ipESTi GLAS NARODA firs:: 1 i Z» New York cdo >-to . $7.00 | - - - ^^ ^" 1—1 E Sum. legaj Hobday,. 1 >™>J List slovenskih delavcev v Ameriki. | 75.000 R—J TELEFON; CORTLAKDT 2876 _Entered aa Second Class Matter. September 21, 1903, at the Po«t Office at New York, N. Y., under Act cf Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287G NO. 32. — ŠTEV. 32,_ _ NEW YORK, TUESDAY, 8. FEBRUARJA 1927. — TOREK, 8. FEBRUARJA 1927! VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV AMERIŠKA POSLANICA KiTAJSKIM GLAVARJEM Ameriško poslanico Kitajski smatrajo za ultimatum. — Vojno brodovje bo ostalo tudi po nev-traliziranju inozemske naselbine. — Severni generali se baje zavzemajo za predlog. — Položaj v Nicaragvi. WASHINGTON, D. C., 7. feb. — Ameriška poslanica, katero je izročil na ukaz državnega tajnika Kellogga ameriški poslanik MacMurray v Pekingu severnim generalom ter poveljniku kanton-ske armade, generalu Kaj-Šeku, predstaylja v resnici ultimatum, čeprav ima obliko predloga. Poslanica zahteva, naj proglase vojskujoče se stranke Šanghaj za nevtralno ozemlje ter dostavlja, da je Amerika pripravljena prijateljsko sodelovati s kitajskimi voditelji ter jim pomagati pri zavarovanju prebivalstva Sanghaja. Dokler pa ne bo mogoče tega garantirati bodp Združene države prisiljene poslati v Sanghaj na-daljne bojne ladje in mornariške vojake za zavarovanje življenja in imetja tamošnjih Amerikancev. V vladnih krogih so včeraj izjavili, da se ne bo vlada spustila v nobene pogoje, katere bi mogoče stavili kitajski voditelji. V nobenem slučaju ne bo ameriška vlada umaknila bojnih ladij in mornariških vojakov iz Sanghaja ter prepustila varstvo tamošnjih Amerikancev domačim silam. Včeraj se je izjavilo, da ne zahteva poslanica u-veljavljenja nevtral ozemlja krog Sanghaja, temveč le, da se odloči od vojnega ozemlja inozemske kolonije v bližajočih se bojih za posest mesta. Ce bi zahteval general Kaj-Sek umaknitev vedno naraščajočega brodovja v sanghajskem pristanišču kot pogoj za nevtraliziranje inozemskih naselbin, bi to Washington odločno zavrnil. Ameriška vlada je sklenila obdržati tam svoje sile, tudi če bi dosegla sporazum glede nevtraliziranja tujske kolonije. To smatrajo za potrebno za zavarovanje življenja i in lastnine inozemcev pred možnimi plenjenji ljudske množice, nahujskane proti Amerikancem in tujcem v splošnem. Medtem pa se nadaljuje z največjo naglico od-pošiljatev nadaljnih bojnih ladij in čet, da bodo na licu mesta, če bi dospele napredujoče kantonske če- ; te do mestnih vrat. PEKING, Kitajska, 7. feb. — General Cang Tso Lin, mandžurski diktator, ni izgubil niti minute časa, da odgovori na predlog ameriškega državnega tajnika Kellogga glede nevtraliziranja inozem ske naselbine Sanghaja za varstvo tamošnjih inozemcev. Včeraj je izjavil, da je za predlog Kellogga in da bo v par dneh obvestil ameriškega državnega tajnika o tem. Domnevajo, da bo zmagoslavno napredujoča nacionalistična armada odklonila predlog kot ume savan je v notranje zadeve Kitajske, kojega namen ie, preprečiti zavojevanje Sanghaja ter zavarovati bogate davčne dohodke severnim poveljnikom, ki sedaj kontrolirajo Sanghaj. MANAGUA, Nicaragua, 7. februarja. — Liberalne sile so zavzele mesto Chinandega, nekako šestdeset milj severozapadno od Manague. Chinandega ima 10,000 prebivalcev ter je bila nekoč glavno mesto treh združenih republik Nicaragua, Honduras in Salvador. Med drugimi poslopji, ki so bila uničena pri zavzetju mesta je bila hiša poveljnika. Brzojavne zveze so bile prekinjene in železniška služba je bila u-stavljena. Liberalci so izvedli včeraj zjutraj napad v bližini Chichigalpa in Chinandega. Ta napad je trajal ves dan. Poročila cenijo vstaške sile na tisoč mož pod poveljstvom generala Parajona. Predsednik Diaz je dobil tekom dneva od generala Viqueza, konservativnega poveljnika, poročila, da je obkolil liberalne čete s štiri tisoč možmi. Konservativna ojačenja so bila' poslana na lice mesta in še zvečer so se nadaljevali ostri boji. General Zapata, eden liberalnih voditeljev, ki je bil ujet pred par dnevi, se nahaja sedaj v Managvi. Laski urednik je pobegnil iz Itali je. Urednik Cianca, ki je bil ' obsojen na pet let izgo-' na, je dospel v majhnem čolnu preko morja v, Francijo. — Prijatelji so ga skrili. , „ PARIZ, Francija. 7. februarja. Potem ko je bil obsojen na pet let deportacije na otoku Lampedusa je dospel Francesco Cianca, prejšnji urednik liberalnega lista "II Mondo" v Francijo. Greli, radi katerega je bil obsojen na pro-gnanstvo, je obstajal le iz premajhnega navdušenja za fašiste. Od časa Tto se je polastil Mussolini vrhovne oblasti pa do ponesrečenega atentata v Bologni. je vzdržal list Ciance kritične stališče napram vladi Mussolinija. Boril se je neprestano za prostost časopisja ter dajal izraza mnenjem takih mož kot so Orlando, Gilo-litti in Salandra. ki pripadajo isto tako liberalni stranki. J V fašistovski Italiji pa je bil !ta boj brezkoristen. List II Mondo je bil stavljen na fašist ovski indeks. Po aferi v Bologni pa je bil konečno zatrt. Hišo Ciance je napadla drhal mladih ernosrajčni-kr-v, ki so oplenili prostor ter popolnoma uničili pohištvo in zbirko dragocenih slik. Posvarjen od prijateljev, je Cianca pobegnil še predno so ga mogli aretirati. Dva meseca se je skrival pri prijateljih, ki so medtem časom čakali prilike, da ga spravijo iz dežele. — Bil sem obsojen, — je rekel včeraj, — deloma vaditega, ker sem podpiral idejo ustavne dežele, a v glavnem raditepa, ker sem bil i znan kot zagovornik prijateljstva med Italijo in Francijo. Kot liberalec in prost mož sem bil vedno, proti diktatorstvu fašizma kot sem proti diktatorstvu boljšcvikov v Rusiji. — Ko pa sem videl, da ni dovoljena nobena prostost mnenja v časopisju, sem predložil vse, kar , sejn pisal, fašist o vskemu cenzorju. To pa, ni zadostovalo. Moje osebno mnenje je bilo znano in ko se je pripetila afera v Bologni, so se poslužili prilike, da zatro moj list ter me aretirajo. Italija ni nič bol jša kot ječa. Beg Ciance ni bil posebno la-hak. Vse meje so strogo zavarovane. Konečno se je odpeljal v majhnem čolnu v družbi treh prijateljev. Dvakrat je bil čoln potisnjen nazaj proti italijanski o-bali in po štirih dneh na morju so begunci končno dospeli na Korziko. Špansko-francoska konferenca glede Tangerja. PARIZ, Francija, 7. februarja. Danes so «e pričela v francoskem zunanjem ministrstvu pogajanja med Francijo in Špansko, da se določi nov Status ozemlja v Tan-| gerju. Špansko, ki hoče priklopiti Tanger španskemu ozemlju vMa-J roku, bo zastopal španski poslanik v Parizu, Chinones de Leon. Francijo po zunanji minister Briand. Sprejeta predloga. BISMARK. N. D., 7. febr. — Poslanska zbornica zakonodaje v North Dakoti je sprejela predlogo, na temelju katere mora viseti v vseh šolskih sobah države deset božjih zapovedi. Predloga je bila sprejeta z 78 glasovi proti 25. Razprava glede predloge se ni vršila, vendar pa je predložil ko-mitej predlogo s priporočilom, naj ae jo takoj sprejme* - - »j Romunski nationalist! ' hočejo Karola. Nemir, katerega je opaziti na Romunskem, ni niti malo vznemiril Ka-rola. — Kralj se baje boljše počuti. PARIZ, FVancija. 