Crtaja »Zuavsld tedoik« » Trtx>viJ»n. — Urejuj« oredzukki odboj. — Odge-roml urednik Stane Šuštar. — Nar lov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje L Trg revolucije 28 - Telefon It. U. — Radun pri Komunalni Danki Trbovlje 809-70-1-14« - List iznaja vsak petek — Letna naročnina 440 din polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din Cena izvoda v Kolportal: II din, - Tlaka tiskarna Časopisnega podletja »Slov. poročevalec« » Ljubljani. — Rokopisu KI morajo biti * uredništvu oa]itaane]e vsak torek, aa ne vračajo
iot&epott&i
n
Lil
Štev. 50
TRBOVLJE 12. december 1958
l.etr. XI
7 dni po svetu
2. decembra letos je zapustil domovino naš predsednik Tito. Njegova pot je dolga in naporna, saj bo obiskal vrsto azijskih in afriških dežel in se srečal s pri nas znanimi državniki in narodi. Vsi se zavedamo velikega pomena tega potovanja za nadaljnje poglabljanje odnošdjev z azijskimi in afriškimi deželami, predvsem pa za utrjevanje miru v svetu. Na poti u Indonezijo se je tovariš Tito srečal s predsednikom ZAR Naserjem, s katerim sta imela prijateljske razgovore, ki pa se bodo nadaljevali, ko se bo tovariš Tito vračil domov.
PREDLOG SOVJETSKE ZVEZE V ŽENEVI
V Ženevi že lep čas sedijo predstavniki Vzhoda in Zahoda na konferenci o ukrepih proti nenadnemu napadu. Te dni pa je Sovjetska zveza v* svoji deklaraciji predlagala kontrolno inšpekcijo med zahodnim blokom in vzhodnim taborom. Področje kontrole bi bilo od Velike Britanije do Irana ter na robeh Sovjetske zveze in ZDA. Prav tako je v deklaraciji rečeno, naj bi ustanovili kontrolne postaje na 82 krajih. Vendar so delegati Zahoda že odklonili ta zadnji sovjetski predlog, ker po njihovem mnenju ne sodi v okvir te konference.
RAZPRAVA O ALŽIRL V OZN
Pred dnevi je. začel politični odbor Generalne skupščine razpravo o alžirskem vprašanju. S tem se je začela že četrta razprava v tem odboru, ki pa doslej še ni rodila nobenih vidnejših sadov. Tudi tokratna debata poteka brez udeležbe francoske delegacije, ki sodi, da politični odbor ni pristojen obravnavati čisto »francosko notranjo zadevo«.
V	svoji zadnji razpravi se je Generalna skupščina OZN zavzela za to, da bi na miroljuben način uredili alžirski proble-m, vendar je malo upanja, da se bo zadeva premaknila z mrtve točke. Ni moč zanikati alžirskega osvobodilnega boja, ki plamti že peto leto in prinaša izgube na obeh straneh. Al žir ci so se odločili izvojevati svobodo Sele ko bodo dosegli to najosnovnejše, bodo odvrgli orožje.
NEHRU ZA SODELOVANJE MED NARODI SVETA Na zasedanju indijskega Parlamenta je premier Nehru Povedal, da jo Indija nadaljevala politiko prijateljstva in sodelovanja z vsemi deželami. Opozoril je poslance na to, da je parlament pred štirimi meseci zadsijikrat zasedal oziroma obravnaval mednarodni položaj in da so se odtlej zgodile pomembne stvari, 2lasti r Aziji. Nehru je dodal, da se hladna vojna nadaljuje in da ie malo upanja v njen konec.
V	razpravi so malone vsi poslanci, med njimi tudi predstavniki opozicije, podprli Ne-hrujevo politiko kot politiko miru in sodelovanja z vsemi narodi sveta.
ZMAGALI SO SOCIALNI DEMOKRATI V Berlinu so pred dnevi objavili izide volitev v zahodno-hemški mestni svet. Nekaj nad polovico vseh glasov so dobili socialni demokrati, ki »o imeli že tudi doslej večino v zbornici. Socialni demokrati bodo imeli v zbornici 78 poslanskih sedežev, medtem ko imajo demokristjani le 55 mandatov. Socialni demokrati bodo imeli v zbornici absolutno Uečino, vendar so zaradi trenutnega položaja v Berlinu •ktenili še nadalje sodelovati * demokristijani, da bi tako nasproti Vipvotdmi Nemčiji in Sovjetski zvezi demonstrirali •notnost Zahodnega Berlina
Z 10. plenuma občinskega komiteja ZK v Zagorju
Po vsebini pisma
IN VII. KONGRESA ZKJ IZVAJATI VSE NALOGE, KI SO PRED KOMUNISTI
USPELA UPRIZORITEV V BRESTANICI
Prizor iz Budakove drame »Metež«, s katero je brestaniška »Svoboda« v okviru Kulturnega tedna občine Senovo dostojno odprla Talijin hram za novo sezono. »Kolektivna« režija je slonela v glavnem na tov. Vovčaku, ki je tokrat dokazal, da se da z brestaniško igralsko družino tudi v kratkem času treh tednov pripraviti zahtevnejše odrsko delo. Dvorana je bila razprodana. Škoda le, da je del gledalcev v tragičnih trenutkih s smehom motil ostale gledalce, prav gotovo pa tudi igralce na odru. Brestaniško »Svobodo« čaka v tem pogledu še težka naloga: vzgojiti svoje gledališko občinstvo.
Glavni namen nedavnega plenuma občinskega komiteja ZK v Zagorju je bil ugotoviti in analizirati, kako so zagorski komunisti reagirali na pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ in na napotila nedavnega VII. kongresa ZKJ. Občinsko politično vodstvo se je pri ocenjevanju dela zagorskih komunistov po objavi pisma in zaključkov VII. kongresa ZKJ poslužilo predvsem razprav, ki so bile v osnovnih organizacijah ZK, svojih lastnih ugotovitev in seminarskih nalog, ki so jih pisali udeleženci tečajev na Izlakah.
Občinskj komite ZK je takoj po objavi pisma IK CK ZKJ sklenil, da proučevanje pisma ne sme biti kampanjsko, pač pa stalna skrb vseh zagorskih komunistov. Žal to zadnje ni bilo v celoti izpolnjeno, kajti v nekaterih osnovnih Organizacijah so sodili, da so s tem, ko so pismo prebrali in nekoliko o njem pokramljali, v celoti opravili svojo dolžnost. Zato ni nič čudnega, če mora občinski komite zdaj, po tolikih mesecih, po izidu pisma, ugotoviti, da se v teh osnovnih organizacijah stvari niso bistveno spremenile in da tudi mnogim posameznikom ni pismo stalno pred očmi.
Znano je, da je izšlo pismo v času, ko je bila zagorska občina v specifičnem položaju, zato so malone vsi komunisti, pa tudi ostali občani zelo ugodno ocenjevali vsebino pisma, mnogi pa so celo poudarjali, da je bilo pismo pisano kot nalašč za zagorske razmere. Ker je pri Zagorjanih zelo razvit občutek kritičnosti, so ljudje ostro obsodili nekatere negativne pojave v komuni. In prav zaradi tega kritičnega občutka je v Zagorju še tudi danes čutiti vsebino pisma.
Tudi seminarske naloge so zelo zanimivo gradivo, saj so tečajniki na osnovi lastnih zapažanj v družbenem življenju izluščili dobro in slabo. Zaključki, ki se nudijo ob ocenjevanju teh nalog, pa kažejo, da je pri nekaterih komunistih premalo doslednosti in upornosti pri izvajanju določenih nalog, da so pri svojem delu še vedno površni, polovičarski, in da so ljudje, ki želijo za vsako ceno kritizirati, ne da bi kakorkoli razmišljali, ali so njihove kritike realne. Seveda sodi občinsko vodstvo, da je treba v bodoče razvijati kritične odnose do posameznih negativnih pojavov in jih preganjati,
pnav tako pa ;e odločno proti vsakršnemu kritikarstvu. Zavoljo tega bo v bodoče morala biti stalna naloga občinskega političnega vodstva bolj kompleksno seznanjati zagorske komuniste o vseh načrtih, snovanjih in ukrepih, ki jih namerava napraviti občinski ljudski odbor ali kak drug organ, ker se bo potem lahko razvila bolj konstruktivna kritika alj pa se rodili novi predlogi.
Zelo pogost pojav med zagorskimi komunisti je tudi to, da nekateri posamezniki iščejo nepravilnosti izven svojih delovnih območij, hkrati pa so v isti sapi pripravljeni kritizirati druge. Primerov je dovolj, ki potrjujejo to prakso, ki pa jo morajo vsi komunisti najostreje preganjati kot nemogočo in škodljivo. Nerazumljiva je tudi praksa, ki jo je zaslediti med zagorskimi komunisti, da namreč samo ugotavljajo napake, niso pa pripravljeni dejansko prispevati svojega deleža k političnemu presnavljanju v komuni, ali pa mirno čakajo, da bo nekdo tretji urejeval določene zadeve. Prav tako so zagorski komunisti precej zmožni konstatjrati določene pojave, delati zaključke, ne pa praktično odpravljati negativne pojave v družbenem življenju.
To so samo nekatere posamezne ugotovitve plenuma občinskega komiteja ZK, kajti na splošno je občinsko politično vodstvo ugotovilo, da se večina komunistov kakor tudi drugih ljudi prizadeva v duhu pisma in VII. kongresa ZKJ urejevati vse probleme, ki jih prinaša vsakdanje pisano življenje. Občinsko politično vodstvo je s konkretnim usmerjanjem preganjalo nekatere slabosti in vse kaže, da se večina komunistov zaveda, da je moč le s konkretnimi akcijami dosegati uspehe v družbenem življenju. Zelo važno bo v bodoče usposobiti vse osnovne organizacije, da bodo lahko reagirale na nekatere slabe pojave, ki se kažejo v tem, da nekateri komunisti, ki delajo na najrazličnejših področjih, ne podpirajo naprednejših stališč. Naj bo to v občinskem ljudskem odboru, njegovih svetih ali pa v organih delavskega samoupravljanja. Že doslej je občinski komite precej storil
:	(Nadaljevanje na 2, strani)
CICIBANI SO POSTALI PIONIRJI
Po vsej naši domovini so bili ob dnevu republike naši najmlajši državljani sprejeti v pionirsko organizacijo. Pionirji so postali na kar najbolj slovesen način. V domu »Svobode Trbovlje II« je spregovoril pionirjem sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje tov. Lojze Ribič.
Zasedanje plenuma CK ZK Slovenije
IV. kongres ZKS bo v maju ali juniju 1959
V petek, 5. decembra, je bila v Ljubljani deveta plenarna seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki ji je predsedoval sekretar CK Miha Marinko. Seji je prisostvoval tudi sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj. Plenum je na tem zasedanju obravnaval poli-tično-idejne probleme in sklenil, da bo kongres ZK Slovenije konec maja ali v začetku junija 1959,
Referat o politično - idejnih vprašanjih v Zvezi komunistov je imel Boris Ziherl. V razpravi pa so sodelovali: Mitja Ribičič. Janez Vipotnik, Vlado Majhen, Miloš Ledinek, Ada Krivic in Edvard Kardelj.
Plenum je analiziral Izkušnje dosedanjega dela pri proučevanju programa, sprejetega na VII. kongresu ZKJ, in razpravljal o oblikah dela političnega izobraževanja v ZK Slovenije in izven nje ter o ukrepih, ki so potrebni za njegovo poglabljanje . in odločnejše usmerjanje tega izobraževanja na delavske kadre.
Kakor smo že omenili, ]e plenum sklenil, da bo prihodnji kongres ZKS konec maja alj v začetku junija prihodnjega leta in. je sprejel tudi njegov dnevni red. Prav tako je plenum sprejel sklep, da bodo osnovne organizacije ZK. ki imajo 70 članov in več,, volile delegate za kongres neposredno, medtem ko bodo druge delegate volili na občinskih kon-
ferencah Zveze komunistov, in sicer po 1 delegata na 90 članov.
V zadnji točki dnevnega reda je plenum razpravljaj o nekaterih aktualnih političnih vpra-
šanjih, ki so v zvezj s sprejemanjem družbenega plana in proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1959.
O tem vprašanju je govoril Boris Kraigher.
Proslava dneva republike v Zidanem mostu
V počastitev 29. novembra so. kot vedno, v Zidanem mostu tudi letos pripravili lepo proslavo z izbranim programom. Po slavnostnem govoru je imela koncert železničarska godba na pihala. Pri izvedbi sporeda so sodelovali osnovnošolski otroci od najmlajših do učencev zaključnih razredov^ 'Posebno lep je bil pogled na »Živo sliko« ob koncu proslave
BRATSTVO PRESENETILO
Hrastniški ljubitelji nogometa so spet zadovoljni. Njihovi ljubimci so jim na zasavskem igrišču zadnje nedelje pripravili marsikatero prijetno presenečenje. Seveda pa so zdaj ob zaključku najbolj ponosni na njihovo prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja za prvenstvo celjsko-zasavske nogometne lige.
Ljudska univerza je začela z delom
Franc Kimovec-2iga v Trbovljah
Otvoritvenemu predavanju Ljudske univerze v Trbovljah, ki deluje tudi v okviru DPD »Svobode II«, se je prejšnjo sredo, 3. t. m., odzval sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Franc Kimovec-Žiga. Okrog 150 poslušalcev se je zbralo k otvoritvi Ljudske univerze, ki so bili s predavanjem vsi zadovoljni, saj jih je predavatelj seznanil z vsemi najvažnejšimi političnimi dogodki, katere je povezal s programom VII. kongresa ZKJ.
V	okviru Ljudske univerze bodo v Zg. Trbovljah v domu DPD »Svobode II« predavanja vsako drugo sredo ob 18. uri. Prihodnje predavanje bo nosilo naslov »Burni dnevi v Iraku«. Predavatelj tov. Tomo Martelanc, politični komentator Radia Ljubljana, ki se je v dneh revolucije mudil v Iraku, bo svoje predavanje ponazoril še s slikami.
V	načrtu so še razna poljudnoznanstvena predavanja ter predavanja s področja tehnike, nadalje predavanja, ki bodo predvsem zanimala naše žene.
Izobraževalna sekcija »Svobode II« v Trbovljah si je zadala za nalogo prirejati redna predavanja v okviru Ljudske univerze in bo — upajmo — v tem tudi uspela. Prav tako si je ta sekcija še zadala nalogo, da organizira redne nedeljske kino predstave za mladino, ki so se pričele v nedeljo, 7. decembra dopoldne. Te predstave bodo vsako nedeljo dopoldne po enotni vstopnini 20 din za osebo.
V Zagorju se pripravljajo na 40-letnico KPJ
0 prizadevnih videmsko-krških ženah
Pred dnevi so na plenumu občinskega komiteja ZK izvolili posebni pripravljalni odbor za proslavo 40-letnlce KPJ. V
VREME
ZA 0A8 OD 11. DO 21. DEC.
V roku do 11. decembra se bo arene sprevrglo na padavine. M M bodo »avlekle do »vode Ceeombra. Temperatura se bo »*rv« dvignila, pozneje pa spet Pkdl* tu jo v zvezi s tom računi)«, is i« ne v začetku, pa po»-s snegom. Zatem suho In vratne.

