Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX., št. 162 a LJubljana, petek 15. julija 1938 Cena 1 Din Uoravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šele». burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Ameriška letala za Francijo in Anglijo Veliki evropski listi objavljajo ravno te dni nove podatke o mogočnem zračnem oboroževanju Velike Britanije. Po teh podatkih bo Anglija samo v sedanjem proračunskem letu 1938/39 izdala za svoje vojno letalstvo 126 milijonov funtov, kar znači v našem denarju okrog 30 milijard dinarjev. Poleg te orjaške številke se vidi izredna važnost, ki jo Angleži pripisujejo svoji vojni pripravljenosti v zraku, tudi iz dejstva, da se je Anglija prvič po svetovni vojni odločila naročiti nova letala tudi v Ameriki, dočim je doslej vsa izdelovala sama. Vojno letalstvo spada danes v Angliji in v Franciji med probleme, o katerih se i v odgovornih vladnih in vojaških krogih i v javnosti že par let največ razpravlja. Prva posledica razprav je bilo spoznanje, da sta obe za-padni velesili v zraku nezadostno pripravljeni. Iz tega spoznanja se je rodil sklep, da morata iz temeljev reorganizirati svoje vojno letalstvo. V Franciji je moral zavoljo očitkov o nezadostni zračni pripravljenosti zapustiti svoje mesto letalski minister Pierre Cot, čeprav je na glasu prvovrstnega strokovnjaka in velja za ustanovitelja moderne francoske zračne vojske. V svežem spominu te tudi še velika afera, ki se je v zvezi s kritiko zračne vojne pripravljenosti razvila pred tedni v Angliji in ki še sedaj ni spravljena s sveta. Po angleškem načrtu o oborožitvi v zraku iz L 1936. bi morala Anglija v štirih letih dobiti 1750 letal »prve linije«, to je letal, ki so vsak trenutek sposobna stopiti v borbo s tujimi letali. bodisi v obrambi ali napadu. Že takrat so se pojavila odločna svarila, da je to število mnogo premajhno za uspešen nastop angleškega letalstva-Ti glasovi niso utihnili, dokler ni končno do enakega prepričanja prišla tudi angleška vlada sama. Po zanesljivih podatkih imata Anglija in Francija danes skupaj nad 2000 letal prve linije, sposobnih za ofenzivo in defen-zivo. To je v primeri z nemškim, italijanskim in sovjetskim letalstvom po mnenju angleških in francoskih vojnih strokovnjakov mnogo premalo. Zaradi tega je sedaj pozornost angleške in francoske vlade usmerjena v prizadevanje, da bi se čim bolj razširila možnost graditve novih letal. Dosedanji zastoj razlagajo s tem, da so odločilni francoski vojni krogi do nedavnega gledali v letalstvu le pomožno in v prvi vrsti obrambno orožje, Angleži pa so resno računali z uspehom razorožitvene akcije in zato, kakor za druge panoge oborožitve, morda z edino izjemo mornarice, tudi za letalstvo niso doprinašali ogromnih žrtev. ki jih oboroževanje terja. Tako je štela angleška zračna eskadra prve linije v začetku lanskega leta baje samo okrog 600 letal. Danes je stanje že mnogo boljše, vendar pa za angleške vojaške strokovnjake še vedno nezadovoljivo. Po računih londonskega letalskega ministrstva bo kriza prePro-dena šele v marcu 1940, ko bo štela angleška vojska 3500 letal prve linije. To število je prevzeto sedaj tudi v vladni oborožitveni program. Približno enaka sta položaj in razvoj v Fraciji, čeprav je o francoskem letalstvu manj znano kakor o angleškem. ker so vojaške zadeve v Franciji ne obravnavajo tako javno kakor v Angliji. Vsekakor pa se ve, da je tudi francoska vlada sklenila energično pospešiti svojo vojno pripravljenost v zraku. Tudi ona je v to svrho določila za naše razmere ogromne vsote. Stremljenje obeh vlad, angleške in francoske, gre za tem, da bi čimbolj povečali produkcijo letal. Danes je v angleški letalski industriji zaposlenih SO.000 delavcev, v francoski pa 40.000. Nemčija sama ima v svoji letalski industriji zaooslenih 120.000 delavcev. Se večje je to število v Sovjetski Rusiji, kjer dela v letalski industriji baje okrog četrt milijona ljudi. O njeni kapaciteti in kvaliteti so razširjene zelo različne ve~ti. ki si deloma močno nasprotujejo Zato sta angleška in francoska viada spomladi poslali v Rusijo posebni komisiji, da bi preštudirali sovjetski način izdelave letal. S kakimi poročili sta se ti komisiji vrnili, javnost seveda ni znano. Pač pa je bilo poročilo komisij, ki sta se istočasno mudili v Kanadi in Zedinjenih državah, tako pozitivno, da sta i Anglija i Francija začeli naročati v Ameriki letala prve linije. Baje izdelujejo zlasti v Zedinjenih državah prvovrsten letalski material. Postavili so doslej na letališča najboljše motorje za dolge polete in uvedli serijsko proizvajanje letal po vzorcu izdelave avtomobilov. Preko lastnih potreb Zedinjenih držav lahko njih letalska industrija izdela že sedaj na leto okrog FRANCOSKI 14. JULIJ Pomembne izjave francoskega poslanika Brugera pri proslavi francoskega narodnega praznika v Beogradu Proslava v Zagrebu Beograd, 14. julija, p. Veliki francoski narodni praznik je bil danes v Beogradu nad vse svečano proslavljen. Uradna svečanost je bila na francoskem poslaništvu. Ze pred napovedano uro se je zbrala v novih prostorih poslaništva množica zastopnikov naših oblasti ter raznih organizacij, ki delujejo za poglobitev jugoslovensko-francoskega prijateljstva. Od tujih diplomatskih zastopstev so bili navzoči belgijski poslanik Romre de Vichney, poljski poslanik Roman Dembicki in vse osobje češkoslovaškega poslaništva s svetnikom dr. Spačkom na čelu. Nadalje so bili prisotni zastopniki naših vojaških oblastev in poleg njih še večje število generalov in drugih višjih oficirjev. Nekoliko po 11. uri je poslanik Brugere, ki je zaradi svečanosti posebej prišel z Bleda v Beograd, otvoril proslavo s prisrčnim in pomembnim nagovorom, v katerem je med