7. februarja. Agitacija romunskih kmečkih in nacionalističnih strank v prilog povratka princa Karola ni napravila nobenega vtisa na prejšnjega prestolonaslednika, ki živi v Franciji. V kolikor je bilo mogoče izvedeti ne namerava mladi mož obiskati Bukarešte v cloglednem času. Pred kratkim se je vrnil s svojih počitnic ob Rivijeri ter je povedal prijateljem, da nima za enkrat nobenega namena vrniti se na Romunsko. Tukaj so čitali z velikim zanimanjem poročila, da jc odredila romunska vlada voajške odredbe, posebno v okolici Stebenbuergen. radi nacionalističnih in kmečkih demonstracij za restavriranje Ka-rolovih pravic do prestola, a vspri-čo ugotovila ministrskega predsednika Avereseu, da je vprašanje prestolonasledstva defintivno u-ravnano potom formalne odpovedi Karola, domnevajo v tukajšnjih diplomatičnih krogih, da ne bo v prihodnjih par mosecih nobene krize na Romunskem. Ce je mogoče vrjeti poročilom iz Bukarešte je zelo koristila kralju Ferdinandu opepracija. katero je izvršil na njem prof. Ilartmann. in nato sledeče zdravljenje z radijem. Pacijent je baje sedaj iz neposredne nevarnosti, čeprav ob-t staja možnost nenadnega preobrata na suabše. j V vsej Evropi ni nobenega političnega položaja, kojega resnico bi bilo tako težko ugotoviti krt je položaj na Romunskem. Xe premine niti en teden brez govoric in protigovorie. Kljub temu pa trdijo oni. ki dobro poznajo položaj, da ilvarol še davno ni izločen kot kandidat za prestol. Eden najmoč-| nejših faktorjev v njegov prilog je njegov petletni sin Mihael. Briand zagovarja svojo politiko. Francoskim vojnim veteranom je povedal, da je | Liga narodov sredstvo za uravnave sporov med narodi. PARIZ, Francija, 7. febr. — V nagovoru na organizacijo francoskih vojnih veteranov, ki so oprav-' ljali službo v Orijentn je branil včeraj francoski zunanji minister Briand svojo mirovno politiko ter označil Ligo narodov kot inštrument, s katerim naj bi se v bodoče doseglo mednarodne uranave. Opozoril-je na svoj lastni rekord tekom vojne, da dokaže, da ni bil proti vojaški akeiji, kadar je bila vojaška akcija potrebna, a je rekel, da so oni dnevi minuli. Sedanji položaj zahteva druge vrste rešitev. — Francija, ki je bila zmožna ustaviti najbolj strašni naval, — je nadaljeval, — ne bo postala prav nič manj zmožna, če se bo, brez kompromitiranja svoje sile in gnana od človek olj ubija, obrnila na ves svet ter vzkliknila : — "Deželni boste miru!" Kadar misli človek na število mrtvih, kadar vidi armado pohabljenih, kadar misli na vdove in matere, ki zrejo s strahom na otroke vspričo mesa-renja bodočnosti, ni po mojem mnenju prav napadati javnega Vstaško gibanje v I mehiški republiki. Devetnajst vstašev je bilo ubitih v bojih z vladnimi četami. — Policija zavrnila napad na mesto. — Jaki Indijanci be-že v gore. MEXICO CITY, Mehika, 7. feh. Devetnajst vstašev je bilo ubitih v zadnjih spopadih s policijo in zveznimi četami, soglasno s poročili ki so prišla v tukajšnji vojni department. Dvanajst vstašev so ubili vojaki v mestu Huejuquilla, kot se glasi v poročilih iz neke države Dnrango. Vstaši so bili prisiljeni zapustili mesto. Napad na mesto San Gabriel je bil zavrnjen od petdeset policistov, kol se poroča i/. Jalisca. Vstaši so bili prisiljeni pobegniti ter pustiti na licu mesta tri mrtve in dva ranjena. Člani civilne obrambne lige v mestn Zapotlaneja so bili napadeni od vstašev, ko so se nahajali na poti v Toltean ter so bili prisi ljeni poiskati pribežališče v mestu Oeotlan. Zvezne čete zasledujejo sedaj vstaše. Poročila iz države Guerreo pravijo, da so se udali vstaši, ki so se uprli v mestu Chilapa septembra meseca in da se vračajo sedaj na svoje renče, potem ko so izročili orožje. Agrarci pod poveljstvom Jiine-neza so porazili vstaše v tri ure trajajoči bitki, soglasno s poročili iz Iguala. Agaroi so ubili štiri vstaše ter izgubili enega svojih mož. MEXICO CITY, Mehika, 7. feb. General Marenzo, poveljnik zveznih čet, ki operirajo priti Jaki Indijancem v Sonori. je sporočil vojnemu department!!, da je zvezna ofenziva uspešna'. Jaki je se je pregnalo iz njih pozicij ter beže sedaj v gore. kamor jili zasledujejo zvezne čete. _ ! I Newyorski akrobat usmrčen. - PITTSBURGH. Pa.. 7. febr. — j Newyorski akrobat Matt I'nter-! mayer je umrl včeraj na posledicah zlomljene hrbtenice. Smrtno ga je poškodoval njegov tovariš tekom predstave v nekem tukajšnjem gledišču. moža. ki skuša preprečiti novo in strašno nesrečo. Pripomnil je. da je Liga narodov. koje predsednik je sedaj, preprečila nadaljno balkansko j vojno ter zaključil: — Francija, če treba, lahko vedno vojnje vojne. Francija bo vedno to, kar je bila. Ne izgubi pa nobene svoje moči. če sprejme ju-ridične rešitve kot jamstva mira, ki so boljša kot pa udarec s pestjo. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je trci>& poal*fi da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v imarjfH »H lirah. Podita •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, po*«bf«~- #%, a&c vi>o*v- val: tv< jc zoriš* in našo zanesljivo t«r toži: o po»1r*-ibo. ----------s Dinarji Lir« "Posebni po- j Din. ________600 ________$ 9.45 Lir ............100 ............$ 5.00 datkl. Dili..________1,000 ________$ 18.60 Lir ............200 ............$ 9.70 Prt*»frina z» topla- Din. .... 2,500 .... 1 46.25 Lir 300 ............$14.25 Din..........5,000 .... $ 98.00 Lir............500 ............$23.25 iuHjj mafta lutkar Din. .... 10,000 .... $18300 Lir...... 1000 ...... $45.50 »Mi ■« Banji neaeh 75 m- Za poitijatre, ki presegajo IieaettiaoC Dtnmrjev ali pa Dvadso« L!r t*-; ad f23 naprej ~ ___ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street- oobtlandt «n , New York* N, Y». DRŽAVLJANSKA VOJNA NA PORTUGALSKEM Civilisti ubiti v bitki, ki je divjala v Oporto._Ar- tilerja portugalske vlade obstreljuje ozemlje, katero kontrolirajo vstasi. — Vlada zahteva predajo. — Zavrnjeni poskus vladnih čet. LIZBONA, Portugalska, 7. februarja. — Močno obstreljevanje Oporta od shrani vladnih čet sc je pričelo včeraj, in komunikej, ki je bil objavljen včeraj zvečer, izjavlja, da je bila uničena sovražna artiJerija. Trije so bili ubiti in šest jih je bilo ranje nih, med temi nekaj civilistov. Dostavlja se, da so vstaši prevzeti od panike in da so brez mesa i n kruha. Vojno ministrstvo je poslalo včeraj zjutraj vsta-šem ultimatum s svarilom, da bo mesto obstreljevano od vseh strani, če se ne bodo udali dopoldne. Številni vstaši so skušali pobegniti proti severu po Douro železnici, a so bili ujeti. Več dni se je govorilo, da bo izbruhnila vstaja dne 1. februarja, a ljudje so bili tako vajeni takih govoric, da se niso več zmenili zanje. ^ Dne 30. januarja je odšel ministrski predsednik Carmona z vojnim in trgovskim ministrom v Op - * to, da prisostvuje proslavi revolucije z dne 3 i. jan. Jeta 1 891 ter je bil navdušeno sprejet od občinr ivr, m posadke. General Carmona in vojni minister sLa se nato vrnila v Lizbono dne 1. februarja. Sedaj je znano, da bi se morala pričeti revo'uci ja dne 31. januarja, a nekateri načelniki revolucionarnega komiteja so Bili odsotni, vsled česar je bil izbruh vstaje predložen na 3. februarja, ko je bil poslan vladi ultimatum, naj se vrne k ustavi Ko se je pričela vstaja, se ni hotela vlada poslužili