Posamezna Številka 12 vinarjev. Stev. 259. V LiDbllflDi, v ponedeljek, dne 12. novembra m. Leto HLV. aa Velja po poitli ss aa oelo lato naprej.. K 30*— sa en maaac „ .. „ 2-80 ta Nemčijo oeloletno. „ M— aa ostale tnoaematvo. „ *0 — V Ljubljani na domi Sa oelo lote naprej.. K 28*— aaenmeaeo „ ..K 240 I opravi pn|WH msišm n 2*— B9 Sobotna izdajat e Sa oalo loto.....K 7-— sa Nemčijo celoletno. „ 9-— naootalo iaooomitve. „ 12— Inserati:! Enostolpna petltvrita (72 mm Mraka in 3 mm visoki ali njo prostor) aa enkrat .... po !0» aa dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primera popnst po dogovoru. »■■" Poslano: -—1—» Enoatolpna petltvrata po U v Iika|a vaak din Isvzamil nedelje ln praznike eb 3. ari pop. letea letna priloga vonl red. IV Uredništvo Jo v Kopitarjevi nllol Itev. B/UL letopisi so ie vračajo; nefranklrina plima se ne mm iprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. n Političen list za slovenski naroil ■ Pprcvnlštvo |e v Kopitarjevi nllol št 8. — Hačna pošlae hrenllnloe avstrtjsie št. 24.797, ogrske 28.511, bosn -hero. št 7583. — Upravnlškega teleione št 188. Nemški naklepi zoper južne Slovane. Pod tem naslovom piše »Straža«: Vsakomur je lahko znano, kako junaško se bore slovenski in hrvatski vojaki na bojnem polju. Da, ravno radi junaštva slovenskih vojakov je dobil tretji kor častni priimek »železni kor«. Toda vkljub temu in ravno v tem času, ko naši vojaki ▼ potokih prelivajo kri za Avstrijo, kujejo narodni nasprotniki črne naklepe zoper slovensko zemljo. Čujmo poslanca Hoffmann von Wellenhoffa, odličnega Nemca iz Gradca, kaj piše o nalogah »Stidmarke« in nemštva v reviji »Deutcche Kultur in der Welt« (1917, str. 222-225): »Siidmarka« ima 88.000 članov v 1017 podružnicah, izmed katerih jih je 20 v Nemčiji, 3 pa v Švici. Med vsemi nemškimi obrambnimi društvi je »Siidmarka« prva začela delovati za nemško naseljevanje in sicer tam, kjer je prenehalo v 13. stoletju. Najprej se je začel uresničevati načrt, da bi se mariborski jezikovni otok na severu in zahodu polagoma pritegnil zaprtemu nemškemu jezikovnemu ozemlju. V ta namen smo sklenili v Št. Ilj kot središče naseliti nemške kmete in iz Marenberga v Dravski dolini ustanavljati nemške naselbine na poti proti Mariboru« (stran 223). Nemci imajo torej načrt, pokupiti prej kot prej posestva v Dravski dolini med Marenbergom in Mariborom ter med poslednjim in Št, lijem ter jih spraviti v roke nemškim posestnikom. Cesarju zvesti slovenski kmet bo prisiljen zapustiti svojo grudo zato, da se bo naselil nemški lu-teranec, ki se bo ogreval za pruskega Viljema. Od leta 1906 do leta 1914 je izdala »Siidmarka« za naseljevanje 1,238.000 K. P|i Marenbergu se je naselilo 9, okrog št. Ilja pa 64 družin, skupno okrog 430 oseb. Naseljenci so večinoma protestan-tovski Švabi iz Virtemberškega. Seveda, ko se bo Maribor pritegnil nemškemu ozemlju, potem se bodo z vso silo vrgli na Slovenske gorice in Mursko polje. Slovenski narod mora tu izginiti samo zato, ker Je slovenski. Dalje piše Hoffmann von Wellenhoff: »Iz nemškega (ali iz avstrijskega tudi?) stališča se moramo boriti zoper vse bodoče državne tvorbe, naj se že imenujejo Ilirija, Velika Slovenija, Velika Hrvatska ali trializem. Gre se za narodni in gospodarski obstanek stotisočev nemških rojakov, ki imajo naložene milijone v nemških posestvih in nemških podjetjih. Nemčija ima tu čez južnoalpske in kraške dežele prosto pot do morja, in njen mogočen vpliv v srednji Evropi bi bil kmalu ogro- žen, če bi jo utegnilo Slovanstvo razstaviti ali zapreti. Zato je že največji nemški državnik izdal geslo, da »špica« nemškega meča mora segati do Trsta. Vesoljno nemštvo si mora zavarovati z vso močjo prost vhod in izhod iz Jadranskega morja« (stran 225). »Najbolj uspešno sredstvo bi bilo velikopotezno nemško naseljevanje (v slovenskih krajih), in sicer po načrtu izpeljano naseljevanje nemškega narodnega prebitka (Volkiiberschuss), ustanavljanje nemških gospodarskih podjetij ob železnicah, ki peljejo k Adriji in na jadranskih obrežjih, Nemštvo potrebuje kot življenski pogoj v Evropi gospodarsko ozemlje od Vzhodnega in Severnega pa do nemškega južnega (Jadranskega) morja, od Belta in Sunda pa do Kvarnerskega zaliva in do rta Promontore (na južnem koncu Istre). Slovenci, Hrvatje in Srbi ter Italijani vsi skupaj ne bi imeli toliko moči, da bi mu to zabranili.« ,Tako se pripravljajo v jugovzhodnih alpskih deželah imenitne odločitve za vesoljno nemštvo. Od slovanske strani se bojujejo po načrtu ne za »ravnopravnost«, katero že davno imajo(??), ne za to, da bi se povzdignili na višjo kulturno stopinjo, marveč da bi pregnali Nemce iz starodavnega ozemlja, da bi si osvojili nemško posestno stanje in da bi se izročil ves jugovzhod in ž njim dohodi do morja jugoslovanskemu gospodstvu« (stran 225). Tako piše eden-irmed voditeljev štajerskih Nemcev, državni poslanec tiste stranke, katera ima na dunajsko ministrstvo odločilen vpliv. Zato ni čudno, da ministrski predsednik o zahtevah južnih Slovanov noče nič slišati. Toda naj sliši ali ne sliši, razmere bodo nanesle, da bo moral slišati. V čudnem pomenu umeva Hoffmann v. Wellenhoff besedo »ravnopravnost«. To »ravnopravnost« smo južni Slovani najboljše občutili leta 1914. Takrat je vsak nemški pisač pri kakem okrajnem glavarstvu imel večji vpliv kot ves slovenski narod. Vsled »ravnopravnost!« so takrat naše najboljše može obmetavali z blatom po cestah, do krvi so jih pretepali, pljuvali so po njih ter jih kot razbojnike gonili v Gradec, Ne pozabimo nikdar tiste rav-nopravnosti leta 1914., ko je na stotine in tisoče nedolžnih žrtev hrvatskih šlo v smrdljive ječe, deloma pa pred kroglje. Hvala Tebi, Jugoslovanski klub, da se tudi Ti tako dobro spominjaš tiste »ravnopravnosti« ter tako pogumno zastopaš naše koristi in naša prava! Mi gremo vsi kot en mož za Teboj v življenje ali smrt. Toda proč, smrt! Življenje naj živi! Glosovi o noši deklorociji. v , »J u g o s 1 o v a n« piše med drugim: »Vsi, ki smo doživeli 30. majnik, vemo, kako globoko je pretresla jasna, odrešilna beseda Jugoslovanskega kluba dušo slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva. Ves naš j ur je radostno vztrepetal, kakor prekinjen od mogočne električne iskre. Naši rriuž.jein mladeniči na fronti, ki so tri leta nevedno strmeli v strašni obraz smrti in jo iz-praševali: Čemu je vse to? — so ta hip, ko je pred njihovimi očmi vstala veličastna prikazen zdvuž«5nia in svobode, spoznali, da jugoslovanska kri vendar i ni zastonj močila daljnih zemelj, mnogi so rekli, da se s takim upanjem lažie umira. Ko se je prikazala dne 30. maia prva sled svobode na obzorju, je postalo tudi trpljenje v zaledju laž'e. Pobiranja in dajatve, pomanjkanje in stradanje, begunstvo in bolehan"'e — vsa bremena so izgubila nekaj svoje teže, kajti bil je vsaj pogled v bodočnost lepši. In vse to je storila samo ena beseda v državnem zboru? Ena sama beseda! Naš narod ie po nagonu samobranitve, ki sc je v teh letih klanja in sovraštva mogočno razvil, začulil, odkod mu prihaia