg. Triestina je bila ves ta čas popolnoma enakovredna Lecceju, kar je za navijače nova spodbudna novica. Papadopulo je poskušal vključiti še tretjega napadalca Corvio, a v naslednjih minutah je bila nevarnejša Triestina z dvema prostima streloma Allegrettija. Zlasti prvega je Benussi odbil skorajda slučajno, saj je bila pred njim prava truma igralcev in žogo je vratar domačih videl zadnji trenutek. Od 30. do 35. minute je Lecce ustvaril tri lepe priložnosti. Najprej je Minelli odbil nevaren strel Corvie, nato je Abbruscato pobegnil Pesaresiju in streljal, a Dei je neverjetno z obrazom žogo preusmeril v kot, nazadnje pa je Valdes preigral tri igralce Tristine in streljal visoko. Triestina je bila tik pred osvojitvijo točke, ko je prišlo do podaje v globino, dvojne podaje z glavo in golom Munarija, ki je verjetno prej storil prekršek nad Pesaresijem. Nepravičen gol je spravil v obup Tržačane, zlasti Kyriazi-sa, ki je minuto kasneje brcnil Corvio in sodnik ga je upravičeno izključil. Top: ko v enajsterici vse do 91.minute ni igralca, ki bi si zaslužil nezadostno oceno, je zahtevno določiti najboljšega, a odkar je v Trst prišel Minelli, je obramba Trie-stine veliko boljša. Flop: Kyriazis je igral dobro, žal pa bo moral v torek počivati, ker so mu popustili živci po prejetem golu. Iztok Furlanič 28 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR alpsko smučanje - Moški slalom v Garmisch-Partenkirchnu Prva zmaga Herbsta Ekipni uspeh Slovenije Dragšič 6., Valenčič 9., Vajdič pa 12. - Na stopničakh še Molgg in Kostelič Henklova prvakinja / OSTERSUND - Nemka Andrea Henkel je nova biatlonska svetovna prvakinja v sprintu. V uvodni disciplini letošnjega prvenstva v Ostersundu na Švedskem je Henklova na koncu zanesljivo opravila z Rusinjo Albino Aha-tovo in Ukrajinko Oksano Kvostenko. Med Slovenkami se je z desetim mestom vidno odrezala Dijana Ravnikar. Damjan deseti LIBEREC- Norveški smučar skakalec Anders Jacobsen (128,5/130 m; 262,3 točke) je v češkem Liberecu prišel do svoje pete zmage v svetovnem pokalu. Dobro je nastopil Jernej Damjan (126/123,5; 245,6), ki je še osmič v sezoni končal med najboljšo deseterico. Majdičeva osma OTEPAA - Na tekmi svetovnega pokala v smučarskih tekih je bila na 10-kilometrski klasični preizkušnji najhitrejša Finka Virpi Kuitunen (28:10,5) pred rojakinjo Aino Kaiso Saarinen (+9,3) in Norvežanko Therese Johaug (+17,6). Edina slovenska predstavnica Petra Majdič je bila osma (+41,4). Žbogar za zdaj četrti SYDNEY - Izolčan Vasilij Žbogar, bronasti olimpijec iz Aten, je po drugem tekmovalnem dnevu SP v jadralnem razredu laser na četrtem mestu (12 točk, 4, 2, 6). Po treh regatah kvalifikacij vodi Argentinec Julio Alsogaray. Južnotirolec Manfred Molgg je že petič v letošnji sezoni stopil na zmagovalni oder v slalomu, vendar mu še nikoli ni uspelo zmagati. Tokrat je bil drugi ANSA Zmaga in rekord PARIZ - Damjan Zlatnar je na dvoranskem atletskem mitingu v Parizu zmagal v teku na 60 m ovire (7,72) in znova tekel pod normo za dvoransko SP v Valencii (7,75). Marija Šestak pa je v Dusseldorfu v troskoku zasedla drugo mesto in s 14,60 metra za 12 centimetrov popravila tudi svoj slovenski rekord. Garmisch-Partenkirchen, 09. februarja (STA) - Avstrijec Reinfried Herbst je prepričljivo zmagal na slalomski tekmi za svetovni pokal alpskih smučarjev v nemškem Garmisch Partenkirchnu (1:42,00), vest dneva pa je preporod slovenske vrste, kije dosegla nepričakovano dober ekipni uspeh: Mitja Dragšič je bil šesti (+1,36), Mitja Valenčič deveti (+2,29), Ber nard Vaj dič pa 12. (+2,50).Drugi je bil Italijan Manfred Molgg, ki je zaostal 65 stotink, tretji pa Hrvat Ivica Kostelič (+1,18). Herbst je vodil po prvi vožnji, Molgg je zaostajal 45 stotink, Francoz Julien Lizeroux na tretjem mestu pa 59 stotink. Dragšič je bil na sedem mestu (+1,03), Bernard Vajdič j e bil 13. (+1,35), Valenčič pa 21. (+1,92). Valenčič je izvrstno odpeljal drugo vožnjo, imel je peti čas, ter vodil vse do nastopa Američana Teda Ligetyja, ki je bil po prvem nastopu deveti. Američana je nato s četrtim časom drugega nastopa ugnal Dragšič, ki pa je moral že po slabi minuti vodstvo prepustiti Italijanu Chistianu Devillu (4.). Kostelič je ponovil dobre kombinacijske predstave ter se prebil na zmagovalne stopničke, saj je Lizeroux nazadoval, vendar se uvrstil tik pred Dragšiča. »Z veseljem sem gledal naše fante, s kakšnim žarom se spuščajo po progi in borijo. Valenčič in Dragšič sta izjemno opravila svoje delo na drugi progi, žal pa je Valenčič napravil napako, kar pa nikakor ni pokvarilo celotnega vtisa. Nastop trojice naših slalomistov je bil vrhunski,« je menil nasmejani vodja slovenske moške ekipe Urban Planinšek. »Današnja tekma bo gotovo vplivala na moj pogled na letošnjo sezono, čeprav moram priznati, da sedaj, takoj po tekmi, še ne dojamem v celoti tega uspeha. Vedel sem sicer, da sem takega dosežka sposoben. Na evropskem pokalu, na tekmah FIS ter na tre nin gih sem v tej zimi smučal odlično. Bogu hvala, da se je to preneslo tudi na svetovni pokal. Proga je bila odlično pripravljena in pri številki 46, s katero sem nastopil, so januarja proge običajno zelo mehke in je težko priti v finale. Danes pa je bilo sončno, proga pa izredna. Zelo sem zadovoljen, da sem pogoje dodobra izkoristil,« je bil zadovoljen Dragšič, ki bo v sredo z ekipo vadil v Kranjski Gori in naslednja dva dneva tam tekmoval na evropskem pokalu, potem pa se bo v soboto 'preselil' v Zagreb. Devetindvajsetletni Herbst, kije bil drugi na prejšnjih olimpijskih igrah, se je poškodoval med igranjem nogometa poleti leta 2006, ko je v Torinu dosegel tudi največji dosedanji uspeh v karieri. Pred dvema letoma in poškodbo je bil sicer že prvi v svetovnem pokalu 11. marca v japonskem Šigakognu. V svetovni vrh se je vrnil ponovno v tej sezoni in bil četrti na slalomu decembra lani v Alta Badii, za drugo zmago v karieri v pokalu pa se je zelo potrudil, saj je kljub veliki porednosti napadal tudi na drugi progi in tudi na njej dosegel najboljši čas. Prva proga Gudiberg je bila usodna za lanskega zmagovalca Avstrijca Maria Matta in vodilnega v skupnem seštevku pokala Američana Bodeja Miller-ja, ki nista prišla do cilja. Avstrijec Benjamin Raich, ki je pred tekmo za Mil-lerjem zaostajal 122 točk, ni izkoristil priložnosti za znatno znižanje razlike; sedaj ta znaša 98 točk. Po prvi vožnji je bil olimpijski zmagovalec šele 16. (+1,57), na koncu je sicer napredoval na 11. mesto tik pred Vajdiča. Vonnova prevzela vodstvo v pokalu SESTRIERE - Američanka Lindsey Vonn je prepričljivo zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark v Se-strieru (1:38,86). Drugo mesto je zasedla Kanadčanka Kelly Vanderbeek (1:39,48), ki je zaostala 62 stotink, tretja je bila domačinka Nadia Fanchini (1:39,63, +0,77), četrto mesto pa sta si razdelili Švicarka Nadia Styger in Av-strijka Elisabeth Görgl (1:39,71, +0,85). Tina Maze je bila 13. (1:40,35, +1,49), druga slovenska predstavnica Petra Robnik pa je bila 42. (1:42,06, +3,20). Triindvajsetletna Vonnova se je z dvanajsto zmago v pokalu, deveto v smukih in peto v sezoni, z 968 točkami za tri točke prevzela vodstvo v skupnem seštevku pokala pred Avstrijko Nicole Hosp (965), ki je bila tokrat 23. Američanka se je obenem utrdila v seštevku smukov in si lahko mali kristalni globus zagotovi že na naslednji tekmi te discipline na generalki za svetovno prvenstvo v kanadskem Whistlerju 22. februarja. Görglova na drugem mestu zaostaja za 152 točk. Danes bo v Sestrieru še superve-leslalom. rugbi - Analiza piloti in sloni RIM - Podiranje igralca lahko v rugbiju ali ameriškem nogometu primerjamo z vzletom vesoljske ladje ali nesrečo v formuli ena. Študija profesorja fizike iz Ne-braske Timothya Gaya je pokazala, da podrti igralec doživi silo, ki je do 150- -krat večja od gravitacijske sile, kar je bistveno več kot pritisk, ki ga nad pilotom izvaja vojaški lovec ob vzletu (10 g). Meter 70 centimetrov in 95 kg težek igralec teče s hitrostjo osmih metov na sekundo in z 800-kilogramsko moč, kar je več kot je sila, ki pritiska na vesoljca ob vzletu, je zapisano v raziskavi, ki je sicer sestavljena na podlagi izkušenj iz ameriškega nogometa, vendar jo je mogoče upoštevati tudi za rugbi. Italijanski reprezentant Marco Bergamasco, kije težek 183 cm, tehta pa 100 kg, preteče 40 metrov v petih sekundah. »Posledice za telo ponavadi niso hude samo zato, ker traja šok po kontaktu z nasprotnikom izredno malo časa«, je pojasnil prof. Antonio Dal Monte, član Inštituta za medicino in športno znanost pri CONI-ju. Znanstvenik iz Avstralije je ocenil, da je oblikovanje scruma (mi-schia v ital.) v prvi sekundi enako trčenju dve slonov, 45% vse sile pa je na ramenih treh igralcev prve linije. Normalno je, da lahko pride do poškodb, čeprav ie v rugbiju zlomov razmeroma zelo malo. Analize so pokazale, da so bili v Italiji na visoki ravni v zadnjih dveh letih le trije. Precej več pa je poškodb sklepov. Upoštevati je treba tudi, da so igralci rugbija skoraj brez ščitnikov, čelado nosijo pa le igralci prve linije v scrumu. POKAL ŠESTIH NARODOV -Včeraj: Wales - Škotska 30:15, Francija - Irska 26:21. Danes: Italija - Anglija ob 15.00 (TV La7). rokomet - Italijanska A2-liga Tudi Ferrara je bila Tržačanom nedorasla Matej Nadoh je bil z osmimi zadetki najboljši strelec tržaškega moštva KROMA Pall.Trieste - Ferrara 36:21 (16:7) PALL.TRIESTE: Mestriner (9 obramb), Scavone (4); Visintin 7, Fanelli, Pastorelli 3, Tokič 4, Carpanese 2, Lo Du-ca 2, Nadoh 8 (1), Sardoč 1, Sedmak 1, Mammi 7, Leone 1. Trener: Radojkovič. ESTENSE FERRARA: Sgargetta D. (5 obramb), Taibi (6); Sgargetta C. 1, Sacco 1, Succi 5 (1), Ferioli 1, Resca 4, Bonistalli 3, Anama 1, Tosi 2, Crocco 2 (1), Alberino 1. Trener: Prijič. Po daljši prekinitvi in dveh zaporednih tekmah v gosteh so Tržačani sinoči prvič v letu 2008 igrali pred domačim občinstvom in po pričakovanjih dokaj gladko in brez velikih naprezanj odpravili vsekakor borbenega nasprotnika, ki kljub vse večjemu zaostanku ni popustil. Tržačani so začeli tekmo z obrambo 3-2-1 in Visintinom, ki je bil visoka špica trikotnika. Po vodstvu Ferrare z 2:1 je obramba počasi začela učinkovito delovati. Ob tem je takoj zbral pet obramb Me-striner in z delnim izidom 4:0 je že nastala prva luknja med Tržačani in ekipo iz Ferrare. V vrstah Tržačanov je prvič zaigral pred domačo publiko tudi nov nakup Enrico Mammi, ki je prvenstvo začel pri Sec-chi, a tam imel bolj malo priložnosti, da se izkaže, zato je okrepil Radojkovičevo četo. In Mammi je takoj dal vedeti, da bo ekipi še kako koristen. Bil je eden izmed pobudnikov novega delnega izida 5:0, ki je prisilil trenerja gostov, da je pri stanju 14:6 v 24.minuti zahteval minuto odmora. Učinki so bili omejeni na boljšo obrambo, saj so Tržačani do konca polčasa samo še dvakrat zadeli, a v napadu se stvari za ekipo iz Ferrare niso izboljšale. V šestih minutah je bil le enkrat uspešen Succi, tako da se je prvi del tekme zaključil s prednostjo devetih golov Tržačanov. Nadaljevanje se ni preveč razlikovalo od prvega polčasa, le da so Na-doh in soigralci popustili v obrambi in tako omogočili igralcem Estenseja, da so z večjo lahkoto prebijali tržaški zid in premagovali Scavoneja, ki je v tem delu srečanja nadomeščal Mestrinerja. V napadu pa so se Visintin, Nadoh in Mammi razigrali ter z nekaterimi lepimi akcijami naleteli na splošno odobravanje publike. (I.F.) POKAL PRVAKOV, 2. krog: Gpo-renje Velenje - Cuidad Real 22:31 (11:15) POKAL EHF, osmina finala: Cimos Koper - TBV Lemgo 34:29 (18:13) POKALNE ZMAGOVALKE, osmina finala: Krim Mercator Ljubljana - Lokomotiva Zagreb 31:25 (16:11) EDELJSKE ŠPORT Nedelja, 10. februarja 2008 ~J nogomet - V 19. krogu elitne lige v Štandrežu Pomembna točka in kanček grenkobe Nogometaši Juventine so zahtevali dve enajstmetrovki Napadalec Juventine Manuel Peteani je tudi včeraj igral požrtvovalno BUMBACA namizni tenis - Ženska A2-liga Kras ZKB je v Molfetti osvojil zelo važno točko Molfetta - Kras ZKB 3:3 Wu Yan - Martina Milič 3:0 (11:7, 11:9, 11:5), Scardigna - Halas 0:3 (7:11, 9:11, 6:11), Irrera - Crismancich 3:0 (13:11, 13:11, 11:6), Scardigna - Milič 1:3 (11:8, 12:14, 11:13, 5:11), Wu Yan - Crismancich 3:0 (11:6, 11:7, 11:6), Irrera -Halas 0:3 (4:11, 5:11, 3:11). Na zelo pomembnem gostovanju A2-lige v Molfetti so krasovke osvojile točko. Povedati je treba, da je Asola, direktni konkurent krasovk v boju za napredovanje, Molfetto v prejšnjem krogu premagal, zato so naša dekleta upala, da bo podvig uspel tudi njim, konec koncev pa je res, da bi lahko sinoči tudi izgubile, kar pa si že skoraj ne bi mogle privoščiti. Medtem ko sta obe tujki, Kitajka Wu Yan za Molfetto in Slovenka Helena Halas za Kras ZKB, brez večjih težav upravičili vlogo favoritinj, sta bila preostala dva dvoboja izjemno napeta. Najprej je Mateja Crismancich, s 3:0 a po izenačenem boju, klonila pred Irrerijevo. Mateja je vodila tako v prvem (8:6) kot v drugem setu (celo 10:8), žal pa je obakrat potegnila krajši konec, v tretjem se-tu pa popustila. Crismancicheva ni igrala slabo, v ključnih trenutkih pa se ji je morda poznalo, da je zaradi študijskih obveznosti letos začela redno trenirati kasneje. Nalogo, da popravi spodrsljaj soigralke, je imela Martina Milič v dvoboju z mladinsko državno reprezentantko Scardigna. Šlo je za hud boj, ki ga je kra-sovka osvojila po štirih setih. Prvega je izpustila iz rok po vodstvu z 8:4, drugega pa je osvojila, potem ko je že izgubljala s 7:3! Napet je bil tudi zmagoviti tretji set, mlada nasprotnica, ki je v letu dni zelo napredovala (lani jo je Martina še gladko premagovala), pa je dokončno popustila šele v četrtem setu. Krasovke so tokrat igrale morda slabše kot na nekaterih prejšnjih nastopih (na pot so se odpravile ob 5. zjutraj in zamenjale letalo v Rimu), trdno računajo pa, da bodo Molfetto premagale v povratnem delu v Zgoniku. Juventina - Fincantieri 0:0 JUVENTINA: Sandrigo, Morsut, But-tignon, Zucco, Sannino, Giarrusso, Ballaminut (Contin), Pantuso, Mainardis, Gordini (Giannotta), M. Peteani, trener Portelli. Točke se pravzaprav veselijo v obeh taborih, četudi so nogometaši štandreškega društva v dveh primerih zahtevali kazenski strel iz enajstih metrov. »Sodnik se tokrat ni izkazal, saj je v dveh primerih spregledal najstrožjo kazen. Prekrška sta bila velika kot hiša,« je po tekmi povedal odbornik Juven-tine Giorgio Pelesson, ki je pohvalil igro in trud rdeče-belih. Včerajšnja vnaprej igrana tekma 19. kroga elitne lige se je končala brez zadetkov. Srečanje je bilo precej živahno in na visoki tehnični ravni. Vsi so igrali zelo borbeno. V prvem delu ni bilo večjih priložnosti. V drugem delu je stopil v ospredje sodnik, ki je najprej spregledal prekršek v kazenskem prostoru nad Sanninom. Zatem je bil na vrsti še en sporen primer (beri prekršek v kazenskem prostoru). Sodnikova piščalka pa je ostala nema. Vroče pa je bilo tudi pred Juventininimi vrati. Vratar San-drigo je storil prekršek nad gostujočim napadalcem Kermacem in sodnik je dosodil prosti strel v kazenskem prostoru. Še dobro, da gostje niso bili natančni pri izvedbi. OSTALI IZIDI, ELITNA LIGA: Ca-sarsa - Azzanese 1:0; PROMOCIJSKA LIGA: Pro Romans - Mariano 1:2; 1. AL: Pie-ris - Turriaco 0:2; 2. AL: Mossa - Moraro 2:1, Zaule - Muglia 3:1, Piedimonte - Lucinico 1:0. DEŽELNI MLADINCI Juventina - Gonars 2:0 (1:0) STRELCA: Fici in Ciroletti. JUVENTINA: Kardas, Manni (Cri-smani), Lamanda, Cipolla, Patrone, Lorus-so, Simonetti (Ciroletti), Galliussi, Fici (Čer-nic), Peric, Mohoric, trener Currato. Deželni mladinci Juventine so v petek zvečer brez večjih težav premagali Gonars. Zmagali so s klasičnim izidom 2:0, izid pa bi lahko bil še višji, saj so varovanci trenerja Luigija Currata stalno držali vajeti igre v svojih rokah. V prvem polčasu so domačini povedli s Ficijem, v drugem delu pa je drugi zadetek dosegel Ciroletti. Vesna - Ponziana 4:0 (0:0) STRELCI: Tuccio, Candotti, Turello, Sovič. VESNA: L. Rossoni, Zarba (Pettiros-so), Simonis, Candotti, Milenkovic, S. Ros-soni, Zampino, Tuccio (Sandri), Križmančič (Turello), Debernardi, Martinelli (Sovič), trener Tofoli. Kriška Vesna je zasluženo visoko premagala tržaško Ponziano. Tofolijevi varovanci so igrali dobro in prikazali so lep nogomet. V prvem polčasu je zgrešil enajstmetrovko Davide Candotti. Vsi štirje zadetki so padli v drugem delu. Pohvalo si tokrat zaslužita Sovič in Martinelli. Ostali izidi: Palmanova - Staranzano 4:0, Union 91 - Monfalcone 4:0, San Canzian - Muggia 2:2, Costalunga - Sevegliano 2:1, San Luigi - Pro Gorizia 7:2; zaostali tekmi: Pro Gorizia - Costalunga 3:1, Sevegliano -Union 91 3:7. nogomet - Goriško-tržaški slovenski derbi v 1. AL smučanje Kraški zidar Sovodnje rabelj Primorca «m^na # # D^LmIH TIX Sovodenjci so zmagali z edinim golom po kazenskem strelu - Primorčeva prečka, vratarjeva noga in... kot Sovodnje - Primorec 1:0 (1:0) STRELEC: Portelli v 32. min. iz 11- m SOVODNJE: Pavio, R. Figelj, Tomšič (v 73. min. Colapinto), Kogoj, Bre-gant, Simone, Trampus, Calligaris, Por-telli, Skarabot (v 38. min. M. Ferletič), Reščič (v 75. min. Assi), trener Claudio Sari. PRIMOREC: Loigo, Mercandel, Ursic, Santi, Braini, Meola, Laghezza (v 65. min. Carli), Cadel (v 90. min. Sardoč), Micor, Lanza (v 65. min. Krevatin), Sni-dar, trener Oliviero Macor. IZKLJUČEN: Simone v 36. min. RUMENI KARTONI: Kogoj, Portelli; Braini, Meola, Cadel. Nogometaši trebenskega Primorca so imeli večjo posest žoge (v drugem polčasu vsaj 70%), a ob trikratnem sodnikovem žvižgu so slavili zmago Sovo-denjci, ki so igrali bolj borbeno in požrtvovalno, četudi so se branili skoraj celo uro. Sodnik je namreč že v 36. minuti izključil domačega branilca Alexa Si-moneja (zaradi ugovarjanja). Igra vsekakor ni bila na višku in obe ekipi sta igrali nepovezano. Preveč je bilo dolgih neproduktivnih podaj ter napak pri podajah in zaustavljanju žoge. Tehnična ocena torej ni pozitivna. Sovodenjci so bili nevarni že v 8. minuti: Robert Figelj je z dolgo diagonalno podajo odprl Reščiču pot do vrat, gostujoči branilec pa ga je zaustavil s prekrškom (sodnik mu je pokazal le rumeni karton). Gostitelji pa s prostega strela niso bili uspešni. Do 30. minute so belo-modri še dvakrat streljali proti vratom, vratar Loi-go pa je bil na svojem mestu. V 32. minuti hladna prha za Primorec in njegove navijače (bilo jih je kar nekaj): Mercan-del (desni obrambni bok je bil precej ranljiv) je v kazenskem prostoru storil prekršek nad Reščičem in sodnik je pokazal na belo točko, s katere je bil uspešen Boris Portelli (včeraj med boljšimi na igrišču). Pet minut po vodstvu pa je sodnik nekoliko nepričakovano izključil Simoneja in odtlej so se domačini v glavnem branili. V 40. minuti najlepša priložnost za goste: Braini je močno streljal prosti udarec, ki pa se je za Primorec nesrečno (srečno za Sovodnje) najprej odbil v prečko in zatem še v Paviove noge ter v kot. Drugi del tekme ni bil posebno zanimiv. Primorec je prevzel pobudo v svoje roke (sicer zelo jalovo), Sovodenjci pa so pred svojimi vrati ustvarili pravi »bunker«. Rdeče-beli so igrali zelo zmedeno in niso našli pravih alternativ. Še posebno, Sovodenjski kapetan (in branilec) Saša Tomšič (številka 3) se je v drugem polčasu poškodoval in je moral predčasno zapustiti igrišče. V ozadju srednji branilec Primorca Michele Braini BUMBACA ker sta zatajili obe krili (premalo je bilo predložkov v kazenski prostor). Prvi strel v vrata (in prvi poseg domačega vratarja Denisa Pavia) smo zabeležili šele v 73. minuti (streljal je Peter Carli). Pred sovo-denjskimi vrati je bilo zatem nekoliko vroče še v zadnjih minutah, Micorju pa ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže. Ob trikratnem sodnikovem žvižgu so se belo-modri oddahnili in se veselili treh izredno pomembnih točk v boju za obstanek v ligi. Precej malodušja pa je bilo videti v Primorčevem taboru. Po tem porazu je postal položaj (zadnje mesto na lestvici) skorajda brezupen. IZJAVE PO TEKMI: Claudio Sari, trener Sovodenj: »Pohvaliti moram celotno ekipo, saj so vsi igrali zelo borbeno. Tri točke so izredno pomembne. Odslej bi rad videl, da igramo bolj stabilno. Na žalost imamo preveč padcev in vzponov.« Oliviero Macor, trener Primorca: »V Škocjanu ob Soči smo igrali dobro in bil sem optimist. Proti Sovodnjam pa smo nazadovali na celotni črti. Nam ni uspelo priti do zaključka. S takim pristopom bomo izpadli iz lige, saj se je položaj bistveno poslabšal.« Dario Frandolič, nogometni trener: »Na žalost nismo videli lepe tekme. Preveč je bilo napak. Igralci se tehnično niso izkazali. Tri točke so za Sovodenjce zelo pomembne.« Jan Grgič Pokalu ZKB Smučarji Kraškega zidarja iz Sežane so zmagovalci Pokala Zadružne kraške banke za podjetja, ki ga je včeraj v kraju Forni di Sopra organiziralo openski Smučarski klub Brdina. Na drugo mesto s eje uvrstilo podjetje LMP, tretja pa je bila trgovina Alternativa sport. Tekmovanje je obenem veljalo kot prva preizkušnja za Primorski smučarski pokal in 4. pokal Alternativa sport. Nastopilo je 12 podjetij, skupno pa skoraj 240 smučarjev. Med ženskami je bila absolutna zmagovalka Goričanka Mateja Nanut (letnik 1991), ki je branila barve ekipe K2 sport, Druga je bila Sara Tence (1993, Alternativa sport), tretja pa Katja Pivk (1991, SK Javornik). Med moškimi je zmagal Peter Furlan (1972, Alternativa sport) pred Alessiom Sibillo (1988, Alternativa spora) in Aljošo Gorjanom (1976, Line a R.) hokej na rolerjih - V A1 -ligi Vse po načrtih »Konji« boljši od »zmajev« - V soboto tržaški derbi proti Ederi Polet Kwins Zadružna kraška banka - Draghi Torino 8:3 (6:1) POLETOVI STRELCI: Fajdiga 3, Jure Ferjanič 2, Lončar 2, Battisti. POLET: Petronijevič, Mar-chioro, Poloni, Battisti, J. Ferjanič, S. Cavalieri, G. Cavalieri, D. Deiaco, Fajdiga, Lončar, Stella, Samo Koko-rovec, trener Aci Ferjanič. Openski hokejski prvoligaš na rolerjih je sinoči zasluženo visoko premagal turinske »zmaje«, ki so predzadnji na lestvici. Zmaga je bila tako rekoč obvezna. Polet je povedel po petih minutah po lepi akciji Fajdiga - Lončar, ki je zatresel nasprotnikovo mrežo. Gostje so izenačili po 58 sekundah, hitro zatem pa so poletovci znova povedli in do konca polčasa še štirikrat »prerešetali« turinsko mrežo. V drugem polčasu so varovanci trenerja Acija Ferjaniča še dvakrat zadeli v polno. Prav toliko zadetkov pa so dosegli tudi gostje, sicer po dveh napakah v poletovi obrambi. Dodati je treba, da je bila tekma zelo korektna (le štirje prekrški). Pozitivna novica je, da je sinoči odigral prvo prvenstveno tekmo vratar Marchioro. Po sinočnji zmagi se je Polet približal Forliju (-4 točke) in mestom, ki še vodijo v play-off. V prihodnjem krogu pa čaka Polet težka preizkušnja, saj bo na sporedu povratni tržaški derbi proti Ederi. Tekma bo v soboto ob 20.45 v športni palači na Čarboli. OSTALI IZIDI: Empoli - Milano 24 Quanta 3:5, Fondiaria SAI Modena - Milano 17 Rams 4:2, Pirati Civitavecchia - Lions Arezzo 7:4, Libertas Forli - Asiago Vipers 1:5. VRSTNI RED: Asiago 36, Ede-ra, Milano 24 Quanta 33, Empoli, Vicenza 22, Arezzo 21, Civitavecchia 19, Libertas 16, Polet 12, Modena 10, Torino 4, Milano 17 Rams 0. PRIHODNJI KROG: Edera -Polet. 