večjega obstreljevanja, ker je hotela zavarovati življ en j a in lastnino. Čete so bile odposlane proti severu, da obkolijo mesto in deli teh čet so stopili včeraj v mesto. Stavkarji na južni železnici se vračajo na delo, in pričakovati je, da bodo postale razmere normalne. Vlada dobiva od vseh strani ponudbe podpore ter je prepričana, da bo red kmalu zopet uveljavljen. LIZBONA, Portugalska, 7. feb. — Težka megla | krog Oporta otežkoča poizvedovanje glede sovražnih pozicij. Aeroplane, katere je odposlala vlada : v ta namen, so vstaši napadli. Iskanje morilca. - 0 MARION". III.. 7. februarja. — Na stotine članov Ameriške lo*ri-! je. farmerjev in okrajnih polici, sto v Williamson okraja išče morilca državnega policist^ Price, kojejra truplo so našli vreraj. preluknjano s kroglami. Governer Small je izjavil, da ho i dal na razpolago vso oboroženo si-I lo države, da napravi konoo po«"e-njanju razbojniških tolp v krvavem Williamson okraju. V Nashville. III. so je vršilo veliko zborovai/je, nakar je H00 farmerjev sklenilo udeležiti se iska-nja._ Price je bil povabljen kot priča v procesu proti trem bratom Shelton, ki so bili obdolženi post-jnega ropa. a je bil preje odveden j in umorjen. Sheltoni pa so bili znani krivim in obsojeni vsak n i 25 let. ječe. Breskve cveto na jugu. ATLANTA, Ga., 6. februarja. Nenavadno porko vreme v «roto-vih delih juga je imel za posledico. da so pričele cveteti breskve, a vremenski proroki so skeptični glede resničnega prihoda spo-t!i1:i il i ^^^ 3D Owned and Published bf JHiOYMNIO PUBLISHING COMPAUX IA Corporation) Frank Bakaar, preeident.____howm Banadflt, Ifiwrr. P1*m of bnirinw of the corporation and mldrww of ftban ottaa: 82 Cortlandt St., Borongh of Manhattan, Now York City, N. Y. "GLAS NARODA" ________________"Voiee of the People"_ _Issued Every Day Except Sundays and Holiday. Za eel* leto velja list ma Amerika Za New York ea tola left 90 in Kanada_Za pal tela____HMM Em pal lata-----$3.00 Za inozemstvo m eela lata -J&JOO So Setri leta_____$!JfO Za pol leta..................- $9JO _______Subscription Yearly $6.00. •__ Advertisement on Agreement. •—i----------------—-----------— "Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvsemii nedelj 1m piwifln. Popisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčnjejp. Dsoar tuj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni-kff, prosimo, da se nam tedi prejšnjo bivaliKe nastani, da hitreje __najdemo naslovnika.___ LAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ___Telephone: Cortlandt 3876-___ dnesli perilo in obleko. Nekaj ukradenega blaga je policija tudi našla. Da se razpršijo snmničenja proti Slovencem. V to svrho je povedal javno po-deštat za Štanjel. .Šmarje in Ga-brije I*go Hassi to-le: Uspeh lik-torskega posojila v občinah, ki jih upravljam, je tako zadovoljiv, da jaz kot občinski načelnik in Italijan visoko cenim dobro voljo svojih obeinarjev in prav je. da izvt» to tudi javnost, d ase razpršijo sumničenja, ki j?h goje na mnogih krajih proti Slovencem . . . Ponesrečen dijak na železnici. Ko je izstopil na postaji Pra-gersko iz vlaka 13-letni dijak Kari Volbank. ki se vozi vsak dan v šolo v Maribor, je pri tem tako nesrečno padel, da je prišel z »lesno nogo pod vlak. Kolo mu je nogo grdo razmesarilo. Dečko je dobil še na glavi tPŽke poškodbe. Ubogega fanta so prepeljali v mariborsko bolnico. Iz Jugoslavije. Sin, ki je ubil očeta, obsojen na G let ječe. V Voraždinu se je vršila glavna obravnava proti fi6-Ietmmu .Stj, Bratovčaku, ki je ubil svojega očeta. Obtoženec se je zagovarjal, da , je zameril ot-etu, ker jr svoji o-m rž p-tli ht'erki jemal denar, ki j»a je njen mož težko zaslužil. Prišlo je do. ostrega prepira in pretepa med očetom in sinom. Oče je vsled zadobljenih poškodb kmalu umrl Sin je bil obsojen na šest lot težkr ječe. Voditelj reških fašistov aretirar na Sušaku. Te dni je prišel na sušaški rnosi k jug. tamkajšnjemu službujoče mu uradniku tramvajski sprevod nik Peter Vida)i. in v svoji objest nosti zahteval od jug. orrožnika naj mu preskrbi izvoščka. Oro/. nik mu je lepo pojasnil, da to ni njegova stvar, kar pa je Vidalija ki je znan na Reki pod imenom "Mangia-croati" (Hrvatožer), sil no razburilo. Odpel je svojo suk njo in pokazal na fašistovski znak rekoč: uTo je moja legitimacija Jaz imam povsod privilegije. Pm Mussolini jem mora vakdo t repe tati!" Ko je orožnik Xikšič od nadute ga fašista zahteval, da se legitimi ra, je začel žaljivo govoriti o dr žavi. nakar je seveda sledila are tacija in je moral Vidali na ko misarijat. Tega pa se je junaški črno srajčnik silno prestrašil. Hotel zbežati preko mosta na Reko. To da orožniku se je posrečilo, da g;i je zgrabil sredi mostu. Vidali j« pričel nato obupno klicati na po moč fašiste in Italijo. Seveda mi vse skupaj ni nič pomagalo. Mora! je uklenjen slediti orožniku na ko misarijat, kjer je še naprej zabav ljal čez jug. državo in grozil, df sc bo kruto maščeval. Vidali je rodom iz Šibenika ir znan na Reki in Sušaku kot edei največjih preganjalcev jug. živ Ija. Xa vesti ima tudi več ubojev Da se prepriča, kake privilegij« ima v Jugoslaviji, so ga izročil sodišču v Ogulinu, kjer se bo mo ral zagovarjati radi prestopka p< paragrafih 93. jn 104. srbskega kazenskega zakOna. ADVERTISE in GLAS NARODA Zaustavite preklad prednoje prepozno, Red Cross obliž hitro pomaga t Nevarno fe jtustiti prehladu, da gn svojo pot. Kaj lahko se razvijeta in flnenea ali plju&ca. Če ste preblaje ni ali e«^ xpiallte, da. boste, takoj n-delo i Kapfte- zanesljiv in hitro delu Bed Grass obliž za le dice ter ga prilepite na prsi. Ta ču pouiog prinašajo* oblU kot na vmden oblil tac ni prppojep .V oblik ledJc, da se prhejja. Skoro takoj po masa -r grejf, pomiri, »iti, — po ■W» prebavi, ter uredi cirkulacijo Lekarnarja Mgotovo vpraSajte *i /Jobnaon'« Red,Crosš ol»liž * rdečin Nekateri ljudje so neprekoslji-vi v svoji zlobi !n sovraštvu tlo 1 bližnjega. Te dni mi je pravi! prijatelj o hudem profosu ki je straš- - no trpinčil svoj«* jetnike. Ce je le mogel, jih je degradi- - ral na kruh in vodo. Xa kruh in i vodo za ves teden, magari. i ] On je pa pri tem užival in se - naslajal na trpljenju svojega bliž- - njega. ■ p, Ječar mu je javil nekega dne: Jetnik v eolici štv. 2 se jf prill tožil. — Kaj hn«"e 1 — gn j»» nahmlil prof os. — Had bi malo priboljška. i- — Mu bom jaz dal priholjšek! ■1 Kruh in vodo, to je vse... i-] — Je že sedem rini ob samem >. kruhu in vodi. i-j — Xo. pa mu daj citati kuhar->- sko knjigo, da ho imel boljši ape-tit. I v j Taki |K)govori so dandanašnji nekaj vsakdanjega: — Kje si bil prijatelj? — Na poroki. — Ali ste se dobro imeli? — Prokleto slabo. - — Kdo se je pa porodil f 6 — -T a z. * «, Malo naselbino se je praznično j oblekla ... Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji . . . Godba .i«* igrala . . . Nastopila so drn-t_ štvu... vsak drtištvenik s svoji-a mi regalijami ... Z obrazov vseh 0 j*1 sijalo odkritosrčno veselje ... a Navdušenje vsepovsod. t]' Vračal se je okrajni bntlegnr, ki ] je bil obsojen na tri mesece ječe, pa je bil že po preteku treh dni ' pomilosčen . . . I * ,n: | Poslušal sem rojaka, ki je takole tožil: st . . — Toliko se govori m pise o ženski modi. o najnovejši modi, pa j | jaz ne opazim nobene izpreinem-be. Imam hišo in sem že deset let D, poročen. V liiši je pet shramb za ■/.