Seja obeh zborov 0L0 Ljubljana
Občina Radeče se razpusti
Med drugimi važnimi vprašanji, o katerih so razpravljali na seji obeh zborov okraja Ljubljane, je bilo tudi vprašanje o opustitvi nekaterih občin v ljubljanskem okraju. Tako sta oba zbora sprejela sklep, da se med drugimi razpuste občine Mengeš, Moravče, Borovnica in Radeče. Občina Radeče se razdeli med občine: Hrastnik, Litija, Zagorje ob Savi in Sevnica. K občini Hrastnik se priključijo katastrske občine: Radeče, Njivice, Svibno, Podkraj, St. Peter pri Loki, Sirje, Hotemei in Vrhovo; k občini Litija pridejo katastrske občine: Dole pri Litiji, Sentlovrenc in Goba, k Zagorju katastrske občine/ Podkum in Konjšica, k Sevnici pa katastrske občine: Okroglice, Loka pri Zidanem mostu, Radež in Sv. Jurij na Polju.
Vse sklepe o razpustitvi občin in priključitvi posameznih katastrskih občin k drugim občinam bo olNfcjni ljudski odbor Ljubljana poslal republiški ljudski »kup*SRi, ki bo sklepala o spremembi zakona o upravno-teuitoi-ialn 1 ruzdoliitivii republik«.
odboru so razen drugih tudi nekateri starejši komunisti in prvoborci. Prihodnje dni se bo odbor sešel na prvo sejo in začel z rednim delom okrog pripravljanja programa najrazličnejših prireditev v okviru tega pomembnega jubileja.
Čeprav še ni znano, kakšen bo dokončni program praznovanja oziroma počastitve obletnice KPJ, je vendarle povsem naravno, da bo največja in najpomembnejša prireditev v čast temu jubileju otvoritev Delavskega doma. In ker pripravlja poseben odbor pri DPD »Svobodi« izdajo zagorskega zbornika, bo tudi ta brošura izšla v počastitev obletnice. Z obema dariloma se bo Zagorje na zelo slovesen in dostojen način oddolžilo svoji Partiji ln vsem tistim Zagorcem, ki so se pred desetletji vključili v napredno delavsko gibanje za nacionalno in socialno osvoboditev.
«v)
Gospodinjski center v Vidmu-Krškem je nedavno razpisal anketo, v kateri je okrog 500 anketirank odgovarjalo na vprašanja, kaj vse bi bilo treba storiti za razbremenitev gospodinj. Večina je izrazila željo po kemični čistilnici, ki bi precej prispevala, da bi ljudje prihranili marsikateri dinar. Sedaj morajo namreč nositi obleko in druge podobne stvari na čiščenje v Zagreb ali Ljubljano, kar pa se jim zaradi dragih prevoznih stroškov dostikrat niti ne izplača. Kakor kaže, bo ta želja videmsko-krških gospodinj kmalu uresničena, treba bo najti samo še družinsko stanovanje za čistilca, ki bo vodil delavnico.
Na drugem mestu v anketi je bila želja, da bi gospodinjski center ustanovil krpalnico. Začudenje pa je vzbudilo nezanimanje za pralnico, za katero se je izreklo samo 50 anketirank. Gospodinjski center pa je v tem videl zgolj nezaupanje, ki se bo umaknilo, brž ko se bodo ljudje prepričali, da jim v pralnici ne bodo raztrgali perila. Treba bo razpršiti tudi predsodke, češ da umazanega perila ni dobro razkazovati, kajti perila, ki bi bilo vedno čisto, še ni na svetu.
Upravni odbor gospodinjskega centra je ravnal prav, ko je začel s pripravami za ustanovitev pralnice. Sadovi njegovega prizadevanja so že vidni, kajti pralnica je že začela obratovati in, kakor je bilo pričakovati, ljudje so pokazali veliko zanimanje zanjo. Prvi mesec je pralnica oprala okrog 400 kg perila, ko pa bodo montirali še en bojler, se bo zmogljivost še povečala. Zraven pralnice so uredili tudi prostor za krpalnico in likalnico, ki bosta začeli obratovati še letos ali pa takoj v začetku prihodnjega leta.
Iz razgovora z ženami, ki že nosijo perilo v skupno pralnico, sem se prepričal, d£ so zadovoljne s to novo pridobitvijo videmsko-
krških gospodinj. Ne samo, da je električni pralni stroj brezhiben, tudi cene niso pretirane, saj stane pranje 8 kilogramov perila komaj 250 din. Gospodinjski center zaračuna namreč samo najnujnejše stroške, da lahko plača perico, električni tok in drugo.
Anketiranke so izrazile tudi željo, da bi ustanovili delavnico za pobiranje zank. Zelo malo-gospodinj pa se je izjavilo za to, da bi gospodinjski center organiziral čuvanje otrok na domu, v času, ko so starši na delu. No, to seveda ne pomeni, da gospodinjski center ne bo mislil tudi na to, kajti njegova skrb je, priskočiti na pomoč, kjerkoli je to potrebno. Organiziranje raznih služb za razbremenitev gospodinjstva pa obenem omogoča zaposlitev — kajpak samo priložnostno — številnih žensk, ki doslej niso imele te možnosti.
Gospodinjski center ima v načrtu tudi nakup raznih gospodinjskih strojev, ki jih bo proti primerni odškodnini izposojal videmsko-krškim gospodinjam. V anketi je prevladovala zlasti želja po sesalcu za prah, ki si ga večina gospodinjstev še ne more kupiti, čeprav čutijo potrebo po njem. V načrtu pa je tudi ureditev skromne kopalnice s prhami na desnem bregu Save, kjer prevladujejo stare hiše brez kopalnic.
Omembe vredno je tudi prizadevanje gospodinjskega centra, da bi v krajevnih podjetjih čimprej uredili družbeno prehrano. Skrb je posvečena predvsem uvedbi toplih obrokov hrane med delom, kajti nekatera podjetja zaposlujejo mnogo ljudi, ki so tudi po devet in več ur brez tople hrane.
Na koncu je treba še omeniti, da gospo« dinjski center ne bi imel takih uspehov v svojem prizadevanju po modernizaciji gospodinjstva z uvajanjem raznih servisov, delavnic in podobnega, če, ne bi bil deležen vsestranske podpore občine in nekaterih gospodarskih organizacij, zlasti tovarne celuloze. Uspešno delo pa je mogoče tudi zaradi pridnosti članov upravnega odbora, ki zastopajo razna področja našega družbenega življenja in ki si na moč prizadevajo, da bi gospodinjski center čimbolj napredoval. Zlasti je treba omeniti predsednika, tovarišico Francko St vinarjevo, gospodinjsko pospeševalko tovarišico Tomažinovo, gradbenega tehnika Darija Mi-žigoja in druge.	0$jfe
KAZNI ZA FKEKBSKE PREDPISOV 0 CENAH
Okrožno gospodarsko sodifiče li Colja je kaznovalo mesnici v Brestanici in na Senovem vsako s 50.000 din, odgovorne nameščence pa s 5.000 din denarne kazni, ker so kršili dogovor o najviijih cenah za živino, Kmetijska zadruga Brestanica je bila kaznovana z denarno kaznijo 40.000 din, ker v je nakupovala teleta in praiiče izven svojega poslovnega območja. Kazen je doletela tudi njene odgovorne nameičence, ki bodo morali plačati vsak po 4.000 din.
GOSTlSCA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV BODO MORALA VSKLADITI SVOJE POSLOVANJE S PREDI i SI
Tržni inšpektorat v Tr. bovljah je izdal odločbe o ureditvi poslovanja vsem gostiščem družbenih organizacij in društev, k) že nekaj let niso poslovale v skladu s predpisi. To je sicer povzročilo precej razburjanja- vendar neupravičeno, ker mora biti ja-sno, da Je treba predpise spoštovati. Gostišča bodo kajpak še naprej poslovala, vendar pod enakimi pogoji kot vsa ostala gostišča, se pravi po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih. Po teh predpisih pa seveda ne b6 mogoče nagrajevanje gostinskega osebja mimo zakonskih določil. Prav tako bo treba urediti tud) vprašanje nekvalificiranega osebja, ki si bo moralo pridobiti ustrezno kvalifikacijo ali pa ne bo imelo pogojev za delo v gostinstvu. Odpravljena bo tudi izjemnost, ki je veljala za gostišča družbenih organizacij glede plačevanja družbenih organizacij.
Razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Trbovlje
Podpirati vsestransko združitev skladov skupne potrošnje gospodarskih organizacij trboveljske občine. — Potrebno bo hitro ukrepati in se dogovoriti z delavskimi sveti, preden se dokončno porazdelijo skladi. — Nujno je določit) vrstni red osnovnih problemov družbenega standarda, ki naj se v prioriteti urejajo. Formirana je posebna komisija.
Z vrstnim redom naj se seznanijo vsi organi delavskega upravljanja, sindikalna vodstva in organizacije SZDL. Premajhna razprava posameznih članov predsedstva občinskega sindikalnega sveta pri konkretnih problemih.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah je med prvimi sklicalo posebno posvetovanje za izvajanje zaključkov JU. plertuma Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, ki je bil pred kratkim v Ljubljani.
Posvetovanju je v obliki uvodnih besed dal poseben poudarek predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Gosak. Posvetovanju so prisostvovali še podpredsednik ObLO tov. Kamnikar, predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Slavko Borštnaf in odborniki zbora proizvajalcev — člani ObSS ter član predsedstva Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo to-v Jože Plevnik.
Bistveni namen razširjene seje Je bil v prvi vrstt, kako usmeriti razpoložljiva sredstva v skladih skupne potrošnje. kakor je to storil III. plenum Republiškega sveta za Slovenijo za ureditev objektov za dvig družbenega standarda.
V	prvi vrsti moramo ugotoviti, da so sami člani predsedstva ObSS dali premalo konkretnih predlogov m pripomb k izvajanju zaključkov. Vendar so prišle do izraza težnje vseh navzočih za vsestransko podpiranje za združitev sredstev skladov skupne potrošnje ,in sicer za gradnjo ;n ureditev objektov družbenega standarda.
Razen tega so navzoči sklenili formirati posebno komisijo, ki naj pripravi vrstni red gradnje oziroma ureditve teh objektov družbenega oziroma življenjskega standarda. K temu predlogu bodo morali povedati svoje mnenje tudi DS. SZDL, zbori volivcev, sindikalne podružnice in člani delovnih kolektivov, ki se bodo morali prav tako odiločiti za odvod potrebnih skladov skupne potrošnje.
V	triurni razpravi so na razširjeni seji predsedstva ObSS nakazali tudi vrsto problemov in tež-koč samega ljudskega odbora pri doseganju proračunskih dohodkov ter opozorili na določene probleme, ki so velike važnosti za ureditev komunalnih in drugih vprašanj komune, kot so: temeljito vzdrževanje starega stanovanjskega fonda, nadalje gradnja stanovanj, vodovod, ureditev trgovske mreže, razvoi obrti in uslužnostne dejavnosti (mleko, pekarne i. pd.>.
V	trboveljski občin! bo ustvarjenih cca. '250.000.090 din skladov skupne potrošnle. kar še posebno govori o potrebnem sporazumu za pravilno usmeritev sredstev.
Pregled dotoka ozir. ustvaritev sredstev za proračun ObLO pokaže 18% zastoja pri dotoku, kar povzroča pomembne težkoče v rednem poslovanju ljudskega Odbora.
Nadalje Je bilo poudarjeno, da Je treba čimprej urediti problem gradbenega podjetja, ki naj bi bilo kos zgraditi objekte, ki bi ustrezali v:šini razpoložljivih sredstev v višlnt približno 300 milijonov din in sicer ISO do .70 milijonov din rednega sklada za stanovanjska grrdnjo; k temu je tre ba dodati še kredit iz republiškega stanovanjskega sklada in lastnih sredstev gospodarskih organizacij. namenjenih stanovanisk! izgradnji.
Posebno Je bila poudarjena potreba po ureditvi trgovske mreže, od ureditve trgovskih lokalov do problema kadrov, sposobnih pravilno usmeriti trgovsko mrežo Poudarjena Je bila tudi potreba po ureditvi prodajaln v letu 1859 v kolonijah: vzporedno bo treba v letu 1959 storiti vse potrebno za gradnjo sodobne pekarne, ki bo stala 24.000.000 din. za katero so že izdelani načrti in.programi.
Nadalje bo treba urediti vprašanje preskrbe mleka, pri čemer je ugotovljeno, da je potrošnja
na enega prebivalca v občim Trbovlje pol del na dan, medtem ko znaša v Kranju cca. 4 dol.
Slabša situacija je v Hrastniku, kjer je poraba Za polovico manjša od Trbovelj oziroma za 12-krat slabša od Kranja. Zato tudi ljudski odbor še v naprej regresa pri mlpku. n sicer od kupne cene 42—43 din za liter od prodajne cene 3« din.
Poseben poudarek je bil nadalje dan izgradnji ustreznih servisov v okviru gospodinjskega centra: pralnice, šivalnice, krpal-nice ter ureditve obratov družbene prehrane. Kritike vredno Je dejstvo, da je bila pripomba občinskega sindikalnega sveta glede potrebe po ustanovitvi 3-letne gospodinjske šole odložena v arhiv ljudskega odbora po upravi LO. kakor je bil zakrivljen razpust enoletne šole brez sodelovanja ljudskega odbora oziroma obeh zborov
V razvoju obrti Je bil dan ponoven poudarek razvoju usluž-nostne obrti. Predvsem je bila grajana dosedanja politika za razvoj te važne veje, predvsem glede vključevanja vajenske mladine. ki zdaleč ne ustreza potrebam občine.
Volitve v odbore Socialistične zveze v Zagorju
Odločnost Zagorjanov
3e bolj usposobiti Socialistično zvezo za njene pomembne naloge
Vsepovsod tam, k;er so se dosedanji odbori terenskih In vaških odborov SZDL dobro pripravili na nedeljske volitve noviih vodstev organizacij SZDL, so bili volilni rezultati malone stoodstotni. Tako so na Selu pri Zagorju tamkajšnji volivci opravili svojo dolžnost že v zgodnjih jutranjih urah, prav tako na Lokah pri Kisovcu tn tudi nekaterih vaseh.
V celoti je volilo v nedeljo v Zagorju nad 8 tisoč ljudi, volilna udeležba pa znaša 96 odstotkov. Zanimivo je tudii to, da so ob nedeljskih volitvah na novo sprejeli v Socia-
listično zvezo nad 300 ljudi, največ na Lokvah pri Kisovcu. Cemšeniku in drugod.
Volilni rezultati so vsekakor odraz realne želje ljudi, da bi nova vodstva organizacij SZDL še bolj kot doslej postala resnična nosdteljica političnih akcij, predvsem usmerjevalka družbenega življenja v zagorski občini.
Se ta mesec bo v Zagorju verjetno občinska konferenca Socialistične zveze, ki bo ocenila politično dejavnost kakor tudi družbeno življenje zagorske občine.
(v)
Razširitev bolnišnice v Trbovljah ?