rešitev. Videl je tudi, da je misel izražena v deklaraciji. že dokazala svojo Življensko moč: Skoro čez noč je združila avstrijske jugoslovanske poslance, razdeljene prei v razne klube, pod skupno streho in vzdržuje med njimi popolno soglasje. Vse stranke na našem jugu so jo sprejele v svoj program kot njega bistven in sedaj najvažnejši del. Obmejne Slovence je tesneje priklenila k središču, posamezne politične skupine zbližala in v Ljubljani smo doživeli, da je naš knez in škof — dejanje, ki ga Jugoslavija nikdar ne bo pozabila — na nož sprte stranke zbral k delu za skupni narodni ideal. Ta misel je plodna, ta misel dela čudeže! Z istim nagonom je slovenski narod takoi, brez učitelja, brez agitacije, sprevidel, kaj jugoslovanska deklaracija hoče, kaj je nje vsebina. Brž je spoznal, kolike važnosti je za njegov dušni in gmotni razvoj samostojna jugoslovanska država. Ona nam prinaša svobodo! Jugoslavija, enakovredna zaveznica drugih enakovrednih držav, združenih pod Habsburžani v mogočno podonavsko cesarstvo, nas bo rešila premnogih nadlog našega dosedanjega političnega življenja. Oprostila nas bo tujega uradništva, ki se pase kakor strupena zajedalka op našem narodnem te- lesu, gloda njegovo odporno silo, ga razkraja. Oprostila bo naše meje težkega potuj čevalnega pritiska, ki ga vzdržujemo z največjim naporom naših uradnih in gospodarskih sil. ki tlači k tlom naš svobodni razvoj. Oprostila nas bo tisočerih muk narodnega boja, ki poživa toliko plodnih energij, ubija sposobnost za drugotno kulturno delo ter zmisel za največje duševne dobrine človeštva. Oprostila; nas bo pogubne malo-dušnosti, ki jo rodi večna borba za obstanek proti premočnemu tekmovalcu, dvignila naš pogum in samozavest-, dvignila s tem našo delazmožnost zase in za veliko družino evropskih narodov. Naša zemljn. ki jo je Bog tako obilno blagoslovil, ki hrani \r sebi drage rude in zdravilne vode, ki rodi žlahtni vinski sok in južno sadje, ki jo odevajo širne žitne planjave in krasijo snežne gore, ki jo prepletajo plovne vode in se ji odpirajo ob Adriji širna vrata do zakladov daljnih dežel, ta zemlja, ki jo tišči sovražen sistem v nemarno umetno revščino, se bo osvobodila. Njena plo-dovitost se bo zvišala, prometna sredstva, modro urejena po njeni legi in naravnem značaju, bodo nje vrednost postotnila, našo davčno moč dvignila, mrtvi kapitali bodo oživeli. Pravično izvedena demokracija, kakor jo majni-ška deklaracija zahteva, bi varovala državo zunanjih polomov, kakoršnega doživljamo sedaj in zagotovila notranji mir, zakonito branei svobodnemu državljanu njegove verske, kulturne in gmotne koristi.« Iz S ovflšfce. Jezikovna svoboda ogrskih Slovakov. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle je rekel v programatičnem govoru: »Niti v eni državi na vsem širokem svetu nima jezikovno vprašanje te mere kakor pri nas.« Pisatelj K. Kalal mu je zato poslal naslednje odprto pismo; Dvamiljonski narod, nadarjen, kulturen, nima niti stolice v materinskem jeziku. Na slovaških tleh je 33 gimnazij, 6 realk, 16 učiteljišč, 1 rudarska akademija, 4 pravne, fakultete, 2 bo-goslovski evangelski akademiji, 4 katoliška in eno grško-katoliško semenišče, nekaj samostanskih zavodov, to vse samo čisto madžarske šole, z edinim smotrom, slovanški narod pomadžariti. Na vseh re-čenih šolah ni niti ene slovaške ure, da, za vsako slovaško besedico so učenci in študentje kaznovani, ukazano jim je govoriti madžarski tudi doma na stanovanju, profesorji jim pregledujejo kovčege, če nimajo nemara v njih skritih slovaških knjig in mnogo slovaških dijakov je bilo zaradi LISTEK. Dr. Krek kol hribolozec. To je pa že od sredine I Črez nekaj časa dospeva spet do ogromnega triglavskega snežišča in pot se končuje v njem. »Bog ve, kje se pa nadaljuje na drugi strani 1« »Kar počrez, pa še malce navzdol 11 kreniva črez sneg!« Mogočno je to snežišče, vse razdra-pano, kakor bi je bil kdo prerahljal z lopato, a še mogočnejši vtisk je napravil na naju globok, votel grom ob vrhu Triglava; imela sva ga polna ušesa. Jaz sem stopil naprej, premišljujoč, kje neki se začne steza onkraj snežišča, koliko časa bova še hodila, da sploh naj-deva stezo, koliko je še do noči, kaj bo, če zadeneva na... Vrrššš! mi nenadoma zažvižga in zabrenči mimo ušesa, in kakih 10 m pod mano se zatoči na tla pest debel kamen. Kri mi je zastala — izprva se nisem niti zavedel, kaj je pravzaprav, Janez za mano pa tudi ni mogel priti takoj do besede. V tem pa zaslišim v tre- notku neko drčanje--»Teciva!« in te- •kla sva do bližnjega proda kakor neumna, takoj za petami pa se je pridrevil iz višin po snežišču kup kamenja, ki je skakalo in poskakovalo navzdol ter se izgubljalo v meleh, «Hvala Bogu!« in oddahneva si na produ tako globoko, kakor bi bila že izven vse nevarnosti v koči. Zdaj šele sem utegnil premisliti, v kaki nevarnosti sem bil. Bože moj! »Ti, oni kamen je priletel gotovo tam gori visoko od roba, kjer ga je sprožil kak gams!« »Da, da«, odvrnem, »toda hvala lepa za take poklone! Naj trešči vanj z oblačnega ali jasnega ali pa iz Motove cevi, meni vseeno!« In čutil sem bližino angela variha in hvaležen sem mislil nanj, — toda le malo časa! Že spet nisva videla nobene markacije; pač se je pa nama zdelo, da greva po stezi, in šla sva molče naprej. Ta dozdevna stezica naju je vodila bolj in bolj navzgor. »Pa imava smolo danes!« — Govoril sem le jaz in govoril in jadikoval, čuteč, da sem odgovoren sam za vse, Janez pa je silil v smeh, glodal pridno ob moji vodniški sposobnosti in deklamiral Zakrajske-ga: V zibeli kogar gledala je luna BčffiiiO, njemu je bojvati boje .., Pršeti je jelo, triglavski grom pa je votleje bobnal ob skale. Dobra sva čutila in deloma skozi meglo tudi videlo, da sva že skoraj pod ogromnimi triglavskimi ste- nami. Ustavim korak; nisem vedel, ali bi se jezil ali smejal. »Janez, spet sva zgrešila! Kaj hočeva storiti? Lahko greva še nazaj do tja, kjer se začenja pot v dolino, kaj misliš?« »Ne bodi no nor!« In postavil se je široko, obrisal naočnike, oprl se na palico in jel citirati Horacija. — »Pojdiva pa spet navzdol, že zadeneva ob pot!« In šla sva, kakor se je pač dalo, črez skale in prod, na levo pa na pravo. Jaz sem prežvekval venimer Horacijeve besede »in arduis, in arduis, in arduis ...« »Se ve, in arduis! Kaj pa nama pomore Horacij s svojimi, sicer lepimi in osrčujočimi stihi, ako bova morala vendarle tu pod kako skalo prenočiti! Glej, zmrači se skoro — prej nego za pol ure!« Oj te odgovornosti! Kako neužitna je — kakor bi mi kdo vlival v usta česnova in čebulno kavo! »Ko bi bila noč lepa, bodi, pa v megli in dežju in gromu čepeti tu ob rebrih Triglava ., .1« In kakor častim in spoštujem tega očanca, sem se vendar jel skoro jeziti nanj. Janez pa je kakor prej zelo neenakomerno udarjal s palico ob skale in prod, ne meneč se mnogo za moje jadikovanje. ter živahno ponavljal one stihe: V zibeli kogar gledala je luna nemilo, njemu je bojvati boje ... V tem mi šine v glavo rešilna misel, ki me je zelo utešila. Mislil sem si: ne, spala pa ne bova tu; če bi že prišlo tako daleč, pa pokličem — Požganca, saj od tod ni daleč do koče in sva poprej čula še mnogo bolj od daleč kladiva in sekire tesarjev. Vendar pa sklenem molčati o tem skrajnem sredstvu, Janezu je zelo prijalo, da sem udaril na njegovo struno potrpljenja in nekake brezbrižnosti. »Čaj, pogledam na ono-le skalo! Morda zazrem kak prehod ali celo pot.