drugim izjavil: Francozi, ki so daleč od domovine proslavljajo svoj narodni praznik često z do-motožjem v srcu. Sredi prestolnice prijateljske države pa jih ne obhajajo taka čustva in praznujejo zato svoj praznik s toliko večjim veseljem in dobrim razpoloženjem. Posebno prijateljstvo, ki se jim dan za dnem izkazuje v Jugoslaviji, in razumevanje, ki se kaže za francoske narodne ideje, povzdigujeta v toliko večji meri tudi v naših očeh simbolični pomen našega praznika In če je bilo med nami takih, ki so bili omajani v svoji patriotski veri po prehodnih in površnih občutkih ter mislih, tedaj naj se ti malodušneži ozro na število naših jugoslovenskih in drugih prijateljev, ki so se zbrali danes tu okrog nas. Tedaj bodo v hipu razumeli, da ideje, ki jih predstavlja Francija, ne le niso bile oslabljene po tendencioznih manevrih in propagandi, temveč so nasprotno kljub vsem udarcem in izkušnjam izšle mnogo jačje in silnejše, tako da morajo vzbuditi v slehernem človeku pravo spoštovanje. Na veliki poti, ki jo je določila zgodovina in ki ji bo Francija zmerom ostala neomajno zvesta, se danes francoski narod bolj nego kdaj prej čuti obdanega in spremljanega od vseh onih, katerih pogledi segajo preko utesnjenih življenjskih mej ljudi in generacij. Odpornost in doslednost Francije je eno najtrdnejših jamstev miru in mednarodne varnosti. Prav zadnje mesece je Francija, trdno oprta na sporazum z Anglijo, dala nov velik prispevek za stvar pravice in medsebojne pomoči med narodi. Zato se vsi Francozi in vsi njihovi prijatelji, ki so hkratu skupno prijatelji miru, veselijo obiska angleških suverenov v Parizu, ki bo angieško-francosko tesno sodelovanje še bolj utrdil. Kar se tiče jugoslovensko-francoskih od-nošajev, moram z zadovoljstvom ugotoviti, da se z ene kakor z druge strani kaže trdna volja za zaupno in tesno sodelovanje. Vem, da je na gospodarskem področju mogoče povečati izmenjavo blaga preko mej, ki so bile doslej dosežene. Nedavno se je v Beogradu mudila francoska trgovinska delegacija. Njeno delo je bilo najboljši dokaz, da Francija v resnici želi povečati svoj uvoz iz Jugoslavije. Investicije kapitalov in pomoč strokovnjakov francoskih podjetij, ki že delujejo v Jugoslavi), pričajo o duhu sodelovanja in pospešujejo povečanje blagostanja in produkcijskega potenciala Jugoslavije. Mogel bi dodati še obče znane kulturne momente, ki še vse bolj dokazujejo, da korakata Francija in Jugoslavija tesno druga ob drugi v bodočnost. Prav zaradi tega morejo baš skupne proslave v edinstvu duha in razpoloženja srečno izpopolniti prijateljsko sožitje obeh narodov. Danes proslavimo 14. julij, kmalu bomo skupno proslavili 201etnico slavnega osvobojenja vaše domovine. V misli na ti dve veličastni proslavi, dvignimo, polni enakih čustev, čaše na zdravje Nj. VeL kralju Petru II. in prezidentu francoske republike Lebrunu ter za veličino in napredek naših dveh držav. Ovacije in ploskanje, s katerim je bfl sprejet govor poslanika Brugerea, so pričali, kako globoko v srce so segle njegove besede vsem prisotnim. Poslanik je nato še izročil red legije časti direktorjema rudnika v Kostolcu Josipu Skvaricu in Charlesu Marechalu, s katerim ju je odlikoval prezident Lebrun. Vsi gostje so bili nato bogato pogoščeni. Zagreb. 14. jul. o. V Zagreba eo danes prav tako kakor drugod po vseh večjih ju-soslovenskih mestih svečano proslavili francoski narodni praznik. Dopoldne od 10. ©o se zbrali prijatelji Francije v veliki dvorani Francoskega doma, kjer je slavnoet otvoril podpredsednik društva prijateljev Francije. Ivan Mošinekv. s pozdravnim govorom, v katerem je poudaril, da slavi danes ves kulturni svet skupno s Francijo praznik 14. julija, ki pomeni simbol zrnate načel bratstva. enakosti in svobode. Veliki borbi, ki io ie pred poldrugim stoletjem pričel francoski narod nele zase, nego za vse človeštvo. je res treba izkazati dostojno vso čast. Profesor Šrepel je predaval o zgodovinskem in idejnem pomenu padca Bastille za Francijo kakor tudi za vse narodne liberalne pokrete na kontinentu daleč preko njegovih mej. Francoski konzul Gueyraud ee je iskreno zahvalil vsem prisotnim, ker so manifestirali svojo solidarnost s francoskimi nacionalnim} idejami Ta manifetacija je t i la tem bolj umestna, je dejal, ker grozi duh nasilja pogaziti Evropo, v kateri že velik del mladine izgublja smisel za staro civilizacijo, za stara in večna moralna načela, kj 60 jih omajali udarci povojnih viharjev, načela svobode in bratstva, ki so si jih ljudje in narodi v stoletjih prisvojili in jih uveljavili z mnogimi žrtvami. Ideja miru in svobode je skupna tudi obema našima narodoma ki spričo svoje kmečke osnove odklanjata pustolovščine in se navdušujeta zgolj za ideale miru. Uro pozneie je bil sprejem v prostorih francoskega konzulata. Prjšlj so zastopniki oblasti ter kulturnih ustanov, člani francoske kolonije ter vseh frankofilskih organizacij. Poleg drugih eo bili navzoči podban dr. Mihaldžič, župan dr. Peičič, armijski general Jurišič in kot zastopnik dr. Mačka poslanec dr. Andres, ves zagrebški konzularni zbor in mnogi drugi ugledni Zagrebčani. Ob priliki sprejema je konzul Guevraud izročil funkcionarjem združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, vojnih prostovoljcev in vojnih invalidov odlikovanja, ki jim jih je podelil prezident francoske republike. Veličastna revija čet v Parizu Pariz, 14. jul. d. Svečanosti v proslavo francoskega nacionalnega praznika bodo letos zaradi obiska angleškega kralja trajale celih osem dni in dosegle višek ob prihodu angleškega kraljevskega para. Povsod vihrajo francoske in angleške zastave. Tudi avtobusi so okrašeni s francoskimi in angleškimi zastavicami. Prav tako so okrasili svoja vozila