V sindikalni podruinlol zdravstvenih delavcev In uslužbencev v trboveljski bolnišnici to ob letošnjem občnem zboru ponovno načeli vprašanje gradnle večje bolnišnice, kar so med drugim utemeljevali s tem. da se je v ljubljanskih bolnišnicah v letu 1957 zdravilo 2.1(M) domačinov, pr! čemer je primarij trboveljske bolnišnice dr. Virgil Krasnik utemeljeval potrebo take gradnje s tem. da bi bilo treba bolnišnici zagotoviti hospitalizacijo za 6000 bolnikov, medtem ko nudi sedanja bolnišnica lahko zdravljenje letno le 3.000 bolnikom.
Prav tako je bila na tem občnem zboru poudarjena potreba po vsestranski ureditvi zdravstvene službe, in to ne samo v trboveljski občini, temveč tudi v ostalih zasavskih občinah, kar bi znatno olajšalo delo bolnišnice In okrepilo delno preventivno ln kurativno službo pred glavnimi obolenji. Poseben problem predstavlja že raztresenost kliničnih oddelkov v celem Zasavju, za kar bi bila v določeni meri potrebna združitev določenih služb s sosednimi občinami.
Kritično jo bilo nadalje ocenjeno dejstvo, da Je bilo šele pred kratkim rešeno vprašanje nadzornega oziroma upravnega organa bolnišnice, kar je zavleklo tudi potrditev pravilnika te zdravstvene ustanove.
Vsekakor moramo poudariti večjo aktivnost te sindikalne podružnice, ki je z aktivno pomočjo organizacije Zveze ko-
munistov dala vrsto pobnd za ureditev oziroma vskladitev pravilnika glede na zakonita določila In prilagoditev ustanovi.
K temu je bilo navedeno, da bi bilo treba zelo nujno urediti vprašanje plačevanja nočnega dela z določenimi 12,5 odstotka, ki se predvidevajo v zakonu o delovnih razmerjih, kar pa ni predvideno v zakona o javnih uslužbencih In povzroča negodovanje, ki je s tega stališča popolnoma upravičeno.
Ob tej priliki lahko ugotovimo, da je bilo delo te sindikalne organizacije v zadnjem času dokaj uspešnejše od prejšnjih let. Aktivno Je bilo delo upravnega odbora sindikalne podružnice v okviru samoupravnih organov bolnišnice. Proučil) so zakon o delovnih razmerjih tn zakon o Javnih uslužbencih. Sodelovali so pri izdelavi pravilnika ustanove, vendar so bile premalo označene pripombe sindikalne organizacije, ki jih ni sprejel upravni odbor In drugi družbeni organi občinskega ljudskega odbora.
Izrečeno je bilo priznanje upravnemu odboru bolnišnice ta popolno razumevanje glede
izobraževanja kadrov, ki jim je bilo omogočeno dopolnilno Izobraževanje v bolničarski šoli, v transfuzijski postaji itd.
Posebno je 'bilo poudarjeno še stanovanjsko vprašanje, o katerem bi bilo pač treba voditi potrebno brlgo za člane kolektiva, saj prispevek kolektiva v sklad za stanovanjsko izgradnjo ni tako majhen in znaša letno okrog milijon dinarjev-« Izrečena je bila kritika.
da je na ta problem pozabila tudi stanovanjska komisija občinskega ljudskega odbora. To vprašanje je pereče tembolj, kajti TNZ je odločila Izpraznitev vseh podstrešnih prostorov oziroma sob.
Občni zbor tega sindikata je načel vrsto vprašanj, ki Jih bo treba reševati v skladu z zakoni in v okviru danih možnosti, Izenačujoč položaj ln probleme te ustanove z ostalimi.
ZAGORSKI TRG OD SOBOTE DO SOBOTE
Kakih bistvenih sprememb na zagorskem živilskem trgu v zadnjem času ni bilo opaziti. Razumljivo je, da vreme močno prispeva k temu, da promet nazaduje. Potrošniki so sl zvečlna preskrbeli ozimnloo in kupujejo zato na trgu le take stvari, ki jih doma nimajo.
V zadnjih 10 dneh Je opaziti zvišanje cen nekaterih artiklov, in to jajc od 24 na 26 za kos, sladkega zelja od 12 na 15 din za kg. zelene solate od 55 na 60 din za kg. Jedilnega grozdja od 110 na 150 din za kg in kostanja — maronl od »0 na 90 din za kg. V istem obdobju pa se je znižala cena čebule, in sicer od 65 na 60 din za kg. V ostalem pa so veljale naslednje cene od sobote do sobote na zagorskem trgu: Jajca 26 din (za kos), krompir 12 din. čebula
Po vsebini pisma
(Nadaljevanje s prve strani)
za odpravo teh slabosti, vendar ostane ta naloga tudi v bodoče ena izmed najvažnejših.
Posebno važno bo pritegniti k delu vseh sedem sto zagorskih komunistov, kajti nemogoče je, da bi le posamezniki sprejemali na svoja ramena toliko in toliko dolžnosti, ko pa praksa kaže, da zaradi preobremenjenosti ne zmorejo opraviti nobenega dela v celoti. Oportunizem, ki se kaže pri nekaterih posameznikih, je pravzaprav največja rakava rana, ki pa jo bo treba neizprosno iztrebiti. Zanimivo je, da se oportunizem najbolj kaže v odporu do določenih dolžnosti, čest pojav pa je, da skušajo nekateri posamezniki z zavajanjem razprav, na različnih sejah ali sestankih, v slepo ulico, napraviti vtis, kot da ni izhoda iz tega ali onega stanja. Silno škodljiv je nadalje pojav, da nekateri posamezniki neradi priznajo storjene napake, še slabše pa je to, da so takoj pripravljeni pometati pred tujim pragom. Spet drugi so pričakovali nekakšne skokovite spremembe v komuni, ne upoštevajo pa precejšnjih težav in problemov, s katerimi se bori občinski ljudski odbor Ce pa občinski ljudski odbor pokliče k sodelovanju ali pomoči določene strokovnjake, se le-ti močno upirajo. To so vsekakor ostanki tiste preživele miselnosti, ko je zgolj rudnin ustvarjal javno mnenje, občina pa ni pomenila nič.
Občinski komite ZK je odločen napraviti kraj vsakršnim podobnim poskusom in je zaostril disciplino, predvsem pa se bo prizadeval zaostriti odgovornost do najelementamejših nalog, ki jih imajo komunisti, s tem, ko so postali člani ZKJ.
Razprava, ki je bila še bolj konkretna, je med drugim opozorila še na nekatere druge pomanjkljivosti in slabosti v politični dejavnosti zagorske komune. Na koncu je bMo sprejeto načelo, da bo le dosledno in v duhu pisma IK CK ZKJ kot VII. kongresa ZKJ moč odpravljati te in druge slabosti, vsekakor pa bo treba še dostikrat razpravljati o vsebini pisma in napotkih VII. kongresa, katerih vsebina naj preide v zavest slehernega komunista kot občana. Plenum je bil vsebinsko zelo bogat in konstruktiven, zato se bodo z njim seznanili vsi zagorski komunisti in tudi govorili o nekaterih stališčih in sklepih.
Na koncu je plenum še potrdil imenovanje posebnega odbora za proslavo 40. obletnice KPJ, ki jo nameravajo v Zagorju še posebej slovesno počastiti.	Milan Vidic
Volitve v Trbovljah
Dobra udeležba na volitvah v odbore SZDL
Prav taJto je bila poudarjena potreba po sprejemanju v uk ženske mladine, pri čemer se ustvarja posebna diskriminacija s tem, da se ta delovna sila vključuje le kot nekvalificirana delovna sila (primer Mehanike in BlektrO-Standarda). Tu bodo morali vsi organi v občini pokrenitj vse potrebno. od ljudskega odbora, sindikatov in samih organov upravljanja. in sicer s tem. da se ta mladina tudi strokovno izpopolnjujejo preko vajenskih šol.
Nadalje so bili poudarjeni nenormalni odnosi v Krojaštvu in šiviljstvu, kjer ni čutiti pravilne organizacije dela n obstajajo tendence po odpravi določenih delavnic in privatizacije.
Poudarjena je bila potreba po ustanovitvi oziroma organizaciji trgovine za prodajo gradbenega materiala na drobno.
S tem so bili v glavnem naštet! bistveni problemi. Zato sta bila tudi utemeljena le dva Zaključka, ki določata, da se formira posebna komisija za določitev vrstnega reda objektov družbenega standarda (konkreten program, prediskutiran ob občinskih volitvah. izkazuje skoraj 80% izvršitev, kar pa še ni bMo sporočeno zborom volivcev), kar bodo morali odobriti organi samoupravljanja, organizacije SZDL sindikati, zbori volivcev Itd.
Vzporedno je bito sklenjeno, da se sindikalne organizacije v podjetjih aktivno angažirajo v gospodarskih organizacijah: glede pravilne usmeritve porabe skladov skupne porabe predvsem v tem, da se ta sredstva združijo in v veliki večini usmerijo za gradnjo objektov družbenega standarda.
T.
6« din, sladko zelje 15 din, zelena solata 6« din, Jedilno grozdje 150 din, jabolka od 22 do 25 din, suhe slive 240 din. kislo zelje 46 din, kostanj — marorti 90 din, cvetača 60 din, orehi v lupinah 120 din, orehi — jedrca 500 din, suhe fige 140 din, hruške 45 din, ohrovt 30 din. rdeče zelje 35 din, koleraba 16 din, korenje 16 din ln ribe 150 din (vse za kilogram). Na trgu je zadnji teden zmanjkalo svežega paradižnika in zelene paprike. Za letos se bo tako treba posloviti od teh dveh artiklov.
Naj še omenimo, da je cena mleka ostal« tudi še vnaprej nespremenjena in velja slej ko prej liter mleka v mlekarnah 32 din. V ostalem p« tudi sicer ni bilo na območju zagorskega občinskega ljudskega odbora opaziti kakih sprememb v cenah.	(ma)
Polnoštevilna udeležba na volitvah v odbore SZDL v revirjih je ponoven dokaz tradicije, da namreč že v zgodnjih urah pridejo volivci na volišče in pokažejo svojo pripadnost socializmu. In tako so tudi v nedeljo na volitvah enodušno potrdili 1 program Socialistične zveze.
Mrzlo decembrsko jutro ni zadržalo ne mladih ne starih, da ne bi izvrših svoje državljanske dolžnosti. Tisitih, ki so ostali doma, je bilo tako malo, da ne pridejo v poštev.
Ze zgodaj dopoddne so volitve pokazale lepe rezultate, saj so na nekaj voliščih volitve že kmalu zaključili. Ob 11. uri so končali volitve na področju osnovne organizacije SZDL, Trg revolucije, Trg Franca Fakina; volišče na Cebinovem ja zaključilo volitve 100-odstotno, prav tako volišče v Čečah. Na več voliščih je bila 100-odstotna udeležba, na nekaterih pa so čakali samo po enega ali dva volivca. V glavnem so bile volitve v Trbovljah končane ob 15. uri, končni rezultati pa so bili znani šele zvečer.
Uspeh na volitvah 'e bil velik to je obenem dal odgovor vsem tistim, ki hočejo še delati zmedo pri nas ln jim graditev socializma ni pri srcu. Tako številna potrditev programa SZDL ie najmočneiši dokaz, da so stvari v rudarskih Trbovban na pravilni poti.
Trbovlje je razdeljeno na lil osnovnih organizacij SZDL v centru kraia in na 4 vaške osnovne organizacij. — Po posameznih organizacijah je bil končni rezultat sledeč: Trg revolucije 99.05 odstotkov, Rudarska cesta 95.92 odstot., Leninov trg 97.34 odstot., Trg Franca Fakina 98.21 odstot., Šuštarjeva kolonija 97.20 odstot.. Partizanska cesta 97.4
odstot., Zasavje 99.14 odstot., Nasipi 97.93 odstot., Dobrna 97.36 odstot., Kolonija 1. maja 96.88 odstot.. Gabrsko 99.10 odstot., Čeče, 95.77 odstot., Klek 88.95 odstot., Dobovec 99.4 odstotkov.
Skupni odstotek udeležbe je znašal 97.43 odstotkov, kar potrjuje priznanje volivcev delu SZDL, na drugi' strani pa
so te volitve tudi povečale število članstva v Socialistični zvezi za preko 500 novih članov, tako da se je število članov SZDL v Trbovljah tesno približalo številu vseh volilnih upravičencev v kraju. To ie spet ena izmed velikih zmag in pomembna, saj so volitve potrdile moč in pripadnost k SZDL.
Strojno mizarstvo v Trbovljah doseglo letni plan
Zadnje čase smo bolj malo allšall o delu tn življenju kolektiva Strojnega mizarstva v Trbovljah, ki se vztrajno bori za doseganje člmvečje proizvodnje in si prizadeva opravljati svoje naloge tako, kot to zahteva družba. To podjetje se je v zadnjih letih ubadalo z veliki težavami, ki pa so Jih vsi člani s svojo prizadevnostjo In pomočjo ostalih odpravili. Strojno mizarstvo sl je lansko leto zastavilo proizvodni plan v vrednosti 74 milijonov dinarjev. Ta plan jim Je bil povečan na 75 milijonov, a ga je kolektiv kljub temu dosegel in Še prekoračil. Za letos so v podjetju planirali proizvodnjo v vrednosti 85 milijonov dinarjev. V začetku leta je kazalo,
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI TEDN K“
r
NAS KOMENTAR
MISIJA MIRU
da plana ne bo mogoče doseči. Toda kolektiv se je zagrizel v delo ln tako uspel, da je svoj letni proizvodni načrt dosegel že do 10. t. m. Do konca leta ga bo kajpak še prekorači.
Vodstvo podjetja, njegov upravni odbor In delavski svet se trudijo, kako rešiti v notranjosti obrata razna vprašanja, tako da bi dosegi) še večjo proizvodnjo. V načrtu je pravilnik o nagrajevanju, ki bo omogočil najbolj pridnim delavcem, da bodo za svoje požrtvovalrio delo res pravilno nagrajeni. Kolektiv Strojnega mizarstva v Trbovljah ni prejel letos razen svoje redne plače nobene druge plače, kot so jo dobili na primer kolektivi drugih podjetij. Ce bo šlo vse po sreči, bo vodstvo podjetja s tem, da je kolektiv svoj plan že dosegel in ga bo še prekoračil, v stanju, da ob Novem letu Izplača nagrado v višini polovične mesečne plače.
Strojno mizarstvo v Trbovljah ima vse možnosti, da se razvije v industrijsko podjetje. Za to pa je seveda - potrebna razširitev obratnih prostorov, kjer bi bilo možno na novo zaposliti vsaj še 30 do 40 ljudi. To mizarsko podjetje izdeluje danes predvsem stavbno opremo, prav tako pisarniško in pohištveno opravo. Ker ao bilo letos v samih Trbovljah potrebe po mizarskih Izdelkih zelo velike, je morala mizama naročila, ki ao prihajala od dru-
V zalogi ie okoli 50 ton krompirja
Po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagamo, so kmetijske zadruge Zagorje, Izlake, Mlinše in Cemšenik odkupile ln prodale okoli 15 ton krompirja. V nobenem primeru ni bilo opazit) preplačevanja dogovorjenih cen. Ves oetaJi krompir, in to 400 to«, so odkupili potrošniki naravnost od ilndlviduaflnlh proizvajalcev, plačali pa so ga po 11 do 13 dinarjev za kilogram. 120 ton krompirje je prodalo trgoviko pojetje »Izbira« Zagorje po intervencijaki ceni 10 din za kilogram.