« Stopim na rob — pod skalo pa zagledam le prepad, natlačen megle. In zopet se me polasti malodušnost, ker rešilno sredstvo se mi je zdelo vendarle zadnje sredstvo, dasi mi ni nič kaj posebno ugajalo. »Janez, prehoda ni, pota ni! Kaj bo, ako prideva nad take prepade, da se bova morala vrniti? Svet je sicer, kolikor se spominjam, na splošno precej položen, pa...« »Pojdi, pojdi!« urno prestriže Janez. »Hodiva le navzdol kar naprej! — Tvoje jadikovanje prav čisto nič ne pomaga. Enkrat morava priti na stezo; saj prideva še celo v pekel, če bova rila vedno Ie navzdol! Tako je tako! Vidiš: smolo imava, pa jo morava tudi imeti, zakaj V zibeli kogar gledale je luna nemilo, njemu je bojvati boje! Na naju pa je prav gotovo gledala s tistim spačenim obrazom!« skritih slovaških knjig izključenih iz vseh ogrskih šol. Tudi so slučaji, da so bili kaznovani študentje, ki so nehate slovaško popevko žvižgali. Mar je to jezikovna svoboda? Ljudske učilnice so madžarske, pa tudi konfesijonalne, ki imajo z mnogimi zakoni zajamčeno samoupravo, so po Ap-ponyjevih zakonih takorekoč že tudi madžarske. Vzgojevališča za otroke od 3 do 6 leta so povsem madžarska. Ali je to jezikovna svoboda? Kako Mažari Slovake zatirajo. Ogrski naučni minister je prepovedal Čitanko za drugi in tretji razred slovaških šol, ker se v uvodu govori o slovaških šolah, ko pozna zakon samo državne in ljudske šole. V čitanki je žaljeno madžarsko domoljubno čuvstvo in sicer na str. 28, kjer je molitev za domovino: »Moj mili Bog! Ponižno Te prosim, usliši mojo prošnjo, ki jo nosim v srcu: Daj, da bo vladala v moji domovini edinosti Daj ji razcvit in sreče v izobilju!« Na 21. strani: »Madžarskega jezika se učimo v učilnicah zato, da bi ume-▼ali, kar nam uradi in oblasti v tej govorici poročajo. Ali svoj materinski jezik imamo ljubiti nad vse in ga spoštovati.« Poleg tega se piše v rečeni čitanki po slovaško Vah namesto Vdg, Orava namesto Arvi, Hron namesto Garan, Maruša namesto Maros, Dunaj namesto Duna itd. In zara-ditega se iz te šolske knjige ne more poučevati. To se je zgodilo 1. 1909. Avtor je rečeno čitanko v smislu uradnih odredb predelal in je prosil iznova, da bi bila dovoljena v pouk. Ali zastonj. Zopet je našlo madžarska vlada v njej veleizdajo in sicer v spisu »Jezik«, kjer je stalo: V naši domovini nam je potrebno in koristno poleg materinščine tudi znanje uradnega madžarskega jezika. Zato se ga učimo že v šoli, da bi i potem v življenju s pridom rabili.« Ker je tu omenjen materinski jezik, je bila i ta knjiga v slovaških šolah prepovedana. — Delo madžarskega tiska r.a SIcvc-ikem. Časnik »Krajan«, ki ga izdaja -Društvo za razširjevanje domovinskih cpi-cv« v Banjški Bistrici, je prinesel nedavno tega članek: »Nezaslišano ciganstvc*, v katerem piše: »Mi ogrski SlovaLi imamo našo domovino, ki je ne pustimo, in za katero so naši bratje in sinovi £ požrtvovalnostjo z domovinskim duhom kri prelivali. Mi Slovaki imamo in uživamo v naši domovini one določene pravice, katere uživajo prebivalci madžarskega materinske- Sa jezika (!), mi ne potrebujemo nobene uhovščine, nobene zveze z Moravsko, izmišljena reč je, da bi ogrska vlada kdaj na tako misel prišla. To poročilo je vsekako napisal nekdo, ki »hoče po gosposko živeti, nič delati, samo dražiti in ugonablja-ti naš slovaški narod.« A ti gospodje se kruto varajo, zakaj kakor hitro bo njih igro pristno slovaško ljudstvo spoznalo, jih bo pometalo iz svojega središča.« — Take nazore vsiljuje madžaronski list »pristnemu slovaškemu ljudstvu«, ki ima in uživa na Ogrskem »iste pravice kakor prebivalci madžarskega jezika«. Le molčati ne. Slovaške »Narodnie Noviny« so prinesle članek z napisom: »Le molčati ne«. Slovak je srečal na Dunaju dva Čeha, tožil jima je in rekel: »Molčati moramo«. Čeha sta odločno ugovarjala: »Samo kričite!« V teh besedah — pravi slovaški list — bi imel biti naš program. Ko se z vseh strani strani sveta čuje geslo samoodločevanje narodov in prihaja izpolnitev teženj malih narodov, Slovaki težko trpe pod ogrsko vlado in tu neha program molka in velja program krika. Slovaki nočejo kršiti celokupnosti države, ali kje so dokazi, da tudi vlada izpolnuje svoje dolžnosti do našega naroda kakor izpolnjuje naš narod svoje dolžnosti do države? Da moremo dihati, da moremo jesti in piti — ali zares i to ni skromno — kakor nam patentirani mažarski prvaki dovoljujejo, to so samo življenske pravice, katere ima vsaka živa stvar, ali to niso človeške državljanske pravic«. Mažarski časnikarji zmerjajo avstrijske Slovane, Čehe, Poljake, Rusine z izdajalci, a nas hvalijo začenši z ministrskim predsednikom, za našo zvestobo, bojevitost in dobrosrčnost. In kaj vidim? Tupatam se odpirajo vrata ječ, pripravljajo pravice avtonomij, svoboda se {im smehlja, a nam tako hvaljenim in do->rim se zapirajo cerkvene šole. Zakaj neki' to? Zato, ker oni tam kriče, a mi ne kričimo niti toliko, kolikor nam dovoljujejo postave ... iz državneea zbora. Ministrstvo za socialno preskrbo. Dunaj, 10. novembra. Ustavni odsek je razpravljal danes o zakor- ■> načrtu glede ustanovitve ministrstva socialno preskrbo. Govorili so dr. Matajr Renner, Redlich, Makhl, Ofner, Vanek i> Adler. Interpelacije. Poslanec dr. K o r o š e c in tovariši so interpelirali železniškega ministra radi krivičnega in neenakega postopanja z evakuiranimi uslužbenci južne železnice. Uprava južne železnice je drugače postopala z evakuiranimi železniškimi uslužbenci iz Tirolske in Primorske; delala je predvsem tudi razliko med Nemci in drugimi narodnostimi. Zahteva se, da uprava svoje postopanje revidira v smisli: enakopravnosti in enakomernosti. Poslanec dr. V r s t o v š e k je interpelira! radi rekviriranja volne in prediva na Štajerskem. Vsled pičlega pridelka lanu in konoplje je treba, da se predivo pusti pridelovalcem. Proti za znižanje množine volne odraslih ovc, ki se ima rekvi-rirati, in da se volna jagnjet sploh poeti ter v obče omeji rekvizicija preko mere, ki bi vzela lastnikom čez njih lastne potrebe. Poslanec dr. Ravnihar interpelira ministra za notranje zadeve zaradi nedo-volitve ustanovitve »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani. — Dalje interpelira domobranskega ministra v zadevi konflikta, ki ga je bila imela ga. Marija Klobučarjeva, soproga c. kr. višjega dež. sodnega svetnika v pok., s c, ln kr. nad-poročnikom Avgustom Stoinscheggom, županom v Rogaški Slatini, kjer je bivala iz zdravstvenih ozirov. Kot zavedna Slovenka je zahtevala, da žuean govori ž njo slovensko. Župan, ki je bi! takrat v uniformi c. kr, nadporočnika, oa je začel za-radi tega gospo psovati z besedami: »So ein gemeines Luder! Dort ist die Tflr! Ich oflege nur mit anstSndigen Damen zu ver-kehren.