- .... .'obleko. Pred desetimi leti nisem a mogel iztakniti kljuke, kamor bi ' "'obesil svojo suknjo in klobuk. Vse- m i-i -i j ! povsod so visele same ženske cu- Inje. Dandanes pravijo, da ima k .ženska dve tretini manj obleke .j i kot pa pred desetimi leti. Tega ne ,(j verjamem. Res. da ima na sobi komaj dobrega pol fun a cunjic. v o-marah in shrambah pa kljub temu p ni nobene prazne kljuke, kamor bi obesil svojo suknjo in klobuk. . . j r- * p"| Neki kovač v Kaliforniji j»- po- r)" dedoval pol milijona dolarjev. Časnikarskim poročevalcem je povedal, da ga to ni nič presene-jf(ti!o in da bo tudi zanaprej konje o-- koval. '«*' Sama sreča, da je dobil tistega Kjpol milijona, — sedaj v dobi av-tomobilov. Kljub svojemu pod ko v-111 skemti poklicu bo imel v.sak dan 'skoro štiriindvajset ur prostega 1 časa. da bo užival, kar so mu za-v- pustili njegovi predniki. 1 a * jn Nekemu zakonskemu možu je >n pobegnila žena ter vzela seboj sko-^.jro ves njegov denar. v J Sedaj revež joka in joka. Tako j0 strašno joka, da ga nt mogoče po-jjj tolažiti. 0.j — Dober mož — boste rekli. — jq rad jo je imel. ,a Možak, ki joka. je pomilovanja in sočutja vreden. Posebno, če jo- - ka za denarjem . .. Proces 16-letne Mrs. Browning proti njenemu možu je dvignil preeej,prahu v ameriškem časopisju. Tožila ga je za ločitev *ako-na, češ. da je ž njo grdo ravnal. On je vložil pritožbo, češ, da je a*. Imela mlada ženica pred poroko z 'drugimi fanti in možmi dosti o-„_ praivka. e Njegovi advokati so skušali do-povedati sodniku, da je imela "j dnevnik, v katerega je pisala vse o-'svoje ljubezenske dogodovščine. a; I Bog vari, če bi vse ženske zapi-^ sale vse svoje ljubavne dogod-o- ljaje. Prej kot v šestih mesecih bi ^ zmanjkalo papirja na svetu. I K ar šteje, je ti . sto, kar dobite pri nakupu cigarete, ne pa tisto, kar placate zanjo. Slaba cigareta je draga po kakršnikoli ccni. Dvajset let je HELMAR privabljala in obdržala svcje občudovalce Na tisoče moških začne kaditi vsak dan HELMA.R. Enkrat boste tudi vi zaceli kaditi HELMAR. — Naj bo danes ta čas. Delavci odklonili daljši delovni čas. MANCHESTER, Anglija, 7. februarja. — United Textile Workers' Association v Angliji je odklonila zahtevo delodajalcev, da ne podaljša število delovnih ur. Unija zahteva od parlamenta, da araendira tvornisko postavo na tak n&čin, da bo osem in štirideset ur'na teden postavna meja za delovni čas. $ tem se namerava zadeti udarec prrkurnemu delu. . OLXS XARQDA, fi^gljT, JML - SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA ________Po "Narodnem Dnevniku".________ * Hj CH. L TJ CIE T O L, IZ3 (Nadaljevanje) Itzročil .š«-m gostilničarju polovico obljubljene v.sote — /a drugo polovico .muc zmenili, da jo dobi šclt» ve se izkažejo v.si nj<-mo e v neki veži, pazili tin vrata jraf>tilno in eakali tu v .svojih premočenih oblekah, tre-soe .se od mraza, na prastilniearje-ve sumljive mornarje. Naenkrat so prišli i/, sosedne ulice, ki je izgledala kot uhori v razbojniško ja-juo, štirje možaki. Trije med njimi .so bili pijani, kar .smo opazili na prvi pt.gletl, četrti pa je bil trezen. S»-l jr tiho mimo na.s in tiho pel nemško jn\smieo. .Med tem ko .so njegovi tovariši ostali na .sredi ceste, je stopil k gostilni in zapel znamenito arijo iz F a ust a : " Wilkommeu. .suesser Daem-mcrsclicin. I)er du dies Ileiligtnni Jrueli-wehst; Ergrril" mein Ilerz, du .sueške Liebe.spein, Die du vom Tan »ler Iloffnung sehmachtend behst." To je bil vsekakor domenjeni znak, kajti iz gostilne se je zaeu-la pesem nemških dijakov: "Grad a lis dem Wirtshaus". V gostilni notri je moral bili torej Nemec, in sieer izobražen Nemce, kajti i a pesem je širšemu nemškemu olvinstvu neznana. Ta možak je moral biti oficir ali vsaj podoficir. Ker smo že dolgo eakali in ni med tem easom ni lice prišel v gostilno, je bilo jasno, tla se je ta možak nahajal v gostilni, predno smo mi prišli. Zakaj pa nam tega prastilničar ni povedal: Vsekakor mi je postajal vedno bolj sumljiv. Sklonil sem k .svojima dvema tovarišema in jima to povedal ter jima dejal, naj bosta na vsako možnost -pripravljena. Čakali smo z browningi v roki. Kmalu so prišli v.si Nemci ven. toda mesto štirih jih je bilo pet. Dva izmed njih sta nosila veliko steklenico v košari, držeč v.sak za en roeaj, ostali pa so nosili velike zavoje. Peti je z smotko v ustnicah in z rokami v žepu stopal kot izvidnik "yorski vojvoda in njegova zena Pred kratkim sta odpotovala na bojni ladji. "Renown" v Avstralijo • vorški vojvoda in rtjegova žena. Vojvoda, ki je brat angleškega prestolonaslednika, je tretji z leve na desno.. naprej in natančno pregledoval v.se kote. To:Ia bili smo tako dobro skriti, da nas ni^mogel zapaziti in vendar je šel tako blizu mimo. da bi j-ko* raj zadel v nas. Pustili smo. da so odšli naprej, potem >mo jhn pa o I daleč sledili. 20. por/ter jr. ■ KAJ SE JE ZGOGDILO Z NEMŠKIM PODMORNIliOM V-11. Ko smo prišli ven iz mesta, je pripetilo nekaj čudnega. Zunaj na potu proti obali mornarji naenkrat ni.so bili več pijani, fci težkimi. toda nergir-nimi koraki .so Ktopali v smeri proti enemu onih neštetnh malih aalivov. ki .se nahajajo na tem razkosanem in pustem obrežju. Oblekli smo na svoje eevlje podplate. spletene iz blaga, tako da smo stopali popolnoma tiho. Sledili smo jim ml daleč. Včasih smo celo lezli po vseh štirih, da smo se bol je .skrivali. Od časa do časa se je eden Nemcev. ki je moral po mojem mnenju biti oficir, obrnil, da vidi. če jini kdo ne sledi. Toda noč je bila temna. mi smo se pa skrbno pazili, tako da nas nismo mogli videti. Hodili smo na ta način kakih pet kilometrov. Naenkrat so izginili mornarji za veliko skalo, medtem ko se je začel iz teme globoko doneč klic: — Wer da? Spoznali smo. da smo došli na cilj. Vsekakor je morala naše Nemce ustaviti straža. Razpostavili so torej straže in morali smo delovat i *s skrajno previdnostjo. če nismo hoteli da nas zasačijo. Toda kdo so biliNemci ali Avstrijci.' Kakšno ladjo so imeli: }>o.imornik. križarko ali rušilec? Kmalu smo to zvedeli. Plazili smo se v isti smeri naprej in se skrivali, kolikor smo mogli. Tiili smo drug od drugega kakih 30 metrov odaljeui. tako da so v slučaju, če so kakega od nas ujeli ali ubili. drugo lahko mirno nadaljeval svoja rajzLskovanja. Naenkrat smo na skali zapazili možaka, ki je gledal proti notranjosti dežele, to se pravi, proti nam. in okoli 200 metrov naprej je bil še en straža, tudi vrh skale. Približali smo se drug -drugemu in potem ko smo se pomenili, sem poslal nazaj oba svoja tovariša ter šel sam naprej, kajti bilo je nepotrebno, da bi nas vse tri polov il i ali postrelili. Posrečilo se mi je, da sem kljub temi našel stezo, katere so se posluževali tihotapi in ki je vodila okoli postojank, ki jih je bil zasedel .sovražnik. To ni bilo nobene straže in steza je vadila skozi sotesko. Počasi sem tipal po njej naprej h in kmalu dospel na vrh skalnate- - ga grička, odkoder se mi je odprl s čudovit pogled. r Sredi malega zaliva je ležal pod- j mornik na vain i gladini in na njen jj sta hodila sem ter tja en oficir in n ena straža. Na suhem pa je bila za- t bita nemška zastava v kamenje, j Poleg nje je gorel ogenj in tu .so praznovali božič nemški vojaki pod po vel jest vom enega svojih Oficirjev. (Dalje prihodnjič.) KAKO ČASTE PONAREJE- . i VALCE i . i Sodba budimi»eštanskega sodiš-j l ča v procesu proti ponarejaIcem L francoskih frankov, se je končala sedaj pravomočno. Zato se mora'] izvršiti sklep in edini še zaprt ponarejale«.