šoferji taksijev in drugi avtomobilisti ter biciklisti. Tradicionalna revija čet je bila na trgu pred Slavolokom zmage. Krasno vreme je svečanost še povečalo. Velikanske množice ljudi so napolnile trg do zadnjega kotička. Revija vojske se je začela ob 9. zjutraj. Moderno opremljena vojska je defilirala mimo predsednika republike Lebruna, min. predsednika Daladiera in drugih ministrov. Na tribuni sta bila tudi Herriot in Sarraut ter večji del članov diplomatskega zbora z nuncijem Valerijem na čelu. Pred vojsko je korakalo 400 francoskih gimnastov, ki jim je sledila godba republikanske garde, nakar je prijezdil general Bigaut, vojaški guverner Pariza, v spremstvu svojega generalnega štaba. Sledili so gojenci politehnične šole Saint Cyra in drugih vojaških akademij, za polkom pomorskih strelcev in za polkom alpinskih lovcev pa je prikorakal polk spahijev. Vse oddelke je množica navdušeno pozdravljala. Ko so odkorakali mimo predsednikove tribune, je nastal odmor nekaj minut, nakar se je začulo ropotanje motoriziranih oddelkov, katerih defile je izzval največje navdušenje. Defilirale so vse vrste motoriziranega topništva, razni mali in veliki tanki, oklopni avtomobili in druge pomožne vrste orožja. Današnja revija je pokazala. da je francoska vojska najmoderneje opremljena, ter je zapustila pri vseh mogočen vtis. Množica je prirejala vojski, predsedniku republike m vladi dolgotrajne ovacije, ki so bile veličastna manifestacija patriotskega navdušenja. Velike proslave narodnega praznika so bile tudi povsod drugod v Franciji, zlasti v mestih z vojaškimi posadkami. V štirih dneh okrog sveta Ameriški letalec Hughes se je včeraj vrnil s poleta okrog sveta v New York - Za vso pot je rabil samo 74 ur New York, 14. jul. o. Milijonar Hughes, j šokih vrhov. ki se je v družbi štirih strokovnjakov podal z letalom na rekordni polet okrog sveta, je danes ob 12.38 po ameriškem času nenadno pristal na letališču v bližini Mine-apolisa, glavnega mesta države Minnesote na ameriškem severozapadu. V dveh naglih poletih je kljub vsem vremenskim neprili-kam. ki so letalce zlasti na poti od Jakut-ska proti Fairbanksu zelo izčrpale, ob napeti pozornosti vsega sveta malone dovršil svoj polet. Minneapolis je od New Yorka oddaljen le še 1600 km. Iz Jakutska je odletel Hughes včeraj ob 13. srednjeevropskega časa preko vzhodno-sibirakih ravnin, skozi meglo, viharje in mraz, zaradi katerega se je na krilih m po trupu letala nabiral led. Razdaljo 3330 km do Fairbanksa je letalo preletelo v 12 urah m 17 minutah. Na najsevernejšem ameriškem letališču je pristalo sredi noči ob 1.30 srednjeevropskega časa. Že dve uri pozneje se je bliskovito nagli polet nadaljeval. Hughes se je nameril proti Winnipe-gu. Še v zgodnjih jutranjih urah je sporočil ameriškim kontrolnim radijskim postajam, da merilec naglo beleži kilometre. Letalo je bilo tedaj kakšnih 3500 m visoko nad Aljasko. Tedaj je še sporočal, da bo okrog poldneva pristal v Winnipegu. ker mu je pričelo primanjkovati bencina. Letalo se je brez težav povspelo preko najvišjih in najnevarnejših kanadskih gora, vendar pa so se radijske zveze med letalom in ameriškimi postajami okrog 9. povsem nenadno prekinile. Za celih pet ur je zavladal molk, ki je pričel povzročati radijskim kontrolnim organom že hude skrbi Sicer so bile na poti od Aljaske do Zedinjenih držav premagane že vse glavne težave, vendar pa bi se bilo na letalu lahko pripetilo karkoli, saj je Hughes sporočil, da mu je pričelo primanjkovati gorilnih snovi V Winnipegu so se že vse jutro zbirale na letališču množice ljudstva, da pozdravijo letalca, ki je postal v zadnjih treh dneh silno popularen po vsem širnem svetu, Hughesa in njegovega letala pa ni bilo od nikoder. Zamuda se je bližala že 3. uri, ko je na začudenje vse nestrpne množice prispela vest, da so letalci pristali v Min-neapolisu, kjer jih nihče ni pričakoval. V dobrih 12 urah so preleteli na tej svoji šesti etapi kar 3932 km. Tudi nad ameriškim kontinentom jim je nagajalo vreme Prodirati so morali skozi goste megle preko silno nevarnih kanadskih 4000 m vi- 1500 letal, lahko pa to število še znatno pomnoži. Podrobnosti o angleških in francoskih naročilih v Ameriki seveda niso znane. Uradno je potrjeno 3e to, da so bila ta naročila res oddana. Ze to dejstvo samo pa priča dovolj jasno, kako resno skušata obe zapadni velesili pospešiti svojo vojno pripravljenost v zraku. Povsem gotovo je. da bo pomenil ta polet nov mejnik v razvoju letalstva. V dobrih treh dneh okrog sveta ne pomeni samo rekorda, s katerim je skoro razpolov-ljen čas. ki ga je pred petimi leti rabil pokojni Post za isto pot, nego tudi junaško dejanje, podobno Lindberghovemu. Hughes je s svojimi tovariši doslej preletel dobrih 26.000 km. Nedvomno mu bo uspela tudi zadnja etapa do newyorskega letališča. Proti New Yorkn London, 14. julija. AA. Pri sprejemu na letališču v Minneapolisu je letalec Hughes izjavil: Bili smo zelo utrujeni, orecej skrbi pa nam je zadal radio. Med potjo smo izgubili anteno in se zato šest ur nismo mogli javiti. Ko so se preskrbeli z bencinom, so Hughes in njegovi tovariši ob 15.50 odleteli v smeri proti New Yorku. New York. 14. julija, h. V Newyorku pripravljajo Hughesu in njegovim tovarišem velikanski sprejem. Policija je ukrenila obsežne varnostne mere. Skoraj vsako uro izhajajo posebne izdaje listov, ki objavljajo brezžične razgovore z Hughesovo ekspedicijo. Prihod v New York New York, 14. julija. AA. Letalo slovitega letalca Hughesa je pristalo ob 18.40 na letališču »Floyd Benefeald«, odkoder je 11. t. m. ob 0.20 po srednjem evropskem času odletelo na pot okoli sveta. Hughes je dosegel nov svetovni rekord v poletu okoli sveta. Na letališču v Le Bourgetu pri Parizu je