« Gospa Klobučarjeva, ki je zaradi te nečuvene žalitve zahteval* zado-ščenia pri c. in kr, vojaškem poveljstvu v Gradcu, tega zadoščenja še danes ni dobila. Interpelacija zahteva od domobranr skega ministra, da. ukrene, da dobi žaljena gospa zadoščenje v prvi vrsti od strani ža-lilca. Za obnovitev poškodovani krajev. Obnovitveni odsek je predložil 6voje poročilo o vseh resolucijah, ki zahtevajo pravočasno vse potrebne odredbe, da se čim prej prične z obnovitvenimi deli v poškodovanih krajih. — Obširno poročilo se bavi o obnovitvi poljedelstva in gozdarstva in o odškodovanju obrti, industrije in trgovne. — Nimam dovolj časa, da bi mogel podati za danes kaj več iz tega utemeljevanja. — Posnemam pa, da se je že iz-dalo za Galicijo 164,455.206 K, za 1. 1917 in 1918 je že določenih na novo 176,424.720 kron. — Dalje s« pritožuje, da se za te namene določenih v proračunu 1917/18 celih 232,424.720 K, dočim je le za državne uslužbence določen h 477 milijonov. Koliko več so potrebni tisti državljani, ki so — vse izgubili in nimajo niti lastne strehe več Hvaležni smo odseku, da se je tako skrbno ln hitro bavil s tem življenjskim vprašanjem stotisočev beguncev! Resolucije se glase: 1. Pozivamo vlado, da izvede točne poizvedbe vseh vojnih škod po sedaj veljavnih cenah in o tem poroča odseku tekom dveh mesecev ob enem s predložitvijo točnega po enotno določenih načelih izvršenega programa o obnoviln* zgradbe ni akciji ter o obnovitvi poljedelstva, industrije in obrti v porušenih vojnih ozemljih, 2. Pozivamo vlado, da brez odloga preskrbi prebvališča za silo vsemu prebivalstvu, ki je brez strehe, kakor tudi vsem vračaiočim se beguncem in evakuiran-cem. Kaj je v tem oziru izvršila, ima poročati odseku v teku 4 tednov. 3. Pozivamo vlado, da v vseh vojaških napravah fstrelskh jarkih itd.) nahajajoči se les, ki bi sicer tam gnil, izroči famoš-njemu prebivalstvu za obnovilna dela. 4. Pozivamo vlado, da po svojih c. kr. zgradbenih uradih iii ekspoziturah izdela brezplačne načrte za javna poslopja, kakor: cerkve, hiše božje in šole, občinske urade itd. po krajevnih razmerah in potrebah, oziraje se pri tem na narodne posebnosti prizadefh krajev, 5. Pozivamo vlado, da čim prej poskr bi za transportna sredstva, ki bodo potrebna za dovažanje potrebnega gradiva. 6. Pozivamo vlado, da čimnrej poskrbi za povrnitev v domovino vsem zdaj v vojaški službi se nahaiajočih profesijoni-stov v gradbeni obrti in poljedelstvu, ki bodo potrebni pri obnovitvi poškodovanih in osvobojenih krafev. 7. Pozivamo vlado, da brez odloga izplača poškodovancem za že izvršene poprave primerni državni prispevek in o tem odseku poroča tekom štirih tednov. 8. Pozivamo vlado, da vsak mesec poroča odseku o že izvršenih de!'h in v to porabljenih sredstvih. Pozivamo vlado, da takoj izvrši vsa pripravljalna dela, da lahko takoj, ko bo sovražnik pregnan iz zasedenih krajev, prične z obnovitveno akcijo. (Ta resolucija je bila stavljena, ko je n. pr, sovražnik imel zaseden del Goriške in Galicije.) Pred5e-govegn spremstva, predvsem princa Feliksa Parirskega, ki se ie takoj vrgel v va^ve, je bil cesar po dališih prizadevanjih zopet soravljen na suho, — Cesar se dobro počuti. Gorica. 10- novembra, (K. u.) Cc -r se je danes z bolgarsVm kraljem mudi! v Gorici in Palmanovi. Vožr'e sta se udeležila t"di bo^arska orinca Biris in Cir'1 ter FeFlks Parmski. V goriški stolnici sta za-veztfška vladnria prisostvovala izredno tfanljivi boži' sh'žbi. Iz Palmanove ie nadaljeval car Ferdinand po načrtu svoje no-tovanje na fronto, dočim je cesar Karel v prostoru pri Strassoldu in Červi"'anu nadzoroval mimo korakajoč« čete. Na odvratni vožnji v cesarjev stan so hoteli bliru Rude voziti oreko struge hudournika, ki teče vzporedno s Sočo in ki je bil pred malo gnevi še suh. Pri tem je zašel cesarjev telesni avto nad mal m jezom v globoko vodo, vsled česar ie odpovedal motor. Nato so poizkusili izvleči cesarjev voz iz vode s pomočjo tovornegi avtomob;la. Toda tudi ta voz ie vsled kratkega stika obtfčal. Telesni lovec Re'senbichler • in stražmojster telesne garde Tomek sta šla nato v vodo, da preneseta cesarja na suho. Pri tem se je zgodila nesreča, ki je ravno v drugih avtomobilih dospelo osobje spremstva napolnila z grozo: pod te^snim lovcem so se kameni jezu podrli. V naslednjem trenotku je telesnega lovca zgrabi! vrtinec in ga potegnil v visoko narastlo vodo. Ko je cesar videl svojega slugo v nevarnosti, ga ni hotel izpustiti, kakor tudi jfardni tražmojster Tomek ni izpustil cesarja. Tako je voda vse tri potegnila preko jezu in jih nesla proti reki. Princ Feliks Parmski, cesarjev svak, čegar avto je ravnokar dospel na breg, se je kot prvi vrgel v kožuhu in vsi opremi v vodo, da reši cesarja. Vsled te junaške odločitve ln ne-orimerljivo požrtvovalnega obnašanja spremstva se je po trdih naporih krnčno nosrečilo, spraviti cesarja na varno. Cesar Karel, princ Feliks Parmski, telesni lovec Reisenlflchler in gardni stražmojsters Tomek o trdno držali drug drugega/Častnik, ki je ta dan vodil avto, je tudi skočil v vodo. Vse je končno voda zanesla do vrbe ob bregu struge, katere so se oorijeli. Medtem sta hitela dva častnika ob reki nizdol, da reš ta cesarja in njegove tovariše v nesreči. Prvi drog se je oa izkazal kot prekratek. Končno so našli v bližnjem močvirju težak tram, ki so ga z neizmer-nim naporom soravili v reko. Obrežje je silno ov ralo reševalno delo. V deroče valove reke je brez pomisleka skočilo še več šoferjev, da pomorejo napraviti zvezo do mesta, kjer so bili ponesrečenci. Cesar, ki se je držal za vrbo ter se je z njo vred večkrat pogreznil v vodo, ni niti za hip izgubil prisotnosti duha. Na klice svojih rešiteljev je odgovarjal mirno in gotovo. Ko je bila po dolgih minutah napravljena zveza med bregom in zibajočo se vrbo, je cesar najprej mislil na svojega svaka in svoje zveste tovariše v nesreči. Treba je bilo najodločnejšega poziva, da je cesar kot prvi ob tramu splaval na breg. Tti je počakal toliko časa, da so bili rešeni tudi vsi ostali. Medtem se je že zmračilo. »To je ravno vojna, ki marsikaj zahteva«, je menil cesar, ko je sedel v avto, da se ves premočen pelje v svoj stan. Še to noč je sprejemal običajna naznanila. Cesarico, ki je kakor vedno pričakovala cesarja, so z vso previdnostjo obvestili o dogodku. Z najiskrenejšimi besedami se je zahvaljevala vsem, ki so sodelovali pri rešitvi njenega cesarskega soproga. Gorica. 