Potrebe prebivalstva po krompirju so v Zagorju krite. Pri kmetih pa je i« vedno v zalogi okoli 50 ton krompirja, ki je odvečen. Le tega pa jenolje ne prodajajo več, ker J* krompir semenski. in ga bodo prodali v KZ, ker so za ta količine pogodbeno vezani.
(IM)
V torek, drugega decembra se je tovariš Tito s avojim spremstvom ukrcal na motorno ladjo »Galeb« in odplul v dežele Azije in Afrike. Oblakal bo Indonezijo, Indijo, Burmo, Etiopijo, Združeno arabsko republiko, Ceylon in Sudan. Tl obiski bodo še en prispevek Jugoslavije k uveljavljanju aktivne miroljubne koeksistence med deželami z različnimi družbenimi sistemi, prispevek k sporazumevanju ln prijateljskemu sodelovanju dežel treh kontinentov.
Vsa jugoslovanska ln tudi mednarodna javnost spremlja tovariša Tita na njegovem potovanju z najboljšimi željami ln s prepričanjem, da bo v svoji misiji miru spet manifestiral v Imenu Jugoslavije In svobodnih dežel Azije in Afrike miroljubne In napredne težnje teh narodov. Na sestankih in pri srečanjih a državniki dežel, ki jih bo predsednik Tito oblakal, ae bo brez dvoma močno uveljavila akupna volja Izven-blokovskih dežel, da na načelih miroljubne In aktivne koeksistence zgrade nove mednarodne odnose In okrepe svetovni mir.
Dosedanji rezultati tesnega prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo ln Isvenblokovaklml deželami v Aziji in Afriki to dokai, kako pomembni ao tl ■tiki n vso mednarodno javnost ln za vsa svetovna dogajanja. Miroljubna ln neoOfltua politika teh dežel je dotlej
že močno utrdila prepričanje svetovne javnosti, da je ne samo potrebno, ampak tudi možno urediti odnose v današnjem svetu, polnem napetosti In negotovosti, z mirnimi sredstvi. Seveda pa je to moč doseči le, če vse dežele, zlasti pa velesile, spoštujejo Ustanovno listino Organizacije združenih narodov, podrejo blokovske pregraje in najdejo možnosti za široko vsestransko sodelovanje.
Skupna politika Izvenblokovsklh dežel pa ni prinesla bogatih sadov samo na političnem področju, ampak tudi na ekonomskem. Dežele, ki so šele pred nedavnim postale neodvisne, sc — ge glede na svoje družbene sisteme — s skupnimi močmi prizadevajo, da bi se zmanjšale ogromne razlike med gospodarsko razvitimi kolosi na Zahodu tn velikimi področji v Aziji ln Afriki, kjer domujeta beda In zaostalost. Vse
te mlade neodvisne dežele se trudijo, da bi pomoč razvitih držav nerazvitim (nesebična pomoč, ki ne bi bila odvisna od takšne ali drugačne politike dežele, ki pomoč sprejema) postala splošno priznano načelo v odnosih med narodi in državami. Na sestankih tovariša Tita a voditelji azijskih In afriških narodov bodo brez dvoma govorili tudi o tem vprašanju In ugotovili, da so takšna prizadevanja mladih neodvisnih držav že obrodila prve sadove, ki bodo omogočili nove uspešne akcije.
Ze Iz teh nekaj skromnih misli Je moč razbrati, kako velik je mednarodni pomen potovanja tovariša Tita. O tem nam priča tudi prvo srečanje našega predsednika s predsednikom Združene arabske republike Gamalom Abdelom Naserjem v Port Saidu. O njem je pisal ves svetovni tisk ne samo kot o vljudnostnem obisku, tenov,eč kot pomembnem srečanju predsednikov dveh dežel, ki predstavljata v današnjem svetn trdne temelje politike miru In sporazumevanja. O sestanku Tlto-Naser so zlasti veliko pisali f azijskih In afriških deželah. »Obisk" predsednika Tita Je napravil globok
vtis v egiptovski Javnoiti,« pišejo kairski časopisi, »tn vzbudil resnično navdušenje tako v uradnih krogih kot tudi v tisku in prt preprostih ljudeh.« V glavnem mestu Združene arabske republike poudarjajo, da tako triumfalnega ln prisrčnega sprejema, kot so ga priredili predsedniku Titu, že dolgo ni bilo. Kairski časopis »Al Mlsr«, piše, da je bil sestanek dveh državnikov korak naprej v prizadevanju za ohranitev miru na svetu. Sirski list • Alcf Baa« pa poudarja, da Je sestanek v Port Saldu okrepil nacionalno dostojanatvo in prestiž držav, k) so Izven vseh vplivnostnlh področij, obenem pa »zacementiral solidarnost med narodi Jugoslavije In Združene arabske republike na eni strani, ter narodi Afrike In Azije ma drugi strani.«
Jugoslovanski narodi z veseljem spremljajo potovanje svojega predsednika In prepričani so, da bo njegova misija politike aktivne miroljubne koeksistence — edine politike, ki lahko reši svet vojnih strahot In bode — popolnoma uspela In koristila Jugoslaviji, deželam, ki Jih bo tovariš Tito obiskal In vsem miroljubnim silam na svetu.
god, odklanjati, kar pa po razširitvi obrata ne bo več potrebno. Tudi občinski ljudski odbor je nudil podjetju svojo pomoč, zato Je mlzarna svoje težave laže premostila ln uspela. — Ao nekaj je vredno omeniti: obrat Strojnega mizarstva v Trbovljah je oddaljen od železniške postaje 5 kilometrov In se Je moralo precej delavcev voziti na delo z odprtim kamionom, ali pa hoditi peš. Sedaj so ti delavci naletel) na razumevanje kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah, ki je omogočil osebju Strojnega mizarstva, da se vozi na delo In z njega z avtobusom STT. Rešitev tega perečega vprašanja bo gotovo vplivala na večjo storilnost v mizarskem podjetju, saj ljudem ne bo treba prihajati poslml premraženlm na delo.
Vsakemu, še tako majhnemu delovnemu kolektivu Je trob* Izreči za marljivo delo priznanje. Kolektiv Strojnega mizarstva to pohvalo gotovo zaslužk
Z obiska ▼ mimiki zadrugi
V mllnški zadrugi sem začel pogovor o trgovini s potroinl-mi predmeti, ki je še vedno v sestavu zadruge in je tudi ne nameravajo tako kmalu izločiti. Z upravnikom sva besedovala o tem, aili je pametno, da so zadruge ob trgovini. Dejal sem mu, da zadruga, ki ima jasen program za bodoči razvoj kmetijstva na svojem območju, ne more imeti nobene škode zaradi opustitve trgovine, ampak kvečjemu korist, keT se laže posveti svoji osnovni dejavnosti. On pa je bil nasprotno mnenja, da trgovina koristi Izvajanju osnovnih nalog zadruge, ker orno-, goča stik z zadružniki.
Koliko je stik z zadružniki preko trgovine koristil mlinški »•drugi, sva ugotovila pozneje, ko sva govorila o uspehih zadruge pri pospeševanju kmetijstva. Zadruga je pridobila 32 kmetov za setev visokodonosnih vrst pšenice na 13.80 hektarih zemlje. Od tega odpade precej na člane upravnega odbora, ki so se, da bi zadruga izpolnila vsaj poa načrta, odločili za setev kvalitetnih vrst pšenice vsak na pol hektara. Pri sklepanju pogodb so se i zadružniki j zadruga odločili za nižjo obliko sodelovanja, ker za višjo obliko ni na nobeni strani ustreznih pogojev.
Kaj pa načrti za bodočnost? Zadruga še nima perspektivnega načrta, ker tudi brez tega ve, da bo prihodnje leto treba usmeriti vse sile v dograditev zadružnega doma. Razen tega pa bo skušala pridobiti zadružnike za pridelovanje kvalitetnih vrst krompirja. V načrtu je še nakup motorne sadne škropilnice, pa še razne tekoče drobne zadeve, in to je pravzaprav vse.
Izrazil sem pomislek, da bi se morala zadruga odločiti za drznejši napredek. Nekatere zadruge si namreč preskromno zastavljajo naloge za prihodnost, zaradi česar napredujejo ne s koraki, ampak po polževo. Potrebno je, da bodo v mlinški zadrugi pogumnejši v pri-hodnih akcijah. Zavedati se je treba, da je kmetijstvo na njenem območju že vedno zelo zaostalo, kar terja še več poguma v borbi za napredek vasi.
-S-
AKCUA ZASAVSKEGA TEDNIKA
Urarski flk-tak
Življenje brez njih bi bilo dolgočasno. Radi jih mamo vedno pri roki. Kot barometer uravnavajo vsak naš dan, merijo dobro in slabo od 24 do 24. Lepo je poslušati njihov tik-tak. Kadar pa ta utihne nastane v nas nova skrb ...
Poznam »Glorex«, videl sem »Soboso« in poslušal enakomerno tiktakanje treh »Foreign«.
»Glorex« je moja ročna ura. Na rjavem traku za levim zapestjem me že četrto leto spremlja skozi dan in noč. Oba sva se že navadila na tistih pet minut zaostajanja.
»Sobosa« je last uslužbenke F. K. Zadnjič se ji je pokvarila osovlna. Romala je od urarja do urarja. Pri Z. v Trbovljah so zahtevali za njeno popravilo 850 din, v Sevnici pri D. — 450 in pri K. so jo končno popravili za 400 din.
»Foreign« so bile tri povsem nove ure, last uredništva »Zasavskega tednika«, test njegove nove akcije, ki je zdaj po skoraj dveh mesecih končana.
Česa vsega ne poskusijo naši malčki, če jih same.
pustimo
• a orda bi se nikoli v živ-[IJ ljenju ne srečal s toliko urami in toliko urarji, ko ne bj slišal resnične zgodbe o »Sobosi«. Njena anekdota Pa mi ni hotela .iz glave, igriv račun okoli osovine je bil prehud tudi za laika na tem področju, k; pozna le »Glorex« s petminutno zamudo.
Slavnostni simfonični koncert v Trbovljah
SPODBUDNA UVERTURA V NOVO SEZONO
PRIREJEN JE BIL V ČAST 15. OBLETNICI ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE IN IZVEDEN 29. NOVEMBRA ZVEČER V GLEDALIŠKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA. NA SPOREDU SO BILA ŠTIRI DELA: ROSINIJEVA UVERTURA K »SEVILJSKEMU BRIVCU«, WEBROV KONCERT ZA KLARINET IN ORKESTER V F-MOLU (SOLIST ALOJZ ZUPAN), BEETHOVNOVA UVERTURA K »EGMON-TU« IN KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ST. 3 V C-MOLU, 1. IN 3. STAVEK (SOLIST PAVEL Sl-VIC) ISTEGA AVTORJA. — PRED KONCERTOM JE O POMENU PRAZNIKA GOVORIL PREDSEDNIK SOCIALISTIČNE ZVEZE TRBOVLJE. TOVARIŠ SLAVKO BORSTNAR.
Rossini je že po prvih taktih zaživel v igrivi, celo pompozni zvočnosti, Shgurmiih iin jasnih motivih, ritmično točno, a v prehodih ponekod harmonsko zabrisan m v jortissimih delno neubran.
Webrov Koncert za klarinet in orkester je solist Alojz Zupan odigral z nekoliko prehitrim tempom (zadnji stavek), a veliko muzikailmostjo. Pred-našanje mladega domačina je posebno v'samostojnih kadencah mestoma že prav bravurozno. Prikupnost te skladbe, ki je nekoliko razvlečena in za poslušalce zahtevna zaradi stroje dolžine in izrazito muzicirajoče narave, pa je v tem, da sloni na harmonsko-instru-mentacijskih učinkih, je izrazito razpoloženjska in zasnovana 'na ritmični barvitosti.
Posebno sta v tej izvedbi prišla do izraza drugi in tretji stavek.
Beethovnova Uvertura k Eg-montu nosi v sebi srž istoimenske Goethejeve drame, ki obravnava tragični propad nizozemskega voditelja ljudskega odpora proti španskim osvajalcem. Tragičen začetek, ki ga uvede celoten orkester, idila osebne naivnosti, ki jo posredujejo prve violine, usodnost v zvokih roga, splošna nejasnost, nemoč osebnosti proti neurejenim razmeram, osebna nasprotja, negotovost v voditelju samem, k) se prepleta škozi ves prvi del, je orkester posredoval z doslej še neodkrito sposobnostjo dramatičnega prednašanja in dokazal svojo gotovost in dokaijšen nivo ansambelske igre. Ze sama Uver-
tura dokazuje, da je bil Beethoven tudii odličen poznavalec in interpret zgodovine, kar razberemo tudi iz njegovih drugih del.
Beethovnov Koncert za klavir in orkester je bila najuspe-lejša točka večera. Priznani pianist Pavel Šivic se je z intimno komomostjo sproščeno, a ne pretirano v prednašaniu, izvrstno ujemal z orkestrom in razvil vse svoje pianistične vrline ter posredoval publiki pravo koncertno vzdušje.
Spored je bil dobro izbran, v sebi zaokrožen, dovolj pomemben in primeren prazniku. Dirigenta Albina Weingerla odlikuje izreden glasbeni spomin, da lahko vodi orkester brez partiture. V interpretaciji je poetično slovesen, prijetno ■ deluje njegov miHrmi, sigurni nastop. Koncertno vzdušje je nepretrgoma raslo od prve do zadnje skladbe.
Dopoldanski in popoldanski izvedbi za mladino 'nisem prisostvovala. Na sporedu je bila še Mozartova Simfonija v g-molu, 1. stavek. Po izjavah mladine, ki je popoldne povsem napojpila dvorano, ji je bil celoten koncert zelo všeč, zlasti pa si želi, naj bi formalna in vsebinska razlaga, s katero je dirigent tolmačil vsako posamezno skladbo, ne odpadla tudi na bodočih koncertih.	Joža Zagorc
Čez noč sem se začel pazlji-' veje ustavljati pred izložbami* z urami, spraševati o njih, in v pomenke sem vnesel besede o neznanem mehanizmu.
1. oktobra so se pojavile »na mizi našega uredništva tri oglate budilke znamke »Foreign«. Cakalj smo na radijski gong, potem pa so vse tri hkrati stekle.
Dvakrat 24 ur smo poslušali njihovo enakomerno tiktakanje in se tudi na svoje oč,i prepričali, da so zares nove in natančne.
Naša akcija je lahko stekla.
Izmed treh smo najprej izbrali prvo originalno škatlo z uro, ki smo jo označili Ja-lo-1.