* francoskih bankovcev. Nadossv, je bil te dni premeščen iz zaporov državnega prav dni št v a . v Budimpešti v kaznilnico v Kis ^ ITarti. Njegova premestitev iz Budim- . peste v Kis-Harto pa. ni prav nič , spominjala na pot kaznjenca, ki mora odriniti v ječo. Na budim- ] peštanski postaji je bila postav- , Ijena Xadossyju na čast policijska ] četa. Nadossv se je rokoval s svo- ; jimi bivšimi tcvariši in uradniki ] in ko je stopil na vlak. je malo i manjkalo, da ga niso pozdravljali ( z živio klici. Stražnikom, ki so ga spremljali, je izjavil, da bo nje-gova kazen le kratka, ker upa na < pomilostitev, Raj je prošnja s 100 tiso«' podpisi že predložena TTor-thvju v rešitev. j Mncgo se govori tudi o drugem junaku procesa, o znanem škofu Zadravcu. Ko je bil falsifikator-ski škqandal razkrit, je dala madžarska vlada svečano obljubo, da bo škof interniran v nekem samostanu. Na razpravi je bil seveda o-proščen. in to je dalo povod za govorice, da bo premeščen v Palestino. Toda mož ni šel niti v internat. niti ne pojde v Palestino, zakaj general frančiškanskega reda je izjavil, da je škof ravnal po svoji vesti in da bo za svojo neoma-deževanost celo odlikovan na ta način, da bo nastopal pri slavno-stih povodom 700 letnice sv. Frančiška kot madžarski slavnostni govorni. Drzna tatvina v nemškem hotelu. V nekem nemškem hotelu v Lip-skem se je pripetila pretekle dni izredno drzna tatvina. Neki v tujsko knjigo za trgovca vpisani gost je oprezoval in izbral izmed navzočih gostov najprimernejšega; okradel je nekega Amerikanca in mu odnesel dragocen briljanten nakit, vreden nad sto milijonov. Tatvino je izvršil na ta način, da se je dal premestiti' iz višjega nadstropja v nižje, kjer je vdrl v sosedno sobo, nato pa zapustil hotel v zgodnjih jutranjih urah. ko je gost sladko spal in se nikomur v hotelu ni sanjalo, da odhaja lopov s tako bogatim plenom. Goreče baklje na 25 metrov visoki lestvi V nekem plavžu na Angleškem sta bila zaposlena dva delavca na jekleni lestvi v višini 25 metrov. Nenadoma so se jima vnele obleke. ,Xjiju tovariši so opazovali živi haklji, ki sta hiteli po klinih, katerih, sta imela prehoditi nad sto, tie da M jim mogli priskočiti na pomoč. Ko sta prišla ponesrečenca doliT sta bila tako opečena, da so zdravniki mnenja, da bosta poškodbam podlegla. Serom zoper raka. Londonski zdravnik dr. Lums-den, ki je pred dvema letoma popolnoma opustil svojO zdravniftko prakso, da bi se lahko popolnoma posvetil proučevanju in pobijanju raka. poroča o odkritjih, ki vzbujajo v medicinskem svetu velike nade. Baje se mu je posrečilo sestaviti želo učinkovit serum, katerega uporabljivost in praktična vrednost je že dokazana. Zdravnik' jo na ta način'popolnoma iriočii podgane, ki ao bolehale na raku. % X. Razne Yesti. ll-letni ubijalec. V Berlinu se je primeril te dni nenavaden slučaj. V neki ljudski šoli so učenci 4. razreda dražili svojega tovariša. Deček se je tako razjezil, da je potegnil iz žepa no-žič in začel jezno suvati okoli sebe. Pri tem je sunil nekega 1 kletnega tovariša z nožem v srce in je ta že čez nekaj minut umrl. Mladi jedva 11 letni deček .je bil prijet. t Razbojništvo na londonskih ulicah. , V Londonu je izšel prejrled kri-minalnih zločinov v letu 1926. Policija na vaja« med objavljenimi podatki tudi žrtve pocestnih katastrof. 710 ljudi je bilo lani pri teh nezgodah usuprčenih, 80.000 pa težje in lažje ranjenih. Med slednjimi je posebno mnogo šoferjev, voz nikov. sprevodnikov in sličnih na- j meščencev. še več pa seveda pes-I eev. ' Dve budimpegtanski pustolovski aferi. Iz l»ndimpešte poročajo : Nad 40 članov deželne zveze madžarskih juvelirjev in urarjev je vložilo pri polieiji zoper načelnika društva K. Aczela ovadbo radi gojlufije. Ae-zel je nabiral člane, si dal izplačevati od njih kavcije, končno pa jo je odkuril z denarjem in svojo ljubico brez sledu. Ogoljufal je ljudi za več ste milijonov madžarskih kron. Aezela soj svoječasno že na Dunaju zaprli radi raznih pustolovščin. Istotako radi velikih go-ljnfij išče budimpeštanska policija nekega Ivana Kendeja. Kende je bil ugleden član organizacije Probujajočih se Madžarov in eden '^najboljših" Horthvjevih oficirjev. Lopov je izsiljeval raznim o-sebam, zlasti višjim uradnikom, j denar s tem. da jim je grozil z — "odkritji". Pobegnil je najbrže v Avstrijo. IX Tir v nezavesti med tračnicami. Na angleški železniški progi —-Great Western Line je padel neki potnik z vlaka med tračnice in je obležal v nezavesti. 11 ur je ležal v tem stanju. Preko njega je v tem času peljalo preko 70 osebnih in brzili ter trije tovorni vlaki. K sreči pa se mož ni premaknil in je ostal kljub vsej tej grozi pri življenju. ' Smrt ženijalnega pustolovca. V Pasovi na Nemškem je umrl nekoč svetovno znani pustolovec Frankenberger. Bil je sin nekega bavarskega veleposestnika in se jc razvil v avanturista največjega sloga, kar jih pozna zgodovina. — 1 V svojem življenju je bil 120krat zaročen in ob neki priliki v Španiji bi se bil kmalu poročil s špansko princeso. Njegovo življenje jo ; bilo polno burnih dogodivščin. ^^ ' Sevilji je nekoč aranžiral bikobor-' bo. za katero je plačal še tedaj, v normalnih časih. 40.000 mark. Lek proti oslovskemu kašlju. I Profesor dr. Rudolf Derkowitz, . ki je nedavno predaval v higijeu-skem laboratoriju v Washington« ' da je mogoče ošpice in oslovski kašelj ozdraviti samo s pomočjo nekega novega cepiva. Seveda te ' cepivo ni kak navaden serum. — marveč kri takih otrok in odraslih 1 ljudi, ki so že preboleli to bolezen 1 Če se takemu paeijeutu odvzame ' kri ter se vbrizga v žilo bolnika. ; bolezen takoj preneha. Oslovski 1 kašelj in ošpice same na sebi ni*) opasne bolezni, pač pa prinašajo ' različne komplikacije, ki lahko jm-1 stanejo usodne za zdravje in rtv-, ljenje. Prijet knpfevalec z dekleti. Na Havani ao prijeli te dni poy-skega državljana Rosenhausa. ki . se jo pečal s kupčijami z dekleti . Oblasti so ugoto-vale,. da je Kosen-i haus na Poljskem prodal svojjp t prvo ženo za 3000 dolarjev, drugo . ženo, neko dunajsko modistko, ^ - prodal sa 2000 dolarjev nekengi ! veleposestniku, tretjo ženo pa za - 3000 dolarjev. Na Havani; je pod-• pisal "dobavne pogodbo;*, a katero i se zavezuje, da bo privedel Se ? f plavotask is Evrope, zahteval jg i je sa to 20.00© dolarjev. Zalotili so . ga, preden je odjadral V.Evropo. Za mateft » gospodinje Ko počenja otrok govoriti. Vsak otrok, ko pride na svet. da od sebe poseben glasek kot "O-o", ali "O-e". ker da razlagajo protovi narodi za "<>h Adam" ali "Oh Eva*. Dete izjrovarja "ma-ma". k«*r se! ustnice, vsled pritiska na gotove; predmete, ki se dajejo otroku v usta. najprej toliko utrdijo, da more z izdihom svojih še šibkih pljnf- lr» t«* besede ven spraviti, katrriiih sl«*«li še '*|>i»-|>;i". "bn-bu" itd. \ jokanjem in kričanjem, tako-zvanim kazalnim kričanjem, si dete utrja pljuča in jrladi »rrlične strune, slabi in lieuglaja jih p;i /. inspiratoričnim kričanjem, to je če sape udihava. Te napade morajo matere in dojilje mala deteta skrbno odvaditi. Prav slabo vpliva na otročjo pravilno poznejše i/.jrovarjanje materino otročje govorjenje na pr. "eukulcek" mesto "cukrček" ^"stliček" namesto "striček". "vlti-rek" mesto "vrtiček" itd. Otroško "brblanje" zgineva z dorašeanjem otroka, ne pa nerodno " ječanje" katero povzroča nenadni ali vedni krč v prln. na nst-iiieah ali na jeziku in ki nastane lahko tudi vsled hipnega obolenja (kap. nevrastenična razdražlji-vost). S takimi otro»*i in tndi odraslimi je treba previdno postopati in prav mirno jrovoriti. ne jih pa še bolj razburjati na pr. z zasmehovanjem in /. drugačnim na-gaja njem. Enako mora otroka odvaditi "hrbotanja". t. j. o«l ponovnega vmešavanja n»'potrebnrfi besed. NAJBOLJŠA STAROST Moški j<* t«ko .