11. novembra. (K. u.) Cesar in cesarica sta obiskala danes * skega carja. Gosposka zbornica. Dunaj, 11. oov. (K. u.) Prihodnja seja gosposke zbornice se vrši v torek, 13. t. m., ob 3. uri popoldne. Dnevni reds Izjava povodom cesarjeve rešitve iz resne smrtne nevarnosti. Izreden ministrski svet. Dunaj, 11. nov. (K. u.) Pod vtisom poročila o rešitvi cesarja Karla iz smrtne nevarnosti se je sešel danes ministrski svet na izredno sejo, da da duška svoji najiskre-nejši hvaležnosti, ker je božja previdnost rešila vzviSco osebo vroče ljubljenega vladarja iz strašne nevarnosti in odvrnila od avstrijskih narodov toliko nesrečo. Veselje v Celovca. Celovec, 11. novembra. (K. u.) Povodom sreC:ie rešitvi cesarja Karla iz smrtne ncv. rrosti in osvoboditve koroških meja se je danes vršila v stolnici pont-fi-kalna služba božja z zahvalno pesmijo. Po mestu vihrajo zastave. Cesar Viljem v Gorici. Gorica, 11. novembra. (K. u.) Nemški cesar se je pripeljal danes ha jugozahodno pozorišče. Na neki mali postaji na Krasu j esprejel cesar in kralj Karel svojega prijatelja in zaveznika. Pri sprejemu so bili tudi navzoči nadvojvodi Maks Friderik in Evgen in princ Feliks Parmski. Zvezne armade on Piave. — flsteso, Belin m Vider v nsšiii roka V soboti in v nedeljo so poročali uradno z Dunaja in iz Berlina, da se je zrušila tudi italijanska bojna črta v Suganski dolini in da so se čete maršala Conrada polastile Asiaga, v katerem so se bili poulični boji. Zvezne armade so vrgle Italijane, ki so se ustavljali zahodno od Livence. Od Susegana do morja so prišle zvezne armade do Piave. V gorah operacije uspešno napredujejo. Tam so operacije zelo težavne, ker so se bili na vrheh do 2000 metrov in čez. Belluno, glavno mesto province Belluno na Benečanskem so naSi že tudi zesedli. Iz province Belluno je v mirnih časih veliko italijanskih zidarjev in delavcev delalo pri nas in v NemčijL V »Sedmih občinah« so naši voji Iz• trgali Italijanom važne višinske postojanke. Obkolba Italijanov z dveh strani je torej vedno bolj napredovala; Italijani so se morali ustaviti, da nekoliko olajšajo hudi pritisk na njih umik z dveh strani. Italijani so poslali v boj proti našim oddelkom, ki so napredovali od Asiago v vzhodni smeri, močne sile, ki se jim je pa le na eni točki posrečilo, da so naše nekoliko nazaj potisnili. Na potek nadajnega našega strategičnega napredovanja ta »bojna epizoda« pač ne bo učinkovala. Italijan se je pričel tudi ob spodnjem teku reke Piave boriti. Prezgodaj bi bilo že zdaj trditi, da nameravajo Italijani že pri Piave ustaviti svoj umik: premikalno vojsko v stoječo vojsko. Obrambo izpremeniti v napad, je zelo sitna reč, tako je rekel že Napoleon L Položaj italijanske armade je silno težaven, ker naši nanjo neprestano pritiskajo in groze tako njenemu levemu krilu in celo njenemu hrbtu. Ako so se Italijani kljub za nje neugodnemu strategičnemu položaju odločili, da se ustavijo za reko Piave, so pač merodajni notranjepolitič. razlogi za to: na narod seveda neugodno vpliva ker Italijani popuščajo sovražniku toliko zemlle. Mogoče je le, da bodo Italijani poskušali žilavo braniti črto Piave. Reka Piave izvira pri Monte Paralba. Teče v ozki soteski, nad Belluno prestopi v približno 40 km dolgo in 5 do 10 km široko, zelo rodovitno kotlino, ki se pri Feltre zopet zapre. Med Feltre in Pederebbo prebije tesno dolino, nato zapusti gore; a šele pri Neversi doseže pravo ravan. Reka se cepi v več strug in teče v 2000 do 3500 metrov široki strugi. V spodnjem teku je regulirana struga 70 do 200 metrov Široka. Pod Pederebbo vodi čez njo več mostov: tri kilometre pod Nerverso, pri Ponte di Fiave in pri S. Dona di Piave vodijo čez reko železniški in cestni mostovi; približno 5 km pod Perderebbo pa še cestni most. Do ovinka pri Nerversi je ozemlje ravno z vsemi znaki italijanske poljedelske kulture: poljedelstvo, sadje-rejo, vinogradnik Za reko bi se armada preskrbova po cestah in železnicah. ki se križajo v Treviso in v Me= stre. V 9meri Piave vodijo štiri železniške črte, ki jih križati dve železniški orogi z vzhoda proti zahodu iz V srčne, ki bo pač v slučaju bitke pri Piave tvorila glavni rezervoar obrambni armadi. Na francosko-Iiandrskem bojišču so v si.bolo raz.bremrniovali Italijane njih zavezniki z močnimi n-ippdi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. BunaL 10. novembra. Uradno: V veliki torbi z orožjem na Bone-čanskem prodirajo zavezniki veutio bolj plohoko v F^vrp^no deželo. TJ??'na avstrijske in nemške sile soložaja v Petrogradu. Po cestah patru-jirajo vojaki. Kerenskij je z Aleksejevom in Kornilovom v glavnem stanu. Iz Moskve poročajo, da so tudi ondi dobili krmilo v roke maksimalisti. Noiraoia nsliiiKo. Preiskava v Mollersdorfu. »Narodni Listy« poročajo, da se vrši stroga preiskava o razmerah v vojaški jet-nišnici v Mollersdorfu, kjer je umrlo vsled nezadostne hrane in nalezljivih bolezni veliko jetnikov. V Pragi sta že bila zaslišana dr. Rašin in urednik špatny, ki sta podala obilo obtežujočih izpovedij. Preiskava se bo nadaljevala, kajti povabljenih je veliko prič, ki so bile same v Mollersdorfu v onih nesrečnih časih. (Do februarja t. 1. niti politiški jetniki niso smeli imeti n. pr. svojega perila, ne svoje postelje, ne svoje hrane, niso mogli sprejemati od zunaj poštnih zavojev z jedili itd. Šele po nadzorovanju vojnega ministra se je vse to spremenilo na boljše. Naš Grafen-auer je preživel tam celih pet mesecev takega groznega življenja, dočim sta prišla dr. Kramaf in dr, RaSin že v nove, boljše odnošaje. Glavni urednik irankovske »Hrvatske« zaupnik ogrskega ministrstva. Starčevičanski poslanec Peršič je v četrtkovi seji hrvatskega sabora razkril, | da je bil glavni urednik frankovske »Hr-j vatske«, dr. Vladimir Sachs, oproščen kot zaupnik ogrskega hrvatsko - slavonskega 1 ministrstva od črnevojniške službe. In si-! cer pod Zichyjem. Prečital je tozadevno j avtentično pismo honvednega ministrstva, i Frankovci so se ob čitanju tega pisma de-I monstrativno korporativno odstranili iz zbornice. ( Vsenemški poslanec Malik se vrne iz ruskega ujetništva. Dunaj, 10. nov. Zunanji minister grof Czernin je sporočil posl. dr. Heilingerju, da se vrne poslanec Malik kot invalid potom izmenjave iz ruskega ujetništva. Dnevne novice. Rojstni dan dr. Kreka. »Jugoslovan« poroča: Od 1. 1888 dalje je imenik kranjske duhovščine vsako leto oznanjal, da je bil pokojni dr. Krek rojen na božične praznike. Gosp. župnik pri Sv. Gregoriju je pogledal v krstno knjigo in tam stoji, da je bil pokojni Janez Evangelist rojen dne 27. novembra 1865, -f Češki agrarci so umaknili svoj kul-turno-bojni predlog. Češkemu katol. nar. »Našincu« brzojavljajo z Dunaja: »Ph-slanec Stanek in tovariši so umakni-1 i znani cerkveno politični predlog čeških agrarcev (za odpravo patronata, štolnine, celibata), predlog o volitvi škofov in župnikov, o liturgičnem jeziku. So pač spregledali, da so se temeljito blamiralj.« 4 45letnico mašništva je obhajal pre-tečeno soboto, 3. novembra, vikar novomeškega frančiškanskega samostana, vlč. g. P. Konstantin Luser, bivši provincijal redovne pokrajine, generalni vizitator, lektor bogoslovja itd. Mnogozaslužnemu g. patru, ki se nahaja sedaj v svojem ljubljenem rojstnem mestu, želimo še mnogo veselih in zadovoljnih let, da bi v današnji moški čilosti in trdnem zdravju srečno dočakal tudi 50- in 60letni mašniški jubileji + Naša valuta je poskočila 10. t, m. v Stockholmu za 20 odstotkov, v Berlinu za 30 odstotkov. Z ozirom na to dejstvo bi se morale takoj pri nas v tej izmeri tudi najvišje cene znižati. — Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meči je podelil cesar generalnemu majorju nadvojvodi Henriku Ferdinandu v priznanje hrabrega obnašanja in izvrstnega službovanja pred sovražnikom. — Odlikovanje slovenskega gene* rala. Najvišje pohvalno priznanje je dobil generalni major Dominik Žaga r. — Odlikovanja. V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči nadporočnik 12. gor. top. p. Konrad Detela. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 2. bos. herc. p. Gabrijel Majcen. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 26. pp. Josip Gogola in poročnik 4. bos. herc. pp. Pavel Cenčič. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil vojaški višji živinozdravnik 5. drag. p. Franc Kolbe. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik 47, pp. Karel Grli, — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil pešec 87, pp, Polak Viljem. — Ponesrečil se je g. nadučitelj Feliks M a. 1 e n Š e k iz Zg. Tuhinja v noči med 8. in 9. t, m. Našli so ga mrtvega pod cesto pod mežnijo. R. I, P,! — Umrl je v Pragi bivši praški župan arhitekt V. Gregor. — Pohorje v snegu. Na Pohorju je zapadel sneg, ki sega celo v dolino. — Utopljenko so potegnili iz Krke 4. t. m, pri Dobravah, župnije Škocjan. Spoznali so v njej 38letno Nežo P u g e 1 j, samsko posestnico z Gorenjega Grčoja, šentpeterske fare. Imenovana je bila vzorna mladenka. Po smrti svoje matere, ki je pred nedolgim časom umrla, je bila popolnoma sama na obsežni kmetiji. Morile so jo skrbi. Zadnje 14 dni je bolehala. V nedeljo, 4, t. m., se je ob 4, uri 31 minut odpravila v Št. Peter k sveti maši, a je ni bilo več nazaj. Kako je zašla v Krko, je uganka. Ni izključeno, da v hipni zmedenosti. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva iz Minska Pečnik Matej ali Pevenčan iz Bodovelj pri škofji Loki, in to šele čez 30 mesecev. Zadnje pozdrave je poslal iz Karpatov maja 1915. Bog daj, da bi se kmalu videli! Primorske novice. Hiše v Gorici. Hotel »Jelen« v &re dišču mesta je zapuščen. V nasproti stoječi škofiji je bilo nekako vojaško poveljstvo. Napis, ki je še ostal, pravi, da je vhod strogo prepovedan. Sedaj se gnetejo okoli »štirae« vojaki, iščoč dobre vode, ker so Italijani pri odhodu razbili vodovod. »Acqua. potabile« so bili napisi po mestu, kazoč, kje je pitna voda. Cerkev na Travniku ima. odprtino. V nekdanji Pečenkovi kavarni Cen tral je vse razmetano in razbito. Korzo kaže tako lice, kakor početkom obstreljevanja. Trgovski Dom stoji ob straneh po konci, v notranjosti porušen, kakor je bil. Mestni muzej je smetišče. Kuti nova in Suzanova hiša sredi mesta sta šli v zrak. Eksplozija zadnjih dni ju je uničila. Attemsova palača na Korsu je precej dobro ohranjena. Kavčičeva hi ša nasproti zadeta, da se vidi skozi vsa tri nadstropja. Dražčekovo je porušila težka granata. Cerkev sv. Antona je še dobra. Hiša št. 1 v ulici Sv. Antona je raztreščena deloma na ulico, deloma na ozadje na dvorišče. Italijanska policija je imela v njej svoje zavetje. V Bozzini-jevi hiši je imela poveljstvo neka bat-teria bombarda. Vidijo se napisi tuin-tam »Ai posti di feriti«. Savnikova, hiša ob Gosposki ul. je močno razbita. Livada je vsa izpremenjena. Nekatere hiše so močno pokvarjene. Pokopališčna. cesta je bila zabarikadirana. Ob pokopališču mimo zidu proti Damberju teče jarek. Grobnice na pokopališču so razbite krste se vidijo, pokrovi odprti. — »Rdeča, hiša« v. Gorici ie videti nd zu- naj precej cela. Hiša na vogalu čez cesto je popolna podrtina in ji manjka skoro vsa prednja stena. Ženska bolnišnica je zelo poškodovana, posebno oba skrajna dela, mestna sirotišnica je videti od zunaj precej cela. Drevored, oziroma ulica Pietro Blacerna, je precej razkopana in voziti po njej ni mogoče. Ko sva šla po drevoredu, so ruski vojni ujetniki popravljali pot. One srč-kane vile in vilice ob desni strani drevoreda so precej hudo poškodovane, nedotaknjena ni prav nobena. Ogledal sem si vilo gozdarja Ariglerja, ki je ohranjena razmeroma še dosti dobro. Ostalo je zelenje nad vhodom, vrt je malo poškodovana, znotraj pa je podr-dovana. Na vrtu blizu vhoda leži neeksplodirana laška granata. Italijanska kmetijska šola je odzunaj videti le malo opškodovana, znotraj pa je podrtina. Škofovi zavodi (novo semenišče) so videti hudo poškodovani in se bodo dali le težko popraviti. Ona zloglasna »slovenska šola« pod Turnom je ohranjena razmeroma dobro. Drevje v drevoredu je trpelo malo in še bo spomladi poznalo le še malo, da so mu hrumele granate skozi vejevje. Deško semenišče v Gorici, življenjsko delo goriškega knezonadškofa, krasna, ponosna stavba, ki je stala preko poldrag milijon kron, je silno trpelo. Stolp preluknjan, notranji prostori skoro vsi razdejani, streha na več mestih razbita. Restav-riranje bo težko mogoče. Goriška stolnica deli usodo drugih razbitih hiš. Težka granata je prebila streho in uničila stropni fresko, umetniško delo Guaglie. Prezbiterij in večina stranskih oltarjev je razdejana. Razpokani zvonik je ob linah prevezan z železnimi drogovi. Prihodnji teden bo odprt civilni poštni promet z Gorico. Poštni urad se naseli v prostorih hotela »Union«, Na tisoče podgan so zaredili Italijani v Gorici in strelskih jarkih. Ta strašna zalega se podi zdaj po goriških ulicah brez strahu. Šolski dom in S. Gregorčičev dom sta še dobro ohranjena, istotako Mali dom. Poškodbe so malenkostne. Goriški župan pod laško vlado je bil Cesciutti, ki pa je ves čas svojega »župa-novanja« bil le parkrat v Gorici. Vse posle je vodil karabinierski podpolkovnik Sestilli. Nadškoiovo palačo v Gorici so Italijani že popravili. Srednji del, ki je bil brez strehe, so pokrili. O. Batjel je bil eden prvih, ki so se vrnili v Gorico. Otvoril je v Stolni ulici v Gorici vinotoč. Gostilna »pri pošti« v Gorici je od-odprta. Za Krekov spomenik daruje goriška »Centralna posojilnica« 400 K Iz iskrene hvaležnosti za vse podpore, ka-< tere je rajnik naklonil goriškim begun-! cem in tudi našemu zavodu. Smrtna kosa. Umrl je 8. t. m. v bolnišnici v Gradcu vsled bolezni, ki si jo je nakopal na bojišču, 221etni Franc Kulot iz Dolnje Vrtojbe pri Gorici. — Gosp. Emilu Terpinu v Trstu je umrl 14 let stari sinček Alojzij. Izgube aprovizacijske komisije v Trstu v zadnjem času zelo naraščajo. Samo pri špehu izgubi zadnji so i milijon kron na mesec. Komisija kupi špeh po 35 kron kilogram, prodaja ga pa po 16 K 70 vin. Pri vojni kuhinji je dosegaj izgubila 1,200.000 kron. Zaradi tega je morala ustaviti na-naljno sprejemanje novih priglašencev, povišati cene in zmanjšati porcije; na ta na« čin misli deficit zmanjšati. Umrl je v vojaški bolnišnici v Komo-tau na Češkem 481etni vojak Jakob Saje iz Ždinje vasi, župnije Št. Peter. Pokojni zapušča ženo in sedem otrok. Blag spomin branitelju domovinel Darovi za »Rdeči križ«'. C, kr. davkarija v Ajdovščini (Goriško) 1000 K iz nabiralnika — za dobo od 1. januarja do 31< oktobra 1917. Umrla je dne Z- t. m. v Ostrogu na Dolenjskem Veronika Nemic roj. Čar-nic, hči Valentina iz Št. Petra. Poročena je bila v Gor. Vertojbo k RautarjU. LManske