30 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / moška c-liga - Z zmago v Trstu proti CUS-u Soča ZBDS spravila obstanek pod streho Presenetljiv poraz Sloge Tabor v Villi Vicentini - Val Imsa grenil pot do zmage Natisonii Cus - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje (25:19, 12:25, 18:25, SOČA ZBDS: S. Černic 11, Čevdek 17, J. Černic 1, I. Černic 5, Valentinčič 13, Testen 13; Košir (L), Ma. Černic, Juren, Devetak. TRENER: Battisti. Soča se je tržaškim univerzitetni-kom oddolžila za poraz iz prvega dela sezone, predvsem pa je dosegla pomembo zmago v boju za obstanek. Za tri točke zaslužijo prav vsi igralci pohvalo, ne pa za izredno slab prvi set, v katerem so igrali pod svojimi sposobnostimi. Trener Battisti je tokrat na igrišče poslal nekoliko spremenjeno postavo, saj je bil odsoten diskvalificirani center Daniele Braini, tako da se je tokrat v tej vlogi preizkusil Igor Valentinčič, ki običajno igra na krilu. Prvi set so gostitelji povsem zasluženo osvojili, saj so igrali veliko bolj umirjeno. Sprejem Sočanov ni bil točen, tako da je imel podajalec Jan Černic težave pri gradnji igre. Podaje večkrat niso bile precizne in tudi izbira napadalca je bila večkrat napačna. Veliko je igral preko korektorja, zelo malo preko kril, centre pa skoraj ni uporabljal. Na mreži so Sočani imeli kar nekaj težav, saj niso uspeli zaključiti napadov. Največ težave je Batti-stijevim varovancem povzročal Giuseppe Cutuli, ki je bil v napadu dejansko neustavljiv, v bloku pa je večkrat odlično posegel. Drugi set pa so naši odbojkarji začeli s povsem drugačnim pristopom. Simon Černic je najprej z odlično udarjeno žogo in nato še s plasiranjem omogočil Soči, da je povedla z 2:0. Dejansko v tem setu so se Sočani na mreži prebudili iz polsna in začeli spravljati žogo na tla. Popravili so tudi blok, s katerim so prestregli marsikateri napad in tudi v obrambi so polo-vili marikatero težko žogo, kar je nedvomno vlilo dodatne samozavesti ekipi. Začetek tretjega seta je bil še najbolj izenačen, saj si Soča (kljub temu da je imela vajeti igre v svojih rokah), ni uspela priigrati odločilne prednosti, vse do izida 9:11. Z napadi Simona Černica, Mitje Čevdka in Igorja Valentičiča so si nato priigrali kar sedem točk prednosti (13:20) in zmaga v tem nizu ni bila več pod vprašajem. Zadnji set je bil dejansko enosmeren, saj so pobudo imeli stalno v rokah varovanci trenerja Battistija. Cus je popustil na celi črti, trener Manzin, stari maček tražaške odbojke, pa je razočarano spem-ljal igro svojih varovancev. »Tu v Trstu smo dosegli pommeb-no zmago. Škoda za prvi set, toda igrali smo izredno slabo. Pozna se, da našim mladim igrlcem manjkajo še izkušnje in v določenih trenutkih tudi skromnost. Vse se vsekakor da popraviti s trdim delom in treningi,« se je veselil zmage kapetan Simon Černic. (RAS) Sočani so dosegli v Trstu pomembno zmago, s katero so si v bistvu že zagotovili obstanek, potem ko je zveza določila, da bo v ligi samo en izpad KROMA PAV Natisonia - Val Imsa 3:1 (25:21, 25:22, 23:25, 27:25) VAL IMSA: Pantic 7, Ombrato 24, Nanut 7, Berzacola 1, Brisco 5, Masi 22, Plesničar (L), Corva 0, Povšič 0, Sancin, Lavrenčič. TRENER: Jerončič. S kančkom več sreče bi valovci (brez Florenina in Lavrenčiča) lahko iztržili najmanj točko. Čeprav je Natisonia med vodilnimi se razlika v položaju na lestvici med ekipama sploh ni poznala in valov-ci so bili nasprotnikom enakovredni, na koncu pa je prevladala večja teža gostiteljev v napadu. Prva dva seta sta bila izenačena, vendar je Natisonia stalno vodila. Tretji set je obetal hiter konec tekme., saj je PAV natisonia povedel najprej z 21:16, nato celo s 23:19. Trener Jerončič je tedaj zamenjal živčnega Berzacolo s Corvo, ki je dobro vodil ekipo, valovci pa so s šestimi zaporednimi točkami (dva bloka in protinapadi) nepričakovano osvojili set. To jih je opogumilo, da so tudi v četrtem setu igrali dobro in bolj samozavestno. Vodili so celo z 18:14, se pustili prehiteti, nato so spet vodili z 21:18 in še 23:22, na koncu pa se jim je set - kljub požrtvovalni igri izmuznil iz rok. Odlično je tokrat igral Masi na centru. Dosegel je 22 točk, od teh 6 z blokom. Vivil - Sloga Tabor Televita 3:0 (25:19, 31:29, 26:24) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 6, Riolino 17, Slavec 10, Sorgo 5, I. Veljak 9, V. Veljak 1, Privileggi (L), Peterlin 1, TRENER: Božič Sloga Tabor Televita je v Villi Vi-centini doživela nepričakovan, žal pa tudi povsem zaslužen poraz. Res je sicer, da se je k Vivilu vrnil odlični Dreassi, ki je za to ekipo igral dolgo let in pomeni za soigralce veliko pridobitev, prav tako je res, da so slogaši ta teden zaradi bolezni dokaj neredno trenirali, vendar to ne more biti zadostno opravičilo za slab nastop. Naši igralci so na gostovanje šli prepričani, da bodo z nasprotniki opravili z levo roko, vendar so se stvari na igrišču takoj obrnile drugače. Od rok jim ni šlo nič, tako da jih je zajela živčnost, kar je seveda še dodatno pogojevala njihovo uspešnost. Skozi vso tekmo pa je bil prav gotovo najslabši blok, s katerim nikakor niso uspeli zajeziti nasprotnikovih napadov. Po dokaj gladko izgubljenem prvem setu, je v drugem kazalo na preobrat, saj je Sloga Tabor Televita vodila z 19:14. Nekaj zaporednih napak v napadu in slab sprejem je domačine spet pripeljalo v igro in v dramatični končnici je slavil Vivil. Tudi tretji set je bil izenačen in ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu, vendar je Vivil grešil veliko manj od slogašev, in se je tako lahko veselil povsem nenadejanih treh točk. (INKA) Ostali izidi: Basiliano - VBU 1:3, Prata - Faedis 3:0, Buia - San Vito 3:1. ženska c-liga Sloga List osvojila važno točko Sloga list - Volley Talmassons 2:3 (24:26, 12:25, 25:12, 25:20, 10:15) SLOGA LIST: Ciocchi 4, Cvel-bar 9, Fazarinc 15, Gantar 4, Pertot 12, A. Spangaro 8, M. Spangaro (L), Go-ruppi 0, Maurovich 1, Starec 11, TRENER: Maver Sloga List je sicer šla poražena z igrišča, osvojila pa je nadvse pomembno točko v boju za obstanek. Talmassons je zelo solidna ekipa in pravzaprav preseneča njen dokaj nizki položaj na lestvici. Glavna odlika furlanske ekipe je zelo dobra obramba, s katero spravi s tira nasprotnice. To se je zgodilo tudi Slogi List, ki je sicer v prvih dveh setih zaigrala pod svojimi zmožnostmi. Trener Maver je že v prvem setu opravil prvo menjavo in na korektorsko mesto namesto Chiare Fazarinc poslal Faniko Starec, ki je potem to vlogo odigrala do konca, v drugem pa so se na igrišču zvrstile malodano vse, tudi najmlajša Alenka Goruppi, ki je tako opravila svoj krstni nastop v C ligi. Sloga List je izgubljala že z 0:2, ko je končno prišlo do reakcije. Na tol-kaško mesto je stopila Chiara Faza-rinc, ki je z močnimi napadi končno le začela premagovati nasprotnikovo obrambo, učinkovitejše so postale tudi vse ostale, uredile tudi obrambo in stvari na igrišču so se povsem spremenile. Slogašice so suvereno osvojile tretji set in brez večjih težav še četrtega, v katerem je Talmassons nekaj več točk dosegel v končnici, potem ko je Sloga List stalno visoko vodila. V odločilnem so takoj povedle gostje, njihova največja prednost je bila pri izidu 11:5. Naše igralke so sicer reagirale, vendar je bil zaostanek že previsok, da bi ga lahko nadoknadile. (INKA) Ostali izid: Chions - Libertas TS 0:3, Palazzolo - Virtus TS 2:3, Dlf - Biesse Triveneto 3:1, Porcia - Mar-tignacco 3:2. ženska d-liga moška d-liga - Dve zmagi Dragocena točka za Olympia Tmedia in Sloga Bor Breg Kmečko banko tokrat prepričljivo do zmage Cervignano - Bor Breg Kmečka banka 3:2 (25:16, 25:20, 24:26, 16:25, 15:7) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 18, Sancin 9, Colsani 8, Spe-tič 15, Grgič 11, Gruden 3, Contin (L), Flego 0, Žerjul 5, Sadlowski 0, TRENER: Kalc Združena ekipa Bora in Brega se s Červinjana vrača s točko, s katero je lahko delno zadovolnja, ker je bila že na pragu gladkega poraza. Naše igralke so namreč v prvih dveh setih preveč grešile, da bi lahko ogrozile zmago domače ekipe, ki je bila prevsem v polju in na servisu boljša od plavih. Domačinke so zelo odločno začele tudi v tretjem se-tu in povedle celo 11:2. Naše igralke pa so tedaj reagirale, začele igrati zelo borbeno in v končnici seta prehitele Cervi-gnano. Zmaga v tem nizu je Vodopivčevi in soigralkam vlila dodatne samozavesti, tako da so svoje nasprotnice v četrtem setu nadigrale. Obramba in blok sta bila zelo dobra, v napadu pa so se razigrale vse odbojkarice. V odločilnem ti-me-breku pa so plave v preveliki želji po zmagi zgrešile preveč lahkih žog in pomagale Cervignanu do zmage. (T.G.) Reana - Govolley Kmečka banka 3:2 (21:25, 18:25, 25:14, 25.18, 15.13) GOVOLLEY: Mania' 11, Uršič 23, Visintin 3, I. Černic 18, M. Zavadlav 7, Bressan 8, G. Zavadlav, Petejan, Turis (L). TRENER: R. Petejan. Govolley je bil na pragu podviga, saj je že vodil z 2:0. Igral je dobro v vseh elementih, dobro napadal z vseh po- ložajev in ostro serviral. Od tretjega seta dalje so naše igralke popustile, predvsem na servisu. Reana je reagirala in prepričljivo osvojila naslednja dva seta. Pri Govolleyju je bil manj učinkovit tudi napad (Maniajevi, ki se že pred tekmo ni počutila dobro, so pošle moči), tako da je bilo treba odigrati tie-break. Ob menjavi igrišča je Govolley vodil z 8:7, po ), zadnjič pa vodil pri deveti. Dobro sta tokrat igrali zlasti Uršičeva in Bres-sanova. Manzano - Kontovel 3:0 (25:20, 25:20, 25:15) KONTOVEL: Bukavec 10, Lisjak 8, Micussi 1, Pertot 2, M. Starc 9, A. Zu-zič 3, Kapun (L), Milič 0, Verša, V. Zu-zič. TRENER: Cerne. Kontovelke so gladko izgubile tekmo, na kateri bi lahko glede na kvaliteto nasprotnika dosegle več, toda na dan so prišle slabosti naše ekipe bodisi na mreži bodisi v polju. Napad je bil šibek in predvidljiv, poznala se je tudi odsotnost Alenke Verša, ki zaradi težav s kolenom ni igrala. V obrambi pa so bile Kontovelke premalo gibčne. Prva dva seat sta bila v bistvu izenačena, Kontovelke pa v končnici nikoli niso primerno reagirale in opazno je bilo tudi določeno malodušje, kar je verjetno tudi razlog, da je nato Manzano v tretjem setu povsem prevladal. Ostali izidi: Paluzza - Tarcento 3:2, Pradamano - Roveredo 0:3, Fiume Veneto - Buia 0:3, Cordenons - Pasian n.p. Olympia TMEDIA - Rigutti 3:0 (25:12, 26:24, 25:19) OLYMPIA: F. Hlede 7, Berne-tič 11, Faganel 18, Dornik 7, Mania' 5, Terčič 9, Maraž (L), Brotto 0, J. Hlede, Lango, Šfiligoj. TRENER: Conz. Odbojkarji Olympije so si v srečanju proti skromnemu nasprotniku brez večjih težav priigrali nove tri točke. Tržaški Rigutti je tudi v goriški telovadnici dokazal, da njegov trenutni položaj na lestvici v vsem odgovarja tehničnemu znanju ekipe. Conzovi varovanci so skozi celotno srečanje nadzirali potek igre tako, da sam trener ni nikoli prekinil tekme z minuto odmora. Za osvojitev srečanja je bil odločilen že dobro postavljen blok, ki se je z uspehom zoperstavljal sicer predvidljivim napadom gostov. Svoj konkreten delež je prispeval tudi krilni napadalec Danijel Faganel, ki je bil obenem najboljši mož na igrišču, še predvsem v končnici drugega niza, ko je s tremi zaporednimi napadi odločil niz, ki je bil vse do tedaj izenačen. Takoj v prvem nizu, v katerem so domačini gostom prepustili le 12 točk, je bila opazna razlika v tehničnem znanju šesterk. Nekoliko drugačen je bil potek drugega niza, ki so ga domači igralci začeli podcenjevalno. Gostje so povedli do stanja 7:12, kar je prebudilo goriške odbojkarje, ki so najprej izenačili pri 20. točki in nato uspešno izkoristili že drugo set žogo. V tretjem nizu je bilo stanje izenačeno do 10. točke, ko so Faganel in soigralci le popestrili ritem igre. Ko je bil rezultat na varnem (17:13) je trener poslal na igrišče tudi mladinca Luco Brotta. (J.P.) Ausa Pav - Sloga 1:3 (20:25, 14:25, 26:24, 23:25) SLOGA: Cettolo 5, Iozza 17, Romano 20, Rožac 15, Štrajn 3, Taučer 9, Jernej Šček (L), Jakob Šček, Strain 5. TRENER: Štrajn Sloga se iz Červinjana vrača z novimi tremi točkami, s katerimi ohranja svoj zelo dober položaj na lestvici. Slogaši so opravili dober nastop, predvsem pa dokazali, da znajo dobro reagirati, tudi ko se jih drži smola. Po osvojenem prvem setu si je namreč v drugem pri rezultatu 18:10 poškodoval gleženj David Cet-tolo, ki je moral zapustiti igrišče, njegovo mesto pa je prevzel Marko Štrajn, ki je včeraj tudi opravil krstni nastop v D ligi. Zaigral je solidno, brez treme pred pomembno preizkušnjo, skratka, naredil je to, kar je trener od njega pričakoval. Sloga je set osvojila in bila v tretjem na pragu zmage, ko jo je pokopalo nekaj napak v napadu. Zadnji niz je bil tudi dokaj izenačen, vendar ni bila -kljub tesnemu izidu - zmaga naše ekipe nikoli v dvomu. Tekmo si je ogledal tudi deželni predsednik Renzo Cecot, ki se je zelo laskavo izrazil o naših mladih igralcih in Slogi čestital za odlično delo na mladinskem moškem področju. (INKA) Ostali izidi: Aquileia - Club Altura 1:3, San Quirino - Cordenons 3:1, Rigutti - Porcia 3:2, Pallavolo