-«tar kot so. nji organi. Še pri 70 letih j«- lahko evrM in krepak, če ima zdrave živ-Ijenj.-Ae onrane. Pijte »loM i \ otle. in jx*»kušajite £00>MEXlt£ V^HAAR lcm O'^ Slavji.» /jlravllo •/.-.% l.«li-.i.-'r.i me-tmi- in lHi|««tHn mliljapj«' \<«•!»' ;.v:l I leta 1 HUH. ojaCi življenji .»riTin.- I' i ■ \ M-li lekarnarjih. Tri ' Glejte, da bo ime Cold Meda! na vsaki škatlji. Ne kupujte nadomestkov. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ! GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ) DRŽAVAH._ NEPRESTANO NARAŠČANJE števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account" obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovan je. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSREDOVALNICA V AMERIKI. BOLGARSKI ŽEL1ŠČNI ČAJ Imenovan Bolgarski Krvni Čaj. KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI SO BOLNI POMAGAL BO iz£i*titi sistem strupov. ki povzročajo raznp bolezni. POMAGAL RO. nI »osa til ho in izboljšal kri. POMAGAL BO želrvir-nim wrp«l«>m. POMAGAL BO nfistiti in izplnkniti ledlce. KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO ZDRAVI POMAGAL BO ubiti prehlad«-, ki .1« vof-krat razvijejo v influen«n. ^ripo iti pljuriii«-«. DAL P»«"> očesu liistri.vt In ktr/.i *ijaj, kiir je s«»tf>vo zn:imenje flnhrega zdravja. In »i* skuhate ter na vzfliuete vre-lega, k<> greste k počitku. flot»ite vse bogate riste s«»ke. ki jih je mati na-ravji namenila za zdrarje vaj 9 uh W- ^Lov^y uw.sCLj-^ ^J j SKRIVNOSTNA GOSPA. ROMAN. j Za Glas Naroda priredil G. P. ti (Xaihtljevanje.) Danes pa je obrnila svoje korake neliote tjakaj, kajti naravnost vleklo jo je v bližino stare«a zidil, preko katerejra je pozdrav!jala streha, v koje varstvu je živel. Krilila je prišla po«* a si i/prehajajoči nasproti. Bilo jo nekoliko vetrovno in nosila je omagati kot je pomagala očetu. Njeno srce je prekipelo in brez vsa kepa nadaljuepa pomišljanja je pojasnila Ur-, siili povest svoje ljubezni. — Sedeli sta skupaj na neki klopi ]»olefr debelega kostanja in vitki, mladi postavi sta izpledali kot izvanred-no lepa slika, kajti ena je nosila tenino-erno. drujra j>a snežno-belo obleko. Ko je končala Juliana, je rekla Uršula počasi in s povdarkom: — Ue ljubi človek resnično in odkritosrčno, mora imeti tudi pOfruui. da kljubuje eelenm svetu. Kdor se straši vsake karalne besede. bi ne smel zlorabljati besede ljubezen. Njene lepe oči so blestele v nadčloveškem blesku. — /ena naj zapusti očeta in mater ter sledi možu. Nad majli-i.imi kameni se ne sme i/podtikali ljubezen. Lepi obraz Juliane je postal temnordeč. — Oče proklinja takoj naglas, mati se joče, ker ne morejo njeni živei prenašati nobenega razburjenja. Marija se mi smeje ter pravi, da ne razume, kako more deklica ljubiti vdovca. Herbert pa » ovori sli«"no kot ti. a trdi. dir ne poznam prave ljubezni in da je vse le domišljija. Pričela se je jokati. Uršua je mislila m. dneve njene ljubezni in sreče, ki so trajali, tako malo časa ter povedi i tako skoro v resnično življenje, polno! skrbi in bolesti. j Sedaj pa ni hotela misliti nase. kajti poleg nje je sedelo bitje.J Iti je iskalo pri njej tolažbe in razumevanja. j Na tihem jo vzdihnila. Juliana ji je očividno pripisovala dosti moči in prevdarnosti ter ni prav nič pomislila, da uživa ona tukaj na Trenbergu kruh milosti. Trpek usmev se je pojavil krog njenih' ustnic. j — I»rez boja nobene zmage, Juliana, zapomni si to. Ne daj se! ustrahovati, ee je na kocki tvoje najvišje, ljubezen. Juliana je dvignila svojo glavo in s svojimi objokanimi očmi se je ozrla v svojo starejšo sorodnieo. ^ — To praviš kar tjavendan, Uršula, a ne veš, kako trdosrčen vna biti oče, — je rekla ter pokazala na zid. — Le pomisli, prisegel j je. dr. Sursenn. da ne bo izpremenil svojega mnenja. Rekel je. da j se bo preje podrl ta stari zid kot da bom prišla jaz kot nevesta v sosednjo hišo. Naglas je zastokala. — Zid bo vzdržal se najmanj pol stoletja in do takrat bo postala moja ljubezen tiha in starikava. Z veliko vnemo je objela Uršulo. — Pomagaj rni. pomagaj nama, mojemu ljubljenemu in meni in vedno ti bova zato hvaležna. V njenih očeh je ležal izraz najvišjega zaupanja. — C'e nama more sploh kak človek na svetu pamagati, moreš to ti. o tem sem trdno uverjena. Uršula je napravila kretnjo kot da ne razume. — Zakaj j »a r-avno jaz ? Tedaj je umolknila Juliana. Ona vendar ni smela pripovedovati. da si je pridobila sloves, da je identična s skrivnostno pomočnico Trenberga, s črno, molčečo gospo. To je bila še vedno kočljiva stvar ter ni bilo mogoče vedeti, kako bo Urila to sprejela. Kratila je konee.no prekinila molk. i — Pusti. Juliana, zaenkrat. Bom razmišljala o tem. kako ti mo-lem pomagati in če se smem vmešavati. Lepa. solzeča se Juliana se ji je smilila in čutila je skoro sestrsko čustvovanje z bolestjo ljubečih. Just lioden je bil preeej robat v J zadevah občutkov ter najbrž ni imel pravega razumevanja za ljubezen In-erke, dočim se je izgovarjala njegova žena s svojimi živci. Tii-cU ona je gotovo odklanjala kot prenapetost in norost, kar je bilo dvema človekoma najlepše in najvišje na svetu. Vera Uršule je temeljila, odkar je šla skozi najgloblje trpljenje v principu, da se stori kaj najvče dobrega, ter ustvarja mir. Tukaj je imela zopet priliko za to. A kako ? Ona vendar ni mogla podreti zidu. ki je ločeval par posestva od poletne hišice Sursena. Dvignila se je ter je ponovila, kar je rekla že poprej. — Naj bo dobro zaenkrat, Juliana, jaz bom razmišljala, kako ti morem pomagati, in če se smem vmešavati. In sedaj me pusti nekoliko samo, Juliana. Glava me boli in tišina tukaj mi bo dela dobro. Juliana je segla z robcem preko oči ter obrisala zadnjo sled solza. Verno je rekla : — Ue boš pomagala ti. ne bo nikake nesreče. Odkar je ukrotila hudobnega upnika, so jo vsi smatrali za neke vrste čarovnice. Pogosto je srečala motreče poglede sestre, d očim < visele oči tete Elizabete pogosto na njej z neko mešanico bojazni, katere si ni mogla razlagati. Prav kot da so dogovorjeni ni nikdo v njeni navzočnosti omenil povesti o črni. molčeči gospej Trenberga. Sedla je na Idop. obrnila glavo proti zidu ter zapazila pod temnozelenim bršlinom zevajoče razpoke. Misliti je morala nehote na to, da ne bo potrebala Juliana celili petdeset let. dokler se bo poševni zid