novice. lj Umrl je poslovodja knjigoveznice tvrdke Kleinrnayer & Bamberg g. H o h n. Zadela ga je kap. lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbia se zopet prične na mestnem magistratu v petek, dne 16. novembra t. 1., v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje), in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlov-ška in Dolenjska cesta) v petek, 16. nov.j za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v soboto, 17. novembra; za ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto v ponedeljek, dne 19. novembra; za V imenu I. kirurgičnega oddelka deželne bolnice Dr. Franc Derganc, primarij. IV. mestni okraj (Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v torek, dne 20. novembra; za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v sredo, dne 21. novembra. — Uradne ure izplačevanja so od 3. do pol 6. ure popoldne. — Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb. lj Neumestna zahvala. Piše se nam: četovodja neke aprovizacije rezervne bolnice z imenom Perkoi je te dni v neki tukajšnji gostilni začel udrihati po Ljubljančanih, češ, da odirajo goriške begunce, jim pijo kri i. t. d., da naj si to Goričani dobro zapomnijo, če pridejo po vojni kedaj Ljubljančani v Gorico, da se jih naj tedaj s koli nažene. Po takem in podobnem besedičenju so se nekateri v njegovi družbi se nahajajoči Goričani tako razgreli, da je eden teh z Iitersko steklenico pri sosedni mizi mirno sedečega gospoda iz zasede po glavi udaril ter ga zelo nevarno poškodoval Zelo neumestna so taka hujskanja. Gotovo je, da se goriškim beguncem v Ljubljani ne godi najbolje, ali vsaj ne bolje kot Ljubljančanom samim, a kar se jim v teh razmerah more pomagati, se jim vendar pomaga. Veliko napravljenih dobrot pa je skritih in taki hujskači ne vedo zanje. Povedano bodi, da je ravno oni (gospod, ki ga je z neresnicami nahujskani begunec nevarno poškodoval, tako dober napram goriškim beguncem, da daje poleg drugih uslug brezplačno stanovanje trem, oziroma štirim begunskim družinam že od početka italijanske vojne. Sicer pa je treba proti takim hujskačem brezobzirnega postopanja. lj Prejemnice za petrolej se izdajajo za zavode in druge obrate, ki so že vložili prošnje, od torka dne 13. novembra dalje v mestni posvetovalnici. Novih prošenj za petrolej za mesec oktober se več ne sprejema. lj Prodaja kavlne mešanico. Kavina mešanica se bode prodajala po sledečem redu: 1. V III. in IX. okraju dobi vsaka stranka kavino mešanico v oni trgovini, kjer dobi svoj sladkor za mesec november. Na vsako sladkor-nčo izkaznico se dobi en zavitek kavi-ne mešaniče. Prinesti pa mora s seboj tudi toliko kart za kavo. — 2. V VIL in VIII. okraju se prodaja kavina mešanica na rumene izkaznice za mast, katere je izdala mestna aprovizacija, in ki so veljavne za VII. oziroma VIII. okraj. Za vsako osebo, ki je izkazana na izkaznici za mast, se dobi en zavitek kavine mešanice. Predložiti pa se mora tudi toliko izkaznic za kavo. V teh dveh okrajih se dobi kavina mešanica v vseh trgovinah. kjer se daje sladkor (izvzete so le trgovine v Zgornji Šiški in v občini Moste), ter konzumi ki dobe za svoje člane kavino mešanico od centrale. Vsak trgovec v VIL in VIII. okraju mora oddano kavino mešanico zaznamovati na zadnji strani izkaznice za mast. — 3. Kdor predloži več kart za kavo kakor je oddal sladkornih kart, oziroma kolikor je zaznamovanih oseb ua izkaznici za mast. ne dobi vsled tega nič več zavitkov kavine mešanice, če pa predloži manj kart za kavo dobi le toliko zavitkov kavine mešanice, kolikor je oddal kart za kavo. En zavitek kavine mešanice, ki tehta en četrt kg stane 1 krono. Dan pričetka prodaje se bode objavil v listih. lj Meso na uradniške skupine. Mestna aprovizacija bo oddalaja uradniškim skupinam v torek, dne 13. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso. I. skupina: od 4 do pol 5 št. 1 do 200, od pol 5 do 5 štev. 201 do konca. II. in III. skupina od 5 do tričetrt na 6, IV. uradn, skupina od trl-četrt na 6 do 6, — Ena oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. lj Meso na rdeče izkaznice. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo meso v torek, dne 13. t, m. popoldne v cerkvi sv, Jožefa. Določen je ta-le red: od 1 do pol 2 št, 1 do 2C0, od pol 2 do 2 št. 201 do400 ,od2do pol 3 št. 401 do 600, od pol 3 do 3 št. 601 do 800, od 3 do pol 4 št. 801 do konca. Ena oseba dobi četrt kg, dve osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K. lj Meso na rdeče in rmene A izkaznice. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, prejmejo meso v torek, dne 13. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 4 do 4. lj Sveža repa na rmene izkaznice C Sf. 721 do 960. Stranke z rmenimi izkaznicami C št. 721 do 960 prejmejo svežo repo na Poljanski cesti št. 15 v torek, dne 13. t. m. popoldne. Določen je ta-le red: od 2 do 3 št. 721 do 800, od 3 do 4 štev. 801 do 880, od 4 do 5 št. 881 do 960. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče, lj Nakazila za mast. Pri oddaji špeha opaža mestna aprovizacija, da prihaja mnogo strank krivično po špeh. Ene imajo preveč nakazil, ene imajo nakazila za več okrajev, druge imajo zopet nakazila, ki jim po pravilih sploh ne gredo. Ker je s takim početjem razdelitev špeha med pre-i bivalstvo nesorazmerna in nepravična, je odredila mestna aprovizacija v tem pogledu strogo kontrolo. Zahteva se odslej dalje, da je vsako nakazilo pravilno podpisano s pravim imenom lastnika. Nakazila so neprenosljiva. Lastnik nima pravice, da bi nakazilo komu poklonil. Če ga ne rabi sam, je njegova dolžnost, da ga nemudoma vrne uradu mestne aprovizaciie. Kogar bodo zalotili, da je potvoril podpis, ali da ima nakazilo, ki mu ne gre, ali ie komu svojevoljno podaril lastno nakazilo, vsakemu se odvzame tudi tisto nakazilo, ki mu po pravilih gre in vsakega se izroči državnemu pravdništvu zaradi goljufije. General Fayole vroovnl povejo p» M io obesim Cel do BeneMm Pariz, 11, novembra. (Kor, u.) »Agen-ce Havas«: »Temps« potrjuje, da je imenovan vrhovnim poveljnikom francoskih in angleških 1 na Benečanskem general Fayolle. MU V VOfSKl. Carigrad, 10, novembra. Uradno: Kavkaz. Na levem krilu smo preprečili presenetljiv sovražni napad. Ujeli smo več mož in zaplenili puške in ročne granate. Sinajsko pozorišče. Dne 9. t, m. odmor med boji. Sovražnik ni napadal. močni, skoro novi zimski Cenili za 12!etnega dečka in za 6!etno deklico, bela fhiš-garilitara za 2—4!etno deklico, z°niSRa ssaknia za 12ietnega dečka in bela afroSka posteijlfca. Kje, pove uprava »Slovenca« pod: 2S&2. sprejme Ponudbe na upravo Slov. pod št. 2§20. sccscans nerooale, bele barve, Pismene ponudbe naj se oddajajo na Sv. Petra nasipu 59, 1. z dobrimi travniki in gozdovi na juZnem Sta-j jerskem (najraje v Sa vinski dolini) in prosim ■ ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove j „Uprava Slovenca-' pod št. 2942. 