TS - Fincantieri np. Vrstni red: Porcia 36, Rigutti 34, Olympia Tmedia 33, Fincantieri* 31, San Quirino 28, Sloga 24, Club Altura 22, Pallavolo TS* 15, Cordenons 12, Cervignano 8, Broker Ts 8, Aquileia 1 (* s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Sloga - Pallavolo Muggia 0:3 (20:25, 17:25, 12:25) SLOGA: Calzi 3, Ilic 7, Košuta 0, Lupinc 4, Šček 9, Škerlavaj (L), Slavec 1, Strain 5. TRENER: Peter-lin Pepelnična sreda ni prinesla sreče Sloginim igralcem, ki so v prvenstvu 1. divizije gladko izgubili. Pallavolo Muggia je sicer novo društvo, zanj pa nastopajo sami prekaljeni bivši igralci Rozzola, ki so pred leti vsi igrali v deželnih ligah. Proti takemu nasprotniku bi morali naši odbojkarji zaigrati zelo učinkovito, če bi jih hoteli presenetiti, a se žal to ni zgodilo. Popustili so predvsem v obrambi in sprejemu, tako da so bile napadalne akcije zelo predvidljive, kar so seveda izkušeni nasprotniki izkoristili in brez težav osvajali točke. / KOŠARKA Nedelja, 10. februarja 2008 31 moška c1-liga - Bor Radenska Tokrat pekoč poraz Po dolgem času spet slab nastop borovcev Bor Radenska - Super Solar S. Daniele 58:65 (11:13, 33:29, 45:45) BOR RADENSKA: Krizman 5 (3:4, 1:2, 0:2), Burni 2 (-, 1:2, 1:4), Samec 6 (0:2, 3:6, 0:2), Madonia 18 (5:5, 5:7, 1:3), Kralj 4 (-, 2:6, -); Bole 14 (2:2, 0:3, 4:4), Visciano 4 (-, 2:5, -), Crevatin 2 (-, 1:2, -), Zeriali nv. TRENER: Mura. SON: 22; SKOKI: Bor 38 (28 v obrambi, 10 v napadu), S. Daniele 24 (16, 8). Na včerajšnji pekoč poraz bodo morali varovanci trenerja Mure čim prej pozabiti. Že res, da sodniška dvojica je gostom omogočala, da so igrali na meji pravilnika (v določenih trenutkih krepko čez), toda košarkarji svetoi-vanskega društva so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi. Samec in soigralci so srečanje pričeli zaspano. Gostje so povedli kar z 9:0 (veliko je bilo zgrešenih metov, predvsem iz razdalje) in Bor je prvi koš dosegel šele po 4 minutah, ko je Ivan Kralj prvič prodrl pod koš. V končnici četrtine je Miko Madonia s trojko in prostima metoma izenačil na 11:11, toda slabo odigrana zadnja žoga je gostom omogočila, da so v zadnji sekundi prešli v vodstvo. Še najlepšo igro so gostitelji pokazali v drugi četrtini, ko se je razigral Miran Bole. Dosegel je tri trojke (na koncu kar 4:4). S čvrsto obrambo in dobrim napadom so tako na sredini četrtine v 4 minutah z delnim izidom 14:0 prešli v vodstvo. Začetek tretje četrtine je bil katastrofalen. Borovci so prvi koš dosegli šele po 6 minutah igre, kar je gostom omogočilo, da so z delnim izidom 11:0 prešli v vodstvo. Preveč je bilo napak, napad je bil nepro-doren, obramba pa sploh ni bila taka, kot na zadnjih srečanjih. Pri gostih se je razigral Stefano De Clara, ki je borovcem povzročal hude težave (z 20 točkami je bil najboljši strelec srečanja). Vendar tri minute pred koncem so se varovanci trenerja Mure zdramili. Glavni akter je bil Madonia, ki je dosegel koš, uspešno izvedel tri proste mete, v zadnji minuti zabil v NBA slogu ter v zadnjih sekundah izenačil z uspešno izvedenima prostima metoma. Kazalo je, da so se borovci znova pobrali in da bodo v zadnji četrtini pritisnili na plin, toda žal ni bilo tako. Zadnje vodstvo borovcev smo zabeležili devet minut pred koncem (45:44). Odtlej so pobudo prevzeli gostje (v obrambi so igrali zelo moško) in je niso več izpustili iz rok. Pohvalo zaslužita tokrat predvsem Miko Madonia in Miran Bole, ostali pa so tokrat nekoliko zatajili. Ostali izidi: Montebelluna - Li-mena 81:80, Padova - Cordenons 79:72, Eraclea - Spilimbergo 84:58, Caorle -Codroipo 69:82, Corno di Rosazzo - Ve-nezia 86:50. Danes: Virtus Udine - Marghera, Vicenza Basket - Texa Roncade. moška c2-liga - Premagal tržaški Acli Fanin Jadran Mark do točk s težavo V prvih dveh četrtinah so vodili tudi za 16 točk Acli Fanin - Jadran Mark 74:76 (11:21, 29:37, 53:54) JADRAN: Oberdan 7 (3:4, 2:8, 0:2), Franco 14 (1:4, 2:6, 3:6), Saša Ferfoglia 17 (3:4, 7:15, 1:2), Marusic 4 (-, 2:2, -), Kristjan Ferfoglia 9 (1:2, 1:5, 2:4); Umek 8 (1:2, 2:3, 1:3), Malalan 6 (-, 3:4, -), Zaccaria, Vitez 2 (-, 1:1, -), Semec 6 (2:2, 2:2, 0:1), Ukmar n.v., trener Boban Popovič. PON: Marusic in K. Ferfo-glia v 34. min. Jadranovci so tokrat nekoliko podcenjevali tržaški Acli Fanin. Varovanci trenerja Bobana Popoviča so se torej morali pošteno potruditi za včerajšnji točki. Začetek je bil nadvse obetaven. Plavi so po štirih minutah že vodili s 7:0. Acli je celotno tekmo igral s consko obrambo 3-2, kar je v določenih trenutkih nekoliko zmedlo ja-dranovce. Dober začetek tekme je nekoliko skazil tretji prekršek Marusica v 6. minuti. V drugi četrtini so gostje vodili z maksimalno prednostjo +16 točk (13:29 v 13. minuti) in trener Popovič je na igrišče poslal mlade sile. Acli se je opogumil in v 16. minuti so nasprotnikovi košarkarji skorajda izničili prednost. Približali so se na -4 točke (26:31). V drugem polčasu je trener Popovič naredil nekaj taktičnih sprememb. Jadranovci so igrali s consko obrambo. Sprememba je obrodila prve sadove in gostje so v 25. minuti znova povedli (38:45). Gostitelji pa niso popustili in v dveh minutah jim je uspelo izničiti prednost. Jadranovci so precej grešili v napadu, v obrambi pa niso bili dovolj gibčni. Pred koncem tretje četrtine je Saša Ferfoglia Alen Semec je bil na koncu zelo hladnokrven KROMA izgubil žogo in Acli se je približal na -1 točko. Zadnja četrtina je bila zelo izenačena in Jadran je resnično tvegal, da bi še drugič v letošnji sezoni zapustil igrišče poražen. Tržaška peterka je z dvema zaporednima košema prvič povedla, kar je nekoliko zdramilo Popovičeve fante. V 37. minuti so Franco in soigralci vodili za sedem točk (64:71), zatem pa so znova stopili v ospredje domači košarkarji. Minuto pred koncem je Jadran vodil le za tri točke (70:73). Obetal se je torej vroč konec tekme. Petnajst sekund pred zvokom sirene (72:74) pa je Acli izgubil pomembno žogo. Jadranovci so zatem uspešno izvajali proste mete in tako pospravili izid pod streho. Predstava Popovičevih fantov tokrat ni bila najbolj briljantna. Plavi niso bili najbolj natančni pri metu, pa tudi v obrambi niso igrali agresivno kot ponavadi. Še dobro, da sta bila proti koncu tekme precej hladnokrvna in natančna Alen Semec in Peter Franco. Ostali izidi: Venezia Giulia - CUS Udine 104:74, CBU - Geatti UD 61:68, Ronchi -Aviano 65:55, Tricesimo - San Vito 55:61. Danes: Ardita - Santos, Cervignano - Latisana, Portogruaro - Cormons. Domači šport ■ Danes, nedelja, 10. februarja NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Tricesimo: Tricesimo - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex - Corno 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Proseku: Primorje Interland - Gallery 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Ronkah: Ronchi -Breg; 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Audax 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Strassoldu: Mladost - Strassoldo ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea - Kontovel UNDER 18 MOŠKI - 10.00 v Vidmu: VBU - Soča Gostilna Devetak; 10.30 v Prati: Prata - Sloga Multinvest UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Macelli: Volley 30000 - Breg UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Vidmu: Aurora -Olympia; 16.00 na Opčinah: Sloga - Fincantieri UNDER 14 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga -Soča KOŠARKA ŽENSKA C-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - PN Team 90 UNDER 15 DEŽELNI - 16.30 v Trstu, 1. maj: Bor NLB - Don Bosco Jutri, Ponedeljek, 11. februarja ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Koprivnem: Capriva - Val Dom KOŠARKA UNDER 21 MOŠKI - 21.00 v Gorici, Palabigot: NPG - Kontovel; 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor NLB -Tarcento Poletove košarkarice gostje Športela V jutiršnjem Športelu (TV Koper ob 22.30) bo govor o ženski Poletovi košarki, gosta v studiu pa bosta Sergio Tavčar in Karin Malalan. S kamerami so ali še bodo sledili nastopu Poletovih hokejistov, Sloginih odbojkaric, Borovih košarkarjev, Krasovih nogometašev in derbiju Sovodnje - Primorec. Za konec bo na vrsti nagradna igra Poglej me v oči. □ Obvestila OOZUS obvešča, da bo sredi februarja v Forni di Sopra licenčni seminar za učitelje smučanja 1 in 2. Prijave zbira urad ZSŠDI v Trstu do torka, 12. februarja. moška d-liga - Po zmagi proti San Vitu spet trdneje v boju za play-off Breg si je opomogel Dosegli tudi pozitivno razliko v koših - Slabo pripravljeni Kontovel Sokol ni bil kos močnemu Monfalconeju Breg - San Vito 74:64 (22:15, 40:28, 52:48) BREG: Posar 7 (5:6, 1:2, 0:1), Sila 22 (10:11, 3:8, 2:6), Ciacchi 6 (2:2, 2:4, 0:1), Laudano, Lorenzi 8 (2:2, 3:7, 0:5); Jevni-kar (0:3, 0:3, -), Widmann 10 (-, 2:4, 2:4), Grazioso nv, Škorja 11 (3:4, 4:11, -), Križman 10 (2:2, 1:2, 2:4), trener David Pregarc. PON: Posar (35). Brežani so v derbiju kroga zasluženo premagali San Vito in se s tem spet približali petemu mestu, ki ob koncu sezone vodi v play-off. V prvih treh minutah so Pregarčevi fantje zadeli samo proste mete - in to brez napake (6 na 6, na koncu tekme pa 24 iz 29 poskusov). Gostje so za kratek čas prevzeli vodstvo, Posar in soigralci pa so s pridobljenimi žogami in protinapadi takoj spet poskrbeli za preobrat (20:13). Na začetku druge četrtine se je San Vito spet približal (22:19), Breg pa je z živahnejšo igro spet povečal prednost. Z učinkovito igro Škorje pod košema in štirimi pikami Sile v eni akciji (trojka in prosti met po prekršku) so domačini dosegli najvišje vodstvo štirinajstih točk minuto pred koncem prvega polčasa. Takoj po glavnem odmoru so se igralci San Vita z dvema zaporednima košema približali na 8 točk. Za tem sta ekipi "razveselili" številne gledalce s štirimi izgubljenimi žogami v petih akcijah. Trojki Sile in Widmanna sta omogočili Bregu, da obdrži približno deset točk naskoka do osemindvajsete minute, ko so gostje s protinapadi spet razpolovili razliko (50:45). V zadnji četrtini sta med Pre-garčevimi varovanci stopila v ospredje Križman in Widmann, ki sta vsak s petimi zaporednimi točkami odločilno pripomogla k zanesljivi zmagi svoje ekipe. Z izjemo hitrega Praticoja so gostje tudi v tem delu nadaljevali z medlo igro in omogočili Brežanom, da so si ob koncu zagotovili tudi pozitivno koš razliko v medsebojnih spopadih. (Mitja Oblak) Kontovel Sokol - Monfalcone 65:84 (20:19, 39:41, 52:65) KONTOVEL/SOKOL: Paoletič 2 (2:2, 0:1, 0:3), Švab 13 (1:1, 6:11, 0:1), God-nič 4 (2:2, 1:3, 0:1), Doglia 10 (8:10, 1:5, 0:1), Lisjak 11 (2:6, 3:7, 1:1), Gantar 2 (2:2, 0:3, 0:1), Budin 6 (1:2, 1:6, 1:2), A. Šušteršič 13 (0:2, 2:5, 3:5), Adamič 2 (2:2, -, 0:1), Genardi 2 (2:2, 0:2, -), Rogelja n.v., trenerja Štarc in D. Šušteršič. SON: 29; PON - Šušteršič (38), Švab (40), Godnič (40). Proti drugouvrščenemu Monfalco-neju združeni ekipi Kontovela Sokola ni uspel podvig, da bi osvojili krvavo potrebni točki v boju za obstanek v ligi. Razlog za vnovični poraz, kot nam je dejal po tekmi eden od Kontovelovih trenerjev Danijel Šušteršič, je zelo enostaven: »Že dalj časa treniramo slabo. V popolni postavi smo trenirali le dan pred tekmo. Igramo dobro en polčas. Smo enakovredni skoraj vsem nasprotnikom v tej ligi. In tudi na tej tekmi smo se Monfalconeju v prvih dveh četrtinah enakovredno upira- Pavel Križman (arhivski posnetek) je v ključnih trenutkih pripomogel k važni zmagi Brega proti San Vitu KROMA li. Nato nam je zmanjkalo sape. Padla je koncentracija in izkušeni nasprotniki so nam uhajali brez težav na koš. Polovili so nam skoraj vse odbite žoge in poraz je bil neizbežen. Brez dobrega treninga tudi tekme ne moreš izpeljati, kot je treba.