podrl. Globoke, razpredene korenike velikih, tik ob zidu stoječih dreves so že davno omajale temelje in močan vihar bo lahko proizvedel to, kar se je zdelo Just Rodenu trdna zapreka. Uršula je odšla tik k zidu ter ga preiskala z natančnostjo kot da je njeno lastno življenje odvisno od tega. Njen oče je bil stavbenik in vsled tega je imela nekaj znanja na tem polju. Strokovnjaaki je ugotovila, da bi moglo že par močnih moških rok podreti zid vsaj na enem mestn. Just Roden se je dal premotiti od brslina, kajti drugače bi gotovo zapazil to, kar je ona zapazila sedaj. Pred vhodom v liiso je srečala Herberta. Prišel je s polja ter iz-giedal truden in razpaljen. Njegov obraz pa se je osvetlil ob pogledu nanjo m njegove oči so izdajale, česar niso smela izgovoriti njegova usta. Qd$a skni pa j v hišo. x tWn)a<£ <*T*raftlla s ' * Povspj*-Herbert, ali obstaja resnična ljubezen med Juliano in ■ -dg^fiuMwaom ! Oa&jpi je vse zaupala. GLAS NARODA, 8. FEB. 1927 PREDPRIPRAVE ZA SPREJEM BM ■ ■ ... H '' MENRV MM.LEM. WAIM. B. C. Pred kratkim sta obiskala predsednika Coolidge-a slavni igralec "William ("oilier in štiri leta stara kitajska igralka Phyllis Kauo. Predno sta stopila v Belo hišo. je Collier svojo tovarišico še enkrat opozoril, kako se ima obnašati preti predsednikom. — Kako morem vedeti to, a mogoče je pač. Oče pa nas vedno za-' postavlja ter pravi, da se pustimo zasužnjiti od ljubezni. f Uršula je razmišljala eeli večer o boli Juliane in o kratkem, posten Srn priznanju Herberta. | Kako čudno jo je pogledal pri tem Herbert! Vreme se jo izpremenifo m pojavili so se prvi jesenski viharji, ki so tulili in godli svojo silno himno na nevidnih inštrumentih. U šula pa je zapazila, da se je zid na nekem gotovem mestu še bolj na-' gnil na sosedno »zemlje. j Z žalostnimi očmi se je plazila Juliana krog nje. — Pomagaj mi vendar. — so prosile njene oči ter dozorele v duši Uršule Maleov načrt, katerega ni mogla več pregnati iz svojih misli. j Sredi viharne noči se je prebudila ter razmišljala, kako primerna je taka noč za izvedenje njenega načrta. Mogoče se bo posrečil njen načrt in nato bodo žarele oči Juliane od blaženosti. Oblekla se je ter se splazila kot tat po stopnjpicah navzdol. Temni oblaki so se podili na nebu ter oprostili sempatam luno, koje svetloba je kazala Uršuli pot k skrajnemu koncu parka. Ilila polnoč, ko je dospela do sojega cilja. | Hej, kako je divjal vihar, kako je butal ob zid ter skakal preko njega,kot divji jezdec! Kot da je skrivnostna sila v zvezi ž njo, ki je naklonjena njenemu načrtu, se je odluščilo ravno par gorenjih ka-f menov, ki so zdrčali v dolino. Dve majhni ročici sta se iztegnili ter pritisnili energično ob zid. Prikazala se je zopet luna in v istem trenutku je zapazila Uršula moško glavo onstran zidu ter čula sonorni glas, ki je vprašal: — Kaj delate, kaj pomenja ta čudni dovtip? Jaz sem dr. Sursen. lastnik tega zemljišča, ter nočem, da bi delhl kdo tukaj škodo. Uršula pa je vzkliknila nazaj: — Just Koden je prisegel, da >e bo preje podrl stari zid. predno bo prišla Juliana kot nevesta v sosednjo hišo. j Erik Sursen je takoj razumel in z veselim vzklikom je hitro skočil preko zidu. < >ba sta se uprla nato proti v prepereli zid in po dolgem prizadevanju se je podrl zid na enem mestu, s čemur je bila u-stvarjena prosta pot na sosednjo zemljišče. — Setlaj zahtevajte svojo nevesto primite -Tust Rodena pri njegovi prisegi ter ne izdajte nikdar, da so pomagala človeške roke viharju. Bodite pameten, dr. Sursen ter molčite o dogodkih današnje | noči. Kamenje bo pokrilo sledove najinih nog in ostalo bo izbrisal dež. ki bo kmalu pričel padati. Pridite jntri po nevesto. Uršula je že odhtela. Vihar je ponehal in pričel je padati dež. Dr. Sursen se je vrnil domov. Zdelo se mu je, kot da je imel razburljive sanje. Zjutraj ga je zbudila njegova gospodinja: — Gospod doktor, zid se je podrl. Ponoči ga je porušil vihar. Tedaj se je nasmehnil učenjak, se hitro oblekel, zajtrkoval ter odhitel na prosto. (Dalje prihodnjič.) Javne tajnosti v Italiji. V Ttaliji ljudje o javnih stvareh ne govore več,-ampak šepečejo. ( In še kadar šepečejo. imajo navado. da znižajo glas in se ozrejo na vse strani. Medtem pa s skoraj nevidno kretnjo denejo prst na lista 111 rečejo: — Še svojim ljudem ni mogoče več govoriti. In vaš najožji znanec je. ki ram pritrdi z mežika vim. nezaupljivim bleskom v očeh: — Da, res je ta-i ko 1 Kakor v najtežjih minutah med svetovno vojno, ko so ovaduhi želi bogato žetev in nisi smel spregovoriti. zakaj stene so poslušale, in še hujšfc je. Co se pelješ v vlakn, ti sedi nasproti človek in se zdi. da dremlje, a posluša. V kavarni sedi filister za mizo in je neprestano zakrit s časopisom, da ga nihče ne vidiT skozi listovo stran pa je naredil luknjo za opazovanje. In da so vsa sredstva, potom katerih bi ljudstvo labko kaj izvedelo, pod najstrožjo kontrolo, ven- dar ljudje vidijo stvari in jih razumejo. In četudi je vsaka beseda stokrat prisluškovana, vendar se. ljudje dobro razumejo med seboj. Sedel sem v kavarni in gledal v mračen jesenski dan skozi okno. Xa moji desni je sedel črnikast gospod, ki se je očividno dolgočasil in je istotakio gledal mimo me-^ne na ulico. j Mimo je prišla črna milica. Pus-'ke je imela na ramah, sli so v neredu in so govorili med seboj. Ne vem kako, da mi je-ta hip u-šel pogled na črnikastega gospoda ki se mi je posmeh nil nekoliko pre-domače in je pomežiknil skozi okno. Mislil je milicarje; mislil sem, da vidi kaj posebnega, zato sem se ozrl skozi okno znova. Mimo okna so zopet šli miličniki, par finančnih stražnikov je bi-j lo pomešanih vmes. Neki milič-jnik je pripovedoval nekaj važne-i ga in podpiral svojo besedo z ii-kretnjo, finančni stražniki so ga poslušali. . Moj novi pogled na črnikastega gospoda je-srečal-v tem hipu novo mežikanje in tedpj.se je pomaknil bližje mene, nagnil obraz in je del roko k ustom, da bi zdolgočaseni natakar preko prazne kavarne ne mogel brati iz premikanja njegovih ust. kaj je rekel. — Značilno! 1'lovek postaja previden in včasih že res več. negro previden. Iz preprostegra filistra se lahko izobilji zvit policijski agent. Zato sem dejal: — Uemu značilno f Xi se* ugnal. Ozrl se je in pripomnil: — Ali niste opazili, kaj se zadnje dni spreminja pri nas* Kako da je ta človek tako zaupljiv proti meni. mi je šinilo v «la-vo. Ker si v hipu nisem mojrel odgovoriti na to. sem dejal: * — Xe. — Xa kraljev godovni dan so izostale parade. Zadnji hip. Parada je bila le malenkostna, nianife-stiranije za kralja niti daleč tega. kar je ob vsaki priliki za Mussoli-nija- — Xo. nisem bil na cesti. — sem dejal. — Ali je kaj čudnega, — je dejal. — Kralj je danes igračka v diktatorjevih rokah. Govore in meni se zdi povsem verjetno, da se je kralj branil podpisati zakon o smrtni kazni in druge težke odredbe. Kdor pozna kralja, se mu mora zdet-i verjetno, da je nerad storil to in da je moral podpisati, če je hotel ostati kralj. . . Skomignil sem z ramami, flotovo je, da ima kralj, ki je Toti nasilju že po svojem značaju, med armado mnogo privržencev. Tn če bi armada hkratu nastopila ob priliki svojih parad, bi lahko naredila kaj takega, kar bi bilo Mussolini ju morda neprijetno. — Saj je