12. novembra 1917. Sir. 5. Naročajte „SLf)VEWG&"I Ana Prelesnik roj. PavSek, soproga računskega podčastnika, naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke FanEce in v imenu osta- ____lih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni in nepozabni soprog, gospod Fran Prelesnik c. in kr. raiunskl podčastnik I. razr. peip. dne 28. oktobra 1917. na laškem bojišču v Larici (Laško) v vojaški bolnici preminul. Ljubljana, dne 10. novembra 1917. Globoko žaluioži ostani« Sorodnikom in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je Vsemogočni našo nad vse ljubljeno M. #A V; v nežni mladosti 4 in pol leta poklical po kratki in mučni bolezni med svoje krilatce. Škocijan pri Mokronogu, 8. novembra 1917. Rodbina Pungerčič. Naicup lesa! Naved.te skrajno ceno, naloženo na želeniški postaji ia rok oddaje I TakojSnje izplačilo proti duplikatom tovornih listov! Ponudite na metercent: Kostanjev les — hmelj* ■ke drog« (stare). - hrastov les — smrekovo skorjo (lubje). - Na kubične metre: Okrogel les smrekov, borov, bojev. — Los za Jame (Grubenholz). Vinko Vabit, vetržec, Žalec, Južnoštajerska. S. Rafaela Mirt dne 11. novembra 1917 po kratki bolezni v 40. letu starosti. Cele noči je prečula pri sprejemanju in operacijah ranjencev, cele noči je žrtvovala pomoči in tolažbi bolnikov; pala je sredi najtežjega samaritanskega dela kakor angel ljubezni, kakor žrtev vseuničujoče vojske. Hvaležen spomin ji ohranijo ranjenci in bolniki, občinstvo in zdravniki. V Ljubljani, dne 12. novembra 1917. ™f™ Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem preža' f-t. da je nai ljubljeni soprog', oče, brat, tast in stric, »JOFpod IVAN LOŠKE c. kr. sodni sluga v roko.« p« kratki, »učni bo'ezni, previden a sv. zrkramsnti. v starosti 74 let dne 8. novembra 1r,<"i, moj up, mojo nado, mojo malo nikdar pozabljeno Adelka, prosi Vsemogočnega, da tudi tateku podeli oni mir, srečo in zadovoljstvo, katerega ti uživaš. SEN J, 5. novembra 1917. Karlo Adamič Evherij Karlo Fantka stolni kapelnik, glasb, učitelj oče brat mati PooreM Knszr? Jc.it . - ■ aa ® Ksr.a Virrič F-varsn?« t- S.rt i Kasta. Ješ*. M Fnsct Sfersfcrrsčei iFkv-iiacvv Bs«g Franca DzsrrK«i Mtnrrsz Fr«KZ SO {•--■, 3n<:T«.i !'v»na Sca&č *rs r*r»?jke, robrrva Aača«-« G »V ranici is Gorr-i^t IDrnErrki. .1sa»-a A3wsra Sasoc a Franca Bdbosiik Ip^ncvek 3 loSn-it Ferirm C-ntžm.. Vsafcae. t i« r :.t'nra. music^tsii. 2*- J ijtt -čh«; paroia u. >'l kt Jana. i t i. ScK-isuez. Mu r":.; i;a».j Man-.v i•»tjvhirfe d«eii t s.filrc f." f tt* * *»*2al. - Itoi-rm . r. i. i. L i 97. M i S.. !T . I. m:-? t JLxiij»i jsri te i f. mm raiiiiiio t mm i nwr m i Mm Ni r>.-6ar masrsmmgi utx:a : am š*- tttrrt .. iri. sli. ki lit. n ni- tMCrsieju u$xsa s iat 3". hch .tmitr-i ■ * , cr:. i". :ci:. k« ::r.uta- rute Stit A. Frnmc. i f - C%r-t516, moi pa je bil vpokitcaa k vojakom Kdor bi o tej dm-Sti ki- ve-ir"; rosvča Antonu Buda. C- j:-e.',i.ki jcrsfa pc':k št. 2. Prov^.antur, j Airc.-:, šta-^r«c — SeSijiijan Kumar, r.r. j Krmna pošia Vač« pri Liti. -sšč-e očfti - a~ezjL Kamaria itn sestre. iam* f Krwkeas cr~. C-er.c:. Kdcr sat v« c rc^rštari .-a^ro.^ »s- irisajta^ aa igorai s^-Vrv — P'-S"te v L.iafefsaaj Ivaaa Fa- | V--3« 3 V-,rec-e h 23. Zadn-. n-«- ! gn zasL:t m V-c pr. Vipavi Kdor it. ti -r s*ka re-žti na: sporo- — MiBca Jda, Duša: X Sras«5«£lž»erg išče na-5r ce Kisj ?'tr.-; Rcccr'; Višnje-vi Astrai a Frtr.-a Marinič is Mfina Msfč-ir pr. Krasr.ea Franca Mavrič A-1-ni ir> Joie-ia R.-.h: Kark,^i'1 is S -i«r.$ča pri Kras-snsn ViJeatrna ttodarač Fcr^aniiča; J»J»ia a is .'•'.nr-c.nšča pr. Krasnea Franca Kristiabi a M> :r<> a 3esaC J ali aprovizacijskim organizacijam v okraju po navodilih, ki naj jih izda politično okrajno oblastvo, ali pa prevzemališčem, navedenim v § 4. Vsako drugo odtujevanje mleka je nedopustno. Preračunaje lastno potrebo, je šteti tudi pripadnike gospodarstva (gospodinjstva) posestnika živine, vštete tiste upravičence do preužitka, delavce in nameščence, ki jim gre brezplačna hrana za prevžitek ali mezdo. Lastno potrebo ugotovi, kadar je treba, politično okrajno glavarstvo. § 3. Deželna vlada tudi lahko predpiše, ako treba, katere množine mleka se morajo vsakočasno priskrbeti v okrajih, navedenih v § 1. V tepi primeru se morajo dobavni kontingenti praviloma priskrbovati po občinah, vendar se more tudi več občin združiti v en skupni okraj za priskrbovanje. Katere delne množine dobavnega kontingenta predpisanega okraja se morajo priskrbeti v posameznih občinah, določi politično okrajno oblastvo. V vsaki občini določi občinski predstojnik, koliko mleka mora vsak posamezni posestnik živine oddati na kontingent; pri tem se mora ozirati na to, koliko more dati izdelovalec in koliko potrebuje za svojo potrebo. § 4. Priskrbovanje množin mleka, zahtevanih po §§ 2. in 3., je naloženo pod vojaškim ' vodstvom stoječi »Mlekarski zvezi« v Ljubljani. Zahtevane množine mleka je oddati zbiralnicam, ki jih ustanovi »Mlekarska zveza*. §5. Politično deželno oblastvo more, ako je treba, odrediti, da se predpisi §§1 do 4. ukaza ne uporabljajo na dotične občine ali kraje. § 6. Politično deželno oblastvo more, ako je treba, raztegniti veljavnost določil tega ukaza tudi na druge okraje, kakor so v § 1. navedeni. § 7. Glede odškodnine za mleko, ki se mora po določilih §§ 2. in 3. ukaza oddati. ve!«io predpisi o najvišjih cenah, ki jih določi politično deželno oblastvo na pod-stavi § 10. ministrskega ukaza z dne 11. septembra 1916. L drž. zak. št. 300. § 8. IzvrSti določila tega ukaza je naloženo političnemu deželnemu oblastvu. E. Deželna komisija za promet z mlekom. § 9. Za podpiranje in strokovno posvetovanje političnega deželnega oblastva v vseh zadevah, tičočih se prometa z mlekom, se sestavi deželna komisija za promet z mlekom. Deželna komisija naj skrbi, da se po-t trebščina mleka vojaščine in civilnega prebivalstva na Kranjskem pravilno pokrivala in naj določevaje vpliva na izvoz aleka in mlečnih izdelkov iz dežele. § 10. Predsednika deželne komisije imenu-■e ieie.In: predsednik izmed uradnikov ae vlad«. Pcleg predsednika sestoji deželna ko-iz naslednjih članov: i sastopcika poveljstva vorskine sku- pa« GO. pL Boroevič; : :ai-.rpn:ka kranjskega deželnega od-:cra s' EMr..:cmka trgovske in obrtne zbor-zitz* t Ljjnb-Ijaoi; £ sajferoeifca c. kr. kmetiiske družbe za K.nrrskcr e :a_<:-ccrij. ay:eka.rtke jve:«« v Ljubljani; i sta.:>paii iskrčcTalnice sa mleko v L.tcbi^aa:. § II. 1 'C.i^ism iac:'.,5i-a —a naslednje na- ioj« '. a^-ccrBt »t«vilo snolsnih krav v pssaatznzn oknin a občinah Kranjske; j 2 iigatoBulfi: I a :>i v-uLike sprav« saistevane množine mSeka. : p<:a«č«č-.nc mleka crvdoega prebi-valaSra. s anc.ra< mleka ki s< saacio lrvoiiti a dešcle 3. ta pečjuv. v sprednjih točkah | :m«a-.«rj s^etovitev -n sahtev sestaviti »črt :a pckr.van e petreb«; 4. ussfa~ T.irvrčila »Mlekarski iveii« -aci 9r.akric-fan.il mleka. 5. aafcžnnfct ct: pc«icran>e > Mlekar- »k« S~^«3«< ia sakten« iti«;!a* viade dajati j litieAmma sia«ma » v-trM-v«K*riu\ !»«•.« v.r*v. kcv, c. kr finančne r»tiu:<''s;w n* IHm.-mi »viv.>vim.< s. Sa . riiaiia uKunu t Lmjijaai, Udtia konuKctf »SWeock*. Odgovora! tvjednvk MiWl