Hughes pristal še istega dne, ko je odletel iz New Yorka in sicer 11. t. m. ob 16.55. To progo, ki je dolga 5.800 m, je preletel v 16.35 urah s povprečno hitrostjo 350 km na uro. že na tej progi je dosegel nov svetovni rekord v poletu preko Atlantika (polkovnik Lindbergh je rabil za to pot 33 ur). V Moskvo je Hughes prispel 12. julija ob 9.15. Za to pot, dolgo 2.780 km, je rabil 7 ur in 55 minut, še isti dan je priletel v Omsk in sicer ob 20. Od Moskve do Omska je pot dolga 2260 km in je polet trajal 8 ur in 39 minut. V Jakutsk je prispel 13. jul. ob 11.06. Za 3.480 km od Omska do Jakutska je rabil 12 ur in 31 minut. V Fairbanks na Aljaski je prispel 14. julija ob 1.18. Za to )rogo 3.960 km je rabil 12 ur 17 minut s povprečno hitrostjo 320 km na uro. V Minneapolis je prispel ob 14.38. Pot 3932 km je preletel v 12 urah in 3 minutah. Na tej progi se je moral boriti z gotovimi težavami, v prvi vrsti z meglo. Danes je Hughes preletel še zadnji del proge na svojem poletu okoli sveta, od Minneapolisa do New Yorka. Za vso pot okoli sveta ni rabil več kot 74 ur. Misija Majskega v Londonu S posredovanjem Francije išče Sovjetska unija prijateljskih stikov z Anglije Pariz. 14 juL o. Ruski poßlanik v Londonu Majski, ki je že pred devetimi tedni odšel v Moskvo na dopust, 9e bo po zanesljivih vesteh že prihodnji teden vrnil v London. Tedai se bodo izkazale za popolnoma neutemeljene predvsem govorice, da je bil tudi Majski osumljen sodelovanja s Trockim in pozvan v Moskvo na odgovor. Nasprotno bo Majskemu tokrat poverjena še prav posebno kočljiva naloga. Po naročilu Stalina naj bi angleški vladi ponudil pogodbo o medsebojni pomoči. Moskva je pripravljena opustiti kampanjo proli An- gEji in uredit! vsa še nerešena vprašanja, pa skleniti z Anglijo tudi gospodarski sporazum. Kakor zatrjujejo v Parizu, je ta preokret v ruski politiki pripisati uspeli francoski diplomatski akciji. Francoskemu poslaniku v Moskvi se je posrečilo prepričati Stalina, da je angleško-rusko zbližanje nujno potrebno za nadaljnjo uspešno obrambo evropske demokracije. V interesu Rusije same bi bilo, da uredi svoje odnose z Anglijo na podoben način, kakor si jih je s Francijo. Revija ameriške vojne mornarice San Francisco, 14. jul. AA. Predsednik Roosevelt bo jutri prisostvoval v San Fran-ciscu reviji ameriških pomorskih sil za Odločilna bitka Sagunt in Valencijo General Franco hoče za vsako ceno že v kratkem zasesti Valencijo — četrt milijona vojakov v boju Valencija, 14. jul. o. Po informacijah agencije »United Press« se je snoči začela že nekaj dni napovedana velika nacionalistična ofenziva, ki sta ji zadnji namen zavzetje Valencije in obkolitev Madrida od vseh strani. Na fronti, ki je dolga 20 kilometrov, se je snoči pričela velika bitka, v kateri je na obeh straneh angažirano četrt milijona ljudi. Od včerajšnjih poznih popoldanskih ur bruha 170 cevi težkega nacionalističnega topništva ogenj in smrt v republikanske rove in kaverne. Ponoči so se razvili prvi spopadi na nož. Cele serije postojank so do jutranjih ur nekajkrat menjale gospodarje, do odločilnega napada nacionalističnih čet in prostovoljskih bataljonov pa še ni prišlo. Republikanci branijo vsako ped svoje zemlje z nezaslišano odločnostjo. Veliki uspehi generala Varele Pariz, 14. julija, d. Poročila francoskih listov opozarjajo, da gre za enega izmed odločilnih bojev v španski vojni. Francoski poročevalci, ki zasledujejo potek bojev na Francovi strani, javljajo, da so Francove čete, ki so bile ojačene z novim moštvom in vojnimi potrebščinami, dosegle že včeraj znatne uspehe. Rano zjutraj je Fran-covo topništvo in letalstvo poseglo južno od Teruela v borbo z vso silo, da bi porušilo nasprotne postojanke in pripravilo vse za napad, dopoldne pa je pehota v več vrstah prešla v naskok, dočim je topništvo preneslo svoj zaporni ogenj dalje v sovražne vrste in so letala bombardirala zaledje republikanskih čet, da bi preprečila prihod novega vojaštva. V prvih popoldanskih urah so bile republikanske vrste že na več krajih razbite ter prve obrambne črte na široko vtisnjene. Iz Segorba in Sagunta se je civilno prebivalstvo že izselilo, po došlih vesteh pa odpravljajo tudi že oblasti v Valenciji svoje akte in arhive v Albaceto in Murcijo. Teruel, 14. julija, d. Francove čete so po uradnem poročilu izvojevale včeraj v srednjem odseku fronte Teruel—Sagunt veliko zmago. Potem, ko so se v tem odseku v zadnjih tednih pripetile le malenkostne iz-premembe fronte, so oddelki generala Varele v noči na sredo začele napadati z močnimi ojačenji obsežne nasprotne utrdbe ter so včeraj zjutraj osvojile Sarrion, za katerega so se bili v zadnjem času srditi boji, in prodrle nasprotno fronte v širini 12 km, nakar so napredovale 10 km daleč. Na ta način je bila odrezana močno utrjena Mora de Rubielos, ki se je pet tednov upirala napadom Francove vojske, od zveze z Valencijo po cesti Teruel—Sagunt Angleški krediti balkanskim državam London, 14. juL o. V spodnji zbornici se je snoči razvila zanimiva debata o angleški gospodarski in finančni akciji ▼ srednji in jugovzhodni Evropi. Laburistični poslanik Bri ce je vprašal ministra za zunanjo trgovino, katere države v jugovzhodni Evropi bodo od Anglije prejele podobna posojila kakor Turčija. Državni podtajnik Hudson je na mestu ministra izjavfl, da bo Anglija finančno podprla one države na Balkanu in v srednji Evropi, od katerih bo prevzela njihove pridelke in ki ji lahko nudijo zadostna poroštva. Notranji minister Simon Je na neko drugo vprašanje o dobavah orožja TurCi-bo angleška industrija določeno množino topov ji odgovortt, da dobavila Turčiji in vojnih ladij. Postani ln ostani član Vodnikove družbe! Konference pr! dr. Hodži Informativni razgovori