on, Mussolini, poveljnik čez arma.Io, — sem se drznil pripomniti. — Saj ravno radi tega je tudi obdržal v vojašnicah. On je vedel. da je važno, če ima armado v rokah. Vendar ji ne zaupa. Zato jo bo počasi spravil v žakelj. črnikastega človeka sem pogledal debelo, moj pogled je t>il vprašanje. — Kaj me gledate? Vi nič ne veste? Ali niso nekatere armadne zbore zmanjšali? Ali niso ukinili cele polke in odnesli njih zastave v muzeje? To se pravi, da redna armada izginja, na njeno mesto pa stopa milica, ki se množi in spo-polnjuje. Častnike odpuščenih polkov so pridelili k milici. Xaši fantje ne bodo več dejali, da gredo v vojake, ampak da gredo v fašiste. Temu sem se nasmehnil. — Naborov ne bo treba, — sem dejal. — V fašistovske organizacije so vpisani že v šolah. — To je res. — mi je pritrdil črnikasti gospod. — Kes je pa tudi." da se brezdno med Mussolini-jem in kraljem, in seveda tudi med ljudmi, ki so obema vdani, vedno bolj veča. Malokdo kaj ve o tem, a slutimo lahko mnogo. Nekdo igra nevarno igro... . Umolknil je. Na ta molk pa sem . — Kdo je igro dobil. vemo. Nič več se ne da izpremeniti. — Pri tem sem mežika je zrl na gospoda. ki pa ni premaknil niti ene poteze obraza, da bi se izdal. — Vse je pod kontrolo. Na mejah so oni, v uradih so oni, na železnicah, med orožništvom, med finančnimi stražniki, tvorijo dobršen del armade, kujejo javno mnenje in s silo ubijajo novo mišljenje judstva. Vse, kar je bilo, je dragoceno samo se kot spomin na preteklost. Bil sem tiho. Zganil sem z rameni, plačal in odšel. Še danes ne vem, ali je bil ta človek nekoliko vinjen — sicer bi ne bil govoril tako odkrito — ali pa me je hotel izvabiti do nevarnih izjav. Vendar pa mi je odkril resnični položaj in tudi to ima svojo vrednost. Kdo ve kaj o VILJEM CIGLER-IT, (ZIEGLER). katerega predniki so bili rojeni v Jugoslaviji? V kolikor je znano, je eden teh nmrl že leta 1905 nekje tn t Združenih državah. Če kdo kaj ve o tem, naj poroča na: Uprave Olu Naroda, 82 Cortiaadt 8t. lf«w York, M. Y. I I V^ I ftretanje parnih^ - SMppiog Ne*s . .-.< 12. februarja: Olympic. Cherbourg; Bremen. Cherbourg, Bremen. 17. februlrja: De G ranee, Havre; Hamburg, Cherbourg, Hamburg. It. februarja: Prance. Havre; Gtcge Washington, Cherbourg, Brem*>«. 21. februarja: Mauretania. Cherbourg. at. februarja: fierl.n. Cherbourg. Bremen. S3, februarja: Republic, Cherboirf, Bremen. 24. februarja: Westphalia, Hamburg. 20. februarja: Pvl», Havre; Leviathan, Cher. ; bourg; Aquitania, Cherbourg. 1. marca: Martha Washington, Trat 2. mraca: Pre«. Harding. Cherbourg. Brcnin. 5. marca: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. 6. marca: Olympic. Cherbourg; Mu'enchen. Cherbourg. Bremen. I. marca: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 10. marca: Rochambeau, Havre; Thurlngfa Hamburg. 12. marca: Ber- .igarta. Cherbourg; France. Havre; Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 17. marca: Deutschl&nd, Cherbourg. Hamburg. II. marca: Aqultania, Cherbourg. 11. marca: Leviathan, Cherl-ourg: Bremen Cherbourg. Bre*nen. 22 marc«: Pres. WUson. Tr*t-Coiumbuf, Cherbourg, Bremen. 23. marca; La S* vol*. Havre. Osurse Washington. Cherbourg P'tireU. 24. mare«: Cleveland, Hamburg. 20. mire«: Olympic. Cherbourg: flepublla, Cnerbourg, Bremen. — ZO. marca: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 31 marca: Sulfren. Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg; Be^Hn. Cherbourg. Bremen. 2. aprila: France. Havre — SKUPNI IZLET 14. maja: SKUl'XI IZLET a pamlkom PARIS 2. julija: SKUPNI IZLET * novim pamlkom ILE DE FRANCE ___ - ■ ■■ -—— SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in /lajbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: "FRANCE" 19. februarja — 12. marca "PARIS" 26. februarja — 23. aprila NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijafia in stavna francoska kuhinja. Iiretlno nizke cene. Zajamflte si prostor za prvo vožnjo nnvega velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. VpraSa'te kateregakoli pooblaščenega agenta ali: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York H ^-MAJCENEJŽA ---- ■ VOZMJA v JUGOSLAVIJO /j« fS^M*- ■ COSU ■ direktna smer B POTOVANJA H Kratka železniška vožnja i, H do doma po zmerni ceni. Hodplutj« Proti Tratu m Dubrovniku: ■ MARTHA WASHINGTON H 1. MARCA — 12. APRILA I Poseben velikonočni izlet ■ PRESIDENTS WILSON 22. mar. I VpraAajte sa cene in proetore v bližnji H agenturl. ■ pmplP8 BROS., 2 We »t St., N. V. ali veste — ia se jo pridelalo v Združenih državah tekom leta 1920 nad 3.216,000.000 bussljev koruze, približno 750.000,000 buSIjev pšenico, 1.444.000.000 bušljev ovsa, približno 191.000.000 bušljev ječmena, približno 77,000.000 rži in približno 19.000,000 bušljev ajde. Ali veste. da kadilci, ki so se naveličali navadnih cigaret, začno kaditi Ilelmar, kraljico izrednih cigaret.i ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorkn je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana ▼ lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Štane 25 ccntov. V zalogi jo ima knjigarna Glai Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City._ IŠČE SE DRVARJE in Boarding-bosse, dober les za kemikalije, dobre kampe, brezplačni plin, $2.50 od klaftre. Vprašajte: Tony Mohar, John Kandare, Jack Mlakar, Lewis Run, Pa. (6x 3,5.8.12,15.18)___ Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodala; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda'*. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "QLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ___ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. * .. . - Kdor ]a namenjen potorstl ▼ •Url kraj.-Je potrebno/da je puo* Pen o potnih listlb, prtljagi ln ilru-gih strareb. Vsled nafie dolgoletna izkoSnje Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne bnoparnlka. Tudi nedriEavlJanl sanu ^ejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenja aH permit la WashlDgtona. bodisi a eno leto sil 9 mesecev ln se mora delati pro-fojo vsaj en mesec pred odpotova-njem lu to naravnost v Washington. D. C. na geceralega naaelnl-fikega komisarja. Glasom odredbe, t! js stopila v veljavo SI. julija, l»2f h nikomur več ne poSIje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak počila« osebno, bodisi v najbllžnjl naselnl-Bkl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnjl zaproel. Kdor potuje ven br«a dovoljenja, pot nje na svojo h lastno odgovornost. Kako dobiti svojce is starega kraja. Kdor Celi dobiti sorodnike aH svojce Is starega kraja, naj nam prej pile ea pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpu&eolh v tem letu 070 prtseljetifev, toda polovica ta kvo-; te je določena sa amerilka drfav-! Uane, ki Sele dobiti sem rtitlto la i otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske deiavce. AmerlXM dZavlJaal pa aamoraje dobiti sem Sene ln otroke do 18. lata bres da bi bili fteti v kvoto, po-trebno pa je delati proinjo ▼ Washington. Predno pod vete kaki korak, pUHts nam. FRANE SAKSER STATE BANK •S COBTLANDT SV, NEW fOH Pozor atateljL |l Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriH kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**, S tem boste vstregU vsem. -Upiwv* *Gl»fcJ