Pri urarju na Partizanski cesti v Trbovljah smo se posta, vili v kožo tistih potrošnikov, ki, ne štejejo radi denarja »za mačka v Žaklju« in se pridejo v njegov »urad« že pred nakupom prepričati o vrednosti blaga.
Pogledal je Ja-10-1 in Se zanimali za njeno ceno.
— 2.200 din.
— Zelo poceni in dobro. Boljša je kot tiste, ki so menda za tisočak in še nekaj dražje.
eporter se je spremenil v
|| nesrečnega lastnika nagajive budilke. Prosil je za hitro popravilo, ker že čez nekaj dni odpotuje iz Trbovelj. V urarski delavnici Z. na Ulici 1. junija so razumeli njegovo stisko in mu obljubili hitro uslugo.
Njegova ura je bila potrebna generalnega popravila. Zanj je tri dni pozneje odštel 420 din.
Ja-10-1 se je spet znašla na Partizanski cesti. -
— Je to nova ura?
— Stara.
— Ali je kaj narobe?
— Ne nič.
— Veljala je že 450 din popravila.
— Zakaj?
— O, presneto, veste takrat je res tolkla nekoliko motno!
S potovanja po Angliji
Sieice z ctcfca
8 postaje Parlz-Lyon sem moral priti na postajo Parlz-Nord, kajti od tam sem imel zvezo za, Calais. To mi Je vzelo tudi nekoliko časa in na žalost nisem utegnil priti do Eifflovega stolpa. Pred postajo sem sedel v neki restavraciji, pil Coca-colo, in gledal vrvenje ljudi. V Parizu je mnogo črncev, Indijancev In drugih rasnih zastopnikov. Človek sreča dosti vojakov različnih rodov, med njimi sem videl tudi pripadnike »znamenitih« in poznanih padalcev.
Postaja je bila mravljišče. Bilo je videti, kakor da ljudi nikoli ne zmanjka. Oko se ob pogledu na pisane obleke in kovčke polagoma utrudi in človek je vesel, ko da prometnik znamenje za odhod vlaka. Odpeljal tem se v smer proti Boulogncu, kjer bom mogoče ujel zvezo za Calais. Vlak je ekspresni, vagoni pa so slabši kot pri nas. Ko smo se odpeljali iz postaje, sem v daljavi zagledal Elffelov stolp, ki Je kmalu nato izginil za silhuetami hiš.
Na vlaku so bili sami Francozi; to se nanaša za moj kupe, ln tu sem sprevidel, kako nemogoče je govoriti, če nekega jezika ne znaš. Nekaj stvari, ki jih človek zna povedati, se hitro porabi, potem pa postane dolgčas ln samo še kimaš In se prijazno smehljaš, če silijo vate. Zraven mene je sedela neka ženska s hčerko, doma iz Amlenaa. Ta mi Je povedala, da zna ruako, ker je Rusinja, ln Je bila zelo vesela, da je imela priliko govoriti svoj materinski Jezik. Pravila mi je, kako nerodno Ji Ja bil«, k* J« bila na ruskem konzulatu z željo, da bi dobila dovoljenje za potovanje v domovino, ker je bil uslužbenec konzulata z njo pretirano uradno hladen... — Na srečo sem v Bou-logneu dobil zvezo za Calalz, In sicer sta bila to samo dvs vagona motornega vlaka, ker je bilo zelo malo ljudi. Pozno ponoči sem prispel do zaželene postaje. Ljudje so se razšli, mene pa Je spečega prebudil npkl železničar. Na postaji je bilo temno, samo luč svetilnikov Je tu In tam presekala temo. Mimo mene so prižlt trije francoski obmejni vojaki z brzostrelkami — pravo partizansko vzduije ...
Na cesti, ki drži proM obali, sem dohitel mladega Italijana In njegovo prijateljico, ki sta se mučila « težkimi kovčki v smeri Calalamarltime. Ker Je do omenjene postaje skoraj trlčetrt nre hoda, nam ni preostalo nič drugega, kot najeti taksi, ki nas Je odpeljal na postajo, kjer ni bilo duše ln smo nemoteno čakali na porod novega One.
Neki čistilec, ki je pometal po postaji, je drugi dan zjutraj povedal, da odpelje ladja za Dover šele ob dvanajstih, ln to je bila edina pravilna informacija, kajti v Parizu mi je v uradu za Informacije službujoči uradnik pojasnil, da bom Imel zvezo že zjutraj. Res je, da je odpeljala ena ladja prej, toda ta je bila samo za tiste, ki so bili lastniki kakega prevoznega sredstva, kdor pa je prišel brez avtomobila, ta je moral počakati na drugo.
Ker Je bilo še čas, sva se z italijanskim prijateljem odpravila na kratek Izlet v Calais — njegova prijateljica pa je na postaji čuvala našo prtljago. Mauro — tako je bilo Ime mlademu Italijanu — mi je pripovedoval, da ga skrbi, če bodo Angleži sploh pustili vstopiti v Anglijo, ker gre tja na podlagi turistične vize in ima na žalost samo še 358 lir denarja in nič več. Res je, da so takšni turisti povsod nezaželeni in potolažil sem ga, da ga Angleži morebiti niti ne bodo spraševali, koliko valutnih dragocenosti, namerava pustiti v Združenem kraljestvu. On je bil prej leto dni v Švici — pri Italijanih je že tako, da morajo iskati kruh v Inozemstvu, ker ga je doma za sedaj še premalo — toda ko mu je Lioia, to je njegova za glavo večja zaročenka pisala, da namerava kot gospodinjska pomočnica nastopiti službo v Enfiel-du v Angliji, Je službeno mesto zapustil, si preskrbel turistično vizo (v Italiji to najbrž ne bi uspelo) In je odšel z njo v smeri proti Angliji.
V Calaisu sva sc sprehajala po ulicah in gle-dal\Jzložbe. To delajo večinoma vsi tujci po vseh državah — domačini Jih pa občudujejo ali pa Ignorirajo. V neki restavraciji sva spila vsak čašo piva. Ker sem imel oblečeno »ta lepo« srajco, se natakar nikakor ni mogel prenehati klanjati in spraševati, kaj vse bi še želela. Celo jedilni list nama je vsilil, pogrnil z novim prtom mizo In posadil med najini steklenici pisano vazico s cvetjem. No, prt takšnem natakarju človek ne more biti takšen skopuh, da mu ne bi dal nekaj napitnine, sploh še, če sl tujec.
Calais je obmejno francosko mesto. Prebivalcev Ima okoli 50.000. Od tega pristanišča pa do Doverja je 38 km zračne linije, ln tu je najbllžja ladijska pot za angleško celino. Mestece Ima nekaj tovarn, videti pa Je, da sl večina prebivalcev poišče zaposlitev v pristanišču, ki je precej veliko In pa na morju. Od vseh zgradb Je bila zanimiva predvsem katedrala in pa nekoliko slikovitih hiš, katerih stil M Mio težko določiti.
Ob enajstih dopoldne smo šli na kontrolo potnih listov ln prtljage. Francozi se niso dosti brigali, kaj kdo nese s seboj in gledali niso prtljage (to delajo večinoma vsi cariniki), pač pa so pazljivo opazovali poteze obrazov, kajti carinik mora biti dober psiholog in po vedenju potnikov lahko uspešno ugotavlja, kdo je sumljiv ln kdo ni.
Na ladji, ki je bila francoska, je bilo mnogo potnikov, In to v pretežni večini Angleži, kt so se vračali z dopusta, ter Nemci in Italijani, ki so odhajali na posel v Anglijo. Videl sem, kako postrani so francoski mornarji in uslužbenci gledali na Italijane, in kako zelo vljudni so bili z Angleži. Na žalost se povsod po svetu opazi, da ljudje spoštujejo samo tiste, ki Imajo mnogo denarja in nobeden skoraj ne vpraša, kdaj, kje in kako pride kdo do kupa denarja ...
Četrt čez dvanajst Je ladja dvignila sidro in ponosno zarezala v valove doverskega kanala. Na bregu je stala kopica nosačev prtljag? in reže se mahala tistim gostom, ki so imeli dosti prtljage. Morje Je bilo nekoliko razburkano in nekaterih se Je lotevala morska bolezen — mene pa dolgočasje. Neki Nemec je z roko pokazal smer ln dejal: »Poglejte, to je Atlantski ocean!« Na odprtem morju smo se srečali z angleško ladjo, ki je peljala iz Doverja v Calais, in Francozi so jo na slavnosten način pozdravili preko mikrofonov, razen tega pa sta tudi obe ladji za minuto razvili svojo zastavo.
Pred prihodom na angleško ozemlje so zastopniki angleških obmejnih oblasti že na ladji razdelili vprašalne listke, na katerih je moral vsakdo napisati, kakšen državljan je, kam potuje in za koliko časa. Ta procedura je zelo pametna, ker skrajša delo obmejnim organom na angleški celini.
Meni je šele nekoliko obotavljajoče In z občutkom velike odgovornosti udaril pečat v potni list, na podlagi katerega sem imel dovoljenje za dvomesečno bivanje v Angliji, in to v študentskem campu. Italijanskemu prijatelju pa uslužbenec sploh ni dal nobenega žiga ter mu vzel potni list ln dejal, da se bo zadeva reševala šele v pristanišču, ker. če neki inozemec nima denarja ln tudi ne garantnega pisma o vzdrževanju, ni upravičen stopil na angleško ozemlje, kar Je večinoma vsakemu človeku razumljivo — Italijanu pa ni bilo; delal je tako obupen obraz, da bi se vsakemu zasmilil, samo obmejni službi ne.
(Dalje prihodnjič)
Izjava v drugi verziji, v luči solidarnosti za obrtniškega kolega (?).
a-10-1 spet enakomerno
J
in natančno tiktaka.
— Ura se je ustavila. Kdaj lahko pridem ponjo?
Budilka A. M. se je priključila vrsti ur, ki so bile že zbrane za »operacijski poseg« na polici urarja B. v Sevnici.
Dolgo smo čakali na glas iz Sevnice.
A. M., ki je postal navidezni lastnik naše Ja-10-l-se je trikrat zastonj namenil do urarja, ki se je unesel pri delovnih načrtih.
Končno:	uboga »Foreign«.
Imela je za 750 din napak, zato je tako lepo tekla!
Kot da tako velike časti ni prenesla. 2e dan po popravilu ji je počilo pero. Spet je romala nazaj k B. Njena cena se je zdaj povzpela preko tisočaka.
Reporter je postal pred očmi. ioi-«*d katerimi je tičal drobnogled, Krčan s pokvarjeno budilko. Skrbno jo je orno-taval iz papirja. Bil je v brežiški urarski delavnici.
— Pa je mogoče, da ta ura ne gre
Seveda, ne gre. Takoj ko steče, že, toda potem se ustavi, sem se branil.
— To je nemogoče. Videti je čisto nova!
— Ni ravno nova, sem še naprej vztrajal.
Vzel jo je v roke in jo natančno ogledoval. Potem jo je začel navijati. Navijal je in navijal. Poslušal.
— Seveda, naviti Je treba, pa gre! Morda jo premalo navijate? — Odprl jo je ln opazoval mehanizem. Potem spet zaprl in tipal kazalca in ju nekoliko pripognil.
— Izvolite, mora iti! Saj Je nova ura. Ce bo vendarle nagajala, pridite spet.
— Nič ne stane!
st brežiški urarski delav-
\ niči sem prvič doživel, da si je urar Ja-10-I še pred sprejetjem ogledal in — navil.
Urarji ne Izdajajo potrdil o plačilu. (Oboje naših smo dobi!! pri Z. in pri B. na izrecno zahtevo. Izpolnjeni so bili površno.)
Ne drže se rokov.
Zdaj je »Foreign« Ja-10-1 spet na mizi v redakciji. Obe ostali budilki sta nedotaknjeni tu zraven. Dovolj je njena trikratna meritev sveta, ki se nam je predstavil.
ko bi Imeli
nezaupanje
zgodbe o »So-
Lepo bi bilo, povsod Brežice.
Odpadlo bi ljudi.
Ne bilo bi bosi«.
In »Foreign« Ja-10-1 bi lahko merila samo čas . . .
Ja. Koprive
Tudi v Radečah so dobro volili
Na področju občine Radeče je bilo ob nedelj sikih volitvah v odbore SZDL zelo razgibano in živahno. Kljub temu, da so nekatere osnovne organizacije volile slabše kot običajno, je končni odstotek udeležbe v celotni občini 97 odstotkov. Od že vpisanih volivcev 4.671 po številu se je dodatno priglasilo še 47. Na področju posameznih osnovnih organizacij so volili najbolje Radeče 98 odstotkov, Podkum 96.22 od-stot., Loka 95.4 odstot., Dole pri Litiijii 93.85 odstot.. Zidani most 96.6 odstotkov. 100-od-stotno so volitve zaključili v Goreljcah, Dobravi, Zebniku-Močilnem, Jagnjenici, Podkraju in v Razboru. Najslabše je bilo v Svibnem, kjer je znašal odstotek udeležbe 63.1 odsitot., in v Vrhovem s 76.1 odstotki.
VIDEU SMO
RDEČO KAPICO
Pravljični svet je neizčrpna zakladnica motivov za odrasle in otroke. To so tiste bajne poljane, kjer praviloma zmaguje Dobro in propade Zlo. Kdo od nas se ne spominja, koliko pozitivnih in v najglobljem bistvu naj-toplejših čustvenih vzgibov smo doživeli prav ob pravljicah in ob naivno sladki problematiki njenih junakov?
Tam je vse tako resno, Je vse na svojem mestu, je prisrčno in iskreno. Smeh je tam odrešujoč. Nikakih dvoumnosti ni, nikakih življenjsko resnih bodic, nobenih nerešljivih vprašanj. Motivov pa, ki so nam bili najbllžji, se vse življenje radi spominjamo in Jih predajemo Iz roda v rod. Otroku je obnovljena pravljica ljubša in bližja kot nova, uživa Jo v ponovljenem in potrjenem lastnem spoznanju.
Režiserka Svobode-Center, Geni Rakova, je z izvedDb prevedene in predelane Nazorjeve Rdeče kapice (Milko Rak) dokazala odlično poznavanje mentalitete otroka zgodnje šolske dobe, ponovno uveljavila svoj izredni smisel za pravljično neposieunosi. In ne nazadnje:	priznala neiz-
meren pedagoški etos, ki jo vodi pri tovrstnem ustvarjanju že dolgih dvajset let.
Dvajset let. Dvajset let gledališkega dela. Dvajset let dela z otroki v gledališču: Dvajset let poleg rednega poklica in vseh dolžnosti sodobne zaposlene žene In matere, dokazuje izredno prizadevnost in ljubezen ln v pogojih amaterskih pojmovanj za zelo sodobnega človeka nevsakdanjo vitalnost in skoro neverjeten entuzlazem.
V Nazorjevem delu je nov lik lovčev sin Ivo, ki pošlje za šalo Rdečo kapico k babici samo zato, da bi jo srečal volk ln jo prestrašil. Ko se zave možnih posledic svoje usodne napake, se odpravi za njo in jo z očetom res rešita, a — mrtvo. Toda že je tu dobra vila, ki jo obudi k življenju, volk pa je mrtev ln ne bo nikoli več vznemirjal gozdne idile.