« Šušteršiceva razlaga je nazorna in neizprosna. Brez trdega dela ni mogoče premagati tudi slabšega nasprotnika, kaj šele takega, kot je tržiško moštvo, ki ima večino zelo izkušenih igralcev, med katerimi izstopa Cisilin, ki je igral tudi v višjih ligah. Sinoči je dal 23 točk in navdušil gledalce z nekaterimi duhovitimi in učinkovitimi podajami. Pri združeni ekipi bi od posameznikov omenili le požrtvovalnega Petra Lisjaka, ki pa je moral v 32. minuti z igrišča, ker se je poškodoval zapestje in prst. Že v petek čaka Kontovel/Sokol no- va težka preizkušnja, gostovanje v Tržiču proti ekipi NAB. (lako) Ostali izidi: Don Bosco - NAB 81:83, Drago basket - Athletismo n.p., Poggi 2000 - Pol. Isontina 70:59, Goriziana - Fogliano 85:68, Romans - Dinamo 86:68. PROMOCIJSKA LIGA Cicibona - Poz&Poz Muggia 66:55 (16:13, 36:29, 50:47) CICIBONA: Furlan 2, Kemperle 13, Mirceta 2, Segina 3, Perčič 2, Susanj 9, Gri-lanc 2, Barini 25, Romano 8. TRENER: Gaetano De Gioia. 3T: Barini 5, Susanj 3. Cicibona je s četrto zaporedno zmago dohitela na lestvici prav peterko iz Milj in lahko tako še upa na uvrstitev v končnico za napredovanje v deželno D ligo. V play-off se bodo uvrstila prva štiri moštva. Odločilno vlogo bo po vsej verjetnosti odigralo četrtkovo srečanje, ko bodo varovanci trenerja De Gioie igrali proti Virtusu. Vsekakor je tudi petkovo srečanje na Stadionu 1. maja potrdilo, da Cicibona v povratnem delu igra veliko bolje in predvaja dobro skupinsko igro. Pohvalo za nov pomembnem uspeh zaslužita predvsem Davide Barini, ki je bil pri metih od daleč neustavljiv (kar 5 trojk) in pa Blaž Kemperle, ki je dozorel kot igralec in dokazal, da lahko igra tudi v višji ligi. Cicibona je sicer nastopila okrnjena, saj je bila brez obeh organizatorjev igre, česar pa ni izkoristil trener gostov, ki se je nekoliko nerazumljivo odločil za consko obrambo. Cicibonaši so v napadu igrali zelo premišljeno, žoga je dolgo krožila, dokler se nista ali Barini ali Susanj odkrila in iz razdalje kaznovala naivne goste. Košarkarji svetoivanske moštva so imeli pobudo stalno v rokah, edino v tretji četrtini je prišlo do upada koncentracije. V zadnjem delu pa so pritisnili na plin. Gostje so postavili obrambo mož-moža, Cicibona pa se je opredelila za consko postavitev in spela zdržati pristik. Četrtino je tako povsem zasluženo osvojila s kar 8 točkami prednosti (16:8). Ostali izidi 12. kroga: Servolana -Skyscrapers 57:65, Azzurra - Scoglietto np, Barcolana - Virtus danes. 32 + Nedelja, 10. februarja 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka Milo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Pesnikov portret z dvojnikom 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Dok.: Stella del Sud - Destinazio- ne: San Pietroburgo 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde - In diretta dalla natura 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti 21.30 Nan.: Il Commissario Montalbano 23.30 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Dnevnik - Speciale 0.25 Aktualno: Oltremoda ^ Rai Due 6.20 6.30 6.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 15.00 17.30 18.00 19.10 19.30 20.30 21.00 21.45 22.35 1.00 Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Il mare di notte Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'e Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Dnevnik - Motori Variete: Quelli che...aspettano Variete: Quelli che il calcio e... Šport: Numero Uno Dnevnik, Dossier, Eat Parade Šport: Domenica sprint Risanke Dnevnik Nan.: NCIS Nan.: Criminal Minds Šport: La domenica sportiva Dnevnik ^ Rai Tre 6.00 7.00 8.00 9.10 9.50 10.55 12.15 12.30 12.35 13.20 14.00 14.30 15.00 18.00 19.00 20.00 20.10 21.30 23.15 23.35 Fuori orario Variete: Aspettando E' domenica papa Variete: E' domenica papa Variete: Screensaver Dok.: Timbuctu Sestriere: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž) Dnevnik - Šport, vremenska napoved Aktualno: TeleCamere Aktualno: Racconti di vita Aktualno: Un Museo per l'Istria Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: In 1/2 h Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro (vodi Licia Colo') Kviz: Per un pugno di libri Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Aktualno: Elisir Dnevnik - Deželne vesti Variete: Parla con me Rete 4 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.00 16.00 18.20 Nan.: La grande vallata Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Amico mio Aktualno: Artezip Dok.: Parco Nazionale del Gran Paradiso - Winter Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Suor Therese Film: Il ritorno di Butch Casidy Kid (western, ZDA, '79, I. T. Berenger) Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nan.: Il comandante Florent 23.30 Film: La cena (kom., It. '98, r. E. Scola, i. V. Gassman) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, promet, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.40 Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) 10.10 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) 12.35 Realistični show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik, vremenska napoved 13.35 Variete: Buona Domenica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.35 Nan.: Dr. House - Medical Division 21.25 Realistični show: Amici (vodi Maria De Filippi) 0.30 Aktualno: Terra! 1.30 Nočni dnevnik, vremenska napoved O Italia 1 6.25 Nan.: Good morning Miami 7.00 Nan.: Eddie, il cane parlante 7.35 Risanke 11.00 Nan.: Hannah Montana 11.30 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Šport: Le ultime dai campi 14.30 Film: Asterix conquista l'Ameri-ca (anim., Nem., '94, r. G. Hahn) 16.25 Nan.: Scooby & Scrappy Show 16.45 Šport: Domenica stadio 17.50 Dnevnik in vremenska napoved 18.15 Šport: Controcampo - Ultimo minuto, Tempi supplementari 20.00 Aktualno: Rtv - La tv della realta' 20.30 Variete: Candid camera show 21.45 Nan.: Camera Cafe 22.35 Šport: Controcampo - Posticipo, Diritto di replica 1.10 Športni dnevnik ^ Tele 4 6.40 8.00, 9.05, 9.40, 10.35 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 6.45 17.30 Risanke 8.05 13.35 Dokumentarec o naravi 9.45 Koncert: Enrico Fink in kvartet Lokshen 10.40 Tra scienza e coscienza 11.10 Klasična glasba 12.00 Sv. maša 12.25 Eventi in provincia 12.50 Rotocalco Adn Kronos 13.05 Fede, perche no? 13.20 Música che passione 14.05 Camper magazine 14.40 Salus Tv 14.50 Musa Tv 15.10 La compagnia del libro 16.00 Pari opportunita in Provincia 16.25 Dokumentarec 19.30 Dnevnik 19.50 ...E domani e' lunedi 23.00 Film TV: Lotta per un cognome (dram., '85) 0.40 Film TV: Morte al traguardo (dram., '87) La 7 Koper 7.00 Aktualno: Omnibus Weekend 9.20 Aktualno: La settimana 9.35 Aktualno: Cognome & nome 10.10 Dok.: I tesori dell'umanita 10.30 Nan.: Hustle 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Film: Il marito (kom., It., '58, r. N. Loy, i. A. Sordi) 14.45 Šport: Rugby Prepartita 15.30 Rugby: Italija - Anglija 17.40 Film: Topkapi (kom., ZDA, '63, i. M. Mercouri) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Dok.: Altra storia 21.35 Film: Bat 21 (voj., ZDA, '88, i. G. Hackman) 23.30 Aktualno: Reality 0.35 Dnevnik in športne vesti 1.30 Film: Punto d'impatto (polic., ZDA, '89, i. J. Pantoliano) (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ žav 10.15 Lutkovna predstava 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (p.) 14.25 Angl. hum. nadaljevanka 15.30 17.15 Razvedrilna oddaj: NLP 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.45 Glasbeni dvoboj 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport z Gregorjem 16.30 Hum. dok. oddaja: Oglasni blok 18.30 Žrebanje lota 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Družabna: EMA 2008 - Prešernove nagrade 17.45 Fokus 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna 19.55 Zvezde pojejo 21.15 Večerni gost: Prof. dr. Borut Geršak 22.05 Ars 360 22.25 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.50 Film: Nevesta žena 0.25 Dnevnik (pon.) 0.45 Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.20 Skozi čas 8.30 Romantika na kitari 9.05 Zapojte z nami 9.20 Pomagajmo si 9.50 Globus (pon.) 10.20 Magazin deskanja na snegu 10.55 Sestriere: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž) 11.55 Ostersund: SP v biatlonu, zasledovalna tekma 10 km (Ž) 12.40 Otepa: SP v smučarskih tekih, sprint (M in Ž) 14.10 Ostersund: SP v biatlonu, zasledovalna tekma 12,5 km (M) 15.50 Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz Srednje Evrope 16.20 Slovenci po svetu 16.55 Ljubljana: košarka (M), finale slovenskega pokala 19.00 Nogomet: tekma angl. lige Liverpool - Chelsea 21.00 Nad.: Vzgoja srca 21.55 Š-Športna oddaja 22.40 Nad.: Sopranovi 23.35 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008) 13.45 14.00 14.10 15.00 15.45 16.40 17.25 18.00 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.15 22.30 22.45 23.15 0.10 11.00 17.00 17.15 17.30 18.15 19.15 19.30 20.00 20.30 21.00 21.55 22.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Ostersund: SP v biatlonu, zasledovalna 12 km (M) Ostersund: SP v biatlonu, zasledovalna 10 km (M) Sestriere: SP v alpskem smučanju, super veleslalom (Ž) »Q« -Trendovska oddaja Potopisi Ljudje in zemlja (program v slovenskem jeziku) 22.15, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji Nedeljski športni dnevnik Slovenski magazin Resna glasba Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.30 Videostrani Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Miš Maš (pon.) Polka in Majolka Slovenska vojska Settimana Friuli Razgledovanja (pon.) Zdravnik svetuje (pon.) Spoznajmo jih Kulturni utrinek Futsal: Puntar Casino Safir - Kix Ajdovščina RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Soft jazz; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Pridi z nami na koncert; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Sklop predavanj z lanskega Slov. slavističnega kongresa, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.50 Sporedi; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 11.00 Sestriere: SP v alpskem smučanju, ženski superveleslalom; 12.00 Centrifuga; 12.05 Oestersund: SP v biatlonu, zasledovalno ženske; 13.00 Poročila, vreme; 14.15 Oestersund: SP v biatlonu, za- sledovalno moški; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Rokomet moški, liga prvakov, Celje Pivovarna Laško-Pick Szeged; 17.30 Novice; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled dogodkov; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Va-lodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.00 Mozartine, prenos koncerta Simfonikov RTVS; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Ne predvidevajte avtomatično, kaj si želijo in potrebujejo prijatelji ali sodelavci. V službi boste napredovali s pomočjo drugih. V ljubezni dokažite partnerju, koliko vam pomeni. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na denarnem področju ste polni upov in želja. Vaši načrti so velikopotezni, a preden se uresničijo, bo bolje, da z denarjem ravnate skromno. V ljubezni lahko veliko naredite. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ste v zelo dinamičnem obdobju. Poenostavite opravila, ki ne vplivajo na kakovost vašega življenja. Bodite manj zahtevni do sebe in si privoščite sproščene trenutke v krogu družine. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: S partnerjem «« boste uživali in se počutili ljubljene in sprejete, kar boste vračali s hvaležnostjo in nežnostjo. Samski boste imeli priložnost za začetek nove zveze. Ne pretiravajte z denarjem. y^ LEV 23.7.-23.8.: Pri denarnih (^^r transakcijah bodite previdni. S partnerjem poiščita skupno zanimanje. Ne ustavljajta se pri nasprotjih, a poiščita stične točke in uživajta v njih. DEVICA 24.8.-22.9.: Prisluhni-^^ te svojemu telesu. Potrebni ste počitka. Na delovnem mestu boste trdni pogajalci, postavite se zase in trdno zagovarjajte svoje odločitve. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V do- ^ ^ mačem krogu se boste počutili prijetno in varno. Potrudite se, da boste tudi sami prinesli svojim dražjim kanček topline in preživeli z njimi vesele in prijetne trenutke. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Spretni boste pri sklepanju bežnih poznanstev. V ljudeh boste zbudili zaupanje in sproščenost. Ljubezen: partner vam bo očital, da mislite le nase. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Poslovni načrti vam bodo pobrali veliko energije, a se bo ugodno obrestovalo, tudi v denarju. Ne pričakujte od partnerja, da bo poskrbel za kar bi morali sami narediti v službi. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ste v odlični formi. Našli boste ravnotežje med delom in užitkom. Z dobro voljo boste osrečili vaše bližnje. Možni manjši zapleti pri izplačilu. Ljubezen: odlično. VODNAR 21.1.-19.2.: Za svo- ja prepričanja boste pripravljeni na pravi boj, predvsem ko vam kršijo pravice. Umirite svoj nemirni duh. Ne jemljite vsega preveč resno, kar se dogaja z vami ali okoli vas. RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu bo mirno. Začutili boste, da potrebujete več časa za počitek in sprostitev. Pohvale prijateljev vam bodo pomagale k večji samozavesti. Dobro v ljubezni. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. februarja 2008 SB Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu- ca Giurato in Eleonora Daniele) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie(vodi Caterina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Parlament, dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Aktualno: Speciale Porta a porta (vodi B. Vespa) 23.15 Dnevnik 23.20 Proza: Tutto Dante; Il 26. canto del-l'Inferno (R. Benigni) 0.30 Nočni dnevnik Rai Due 6.40 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05 21.50 23.25 23.40 0.40 Dnevnik - Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Sorgente di vita Aktualno: Tg2 punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute Variete: L'ltalia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Glasba: Scalo 76 Remix Tg2 Flash/Šport Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Dnevnik Nan.: NCIS Nan.: Lost Dnevnik/Punto di vista Dok.: La storia siamo noi Aktualno: Magazine sul Due V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, Neapolis, Flash L.I.S. 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 23.45 Nan.: Blind Justice - Gli occhi del-la legge 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.45 Fuori orario 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Ellery Queen 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nad.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Bernadette (dram., ZDA, '43, r. H. King, i. J. Jone) 17.50 Dnevnik in prometne informazie 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Shark 23.20 Film: L'isola dell'ingiustizia - Alcatraz (dram., ZDA, '95, r. M. Rocco, i. C. Slater) Canale S 7.55 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.50 17.20 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino Cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Resničnostni šov: Grande Fratello Film: Settimo cielo Resničnostni šov: Grande Fratello Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Resničnostni šov: Grande fratello Variete: Maurizio Costanzo Show v Italia 1 6.10 6.40 9.05 10.00 10.30 11.00 11.25 12.15 12.25 13.00 13.40 15.00 15.55 16.50 17.15 18.30 19.10 19.40 20.30 21.10 23.10 Nan.: Good Morning Miami Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nan.: Prima o poi divorzio! Nan.: Still standing Aktualno: Secondo voi Dnevnik: Studio aperto in vremenska napoved Šport: Studio sport Risanke Nan.: The O.C. - Ragazze in par-tenza Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza Risanke Dnevnik in vremenska napoved Nan.: E alla fine arriva mamma! Risanke Kviz: La ruota della fortuna Film: Il ritorno del Monnezza (krim., It.,'05, i. C. Amendola, E. Rocchetti) Aktualno: Real CSI - La vera scena del crimine ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 0.17, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.00 8.30, 10.35 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.50 Salus TV/Musa Tv 9.10 Rotocalcio and kronos/Italia Economia 9.40 15.25 Dokumentarec 10.40 Retroscena: i segreti del teatro 11.30 Camper magazine 12.10 Udine e Conte 13.30 Oddaja o živalih 14.00 La TV delle liberta 18.30 Šport: Super calcio - Udinese calcio 19.00 Šport: Super calcio - Triestina calcio 19.55 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.10 Aktualno: Stoa' 22.30 Nogometna tekma: Lecce vs. Trie-stina 0.45 Klasična glasba LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore (20.00, 0.50) Dnevnik Nan.: Il commissario Scali Film: La voglia matta (kom., It., '62, i. U. Tognazzi) 18.05 Debatna odd.: Tekma 18.55 Nan.: Dr. Who 19.40 Harmonije Evrope: Avstrija 20.00 Dok. serija: Glas: pokaži čustvo 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga - Rainer Maria Rilke 22.20 Dok. serija: City folk 22.45 Film: Veliko mesto Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.10 16.40 17.10 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.00 23.20 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Alter eco Slovenski magazin Ensemble concertisti Tednik Vesolje je... Istra in... Il disfatto Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Športna oddaja Mladinska oddaja: Fanzine Sredozemlje Artevisione - Kulturni magazin Aktualno: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Vzhod - Zahod Športel (program v slovenskem jeziku) Primorska kronika Športna mreža Vremenska napoved, Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Star Trek Enterprise 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.00 Aktualno: Niente di personale 23.30 Aktualno: Cognome e nome 0.00 Nan.: Law & Order - I due volti del-la giustizia Jr Slovenija 1 6.30 Utrip 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Harold Prodnik 9.40 Iz popotne torbe: Prijatelji (pon.) 10.00 Lutkovna predstava: Palček 10.40 Dok. film: Snežko 11.00 Dok.: Mož brez posebnosti 12.00 Dok.: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Zvezde pojejo (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nanizanka 16.10 Risanka 16.45 Ciak Junior 17.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 17.35 Francoska odd.: Odprava v Brezno 18.30 Žrebanje 3x3 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vroči stol 21.00 Nad.: Doktor Martin 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Pisave 23.25 Glasbeni večer 0.40 Francoska odd.: Odprava v Brezno (pon.) 1.30 Dnevnik (pon.) {p Slovenija 2 7.00 Infokanal 9.00 12.00, 14.40 Tv prodaja 9.30 Zabavni infokanal in otroški kanal 11.05 Sobotno popoldne (pon.) 13.20 Tv prodaja 15.40 Š - športna oddaja (pon.) 15.35 Ars 360 (pon.) 16.20 Evropa si (pon.) 16.40 Velika človeška stvar (pon.) 18.00 Poročila 11.00 Videostrani 16.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.) 17.00 Futsal: Puntar Casino Safir - Kix Aj - dovščina (pon.) 18.25 Bovec 18.35 Naj viža (pon.) 19.50 Video spot 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Odbojka: Marchiol - Calcit 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Desa Muck: Pasti življenja-drugič! (4. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev iz zamejstva; 22.30 Hip hop glasba. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachie-radio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.00 Ime tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manj šinskih dnevnikov MIDAS K Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 34 Nedelja, 10. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / italija - Priprave na volitve Berlusconi prepričan v zmago in na »vrnitev« Casinija in UDC Veltroni bo danes v Umbriji pričel volilno kampanjo Demokratske stranke MILAN - Silvio Berlusconi je svojo volilno kampanjo začel v znamenju dobre volje in običajnih smeš-nic, ki jih je na skupščini krožkov Michele Brambille stresal kar z rokava. Zanimivo, da ni niti enkrat napadel Demokratske stranke, ki jo je celo ozna čil za mo der no in ev rop sko. Volilci in volilke bodo na koncu izbirali med mano in Walterjem Velt-ronijem, je večkrat dejal vodja Forza Italia oziroma novoustanovljene liste Ljudstva svobode. Berlusconi je trdno prepričan, da se bo Pier Ferdinando Casini pre-mis li in pris to pil v skup no li sto For -za Italia-Nacionalno zavezništvo. Da se bo to najbrž res zgodilo je potrdil tudi bivši predsednik poslanske zbornice, ki bo na na koncu po vsej verjetnosti res pristal v koaliciji z novo Berlusconijevo listo. Severna liga se bo s svojim simbolom predstavila le na severu Italije in s tem olajšala pot desni sredini na jugu države, kjer je Bossijeva stranka, kot znano, zelo nepriljubljena. Vodja Forza Italija je izrekel dobrodošlico Clementeju Mastelli in Lambertu Diniju, ki se vračata v desno sredino. Dini je očitno pozabil na osebne napade in obrekovanja, ki jih je bil deležen s strani Doma svoboščin ob t.i. aferi Telecom-Srbi-ja, Mastella pa bo moral prepričati del svoj e stranke UDEUR, ki hoče ostati v levi sredini. Liga je že dala vedeti, da noče Mastelle, a to očitno ni več njen problem, potem ko se bo vo-lilcem predstavila le v severnih deželah... Velt ro ni, ki bo v krat kem od sto -pil z mesta rimskega župana, bo svojo volilno pot začel danes v Umbriji. Izbral je to deželo sredi države, ker Umbrija po njegovem pooseblja srce Italije. Veltroni bo predstavil svoj volilno-politični manifest in še enkrat utemeljil izbiro demokratov, da se na volitve predstavijo sami s svojim simbolom. Odprta je le možnost volilnega zavezništva s stranko Italija vred not mi nis tra An to ni a Di Pie tra. Mavrična levica je volilno kampanjo včeraj popoldne začela v Turi-nu pred železarno Thyssen-Krupp, kjer je pred kratkim umrlo šest mladih delavcev. Združena levica (SIK, SKP, Zelena lista in Demokratična levice) bo za kandidata za predsednika vlade predstavila predsednika poslanske zbornice Fausta Bertinottija. Nasmejani Silvio Berlusconi skupaj z Michelo Brambillo, ki bo aprila kandidirala za parlament ANSA italija - Priprave na volilno preizkušnjo Skupne volitve: Napolitano si želi čim širšo podporo RIM - V prihodnji dneh bo padla dokončna odločitev o poenotenju parlamentarnih in upravnih volitev, ki naj bi bile 13. in 14. aprila. Prodij eva vlada j e naklonjena t.i. election day, za katerega ima notranji minister Giuliano Amato že pripravljen odlok. Zadnjo besedo pa bo imel predsednik republike Giorgio Napolitano. Viri s Kvirinala so dali vedeti, da Napolitano podpira enoten volilni dan, želi pa si, da bi njegova odločitev doživela čim širšo podporo političnih strank. V nekdanji vladni večini so v glavnem vsi za skupne volitve 13. in 14. aprila, dvome in pomisleke pa ima zlasti Forza Italia. Njeni predstavniki so sprva podprli namere notranjega ministrstva, potem pa so se premislili in sedaj pravijo, da bi preveč glasovnic zmedlo volilke in volilce. Na desnici se očitno bojijo, da bi upravne volitve tako ali drugače nagradile upravitelje iz vrst leve sredine in tako negativno pogojevale Berlusconijevo volilno zmago, v kate ro so trd no pre pri ča ni. Spomladi bodo predčasne občinske volitve tudi v Rimu. Walter Veltroni bo namreč zapustil županski stolček, za župana pa bo morda spet kandidiral Francesco Ru tel li. Protesti v Turčiji ob odpravi prepovedi nošenja rut ANKARA - Turški parlament je včeraj kljub silovitim kritikam sekularistov v drugem branju potrdil odpravo dolgoletne prepovedi nošenja naglavnih rut na univerzah. Med glasovanjem je proti amandmaju v Ankari demonstriralo več kot 30.000 Turkov, ki so vlado pozivali, da predloga ne sprejme. »Turčija je sekularna in bo sekularna ostala,« so vzklikali. Parlamentarci so na včerajšnji seji s 411 glasovi za potrdili dve ustavni spremembi, ki predvidevata dodatek k členu, v katerem je zapisano, da ima vsak pravico do enake obravnave s strani državnih institucij in nikomur »ne sme biti kratena pravica do visokošolskega izobraževanja«. Spremembi mora podpisati še turški predsednik Abdullah Gul, sicer pravoveren musliman, od katerega pričakujejo, da bo amandmaja potrdil. Prepoved nošnje naglavnih rut na univerzah je bila uvedena po državnem udaru, saj je vojska v islamistih videla resno grožnjo. Premier Recep Tayyip Erdogan je ocenil, da je prepoved nošenja naglavnih rut nepravična za tista dekleta, ki sicer rute nosijo in si jih morajo nato sneti pred vstopom na univerzo. Erdogan je v četrtek dejal: »Trpljenju naših deklet na vhodih univerz moremo narediti konec!