z voditelji opozicijskih stranic o narodnostnem statutu organizacije poslale svoje zastopnike v Prago, ker smatrajo, da je situacija zelo roen o Praga, 14. julija, h. Ministrski predsednik dr. Hodža je danes nadaljeval svoje informativne razgovore z opozicionalnimi strankami. Popoldne je bila seja odbora političnih ministrov, ki je pod predsedstvom dr. Hodže nadaljevala razpravo o narodnostnih zadevah. Parlamentarni odbor šestorice je posvetil svoja današnja posvetovanja redakciji zakonskega osnutka o narodnosti. Jutri bo to delo zaključil, potem pa pride na vrsto jezikovni zakon. Kakor računajo, bo jutri zvečer zgotovljeno besedilo narodnostnega statuta in jezikovne novele ter dokončno pripravljeno za pogajanja v parlamentu. Seveda je še vprašanje, ali bo parlament osnutek sprejel v takšni obliki, kakor ga je izdelal koalicijski odbor, in se zato dr Hodža sedaj pogaja tudi s strankami opozicije. V soboto bo odbor šestorice razpravljal o noveli reforme samouprav ter bo to vprašanje najbrže razčiščeno že v prvih dneh prihodnjega tedna. Slovaška — samostojna upravna enota Praga, 14. julija, h. »Slovenski Hlas« poroča, da bo po novem zakonu o reformi javne uprave postala Slovaška samostojna upravna enota. Vse kulturne, gospodarske in politične zadeve, ki se bodo nanašale na slovaško področje, se bodo reševale v pristojnosti njenih predstavnikov. Po vsem tem torej v novem zakonu o tej reformi ne gre za samo decentralizacijo in odpravo pristojnosti osrednjih organov državne eksekutive, temveč za samoupravo Slovaške v pravem pomenu besede. Resna situacija v sudetskih pokrajinah Praga, 14. julija, h. V zvezi z včerajšnjo vestjo, da pripravljajo sudetsko-nemški delavci v sudetskih krajih splošno stavko, je zvedel vaš dopisnik, da so danes nemške socialno-demokratske in češke strokovne resna. Dr. Krofta o položaju Pariz, 14. julja. w. »Petit Journal« objavlja razgovor svojega praškega posebnega poročevalca s čsl. zunanjim ministrom dr. Krofto. Na vprašanje, ali je omiljenje napetosti v Srednji Evropi resnično in trajno, je dr. Krofta izjavil, da se je napetost res polegla in bi tudi utegnila ostati trajna. Ni verjetno, da bi katerakoli država trenutno želela vojno. Na vprašanje, ali je Češkoslovaška pripravljena ugoditi zahtevam narodnih manjšin, je odgovoril dr. Krofta, da je čsl. vlada pripravljena celo za bistvene koncesije. Francija in Anglija jo bodrita, naj hodi po tej poti, in nasvete teh držav bo Češkoslovaška poslušala tem rajši, ker sta opetovano dokazali, da imata interes na neodvisnosti Češkoslovaške. Pri ureditvi teh vprašanj bo šla češkoslovaška vlada do skrajnih možnosti. Dala bo v duhu sprave narodnim manjšinam velike koncesije na lokalnem, komunalnem in deželnem področju. Posamezne pokrajine bodo imele pravico samoodločanja o celi vrsti vprašanj, ki se bodo nanašala nanje. Na vprašanje, ali je sudetsko-nemška stranka pripravljena za sporazum, je menil dr. Krofta, da je v tej stranki nastal v zadnjem času preokret in se lahko upa, da bo prišlo do sporazuma. Glede odnošajev Češkoslovaške do Madžarske Krofta ni hatel zavzeti stališča, pač pa je izjavil, da odnošaji s Poljsko žal niso taki, kakor bi bilo želeti. Francoski in angleški poslanik pri dr. Hodži Praga, 14. julija, h. Ministrski predsednik Hodža je danes sprejel francoskega poslanika de Lacroixa, ki bo jutri odpotoval v Pariz. Včeraj je dr. Hodža razpravljal tudi z angleškim poslanikom Newto-nom. Zdravlci v Rfgi Zunanja ministra Munters in Beck o prijateljstvu in sodelovanju med Letonsko in Poljsko Riga, 14. jul. AA. Na stnočnji večerji na. čast poljskemu zunanjemu ministru Becku je imel zunanji minister Munters govor, v katerem je med drugim dejal: Letonska zunanja politika temelji stalno na dveh načelih; na miru in mednarodnem sodelovanju ter organski prilagoditvi zahtevam regionalne politike. Danes se držimo teh načel bolj kakor kdaj prej, posehno v mednarodnem položaju, ki ne dopušča prevelikega optimizma. Naše delo ima predvsem za cil'j, da zbermo lastne moči in zavarujemo ž njimi svobodo naših odločitev. Poleg tega iščesmo skupne poti z državami ,ki imaj0 v zunanji politiki iste cilje kakor mi. Trudimo se tudi, da bi se izognili vsemu, kar bi nas moglo potegniti v kak spor. Razumljivo je, da hodita naša politika sporedno s poljsko zunanjo politiko. Moram poudariti, da naši skupni pogledi na mednarodno politiko kakor tudi sklepi na tej osnovi v teku zadnjih let popolnoma omogočajo in olajšujejo razumevanje in sodelovanje med našima dvema državama. Poljska .je velika sila na Baltiku, začetnik neodvisne zunanje politike, ki nasprotuje blokom vsake vrste, ter je zato v naši državi vedno uživala veliko spoštovanje in prisrčno prijateljstvo. V odgovoru je poljski zunanji minister Beck dejal med drugim: Prijateljstvo, ki veže naši dve državi, je trajno in tem bolj pomembno in dragoceno, ker bo tudi nadalje ostalo prisrčno. Dobri odnosi med sosedi so važen či-nitelj v mednarodnem življenju. Ko ustvar jamo ozračje prijateljstva in zaupanja v neki odmerjeni geografski celini in ko prispevamo k političnemu pomirjenju ter poglabljanju razumevanja za naše živ-1 j enake interese, koristimo obenem tudi razvoju mednarodnega sodelovanja. Letonska politika je zvesta idealu neodvisnosti. Zaradi tega bo iimela vedno ob strani Poljsko pri vseh naporih, da doseže svoje cilje. Na podlagi srečnih izkušenj y preteklosti in upoštevajoč sedanje stanje stvari, upam, da bo tudi v bodočnosti pomenil razvoj stikov med Poljsko zvezal med seboj vse države na obali položaja obeh držav, prijateljstva med njima ter da bo še boli tesno in prijateljsko zvezal med s>eboj vse države in obali Baltiškega morja. Poljski zunanji minister Beck je včeraj