Režiserka je izrabila vse pravljične motive do skrajnih možnosti, pravilno dvignila raven Igre v pretirano pomembnost, uspela napraviti iz mladih igralcev otrok (od katerih ni b:l nobeden
starejši od iz let) au-suaiio prepričljive interprete pravijicmii. ne standaiumn tipov, temveč pojmovl IzObukovatt otroka (ij uo rega, da predstavlja pojem, pa je rutina, ki si jo ze.i vsak rezuser, a se marsikomu ne posreči v a ljenju niti eOkiai. utts v presojanju ne zaveuv misel, da te like že dolgo poznamo. Prav je za režiserja najvcem ovira, ki jo mora premostiti, m režiserki ivakovi je to uspelo, zlasti v g. mh otroških tmgan ivueče kapice (Irena Ivančič 8 let) m Iva (Breda Cešnovar 9 let).
Tridesetčlanskl ansambel je vodila režiserka preko vseh čeri pravljice, ob kateri odrasli tolikokrat zdrsnemo v površnost in celo v banalnost, tako visoko, da je predstava upravičeno uvrščena v redni domači abonma. Nerazumljivo pa je, da se odrasli sodelujoči niso bolj potrudili in se je šepetalka v vogi lovca preveč uveljavila . . . Divja lovca (Vili Amersek in Marijan Novak) pa sta razen nejasne izgovorjave zapustila najboljši vtis Ostale vloge odraslih niso prešie nivoja že znanega.
Posebej ,ie tteba omeniti sicei standardno, a okusno in bogai sceno Antonina Svageljna, ki Jo je luč Vinka Kovačiča dostojno podčrtavala. Nesprejemljiv pa je detajl slike Križanega v prvem dejanju. Tudi. v dialogih bi se bilo možno ogniti temu zastarelemu atributu. Jezik otrok je bil brezhiben, česar pa žal ne moremo trditi za odrasle. Glasbena priredba Jožeta Skrinarja je v premierski izvedbi učinkovala nekam medlo In površno, čeiavno zelo pevna ln še ne dopušča realne presoje. Plesni vložki Ivice Jarčeve so bili ustrezni, mestoma celo duhoviti, a premalo izraziti v dognanosti.
Prepričana sem, da Je prav, če na svojo pest izrečem iskreno zahvalo trboveljskih staršev režiserki. ki je pripravila tako sveže, barvito, kvalitetno in nevsiljivo vzgojno delo našim naj-mlajšlm gledalcem — našim otrokom Tistemu šopku rdečih nageljnov se pridružuje naša misel za njeno osebno zadovoljstvo ln zdravje z željo, da bi ji gledališki kolektiv, v katerem dela, nudil najidealnejše pogoje za nadaljnje ustvarjanje,
Joža Zagorfeva

Prizor Iz Rdeče kapice — Ubitega volka neso v vodnjak..
Stran I
•SAIATIK1 tlDIib
St. BO — IS. daeMafe**,3flBI
Zaunje	.*.»***„
slišimo besede o napačni urzj pri sedenju. Kdaj se je že treba naučiti pravilno sedeti? — I. T., Brežice.
zlaška mladina se preboja
Ze dalj časa m bilo opaziti
J ba^otroke^učiti^pravUno sedeti", "lenega dela izlaške mladine. • v času šolskega pouka pa jih Številni mladinci bi radi deladi,
zar'atbaN|la otoč!056^ OI>0j 3 n*so	sv°je organizacije
s prekrižanimi rokami okoli Zanima, sem se za mladinsko
1------*— —*------ -- -- organizacijo in ugotovil, da že
leto dni ne obstaja več. Stari odbor se je namreč razformi-ral. a novega niso izvalili in tako je delo zastalo. Krivdo za
prsi, ker močan pritisk na prsni koš ovira pravilno dihanje, od težine rok pa se hrbet zgrbi. Da bi si otlajšali sedenje, otroci navadno upogibajo hrbet in si prekrižajo noge. Po-
pravntn^t^td^Tudfv^isarl to treba Pripisati staremu ni je treba pravilno sedeti, odboru in vsem članom, ki niso Zlasti velja to za žene, ki de- bili sposobni iz svojih vrst iz-
itorih rtU“*kisve?Jn°; voliti aktiven odbor. Grajati pa obraza zaradi pomanjkanja zraka In nepravilne cirkulacije krvi. Noge postanejo težke, kolki se širijo, prsi pa od dolgega sedenja postanejo mehke. Pravilno sedenje pri
delu, pogosto zračenje prosto- Ustanovitev akademskega klu. rov, obvezni sprehodi po sve- ba. — Na pobudo občinskega žem zraku so ženskam porok, ,	. T	,	,	,
da bodo ohranile prvotno rast komiteja LMS so 1. decembra
v Hrastniku ustanovili samostojen akademski klub. Občin-
je treba tudi ostale organizacije, tako na primer ZK in SZDL, kj so premalo sodelovale z mladinsko organizacijo im jo spodbujale k delu.
Po daljšem mrtvem v. pa je sedaj opaziti, da se bo spet rodila nova, aktivna m.a-dinska organizacija. Na sestanku mladihcev, ki pa se ga je udeležilo premalo mladincev in mladink, so napravili načrte za smotrno delo v LMS. Slabo delo in neuspeh starega odbora
dokazuje, da je treba izvoliti nov, sposoben in delaven odbor, ki bo znal mladince in mladinke pritegniti k delovanju. Treba'bo pokazati, da je tudi mla-
katerega je opaziti precej zanimanja in veselja.
S težavami se bori tudi telovadno društvo na Izlakah, in to zaradi pomanjkanja raznih
dinska organizacija na Izlakah športnih rekvizitov. Toda ob
To in ono iz hrastniške občine
normalno funkcijo
telesa in organov.
julos'lovanskod-anemški "kapro- ski komite LMS se je za usta-dukcijski film »Dalmatinska novitev tega kluba zavzel tudi svatba«, se obračam na vas s zato, da bi študentska mladina prošnjo za oceno. — B. R. Tr- ,	’ ...	, x.	,
govljg	hrastniške občine spoznavala
Skoda besed. Pač pa ne hi nekatere občinske probleme, o bilo nobene škode, če tega fil- njih razpravljala in jih skupno ma v Jugoslaviji ne bi videli. „	-
Kot kmetovalca me zanima, z ostalimi organi družbenega kakšnih naj učinkovitejših sred- upravljanja tudi pomagala re-stev se po svetu poslužujejo sevati, za odkrivanje rastlinskih bolezni. Upam, da pričakam od-
* Zah valju j^očF"seB 1Z različnemu membna tudi zavoljo tega, ker
bodo hrastniški visokošolci najtesneje sodelovali z mladin-skm vodstvom in pomagal; pri organizaciji politično-ideološke-ga deja v mladinskih aktivih. Poglavitna naloga kluba, ki šteje zdaj okrog 25 članov (name-
Ustanovitev kluba je po-
»tlbijanju infra rdečih žarkov zdravih in bolnih rastlin, lahko iz zraka odkrijejo njive in polja, ki so okužene s to ali ono rastlinsko boleznijo že v začetnem stadiju okužbe. Prve poskuse so strokovnjaki opravili na umetno okuženih žitnih poljih. zatem pa so svojo metodo izpopolnili s proučevanjem na- ravajo pa vključiti kot izredne
ravno okuženih polj. S pomoč- ,,	, ... __„„
Jo natančnih fotografskih ka- tlane tudi Srednješolce), pa 00 mer in s kombiniranjem štirih predvsem spoznavanje družoe-različnih filtrov, snemajo njive iz letal, filme v barvah pa pregledujejo kmetijski strokovnjaki. Tako lahko odkrijejo različne bolezni na pšenici in koruzi, kakor tudi nekatere virusne bolezni na ovsu.
Svoj čas ste v vašem časniku objavljali v posebnem kotičku geslo: »Ne pozabite, da je vsak naročnik zavarovan!« Ali niso naročniki »Zasavskega tednika«
nič več zavarovani proti ne- občinskega praznika NOV
nega življenja hrastniške občine.
Se 135 novih članov Ljudske mladine. — Na hrastniški občinski mladinski konferenci so sprejeli vrsto konkretnih napotkov za bodoče delo. Med drugim so sklenili pritegniti v svojo organizacijo vse tiste mlade ljudi, ki še niso člani mladinske organizacije. Ta skiep so izpolnili pred nekaj dnevi, ko so sprejeli v mladinske vrste 135 članov in članic. Hkrati so ustanovili na no/o tud, troje mladinskih aktivov.
Začetek zborov volivcev. —
Te dni se pričenjajo v hrastni-
sposobna izpolnjevati svoje naloge in doseč; uspehe. Vsa društva, ki že obstajajo, bo treba okrepiti z novimi člani in jim postaviti tako vodstvo, ki jih bo vodilo k uspehu in napredku. Stara mladinska organizacija je bila okrnjena in nepopolna, zato moramo težiti za tem, da se bo vsa dzlaška mladina vključila v to organizacijo. Izvoljen je bil v ta namen začasen odbor, katerega mandat bo trajal do ustanovnega obč- navdušuje za smotrno delo in nega zbora, ki bo v kratkem.
Na občnem zboru pa bo treba izvoliti nov, sposoben in aktiven odbor. Načrti, kj smo jih že napravili, so Jeps in jih moramo uspešno izpolniti.
večjem prizadevanju bi bilo mogoče tudi z rekviziti, ki so na razpolago, ustvariti malo več športnega življenja. V organizaciji bo treba uvesti malo več discipline In samoiniciative, pa bo uspešno delovala.
Vključiti bo treba disciplinirane in aktivne mladince, saj le ti bodo lahko vodili LMS k uspehom. Treba bo dokazati, da je LMS organizacija, ki združuje mladince in mladinke, jih riša Jožeta KREŽE s Kovka. Ko- tudi pri tej družini na Kovku,
maj tri leta je od tega, ko je pri spodnjem Zavrašku, je bila Jože skupaj s svojo družico JE- znana partizanska javka. Parti-RO praznoval zlato poroko v ob- zani so Imeli tamkaj svoje zato-
Ko sta zakonca Kreže proslavljala zlato poroko
V njun spomin...
Pretekli mesec so se v Hrast- vzgojila v naprednem mišljenju, niku za vedno poslovili od tova- Sinovi so sodelovali v NOV in
Vsa društva v kraju je treba povezati z mladinsko organizacijo. Aktiv mladih zadružnikov na Izlakah je bil sicer že pred meseci ustanovljen, vendar pravega uspeha še ni bilo opaziti. Treba ga bo še okrepiti z novimi člani in ga v okviru mladinske organizacije uspešno voditi.
Tudi na kulturnem področju
jim nudj tudi možnosti za osebni in splošni napredek. — Z dobrim odborom mladinske organizacije in z uresničenjem našega perspektivnega načrta
bomo	dokazali	da	smo	tudi	iz-	nlKe z uola- An lela Je	izpolnjujejo poslanstvu, za samo
Domo	dokazali,	da	smo	tudi	iz	ko ^ ta dya zakanca s KoVka	sta dala svoj prispevek tudi zla-
laski	mladinci	de.avni	in spo-	ponovno potrdila svojo zakonsko	toporočenca Jože in Jera Kreže,
zvezo — a danes ju ni več med	ki ju ni več med nami'— a njimi
nami. Oba sta v kratkem času	sinovi in hčerke, vnuki in vnu-
zapustila Hrastničane. — Oba sta	kinje bodo uživali sajdove naše
imela sedem otrok, ki sta vse socialistične revolucije.
činskem ljudskem pdboru v druž- čišče, kjer so se lahko shajali in bi prvoborcev Jakopiča in Jeriča tudi dobili potrebno pomoč. — ter predsednika občinskega od- Sinovi in hčerke te najpredne bora SZDL Hrastnik, tov. Jožeta družine so danes vsi vključeni v Klanjška, in znane aktivistke Fa- gradnjo socialistične domovine in nike z Dola. Tri leta je minilo, izpolnjujejo poslanstvo, za katero
sobni ustvariti tako mladinsko organizacijo, ki nam bo lahko v ponos.	F. P.
ški občini zbori volivcev. Med- bo treba marsikaj storiti. Dram-
tem ko bodo po vaseh ljudje največ govorili o delu krajevnih odborov, bodo v dolini razpravljal; o delu svetov potrošnikov; govorili pa bodo tudi o reorganizaciji trgovske mreže in gostinstva.	(v)
Občni zbor Društva učiteljev in profesorjev v Sevnici
ŽIVAHNA DEJAVNOST
—-------.--- ..-»»..ju Pred kratkim so se v polnem nov, od katerih jih 55 odstotkov Po volitvah, ko so navzoči iz-
tudi tamburaški in pevski zbor Številu zbrali prosvetni delavci še nima strokovnih izpitov. Po- volili pomlajen odbor, so bili r> * l. :	. . v« , , , t občine Sevnica v zadružnem d.o- vprečna starost osebja znaša le sprejeti še sklepi za nadaljnje de-
Frav tako je za lziasKa aeKieia mu na Blanci, da polože obračun 25 let. Zahvalil se je svetu za šoti- lo v skrbi za blaginjo in izobra-in mlade gospodinje v pripravi svojega dela v preteklem letu. stvo, ki je z denarna podporo pri- ževanje članstva ter za kvalitetno kuharski in šiviljski tečaj, za	so počastili s svojo navzoč - - *- —--- -— *-
ska sekcija sicer v kraju obstaja, a je premalo delavna. Ustanoviti nameravamo nadalje
Iz Litije in okolice
pomogel, da se je	veliko	število	delo pri vzgoji in izobrazbi	otrok
nostjo tudi predsednik	občine,	članstva udeležilo	lepega	in po-	in odraslih.
najstarejši pedagog v občini, 70- učnega izleta v Dubrovnik.	Ob zaključku so prisotni z na-
letnik Jože Kladnik, dalje	zastop-	Predsednik se je	zahvalil za 50-	vdušenjem odposlali brzojavne
nik občinskega sindikalnega sveta	letno službovanje	in za	iskreno	čestitke mladim brigadirjem,	ki so
se ravno pripravljali, da izroče delo svojih mladih rok naši skupnosti.
in zastopnik republiškega odbora sodelovanje JOŽETU KLADNIKU, Združenja učiteljev in profesor- upokojenemu šolskemu upravite-jev.	lju in sedanjemu upravitelju va-
Obračun o enoletnem plodnem jenske šole v Sevnici, in mu iskre-delu je podal v obsežnem poro- no čestital za lep jubilej z Čilu predsednik društva Janko Bo- željo, da bi še dolgo deloval v bera. Dotaknil se je vseh perečih korist naše ^domovine. Tudi pred-naročniki »Zasavskega tednika« Litija se pripravlja na proslavo in smo uredili zunanjost nekate- do nedavnega. Zato pa so tudi šolskih in učiteljskih vprašanj in sednik občine je počastil delo
_x ...X -----:--------------   nh^incif0«ra	nr9,nii/,	vov	rih	hiš.	Zdaj	ima	Litija	povečini	cestišča ob deževnih dnevih brez prikazal prizadevanje, da bi šol- slavljenca in mu v imenu obči-
* -1* ne izrekel čestitke in zahvalo. Oba sta mu izročila darilo, nato pa je vidno ginjen spregovoril
^Uprava seJ ItT D^temeljitem na slovenskem ozemlju, ki si je vila 1e izvedla občinska uprava nato razvil bogat program, ki ga v smislu zahtev nove šole. Naka
‘ .	J .	? i    j .lu •__________n. \mir	•• n n	,. un	i« _. 7sl id tuHi nrnhlf m n 111/ n ki in 1(
Litija .ie bila med prvimi mesti že precej slavnostno lice. Popra- blata. — Predsednik občine 1e stvo v občini Sevnica reformirali
Pri ureditvi zaščitnega gradu na ima v načrtu za olepšavo in na- zal Je toči problematiko, ki jo je	Jc	,.