« Glavna opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) je napovedala, da se bodo glede odločitve pritožili na ustavno sodišče. »To je črna revolucija. Naglavna ruta je politični simbol,« je dejal poslanec CHP Canan Aritman. »Svoji državi ne bomo nikoli dovolili povratka v srednji vek,« je dodal. (STA) V Pakistanu nove žrtve ISLAMABAD - V domnevnem samomorilskem napadu v Pakistanu je umrlo 18 ljudi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Napadalec se je razstrelil med predvolilnim shodom opozicijske nacionalne stranke Avami v mestu Čarsada blizu Severozahodne mejne province, kjer delujejo islamski ek-stremisti. »Menim, da je šlo za samomorilski napad, ki se je zgodil v neposredni bližini odra,« je dejal. Omenil je tudi, da so islamski skrajneži pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 18. februarja, grozili vsem političnim strankam na severozahodu države. (STA) tokio - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav G-7 Srečanje v znamenju krize ameriškega nepremičninskega trga Rast gospodarstev držav G-7 se bo nekoliko znižala - Kitajska naj zviša vrednost juana TOKIO - Svetovno gospodarstvo se sooča z rastočimi grožnjami zaradi težav na ameriškem nepremičninskem trgu, s tem povezanimi težavami na področju hipotekarnih posojil in vplivov na celotno gospodarstvo, so v sklepni izjavi zapisali ministri za finance in guvernerji centralnih bank držav sedmih gospodarsko najmočnejših držav skupine G-7. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank ZDA, Japonske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije in Kanade so poslovne banke pozvali, naj jasno sporočijo izgube ob krizi na ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnih posojil, finančni ministri pa so od ameriškega kolega Henryja Paulsona želeli izvedeti, kakšne ukrepe so ZDA sprejele za umiritev razmer. Kot je dejal Paulson, so ZDA pripravile 150 milijard dolarjev vreden paket za stimulacijo gospodarstva, poleg tega pa je ameriška centralna banka od septembra že večkrat znižala obrestne mere. ZDA niso v recesiji, saj bodo letos beležile gospodarsko rast. Razen trga nepremičnin in hipotekarnih kreditov je ameriško gospodarstvo v dobri formi, je poudaril Paulson. Udeleženci srečanja, ki je včeraj potekalo v Tokiu, so tudi ocenili, da naj bi se rast gospodarstev držav članic skupine G-7 nekoliko znižala, vendar naj bi bile razmere trdne. Gospodarska rast bi se lahko najbolj poslabšala v ZDA, kjer se nepremičninski trg še vedno ni pobral, negativno pa naj bi na vse države vplivale tudi visoke cene energentov, predvsem nafte, surovin in blaga ter s tem povezani inflacijski pri-tis ki. Ministri in guvernerji centralnih bank držav članic skupine G-7 so med drugim pozvali Kitajsko, naj dovoli hitrejše zvišanje vrednosti nacionalne valute juana, s čimer bi se znižala trgovinska nesorazmerja, saj Kitajska tudi zaradi umetno vzdrževane nizke vrednosti juana v trgovini z vsemi članicami skupine G-7 beleži zunanjetr- govinske presežke. Pozvali so tudi države proizvajalke nafte, naj zvišajo proizvodnjo nafte, povečajo zmogljivosti rafinerij in zvišajo energetsko učinkovitost. Rast cene nafte sicer najbolj spodbuja večje povpraševanje, vendar so faktor tudi geopolitični vzroki, so menili. Na srečanju so ministri in guvernerji centralnih bank gospodarsko najmočnejših držav pozvali k investicijam v države v razvoju in pomoči tem državam v boju s klimatskimi spremembami. S tem namenom so s Svetovno banko pripravili poseben načrt za investicije. Udeleženci srečanja so se med drugim seznanili s predhodnim poročilom, ki ga pripravlja skupina strokovnjakov pod vodstvom guvernerja italijanske centralne banke Maria Draghi-ja. Skupina G-7 jih je namreč jeseni zaprosila, naj proučijo pretrese na trgu in oblikujejo nekaj nasvetov, kako naj se ukre pa. ( STA) kosovo - Srbski predsednik v Munchnu Tadic: »Priznanje Kosova je nezakonito dejanje« Srbija bo proti temu nastopila z vsemi pravnimi in diplomatskimi sredstvi MÜNCHEN - Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj v Münchnu opozoril, da se bo Srbija tako v primeru enostranske razglasitve kot tudi priznanja neodvisnosti Kosova odzvala z vsemi pravnimi in diplomatskimi sredstvi, tudi s »tožbami na domačih sodiščih tistih držav,« ki bi priznale neodvisnost Kosova. Če bo prišlo do razglasitve neodvisnosti Kosova, bo Srbija »isti trenutek to odločitev razveljavila ali pa začela pravni postopek za njeno razveljavitev.« Pri tem bo uporabila »absolutno vsa pravna sredstva« proti »institucijam, ki bi priznale takšno nezakonito neodvisnost Kosova, pa tudi s tožbami na domačih sodiščih tistih držav, ki bi to storile,« je dejal Tadic novinarjem ob robu mednarodne varnostne konference. »Priznanje Kosova je nezakonito dejanje, neodvisnost Kosova je s stališča mednarodnega prava nezakonito dejanje, pravo je v celoti na strani Srbije,« je izpostavil Tadic in opozoril, da pri vprašanju Kosova ne gre samo za pra- vo, ampak tudi za »življenja ljudi, za stabilnost celotne regije, za težke posledice, ki bi lahko čutili tudi v drugih regijah,« je dejal in navedel Gorski Karabah in Abhazijo. »Kosovo ni samo problem Srbije, je problem celega sveta,« je po-uda ril. Ob tem je posredno izrazil pričakovanje, da države v regiji neodvisnosti Kosova ne bodo priznale. Kot je namreč dejal, od teh držav v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova pričakuje »absolutno zadržanost«: »Ne bi bilo dobro, če bi se občutile posledice napačnega obnašanja regionalnih držav,« je še dodal. Ponovil je še, da Srbija ne bo sprejela neodvisnosti Kosova in da želi nadaljevanje pogajanj ter dosego kompromisne rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani. V pogovorih z vsemi, s katerimi se je sestal v Munchnu, je zastopal to stališče, ki ga bo zastopal tudi v prihodnjih letih, tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov, saj mora ubraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Srbije. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 10. februarja 2008 35 v petek in nedeljo - Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture »Kje, domovina, si?« Pogovor z mladimi protagonisti Iztokom Cergolom, Andrejo Štucin in Raffaello Petronio 8. februar, dan slovenske kulture, je mimo, vendar Slovenci radi posvečamo temu prazniku kar ves mesec in se tako poklonimo vsem ustvarjalcem, ki so s svojimi stvaritvami bogatili slovensko kulturno zakladnico. Tako bomo v zamejstvu doživeli osrednjo proslavo ob prazniku slovenske kulture v prihajajočem tednu: v petek, 15. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Letošnja proslava, ki jo soorganizi-rajo vse osrednje organizacije in kulturne ustanove Slovencev v Italiji in na kateri bo slavnostna govornica kultrna delavka iz Rezije Luigia Negro, bo posvečena 130-letnici rojstva Otona Župančiča. Naslov prireditve »Kje, domovina, si?« je verz iz njegove pesnitve »Duma«, prikaz katere bo predstavljal osrednji del proslave. Zamisel in izvedba programa velikega kulturnega praznika sta bili letos poverjeni Slovenski prosveti iz Trsta, kije k projektu (podobno kot lani ZSKD) povabila včlanjena društva in skupine, pristopilo pa je tudi nekaj posameznikov. Skupno bo sodelovalo okrog 60 večinoma mladih izvajalcev - recitatorjev, pevcev, glasbenikov in plesalcev. Razen nekaterih izjem, gre za amaterje, ki so dokazali veliko navdušenje in ljubezen do slovenske umetnosti in kulture, saj so temu projektu zastonj posvetili mesece svojega časa in energij. Že zato - in ne glede na končni rezultat - si zaslužijo spoštovanje in pohvalo. Za režijo skrbi Gre gor Tozon, sce -narij sije zamislila Lučka Peterlin Susič, kateri je bila tudi poverjena priprava besednega dela predstave (izvajali bodo člani gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, Radijskega odra in gledališke skupine Tamara Petaros, ki deluje v okviru Finžgarjevega doma). Čeprav bo imela beseda v proslavi glavno težo, bodo predstavo obogatili tudi izvirna glasba, ples in video. Video je pripravil Alex Purič. Glasbo je napisal Iztok Cergol, ki bo tudi vodil priložnostni orkester. Zaupal nam je, kako je nastajala glasba za »Dumo«: »Bralec si ob prebiranju besedila ustvari sliko, podobo tega, kar bere - in doživlja določene občutke. Te občutke mora spremljevalna glasba podkrepiti. Občutek miru, ljubezni, sreče, nostalgije, veselja, ampak tudi tesnobe, jeze, žalosti, gnusa; kot se v besedilu spreminjajo GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Edoardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; igrajo: Lu-ca De Filippo, Gigi Savoia, Antonella Morea, Marco Manchisi in Carolina Rosi. Danes, 10. februarja, ob 16.00. William Shakespeare: »La tempesta« / režija: Tato Russo. V sredo, 13. februarja, ob 20.30, v četrtek, 14. februarja ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 15. in soboto, 16. februarja ob 20.30 in v nedeljo, 17. februarja ob 16.00. La Contrada William Shakespeare: »La commedia degli errori« / režija: Giuseppe Pam-bieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. Danes, 10. februarja, ob 16.30. Carlo Goldoni: »Il teatro comico« / režija: Marco Bernardi; nastopajo: Pa-trizia Milani in Carlo Simoni. V petek, 15. in soboto, 16. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 17. februarja, ob 16.30, v torek, 19. februarja, ob 16.30, v sredo, 20., v četrtek, 21., v petek 22. in v soboto 23. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo,24. februarja, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 16. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Tre sorelle... un imbranato«. V petek, 22. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Otto pericolose simpatiche donnette«. Pred proslavo potekajo še zadnje vaje nastopajočih iz trenutka v trenutek, tako jih mora glasba tudi nakazovati. Navdihovale so me torej čutnost, čustevnost, občutljivost.« Zborovski del je prevzel MePZ Mačkolje, ki ga vodi Andreja Štucin. Opisala nam je, kako so v mačkoljanskem zboru sprejeli povabilo k sodelovanju na proslavi: »Nekateri pevci so bili takoj navdušeni, drugi pa so bili sprva malo skeptični - to pa predvsem zato, ker so se zavedali velike odgovornosti. Mačkoljanski zbor je bil namreč prvič povabljen k sodelovanju pri tako pomembni prireditvi. Jaz osebno sem bila takoj za to, ker sem kot pevka večjih zborovskih sestavov že kdaj sodelovala pri podobnih projektih. Mislim, da je za zbor sodelovanje pri taki predstavi zelo pozitivna izkušnja, ker imaš možnost, da se spopa-deš s partituro, ki ne spada v klasično zborovsko literaturo, ker spoznaš nove prijeme, kompleksnejše dogajanje na odru, skratka nove dimenzije ustvarjalnosti.« Koreografijo si je zamislila Raffa-ella Petronio, ki je imela še posebno zahtevno nalogo, saj tradicija plesa pri nas še ni tako zasidrana kot je gledališka, pevska ali glasbena. Njena plesna skupina je TRŽIČ Občinsko gledališče Stefano Massini: »Processo a Dio« / režija: Sergio Fantoni; igrajo: Ottavia Piccolo, Vittorio Viviani in Silvano Pic-cardi. Danes, 10. februarja, ob 20.45. Elio Petri: »Roma ore 11« / režija: Mi-tipretese; igrajo: Anna Gualdo, Manuela Mandracchia, Sandra Toffolatti in Mariangeles Torres. V nedeljo, 17. februarja, ob 20.45. SLOVENIJA KOMEN Kulturni dom Danes, 10. februarja ob 17.00 / Gledališka skupina KD Brce / Marco Tas-sara: »Amour, amore, liebe... na trnek se lovijo ribe«. Režija: Sergej Verč. KOPER Gledališče Koper V sredo, 13. februarja ob 17.30 in ob 20.00 / »5moških.com«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 10. februarja, ob 17.00 / Bra-nislav Nušic: »Vse za oblast« - gostovanje KUD Oder treh herojev Pirniče. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 11. februarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V torek, 12. februarja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Yukio Mishima: »Markiza de Sade« / Jutri, 11. in v torek, 12. februarja, ob 20.00. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 11. februarja, ob 19.30 / Peter Ni- nastala na temeljih plesne skupine društva MOSP, ki deluje šele eno leto, h kateri so pristopila še nekatera dekleta, fantje pa se bodo vsi večinoma prvič spopadli s to umetniško govorico. O svojem delu je Raffaella tako povedala: »Ni bilo prvič, da sem se spopadla z delom v tako veliki skupini, toda vsakič je zame nova izkušnja, saj se tako tema koreografije kot plesalci spreminjajo. Dekleta, s katerimi sem že prej delala, so bila vesela in vznemirjena ob delu z drugimi dekleti, ki so se pridružila. Tudi ko sem kontaktirala fante, sem z njihove strani začutila zanimanje. Zdelo se jim je pozitivno, da bodo imeli tudi izključno fantovske plesne točke. Resen in globok tekst je sprva vse nekoliko prestrašil, ker je od njih terjal izjemno koncentracijo. Vendar smo zadnje mesece zelo trdo delali in večina skupine je pokazala veliko prizadevnost, resnost in navdušenje, sama pa sem opazila, da je pri večini opazen tudi lep napredek. Zame je bilo zelo vznemirljivo in lepo delo, upam, da bodo tudi ti mladi imeli veliko zadoščenja, ker so se izredno potrudili.« Vsem bo možno torej zaploskati v petek, 15., in v nedeljo, 17. februarja. chols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Mala scena Šentjakobsko gledališče V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki« / od ponedeljka, 11., do torka, 19. februarja, ob 17.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Iris«, Pietro Mascagni / v okviru operne in baletne sezone 2007-2008 / v torek, 12., v sredo, 13. in v četrtek, 14. februarja ob 20.30, v soboto, 16. februarja ob 17.00, v nedeljo 17. februarja ob 16.00, v torek, 19. in v sredo 20. februarja ob 20.30. GORICA Kulturni dom V četrtek, 14. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Rik-ke Lundorff«. V petek, 15. februarja ob 18.00 / Mala Prešernova proslava / »Sinfonični orkester iz Novega Mesta«. V sredo, 20. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Zoran Predin & Gypsy Swing Band«. V soboto, 23. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Koncert albanske glasbe«. SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 11. februarja ob 19.30, v Gallusovi dvorani koncert Gunnarja Iden-stama (orgle). V torek, 12. februarja ob 19.30 / v Gal- lusovi dvorani bo tradicionalni koncert za zaljubljene: Goran Predin in Gypsy Swing Band. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo še danes, 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Ka-raghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik: v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tu- di med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Mednarodni grafični likovni center: do 24. februarja bo na ogled razstava Hermana Gvardjančiča »Zapisi«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (9. 2. 2008) Vodoravno: kataster, radikal, Kemp, avantura, Amerika, aval, Rino, rik, Dani, Ararat, pokalica, Ira, žrtvenik, one, U. Z., raporti, etnija, vir, ček, P. E., eroti, A. M., Mara Černic, sat, letalec, trava, Akira, Oran, LAL, bok, no, energije, R. R., Doberdobec, identiteta, Ran, jeralnik, Branko, arara, S. A., Ain, as; na sliki: Mara Černic. Nedelja, 10. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES Danes bo v zahodni Sloveniji večinoma jasno. Drugod bo deloma jasno z občasno zmerno oblačnostjo, predvsem na jugovzhodu tudi pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, ki bo občasno močnejša predvsem v Vipavski dolini. Nad večjim delom Evrope je obsežno anticiklonsko območje nad vzhodnim Sredozemljem pa ciklon. Proti nam priteka s severovzhodnimi tokovi razmeroma suh zrak. Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od severovzhoda razmeroma suh, v spodnjih zračnih plasteh pa občasno tudi bolj vlažen zrak. morje Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. plimovanje Danes: ob 5.50 najnižje -26 cm, ob 11.17 najvišje 28 cm, ob 17.40 najnižje -47 cm. Jutri: ob 0.25 najvišje 47 cm, ob 6.34 najnižje -26 cm, ob 11.52 najvišje 17 cm, ob 18.02 najnižje -35 cm. -7 temperature v gorah oc 500 m............ 4 2000 m . . 1000 m ..........-1 2500 m ...........-8 1500 m ...........-4 2864 m...........-9 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. TRBIŽ O -8/3 CELOVEC O -3/6 P® TRŽIČ " -4/6 VIDEM O -3/11 O PORDENON -2/10 ČEDAD O -2/10 O KRANJ O GRADEC -3/5 & O-3/4 S. GRADEC PTUJ O CELJE -1/6 MARIBOR O-1/5 M. SOBOTA O-1/5 K J ^ h O ^ LJUBLJANA GORICA cT°N. GORICA pOSTOJNA°/6 N -1/5 0/11 ____-1/1° O0/5 ^ r"^ KOČEVJE ,, TRSTÖ<-> ß-C/C At. O PORTOROŽ O --- ČRNOMELJ 1/11 ZAGREB 1/6 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno, pihala bo zmerna burja s sunki do okrog 80 km/h, ki bo čez dan nekoliko oslabela. V Julijskih Alpah bo razmeroma hladno. Jutri in v torek bo v zahodni Sloveniji precej jasno, drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Burja na Primorskem bo v torek postopno slabela. dopis iz pariza - Po ogledu filma »Asterix na olimpijskih igrah« H g • • V« Asterix in uspesni podvigi Razmislek o uspehu ob »flopu« najdražjega francoskega filma, ki so ga slabo sprejeli tako gledalci kot kritiki Končno! Prišel je. In to ne le v Franciji! Pričakovali smo ga že za praznike, toda raznorazni zapleti so onemogočili dogo dek. Iz šel je film »As terix na olim pij skih igrah«, zad nji pro -dukt galskega vala, ki se je začel pred približno 50 leti. Teklo je leto 1959, ko sta Rene Goscinny in Albert Uder-zo do bi la na roči lo za strip. Pri izbi ri teme sta pomis li la na pomembnejša obdobja francoske zgodovine in odločila sta se za prvo, za poreklo oziroma za Galce. »Leto 50 pred našim štetjem, Galija je popolnoma pod rimsko oblastjo. Popolnoma? Ne! Majhna vasica sredi divje Bretanije se še upira in je v strah in tre pet vseh rim skih vo ja kov, kaj ti ti Gal ci imajo magični napoj, ki podari nadnaravno moč.« Nekateri so ji ma oči tali, da je strip pat rio ti čen ali celo pro go lis ti -čen. Ali res? V zgodbah do bi mo cel kup zgo do vin skih podat -kov - osvajanje Bretanije (sicer se je Cezar v resnici omejil le na vdore), Cezarjevo ljubezensko razmerje s Kleopatro, osvajanja v Afriki, hiberske upore - toda po drugi strani je veliko »zgodovinskih škratov« - galske hiše niso imele dimnikov, težko sta živela v isti vasi druid in bard (imela sta podobne funkcije), Galci niso delali menhirjev (verjetno so jih dobili kot dediščino starejšega ljudstva), moški niso sistematično nosili brkov (to je bilo pri Frankih), Cezar se ni imenoval za cesarja (ta naziv je prvi uporabil Avgust) in gotovo niso ne Kelti ne Rimljani lupili krompirja (prišel je kar nekaj stoletij kasneje iz Amerike). Kaj je zanimalo avtorja? Asterix je prav zaprav an ti he roj - bi stro u men, toda maj hne postave - tako kot njegov neločljivi prijatelj Obelix - mogočne postave, a skrajno naiven. Sploh so vsi junaki karikature: poglavar Abraracourcix, zaljubljen v samega sebe, Assuran cet ou rix, glasbenik brez poslu ha, Ord ra l fak bet ix, pro da -ja lec ne ved no svež ih rib itd. Gre za karikature člo veš kih sla -bosti in še več. Gre za avtoironijo, za karikature francoskih slabosti: prepirljivi, zamerljivi, ne ravno bistroumni... Poleg satire zaznamujejo delo humor, besedne igre, absurdne situacije, pretepi v stilu XXL, parodija zgodovinskih dogodkov in današnjih situacij. Asterix je v teku let imel neverjeten uspeh: prevedli so ga v 85 jezikov in prodanih je bilo 350 miljonov izvodov (od leta 1976, ko je Gochinny umrl, nadaljuje Uderzo galsko avan turo sam). Poleg stri pov so bi le na rejene risan ke in seveda filmi. Dogodivščina velikega platna se je začela v devetdesetih z »Asterix in Obelix proti Cezarju«, nadaljevala z »Misijo Kleopatra« in končno je na ekranih tretja pustolovščina, »Asterix na olimpijskih igrah« (režija Frederic Fores ti er in Tho mas Lan). Clo visu Cor nil la cu in Ger ard Depar -dieuju, v vlogah Asterixa in Obelixa, sledi cela serija znanih imen, med katerimi ne le igralci kot Alain Delon, ampak tudi športniki kot Michael Schumacher (slednji, na primer, vozi predhodnika »ferrarija« oziroma super hitri voz). Feno-menalni casting ni edina posebnost filma: gre tudi za najdražji film v zgodovini francoske kinematografije, saj je stal 78 miljonov evrov. Kljub temu, da smo navajeni na hoollywood- ske številke, človeku kar vzame sapo, posebno ko pomislimo, da je film pravi »flop«. Eh ja, nič ni pomagal rompompom prejšnjih mesecev, ki so ga naznanjali kot D-dogodek, nič nista pomagala ogromni budget ter izredna reklama (20 miljonov evrov) in nič ni pomagal izredni casting. Film so slabo sprejeli tako publika kot kritiki, ki so očitali odsotnost humorja, ne ravno komične situacije, skratka odsotnost tistega, kar zaznamuje Uderzovo in Goschinnyjevo delo. Kakorkoli, če bo ta film ostal v zgodovini (le) kot dosedaj najdražji francoski film, bo Asterix še priljubljen tako pri malih kot pri odraslih. Slikanice, stripi, filmi in cela industrija igrač se bodo nadaljevali. Poleg tega, če bi radi doživeli gal-sko pu sto lov šči no v pr vi ose bi, lah ko v oko li ci Pa riza obi šče -te Parc Asterix. Slednji je manj poznan kot sosednji Eurodisney, vendar je zabava zagotovljena! Jana Radovič Skupna šola za judovske in arabske Izraelce JERUZALEM - Polovica šolarjev v razredu šole Max Ray-ne v Jeruzalemu je judovskih Izraelcev, druga polovica pa arabskih Izraelcev, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Formula je preprosta, pravi organizator projekta Jerusalem Foundation. Ravnateljica šole Dalija Perec pravi: »Začeti moramo z otroki, če hočemo da bo kdaj-koli upanje v boljšo prihodnost.« Šolo, ki je bila zgrajena tudi z denarjem različnih evropskih držav, obiskuje okoli 350 šolarjev v starosti od treh do 14 let. Za dvojezični pouk v arabskem in hebrejskem jeziku sta na voljo po dva učitelja na razred. Sistem pol-pol pa ne velja samo v razredu. Tudi ravnatelja sta dva, Izraelka Dalija Perec in arabski Izraelec Ala Katib. Čakalna lista za vpis v šolo je dolga. Šola Max Rayne je edina takšna izobraževalna ustanova v Jeruzalemu, v vsem Izraelu pa so štiri. (STA) Iz Evrope v Avstralijo v manj kot petih urah LONDON - Britanski inženirji so pred dnevi predstavili načrte za hipersonično letalo, ki bi razdaljo med Evropo in Avstralijo lahko preletelo v manj kot petih urah, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Gre za letalo A2, ki ga je zasnovalo britansko inženirsko podjetje Reaction Engines. Sprejelo bo lahko do 300 potnikov in doseglo najvišjo hitrost skoraj 6.400 kilometrov na uro, kar pomeni petkratno hitrost zvoka. Letalo razvijajo v okviru projekta LAPCAT, ki ga podpira Evropska vesoljska agencija, po nekaterih ocenah pa naj bi začelo leteti v roku 25 let. V dolžino bo merilo 143 metrov, njegov doseg bo znašal 20.000 kilometrov, poganjal pa ga bo tekoči vodik. Vožnja iz Bruslja do Avstralije, ki bi trajala štiri ure in 40 minut, bi potnika stala okrog 4.700 evrov. (STA) Švicarski sir v tujini vedno bolj priljubljen BERN - Švicarski sir je v tujini vse bolj priljubljen. Država je lani izvozila 59.303 tone sira, topljenega sira in sira za fondue, kar je 3.235 ton oz. 5,8 odstotka več kot leto prej in največ doslej, so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočili iz švicarskega združenja proizvajalcev sira v Bernu. Najbolje se v tujino prodaja ementalski sir, katerega izvoz se je lani povečal za 1.291 ton. Izvoz sira je zelo pomemben za celotno švicarsko kmetijstvo in mlekarsko industrijo. V Švici več kot 40 odstotkov mleka predelajo v sir, od tega približno eno tretjino prodajo v tujino. To pomeni, da se v obliki sira izvozi približno 14 odstotkov celotne količine mleka, ki jo oddajo švicarski kmetje. Po letu 2002 se je trg sira v EU postopoma liberaliziral, kar je pospešilo blagovno menjavo. Med letoma 2002 in 2007 se je obseg izvoza povečal za skupaj 6.587 ton (12,5 odstotka). Glavni trgi za švicarski sir so Italija, Nemčija in Francija. (STA)