obiskal več predstavnikov oblasti, nakar je položil venec na grob letomskih junakov. med Anglijo ie Italijo ogrožen Zaradi zavlačevanja uveljavljenja angleško-italijan- skega sporazuma se polašča italijanske javnosti že razburjenje Rim, 14. jul. o. Italijanska listi zahtevajo črm dalje bolj takojšnjo ratifikacijo itali-jansko-angleškega sporazuma. Po njihovem mnenju naj bi se določil poseben praktičen postopek, ki bi zagotovil izvajanje sporazuma tudi v primeru, če bi se brez krivde Italije izjalovil sporazum nevtralnostnega odbora o ureditvi španskega problema. » Tribuna« nag'ala v zvezi s tem predlogom. da se je v londonskih krogih že itak pojavil dvom, da bi bilo sploh mogoče v določenem roku v sm:slu omenjenega sporazuma urediti špansko vprašanje. Akcija sa umik tujih prostovoljcev in priznanje vojaških pravic obema španskima taboroma je zopet na mrtvi točki in je Chamber-lainov načrt za pacifikacijo Evrope znova ogrožen. Londonski diplomatski krogi sodijo, da bosta vladi v Burgosu in Barceloni šele ▼ dveh ali treh tednih pristali na sporazum londonskega nevtralnostnega odbora in še tedaj s celo vrsto pridržkov, tako da sporazuma ne bo mogoče realizirati v kakem določenem roku. To bi zavleklo v nedogled tudi ratifikacijo itali ;ansko-ang!eškega sporazuma. Zato je v italijanski javnosti po poročilih italijanskih listov nastalo velSko razburjenje in se vedno bolj širijo govorice, da italijanska vlada na odločitev Londona ne bo čakala dalje kakor dva tedna. Če se dotlej vsa stvar ne bo razčistila, bo odločno zavzela svoje stališče. Predvsem bo formalno zahtevala, naj angleška vlada onemogoči akcijo onih činiteljev, ki očitno podpirajo Špance pri sabotaži sporazuma londonskega nevtralnostnega odbora. Italijanski listi kažejo pri tem na Francijo, češ, da spada med glavne zarotnike ob strani Barcelone. Odnošaji med Italijo in Francijo London, 14. julija, h. Iz Rima poročajo, da posvečajo tamkajšnji uradni krogi znaten pomen današnjim izjavam, ki jih je dal francoski odpravnik poslov Blondel o priliki proslave francoskega narodnega praznika v rimski francoski koloniji. Blondel je med drugim naglasil, da dokazujejo nedavni dogodki, da obstoje možnosti za zbližanje in boljše razumevanje med Italijo in Francijo. Anglija in Francija bosta štorih vse, kar je v njenih močeh, da bi dosegli sporazum z ostalimi državami ne glede na njihove notranje režime. Francija in Anglija sta sicer politično in vojaško močni, vendar pa želita mir. Ugoden odmev Blondelovih izjav v italijanskih vladnih krogih je naprav* v Londonu najboljši vtis in tamkaj mislijo, da se bodo zdaj kmalu izboljšali diplomatski odnošaji med Italijo in Francijo. V Londonu računajo, da bo italijanski tisk zdaj prenehal s prcti-francosko kampanjo in da se bodo pogajanja med Rimom in Parizom v kratkem spet pričela. češkoslovaški srednješolci v Kragujevcu Kragujevac, 14. jul. p. Snoči je prispela v Kragujevac skupina češkoslovaških srednješolcev, ki so na daljšem potovanju po naši državi. Kragujevac jih j« nad vse ljubeznivo sprejel. Množiea ljudstva in zlasti mnogo Sokolov ter zastopniki oblasti 90 jih pozdravili izredno navdušeno in manifestatilo. Zupan jim je v oficirskem domu priredil banket. Iz državne službe Beograd, 14. jul. p. V sodni službi so napredovali: v 6. pol. skupino oficiala Nikolaj Furlan pri sreskem sodišču v Ljubljani im Fran Oblak v Šoštanju, ter voditelj zemljiške knjige Ivan Drame v Mariboru, v 7. pol. skupino pa Josip Makuc pri sreskem sodišču v Mariboru. Upokojen je bil višji oficial Josip FinJc v Ormožu. V železniški službi sta bila upokojena prometnik Peter Sušič in vlakovodja Jurij Jagodic, oba pri železniški direkciji v Ljubljani I Beležke Povsod enako Sarajevska »Jugoslovenska pošta« priob-čuje v daljšem članku razne vtise s praškega vsesokolskega zleta. Za uvod pravi: »Povprašali smo celo vrsto sarajevskih Sokolov, članov in naraščajnikov po njihovih vtisih s sokolskega zleta v Pragi. Prve besede, ki smo jih slišali v odgovor, so povsod bile: Bilo je prekrasno, nepozabno.. Zlet nam bo vsem ostal neizbrisno v spominu. Dnevi, ki smo jih preživeli v Pragi, so najlepši dnevi vsega našega življenja.« Kakor vidimo, so se jugoslovenski Sokoli vrnili iz Prage z enakimi mogočnimi vtisi, iz katerekoli naše pokrajine so bili. Uspehi naših Sokolov v Pragi * Samouprava« seznanja svoje čitatelje z uspehi in nastopi naših jugoslovenskih Sokolov v Pragi in pravi, da je »naše sokolstvo v Pragi poleg največjih uspehov pri skupnem nastopu s prostimi vajami želo tudi vsega zavidanja vredne uspehe pri raznih telovadnih tekmah. Sedaj, ko razpolagamo s končnoveljavnimi rezultati vseh tekmovanj vidimo, da je naše Sokolstvo osvojilo na X. vsesokolskem zletu 4 prva, 6 drugih in 6 tretjih mest.« Nato navaja organ JRZ podrobne rezultate uspehov našega sokolstva pri praških tekmah. Upamo, da bo sedaj »Slovenec«, ki je vedel povedati, da je zasedla naša moška sokolska vrsta četrto in ženska vrsta tretje mesto pri mednarodnih tekmah, svojo »pogreško« popravil in objavil točne številke. Ako že ni verjel nam in vsem ostalim listom sveta, da je dosegla naša ženska vrsta drugo in moška tretje mesto, bo sedaj pač verjel svojemu vodilnemu listu. „Prirodno stapljanje" »Samouprava«, službeno glasilo JRZ, komentira nedeljski tabor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in pravi poleg drugega: »Tudi mi nismo zadovoljni in navdušeni zaradi vsega, kar se je v teku zadnjih 20 let pri nas počelo. Nasprotno. Težke in usodne napake so biez potrebe k0mplici~ rale in zavrle prirodni proces organskega stapljanja v edinstvo. Tega niso kriva jugoslovenska plemena, niti narod, temveč samo politični trgovci, ki so se zaTadi nesrečnih okolnosti prerili do oblasti nad narodom.