Valvasorjevem trgu je oosredo- oredek Litije občinski odbor. Med odbor prizadevno reševal tako v Jubilant, ki je, skromen, kot je
val v Imenu litijskega turistične- drugim bodo uredili cesto na ga društva, član odbora tov. Edo Grbin in se zavzeli tudi za iz-
korist učeče se mladine kot učiteljstva. Pohvalil Je tesno in
Zavoda za zaščito zgodovinskih
ja v Temenico in ha Dolenjsko lastjo ter se zahvalil za razumeva- med ljudstvom, in to z veseljem« in bo služila odslej za priklju- nje, ki je nanj učiteljstvo nalete- — je izjavil. Prisrčno je nagovoril
premisleku odločila opustiti to	Izbrala svoj občinski praznik NOV
zavarovanje. O tem smo naše	že leta 1952. za praznik so dolo-
bralce pred časom tudi obve-	čili 24. december, v spomin na
stili. Do tega sklepa le prišla bitko, ki 1e bil ji istega dne leta	.	_
zaTadi orecej visokega denar- 1941 na Tisju pri Litiji Nemci so Skušek, na čigar zahtevo so oo- boljšanje ceste ki drži iz Zasav- uspešno sodelovanje z upravno ob nega zneska, ki ga je plače-	takrat napadli skupino borcev	klicali lz Ljubljane	strokovnjaka	*•-	»■>-	-■	••
vala v ta namen. Zavarovanje	komandanta Staneta, ki se le ori-	'r	’"	~~	—■»*•«—	—	a	*	i-ju
svojih naročnikov so opustili	oravljal s svojimi partizani za
domala vsi časopisi.	napad na Litijo in na proboi z
dolenjskega ozemlja na levi sav-.	ski breg. na tedaj tako imenova-
IZ Jevnice	no štajersko ozemlje.
.Partizani so nudili m/tosošte-vilnirn Nemcem ljut odbof in so iim tudi prizadeli ‘ hude izgube
bil vedno, označil svoje delo le kot dolžnost. »Deloval sem petdeset let v šoli med mladino in
spomenikov, nato oa so izbrali ček na novo avto cesto Ljubija- lo. Tudi stik z občinskim sindi- slavljenca še delovni predsednik.
ustrezno barvo za nekdanji Valvasorjev trg, kt Ima na pročelju zanimivo sončno uro.
na—Zagreb
JUBILANT Z GRADIŠČA
Kmetovalec z Gradišča nad Li-
kalnim svetom Je bil vso dobo Po poročilih ostalih članov od-hvalevreden. Poročal je o delu bora so dali nove pobude za na-za strokovni dvig članstva, zlasti daljnje delo še gostje, zlasti za-
O vseh teh vDrašaniih okrog niTg.v.ii ™	mlajšega, ki stoji pred strokov- stopnik republiškega odbora
____..._	P j '______i,	ti.1o Kokalj, po domače Medved. nimi izniti. Zanie so uvedli do- nredsednik občine, ki sta doi
V enem mesecu — tri smrt« ne nesreče- — V času, ko so polagali nov tir na progi Laze — Kresnice, so se v enem mesecu dogodile tri smrtne nesreče v območju Jevnice. Od teh sta bila dva delavca, ki sta sodelovala pri delih. Zadnja nesreča pa se je pripetila na dan, preden so odprli progo po obeh tirih. Ponesrečenec je bil 52-le-tni Ivan Umek, progovni delavec, doma iz čuvajnice med Zalogom in Coljem. Vlak mu j.e prizadejal več smrtnih poškodb.
Po komisijskem ogledu so ga s furgonom prepeljali proti Ljubljani.
napredka Litije se je pomenil na novembrski seli odbor turlstlč-
le znan kot eden Izmed najbolj Seben tečaj, ki se ga pa zaradi duhovitih In zgovornih družabni- terenskih težav niso mogli vsi
nimi izpiti. Zanje so uvedli po- predsednik občine, ki sta poudarila pomen In vlogo učitelja v sedanji družbeni stvarnosti, ko nal
Iim luai pnzaaeii nuae i«uoc. ne2, društva Sel* se 1p udeležil icnsr	.i«7. «	-wrensK,n ie4dv niso muRii v*i seaanji aruiupni sivarnuni, ko nai
S spretnim manevriranjem se je	^edsldnlk liti Ike komune ^	t^udeleževati. Društvo šteje 90 čla- bo pouk iz življenja za življenje
posrečilo štirim četam Stanetovega odreda, da se je nato brez izgube umaknil preko nemško-ita-liianske meje. na Primskovo na Dolenjsko — ta vasica je zdai v sestavi litijske komune — kjer so brž ob vdoru v vas napadli italijansko posadko in so se tako v kratkem času spoprijeli v zmagoviti borbi z Nemci in nato še z Italijani.
Za letošnji občinski praznik NOV pripravlja litijska Zveza borcev lep in bogat spored. V proslavo pa se bodo vključile tudi vse ■ množične organizacije SZDL.
OLEPSAVANJA HlS V LITIJI
tudi predsednik litijske komune Drvi vojni 1e bil ranjen na Do-tov. Slavko' Pungerčar. Na tem berdobu na italijanski fronti z sestanku so pregledali razvoj in laško dum-dum kroglo. Vse le
napredek Litije v zadnjem času. predvsem v turlstično-olepševal	_____
nem pogledu Odbor je naglasil Medved ubranil amputacije. Zdaj priznanje upravniku litijske oo- hodi z dvema berglaila in pride
šte tov. Simonu Hrupu, ki ie	- -	---
marlilv tajnik turističnega društva. Kolektiv restavracije Pošte 1e povečal število tujskih sob. uredil len vrt in moderniziral gostilniške prostore. Prav tako so do- 1J§__________________ ________
prinesli za turizem svoj delež je nisem doživer tako” vsesplošno tudi/ostalt litijski gostilničarii, ki
kazalo, da mu bodo morali odrezati prestreljeno nogo. Pa se je putac lama
celo peš lz Gradišča v Litijo, ln rad pomožuje med prijatelji Ko smo mu čestitali k pomemb. nemu življenjskemu prazniku, nam je med drugim povedal: »Ze tričetrt stoletja sem na svetu, oa
Zagorska kronika
stllniške lokale.
Asfaltirana cesta od železniške oostaie preko mostu in Valvasor-Za uvod v slavnosti praznika jevega trga dale Litiji vse boli NOV smo začeli olepševatl Litijo mestno podobo kot jo le imela
,	ugodne letine, kakor ie bila le-
so povečali ln uresničili svoje go- tošnja.«
»Zdaj sem res pravi Medved,« — se Je nasmejal gradiški očanec in pokazal na svoje bergle. Medved hodi zmeraj po štirih.
Od Litije do Hrastnika
% LITIJA.— Na litijskem področju deluje 10 Svobod. Na občnem zboru občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev so delegati kritično pregledali svoje dosedanje delo in se pogovorili o težavah, ki so bile ovira pri dosedanjem delu.
Vsa društva se bore z gmotnimi problemi. Mnogokje nimajo osnovnih pogojev za kulturno-prosvetno udejstvovanje ali pa so prostori premajhni. Na področju litijske občin^ občutijo pomanjkanje pevovodij. Marsikje bi radi prepevali. Samo v Litiji se je priglasilo v nov pevski zbor 80' mladih ljudi, kar je dobro znamenje velikega zanimanja za to vejo umetnosti. V Litiji sami se lahko pohvalijo še z dobro godbo na pihala in z lepo knjižnico. In v okolici? V Gabrovki so uredili oder, v Kresnicah bo spet začel delati pevski zbor. 21. decembra bo gostovala v Litiji ljubljanska Opera s »Prodano nevesto«, v okviru prireditev v počastitev občinskega praznika pa bodo nastopili tudi pevski zbo-'rl iz litijske občine, Na pomlad bo v Jevnici občinski pevski festival. — Na področju litijske občine bo treba izboljšati še izobraževalno dejavnost.
•	ZAGORJE — Zagorskim potrošnikom, ki kupujejo blago v prodajalni trgovskega podjetja »Izbira« v Toplicah, lahko sporočimo prijetno vest, da se je uprava podjetja odločila urediti izložbe in vrata v tej poslovalnici. S tem bodo Toplice spet pridobile svojo vnanjo«! — Po reorganizaciji trgovin v kmetijskih zadrugah je Polšnik ostal brez trgovine. S tem pa —» razumljivo — niso bili zadovoljni potrošniki, ki so morali kupovati blago in druge življenjske potrebščine drugod. Zdaj bo v Polšniku odprlo svojo poslovalnico trgovsko podjetje »Tišje« iz Šmartnega pri Litiji. — V prosvetnem društvu v Kolovratu je trenutno včlanjenih 30 vaščanov, med njimi kar 2fl mladincev. Imajo dramsko sekcijo in pevski zbor ter knjižnico. Skupaj z gasilci grade dvorano. Razen prostorov pa si društvo želi tudi pevovodje.
•	TRBOVLJE — Mimo osrednje proslave dneva republike v Delavskem domu »»pripravili na večer pred praznikom slo-MMno akademijo tudi v domu »Svobode II«
v Zg. Trbovljah. Po spominskem govoru so se v kulturnem sporedu zvrstile posamezne kulturne skupine »Svobode II« in recita-cijski zbor trboveljske gimnazije. Po daljšem času je tokrat spet nastopil tamtoura-ški zbor »Svobode«.
V	Trbovljah .so že pripravili okvirni program praznovanja 22. decembra — dneva JLA. Tega dne bo v gledališki dvorani Delavskega doma slavnostna akademija s kulturnim sporedom. Govoril bo predsednik Združenja rezervnih oficirjev občine Trbovlje.
21. decembra pa je v načrtu družabni večer v avli Delavskega doma za rezervne oficirje in povabljene.
Te dni je dalo trboveljsko Avtoprevoz-ništvo v promet nov avtobus iz Madžarske. V kratkem pričakuje še eno enako vozilo. S tem se bo stanje v trboveljskem avtobusnem prometu precej izboljšalo in bo — upajmo — prevoz skozi dolino vsaj nekoliko kultumejši.
V	četrtek, 4. decembra, je bila v gledališki dvorani premiera sodobnega poljskega gledališkega dela »Direktorjev rojstni dan« v izvedbi gledališke skupine Svobo-de-Center«. Režiser je bil Franci Jarc.
0 HRASTNIK — V počastitev dneva republike je hrastniški »Partizan« pripravil tekmovanje v vajah na orodju. Nastopile so vrste mladincev, mladink, pionirjev in pionirk. Razveseljiva je velika udeležba mladih telovadk in telovadcev. Vseh tekmovalcev je bilo nad 80. Nastop, ki so ga vodili vrhunski tekmovalci, je potekal brezhibno. Razočarani pa smo lahko nad obiskom. Partizan je namenil to prireditev zlasti v propagando najmlajšim Hrastničanom in zaprosil upraviteljstvo na šoli za ustrezno propagando, ki pa je — ne vemo zakaj — niso opravili. Tako je bil dobršen del hrastniške mladine prikrajšan za tovrstni športni užitek.
Rezultati — mladinci: 1. Marijan 21-bret, 2. Martin Mlinarič, 3. Jože Pogorevc; mladinke: 1. Metka Vučietič, 2. Helga Greben, 3. Metka Klemen; pionirji: 1. Marijan Kim, 2. Alojz Maurer, 3. Stanko Trlnker; pionirke: 1. Elica Polšak, 2. Metka Gorjup, 3. Minka Tavčar. Prvi trije iz vsake skupine so dobili skromna praktična darila.
laz Da tudi.. .«
Prijatelju Medvedu 5 e mnoao zdravja in trdnih let za T5-letni-co!
JURČKI V NOVEMBRU Proti koncu novembra gremo, barometer se le dvignil tako visoko. kakor 1e to celo redko v Doletju. Imamo tople dneve, večkrat pa tudi prši rahel dež. Zato se ob takem vremenu rada poigrava narava ln nam napravi presenečenje.
V Velikem vrhu nad Litilo imajo nekateri Litijanl svoje week-end hišice. Tam prežive sobotne Dopoldneve to nedelje, pa tudi kak praznični dan sredi tedna. Direktor litijske mestne mizarne tov. Skušek 1e v novembru našel v hostl poleg svoje iveekend hišice na Velikem vrhu košarico lepih Jurčkov kar Je sicer redkost za novembrski čas Lepo nagrado 1e dobil tudi litijski pismonoša tov. France Je-
Občnl zbor) sindikalnih po. družnic gredo h kraju. — Ponekod so bili občni zbori dobro pripravljeni, zato so tud; dali odgovor na vrsto najrazličnejših vprašanj, hkrati pa so bUi zastavljena mnogi važni sklepi za poživitev dela. 2al je bilo v tem času tudi precej slabih občnih zborov, na hitrico pri-
Mladinska delovna brigada v Zagorju 'prenehala z delom. —
Seveda moramo takoj povedati, da so brigadirji in brigadirke prenehale z delom le za kratko dobo, kajti prihodnjo pomlad bodo spet zapele lopate. Ob zaključku letošnjih del so ®e vsi zbrali v svojem prostoru, mednje pa je prišel tudi sekretar
pravljenih, z dokaj površnimi občinskega komiteja ZK tov.
in bledimi poročili, zato na teh občnih zborih tud.; razprave niso bile najboljše. Sicer pa bo o vseh teh slabostih verjetno najbolj tehtno poročal občinski sindikalni občni zbor, ki bo predvideno v prvi polovici januarja prihodnjega leta.
Zaključek dramskega tečaja v
Rud; Bregar. Ob zaključku del so se brigadirke in brigadirji pomenili o svojem delu, sprejeli načrt za prihodnje leto, v nedeljo pa so šli na izlet.
Bohinjci pridejo v goste. — V soboto se bodo predstavili Zagorjanom v dvorani TVD »Partizan« svobodarji iz Bohi-
drgmski tečaj, ki ga je organiziral okrajni svet »Svobod« m prosvetnih društev iz Ljubljane. Tečaj so obiskovali odrski igralci iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in nekaterih zagorskih vasi. Kljub temu, da so tečajni-
Sor‘k™morar nedavm dfn ki v tem iasu PrMoMM precej posneti brzojavko do kmeta An-
Zagorju. — Pred dvema mese- *nja. Pokazal; bodo svoje bogate coma se je v Zagorju začel in daleč naokrog poznane fol-
klorne plese. »Svoboda« Zagorje vabi Zagorjane, da si pridejo ogledat zanimivo prireditev.