« Kaj bi pač napisal »Slovenec«, če bi n. pr. v »Jutru« stalo, da je treba obžalovati, ker se je brez potrebe kompliciral in zavrl prirodni proces organskega stapljanja v edinstvo? O dr. Mačkovem beograjskem obisku V Zagrebu se je mudil zadnje dni zem-ljoradniški voditelj dr. Miloš Tupanjanin, ki je obiskal najprej nekatere voditelje bivše Kmetsko demokratske koalicije, nato pa še v Kupincu dr. Mačka, s katerim se ie dalje časa razgovarjal. Iz Zagreba je odpotoval v Beograd kjer se bo sestal s šefi združene opozicije in jim poročal o nekih pripombah dr. Mačka k programu njegovega obiska v Beogradu. Hrvati in Francija »Hrvatski dnevnik« objavlja izpod peresa svojega glavnega urednika dr. Toma Jančikoviča pozdravni članek, naslovljen na francoski narod ob priliki včerajšnjega narodnega praznika. List smatra letošnji 14. julij za posebno priliko, da čim boij podčrta prijateljske odnošaje, ki vežejo hrvatski narod s francosko nacijo. Prijateljski odnošaji med obema narodoma slone na zdravi presoji skupnih interesov in iskrenem spoštovanju skupnih idealov. Hrvatski narod je naseljen na enem najbolj važnih geopolitičnih predelov Evrope. Zaradi tega so na rešitvi hrvatskega vprašanja interesirani tudi ostali narodi. Od francoske revolucije sem še niso bili interesi hrvatskega naroda in francoske na-cije tako istovetni, kakor so danes. Hrvatski narod je globoko prepričan, da bo našel v francoski naciji vedno najgloblje razumevanje za vse svoje probleme in da bo francoski narod računal s tem, da je lahko samo zadovoljen hrvatski- narod zanesljiv pobornik miru in dober prijatelj Francije.« Iz „Vremena" »Vremes poroča, da je bil v občini Sujici v livanjskem srezu shod. ki ga je sklical neki Nikola Bai '~:? rz Sarajeva. Shoda se je udeležilo okoli ' ) kmetov Hrvatov, kj so protestirali proti politiki HSS. Zborovalci eo baje zelo ostro obsodili delovanje svojega narodnega poslanca Ivana Celana, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka. Prav tako so izrazili svoje nezadovoljstvo s politiko ta-mošnje krajevne organizacije HSS. Končno ie biia sprejeta resolucija, v kateri prosijo zborovalci vlado, naj dodelj primerne kredite za zgraditev vodovoda v občini Šujici. Obnovljena „Phönixova" aSera »Völkischer Beobachter« poroča z Duna; ja, da se bliža h koncu velika preiskava proti vodilnim čdniteljem avstrijskega »Phönixa«. Proti osmim glavnim funkcionarjem »Phönixa« bo vložena obtožba zaradi goljufije m goljufivega bankrota. Obtožnica bo, kakor napoveduje »ti list, vsebovala tudi obširen material o zvezah avstrijskega »Phönixa« z inozemskimi podružnicami in razikrila mahinacije, ki so brle v zvezi s posebnim oddelkom »Phönixa« za podkupovanje raznih uglednih osebnosti v Avstriji in drugod. „Samouprava44 o federaciji Službeno glasilo JRZ »Samouprava« z velikim zadovoljstvom pozdravlja predlog predsednika češkoslovaške vlade dr. Milana Hodže za ureditev manjšinskega vprašanja. Posebno je zadovoljna z njegovim odklonilnim stališčem napram zagovornikom federacije in nacionalnih avtonomij. O tgm pravi med drugim: »Naglasiti je treba, da odklanja dr. Hodža vsako misel na kako federacijo, ker hoče čuvati državno edinstvo in preprečiti cepljenje države z raznimi konfederacijami. Pač pa je predsednik Hodža proti pre-krutemu centralizmu in daje samoupravam široko avtonomijo z zakonodajno močjo, toda vedno pod nadzorstvom dr- Sporazum v Evianu Na mednarodni konferenci za pomoč beguncem so se včeraj sporazumen o besedilu resolucije, ki bo sprejeta danes jo mnogoštevilne organizacije s skrbjo v prihodnje tedne in da goji tudi sam to skrb, ker sili Nemčija mnogoštevilne ljudi. da zapuste njeno ozemlje že v roku 2 do 6 tednov. Pri vsej naglici, s katero dela konferenca v Evianu in s katero skušajo najti Zedinjene države primeren način za sprejem emigrantov, kakor tudi pni vseh upih v ugoden potek konference, gre v prvi vrsti za to, da se zagotovi brezdomovin-cem prehodno zavetje. Zato nameravajo Zedinjene države na londonski konferenci, ki se bo pričela 3. avgusta, predložiti načrt, čigar podrobnosti se bodo še izdelale. V splošnem zahtevajo Zedinjene države. naj bi nekatere države dovolile emigrantom, ki jim je zajamčena izselitev preko morja, vsaj bivanje za tri do šest mesecev, ter da bi se izjavile pripravljene za takojšen tranzit. Za danes je bil napovedan Rooseveltov odgovor, ki so ga naprosili, naj sporoči svojo odločitev glede imenovanja zastopnikov v stalno centralo. Na popoldanski tajni seji je bil končno dosežen popoln sporazum o besedilu načrta resolucije, ki bo odobreno jutri na zaključni seji konference. EWsn, 14. juL d. Načrt resolucije, ki so ga predložili zastopniki Zedinjenih držav, Anglije in Francije na mednarodni konferenci za begunce, je naletel na ugovore. Južnoameriške države s Čilem na čelu so izjavile, da je Rooseveltovo povabilo na konferenco izrecno govorilo o nemških in avstrijskih emigrantih, resolucija pa izraža sedaj željo, da bi se upoštevali tudi drugi emigranti, zlasti glede na morebitne bodoče dogodke. Cile, Venezuela in Nikaragua in druge države so poudarile, da morejo konvencijo samo tedaj podpisati, če bo ostalo delo londonskega begunskega urada omejeno izrecno na begunske in avstrijske begunce. Nekatere druge države s Švico na čelu so izrazile v razgovoru s predsednikom Taylorom druge pomisleke. Te države so bile mnenja, da vsebujejo izrazi v resoluciji glede Nemčije gotove nevarnosti. Besedilo resolucije, ki so ga predložile velesile, jasno opisuje vprašanje odgovornosti ter poudarja, da mora kaotična emigracija, ki jo je razvnela Nemčija, dovesti do svetovnih gospodarskih zapletljajev. V tem stavku vidijo nekatere države grožnjo, ki je ne bi hotele izreči. Predsednik Taylor je sporočil, da gleda- Budge drugič poražen V teniškem dvoboju med New Yorkom in Zagrebom, ki smo ga izgubili z 1 :2 Je Punčec priboril edino točko Zagreb, 14. julija ske Ilirije in 1 član splitskega Jadrana. Od Na teniških igriščih na šalati je bil danes teniški dvoboj med New Yorkom in Zagrebom, v katerem sta za New York nastopila ameriška mojstra Budge in Mako, ki sta zjutraj prispela iz Beograda. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje in se je zbralo na igrišču do 5000 gledalcev. Med odličniki je bil navzočen tudi armij-ski general Jurišič in številni zastopniki diplomatskega zbora. Tekme so se začele ob pol 16. V prvem singlu je Igral Mako proti Ml-tiču, ki je bil videti precej truden od poti in turnirjev, tako da ga je Američan brez posebnih težav porazil v treh setih 6:4, 6:4, 6:1. Igra ni bila posebno zanimiva. V drugem singlu je Punčec nastopil proti Budgeu. Ta dvoboj je bil že vse bolj živahen, čeprav se je tudi Punčecu videlo, da ima mnogo vožnje in igranja v nogah. V prvem setu Je gladko izgubil, v drugem pa se je močno razigral in vodil že s 4:1. Budge je skušal iz«načiti, toda pri stanju 4:3 je Punčec spet zaigral odlično in dobil set s 6:3. V tretjem setu je Punčec absolutno dominiral na terenu in je v sijajnem stilu dobil set in igro. Budge je igral prav dobro, toda dovolj ležerno. Tako je tudi Punčec po dolgem prišel do zmage nad Budgeom v treh setih s 3:6, 6:8, 6:1. Nazadnje je bil na vrsti double, v katerem sta Budge in Mako gladko zmagala nad našim parom Mitič-Kukuljevič v treh setih 8:6, 6:4, 6:3. Američana sta bila ves čas v premoči in njuna zmaga sploh ni bila nikoli v nevarnosti. Medmestni dvoboj New York-Zagreb se je torej končal 2:1 za New York. Zvečer je iz Beograda prispela vest, da sta bila Budge in Mako odlikovana z redi sv. Save — za zasluge propagiranja teniškega sporta v Jugoslaviji. Sipoš je bil drag Zagreb 14. jul. o. 7adeva znanega zagrebškega nogometnega igralca Vilima Ši-poša ie zdaj dokončno urejena, šipoš je podpisal pogodbo, da bo tri leta igra) za Gradianskega, klub pa je m->ral plačati: francoskemu klubu Cette, odkoder je Šipoš prišel. 64.000 din, niemu na roko pa 50.000 din. Znesek 114.000 din je Gradjanskj že izplačal in Šipo! bo 7. avgusta prvič nastopil za njegove barve v tekmah v ligi. Trije Slovenci v Londonu Zagreb, 14. jul. o. Plavalna zveza je morala pred izbirnim tekmovanjem za sestavo plavalne reprezentance, ki bo nastopila v dnevih od 6. do 12. avgusta na evropskem prvenstvu v Londonu, javiti približno sestavo prired iteljskemu odboru v Londonu. Iz te prijave je razvidno, da bo sestavljalo reprezentanco 10 plavalcev dubrovn:škega Juga, 5 članov Viktorije 3 člani ljubljan- žave. Stališče predsednika Hodže bi morali pazljivo proučiti tisti naši državljani, ki se navdušujejo za federacijo. Med njimi so tako Hrvati kakor Srbi, čeprav smo prepričani, da ti poslednji sploh ne vedo, kaj je federacija, posebno pa še plemenska federacija, ki je njena najbolj opas-na oblika, ker ruši državno edinstvo in celoto.« Zagrebške polemike Nedavno je bila v Novem ob Jadranu skupščina HSS. Udeležila se je je tudi skupina hrvatskih skavtov s Sušaka. »Novosti« so to zabeležile v posebni notici, v kateri so rekle, da so skavti skoro izključno srednješolci, ter nato obžalovale, da se srednješolci vlačijo v strankarske borbe. Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« zelo ostro odgovarja »Novostim«, ki jim očita poskus denunciantstva, obenem pa zatrjuje, da med hrvatskimi skavti na Sušaku sploh ni srednješolcev, temveč da so to mladi delavci, trgovski pomočniki in privatni nameščenci. Grof Sforza v nemilosti v Zagrebu »Hrvatska straža« se ne bori z vsemi silami samo proti jugoslovenskim nacionalistom, temveč je huda že tudi na inozem-ce, ki so kdaj uporabljali naziv »jugoslovenski narod«. Tako je prišel sedaj na njen indeks tudi sam grof Sforza, eden največjih publicistov našega časa in nekdanji vodilni italijanski državnik. Sforza se je namreč v svoji knjigi »Evropa in Evropci« drznil pisati o borbi jugoslovenskega naroda za svoje osvobojenje in sploh v knjigi uporabljal naziv »jugoslovenski narod«. Glasilo Hrvatske katoliške akcije vidi v tem korak, »ki mora revoltirati vsakega poštenega Hrvata«. Pri tem pa je bil sam direktor »Hrvatske straže« še pred dvajsetimi leti največji zagovornik narodnega edinstva. Ilirijanov so določeni za 100 m prosto in 100 m prsno ter za štafeto 4 krat 200 m prosto Wilfan, za 200 m prsno Cerer, za skoke pa Zilierl. Verjetno je, da bo ta sestava dokončna tudi po izbirnem tekmovanju. ki bo obenem s tekmami za državno prvenstvo v dnevih 23. in 24. t m. v Ljubljani. Japonska olimpiada odpovedana London. 14. jul. d. Japonski prosvetni minister Kido je objavil sklep japonske vlade, da ne bo dala izvesti olimpijskih iger leta 1940 v Tokiu. Ministrstvo za narodno zdravje je obenem prepovedalo japonskim atletom udeležbo na tujih olimpiadah. Vest, da po Japonci odpovedali prihodnjo olimpiado, je povzročila veliko veselje v finskih športnih krogih, ki upajo, da bo zdaj poverjena njim. Sliši se pa, da bo to orga^ niiziranje — vsaj za zimsko olimpiado — zahtevala zase tudi Norveška. Po drugi verziji pa bi bili tudi v Londonu pripravljeni prevzeti to nalogo, če bi se Finska ne odločila zanjo. Diplomati na Bledu Bled 14. jul. o. Turistično življenje na Bledu je v polnem razmahu. Na Bledu je sedaj zbranih tudi mnogo vodilnih državnih funkcionarjev in inozemskih diplomatov. akreditiranih pri našem dvoru. Poleg drugih so tu angleški poslanik Campbell, turški poslanik Ali Hajdar. bolgarski Popov, ameriški Bljs Ling in novi češkoslovaški poslanik Jaroslav Lipa. Na Bledu