(v)
Kratke iz Radeč • V Jagnjenioi so imeli zaklju-
če ne bi bila podobni tečaji pri mernejšd v kakem drugem letnem času, kajti v jesen; se v vseh zasavskih društvih prične redno delo. Tečajniki bodo za zaključek priredili avdicijo na
žuria na Sirmanski hrib Na poti skozi gozd 1e našel prvega 1urč-ka. potem pa 1e ugledal še nekal drugih bratov — jurčkov. Ko je dospel tov. Jesenko do samotnega kmeta Anžurja, Po domače Omahna, mu je dejal šaljivo: »Telegram sem vam prinesel, pa tudi nekaj — jurjev!«
Pozna najdba užitnih gobanov le viveda sprožila precej razgovorov. Kakor vedo povedati stari •gobarit, so našli v litijskem okolišu užitne ln zdrave Jurčke nekega leta še celo v mesecu decembru. Našel 1 ih 1e na Miklavžev dan posestnik iz Volčje jame pri Litiji. Cez dan ln ponoči ie bilo še precej toplo, proti jutru pa so dobili Jurčki še malce ledene skorje, ker 1ih 1e posmodil Jutranji mraz. vendar so bili še užitni, saj so bili v naravnem hladilniku . ,
ZRELE GOZDNE MALINE V NOVEMBRU
Tov. Tine Mandelj, sedal upokojenec v Šmartnem pri Litiji, le nih mestih pevske zbore. Uči-
znanja za poglobljeno amater-	tečaja, ki
sko delo, ne moremo mimo sla- Je ‘ia.'alu11 mesecl be udeležbe. Morda bo kazalo “j*** bl1 Pfav dob«r- °b
prihodnja leta bolj razmisliti,	Al™ dl>kazale
Č„ hi.: nadnhn:	’ u.sPeh svoiega dela in ga zdru-
žile z zabavno prireditvijo in srečo! ovom.
Za praznik republike so v Radečah pripravili premiero — . , ,	_	.	,	„ igre »Roksi«, ki je zelo uspe-
Lokah in Zagorju, na kar Za- ia odbor učiteljev in profe-gorjane in Ločane posebej opo- Sprjev je to igro pripravil v
zarjamo.
okviru »Svobode«.
Vaje UPZ »Emil Adamič«
Učiteljski pevski zbor »Emil rajajo tudi z novejšo slovensko Adamič« združuje v sebi vzgo- jn jugoslovansko glasbeno li-jitelje, učitelje in profesorje, teraturo in lažjimi pesmimi, ki ki večinoma vodijo na službe- jih lahko doma izvajajo.
*r,niRavenk t€!fki pevski zbor »Emil Ada- na^poznan^TorovoSifkot mic« urmo naši naiboliši slo- na prumer tov. Stane Ponikvar venski zborovodje. Zato naši iz Trbovelj, v zboru. Razen
nik v Zavrstnlški dolini velik šop zrelih gozdnih malin ki Jih ie Izročil našemu litijskemu dopisniku.
Maline so bile velike, sočne ln	_____.	, ,	. .
sladke. Tovarišu Tinetu hvala Obuto znanja, ki ga prenašalo lepa za pozornosti	(1ž)
pevovodje pridobivajo v zboru njega sodeluje šolski inšpektor tov. Pečnik, ravnatelj iz
Veliko zanimanje za Tomosove izdelke v tujini
na zbor. Na vajah se sezna- Hrastnika ter drugo učiteljstvo
iz Jevnice, Zagorja, Trbovelj,
Iz leta v leto raste v tujini zanimanje za Izdelke naše koprske tovarne TOMOS. V središču zanimanja sta predvsem moped COLIBR1 In scooter GALEB, ki zahvaljujoč se svojim konstrukcijskim lastnostim ustrezata zahtevam kupcem v deželah z najrazličnejšo ta, prihodnje let« pa bo tudi na ra.
tovarna v letu 1959 sodelovala na naslednjih tradicionalnih sejmih:	v Izmlru, Damasku.
Tunisu. Poznanju, Plovdivu, Barceloni in Južni Ameriki. Na vseh teh sejmih, razen v Spa-
Hrastnitka, Z a bukovi a ia Brežic.
Dne 29. novembra tega leta so se zbrali vsi član; UPZ »Emil Adamič«, okoli 80 do 90 članov v Laškem, kjer so imeli po 10 ur dnevno težke, naporne vaje. Pri.pravlja;o se za koncert. Obiskal jih je zvesti prijatelj tov. Blaž Arnič iz
niji in Južni Ameriki. Je tovar- Ljubljane, ki jim je govoril o na razstavljala že pr.ejšnja le- pomenu itn nalogah tega zbo-
konfigurarljo ta! in različnimi teh dveh tržiščih brez dvoma vremenskimi pogoji. Glede na uspešno tekmovala s tovrstnimi veliko povpraševanje po Tomo- tujimi Industrijskimi izdelki, »oviih motornih kolesih bo ta
Korepot'oijp je vodil priljubljeni tov. Slavko Mihelčič, glavne vaje pa tov, Jože Gregorc-	M. V.
Vipotnikovi mami v spomin
Vsi tisti, ki smo jo poznali — Vipotnikovo m4 mo, kar verjeti nismo mo jli, da je za vedno odšla iz naše srede. Saj nismo niti slutili, da se je je lo lila zavratna bolezen, jo priklenila na bolniško posteljo in .lednjič strla Nič kolikokrat smo jo v tistih zadnjih dneh videli hiteti po cesti, kot da bi se ji mudilo opraviti kar največ za svoje drage in za mnoge druge.
Vipotnikova mama j< bila ena izmed mnogih delavskih žena in mater ki likdar ne poznajo po Sitka ne prediha. Kot mnogim drugim delav :kim ženam, tudi njej ■Jvljenje li bilo radodar io, vendar vedo tisti, ki *o jo pobliže poznali, da ti nikdar tarnala ali ce lo pričakovala kaj več uit vsakdanje skrbi, delo •n spet delo. Tudi zdaJ na itarost ni hotela mirova ti, saj smo vedeli, t’J » jubeznijo opravlja delo poverjenice Prešernove družbe, in da je mnogo njej sorodnih delavskih žena pridobila za zveste naročnike Prešernove družbe oziroma lepe slo venske pisane besede. To delo ji je bilo v veselje in dolžnost hkrati, zavedajoč se, koliko lahko pomeni dobra slovenska knjiga za vse tiste, ki sežejo po njej.
Vipotnikovo mamo pa so poznale žene kbt aktivno delavko v ženskih društvih In v organizaciji Socialistične zveze. Ce je le utegnila, je prišla med zbrane žene in Jim s svojimi bogatimi življenjski mi izkušnjami rade volj*’ na«vctovala in pomagala opraviti to ali ono delo.
Ob njeni zadnji poti ’■ spremljala nepregledna množica Zagorjanov izkazujoč ji na ta način spoštovanje. Poslovila se je tiho, skoro nenadejano odšla k zasluženem o počitku.
JAVNA ZAHVALA PM SERNOVI DRUŽBI
Prešernova družba b Ljubljane je obvestila DPD »Svobodo« Zagorje, da je namesto venca na grob svoli -zvesti sodelavki Vipotnikovi mami darovala društvu »Svobodi« 3000 din za pospeševanje kulturnoprosvetne dejavnosti.
Upravno vodstvo »Svobode« Zagorje se Prešernovi družbi najlepše zahvaljuje za darilo ln hkrati prosi, da bi namenjeni denar podarili Društvu slepih LRS.
Upravno vodstvo DPD »Svobode« Zagorje
eta stran
Med vrstami po svetu - Med vrstami po svetu
0 Dr. Gavin Thurrton, Izvedenec v sodni medicini, Je napravil preiskavo o samomorih. Ugotovil Je, da je v Angliji odstotek samomorilcev znamo večji med neporočenimi kot med porečenim. V Londonu napravi vsako leto samomor več moških kot žensk. V Angliji In Walesu Je polovica manj samomorov kot na Danskem in petkrat več kot na Portugalskem. Po mnenju Thurstona ni nlkake zveze med uboštvom ln samomori, nasprotno se zdi, da Je med bogatimi celo več samomorov kot med ubogimi.
0 V državnem laboratoriju za flzlko v Teddingtonu (Middlesex) Je začel delovati elektronski stroj, ki lahko opravi 30.000 seštevanja ali pa 2.000 množenj v sekundi. Stroj lahko odšteva in deli z enako hitrostjo. Eden izmed predstavnikov laboratorija je dejal, da pripada ta stroj drugi generaciji elektronskih strojev. Stane pa malenkost — milijon iterlingov.
•	V kratkem bo na dražbi v Dorotheumu (imenit-nejše Ime za, dunajsko zastavljalnico) prodana maršalska uniforma bivšega cesarja Franca Jožefa I. Izklicna cena bo skromnih 700 šilingov. Strokovnjak zastavljalnice je moral prej ugotoviti, če je uniforma res pripadala Francu Jožefu I. in ne kateremu drugemu izmed maršalov. Eden izmed odločilnih dokazov je bil ta, da so bili hrastovi listi, uvezeni na ovratnik, obrnjeni navzdol, medtem ko so bili na uniformah vseh maršalov obrnjeni navzgor.
•	Slavni sovjetski skladatelj Dimitrij Soštakovič je napisal kratko zabavno opero. V intervjuju, ‘ki ga je oddajal sovjetski radio, pravi Šostakovič, da se je prvič lotil tega področja glasbenega ustvarjanja. Gre za zgodbo neke družine, ki se preseli v novo stanovanje, pri čemer nastanejo nekateri^ smešni momenti.
•	»Zenska moda in kriminal« je bila ena izmed glavnih tem (mimo vsakoletne razprave o opiju in trgovini z belim blagom) na letošnjem mednarodnem kongresu kriminalistične policije v Londonu, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz 26 dežel. V razpravi so poudarili, da tatvine najnovejših modnih vzorcev oblek, zlasti v Parizu, v središču ženske mode, povzročajo kriminalistični policiji čedalje več preglavic. v ta namen so sklenili ustanoviti posebno vrsto ženske policije, ki bo odkrivala kriminalce ln 'falsi-fikatorje modelov ženskih oblek.
0 Več kot polovica prebivalstva na svetu je nedo-hranjena. To je izjavil direktor Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ln poudaril, da število prebivalstva na svetu raste mnogo hitreje kot proizvodnja življenjskih potrebščin. V razvitih deže-
lah na Zahodu vsebuje povprečna dnevna prehrana prebivalcev od 2.305 do 3.000 kalorij, medtem ko je ta na Daljnem vzhodu, v nekaterih deželah Afrike in Azije, večkrat še mnogo manjša.
O Ženskam, ki imajo močan glavobol, je nek) znam angleški ženski zdravnik svetoval: »Spremenite obutev!« Po sodbi tega zdravnika so eden od najpomembnejših vzrokov za pogostne migrene pri ženskah prav visoke pete na čevljih. Trdi, da visoke in tanke pete pripomorejo k pritisku čevljev na palec noge, ta pritisk pa se preko ožilja prenaša v možgane, kjer povz/oča močan glavobol.
•	Navdušeni statistiki so pred kratkim izračunali, koliko časa bi trajala z raznimi prevoznimi sredstvi vožnja na Mesec. Pešec, ki hodi s hitrostjo pet kilometrov na uro, bi potreboval za Pot od Zemlje do Meseca osem let ln 280 dni. S kolesom bi se pri hitrosti 30 km na uro vozili leto in 163 dni, z avtom, ki zmore 100 km na uro, bi potovali 160 dni, v letalu s hitrostjo 900 km pa bi mu zadostovalo dvajset dni. V umetnem satelitu, ki leti s hitrostjo 28.000 km na uro, bt potoval človek do Lune 13 minut. Mesec torej ni tako daleč. — Isti navdušeni ljubitelji številk so izračunali, da človek, ki doživi 70 let. prespi 23 let govori 13 let, šest let pa je.
•	Predsednik francoske ladijske družbe »Printemps« je zaposlil na eni izmed svojih obalnih tovornih ladij žensko posadko. Zenske od kapitana do zadnjega mornarja baje uspešno opravljajo delo. Predsednik družbe je dejal: »Prav tako so sposobne kot moški, njihova prednost pa je, da niso nagnjene k pustolovščinam in da se ne prepirajo tako kot dedci. V kratkem bomo organizirali .žensko ladjo' za dolge proge.«
PRAKTIČNI TEDNIK • PRAKTIČNI TEDNIK
LEDVIČNI KAMNI. — Kamni v ledvicah so pogost pojav, vendar pogostejši pri moških kot pri ženskah. Kamenje je lahko najrazličnejših velikosti: drobno kot pesek ter debelo kot lešnik ali oreh in še večje. Tudi oblika in barva je različna, prav tako je lahko površina ravna, trda, mehka ali hrapava. Včasih najdemo v ledvicah samo po en kamen, drugič več. Bolnik, ki ima v ledvicah kamen, je Lahko leta in leta brez bolečin, razen, da bo morda kdaj pa kdaj začutil zbadanje v križu. Ce so kamenčki trdi in če imajo šilasto ali hrapavo površino, okvarijo sluznico ledvične ponvice, kar lahko povzroči vnetje in gnojenje. Take poškodbe sluznice, zlasti še, če je ta vneta in če se kamen začne premikati, povzročajo bolniku
hude bolečine. Kamen pa tudi lanko zapre »eeovou, tako aa v eai ledvici zastane vsa voda ali pa da poškoduje kako žilico, kar ima za posledico krvavitev. Zastoj seča ter ranice v ledvični ponvici ali sečevodu olajšuje vgnezditev raznim klicam, ki povzročaj« potem na teh mestih razna vnetja in gnojenja. Ce kamen prepreči za dalj časa odtok seča iz ene ledvice, se naa kamnom nabira vedno več seča, kar povzroča razširitev ledvične ponvice, mimo tega pa kamen tudi vedno bolj pritiska na ledvično tkivo. Taka ledvica vedno bolj propada Ln se polagoma spreminja v vrečo, ki Je polna seča in gnoja, ledvičnega tkiva pa skoro ni več. To se dogaja samo v tistih primerih, ko kamen za dalj časa popolnoma zapre sečovod, kar se pa na srečo celo redko dogaja. Navadno se kamen premakne naprej, tako da se pot za odtok seča odpre in se vnetje pomiri. Ce se pa zastoj seču večkrat ponovi in če Je vnetje močno, se utegne zgoditi, da se bo le-to razširilo na vso ledvico. Do zastrupljenja s sečem ali uremlje navadno ne pride, ker je druga ledvica prevzela tudi funkcijo prve. Razume se pa, da bo do určmlje prišlo, če oboli tudi druga ledvica. To se zgodi tudi takrat, če pri zaostajanju seča prodro v kri razne kužne klice, ki so se medtem nabrale v zastalem urinu. Bolniki, ki imajo v ledvicah kamne, dobivajo boleče krče, ki jim pravimo ledvična kolika. Ti bolniki dobivajo hude, neznosne bolečine, ki se krčevito širijo od križa pa do sečnega mehurja. Bolečine so mnogokrat tako neznosne, da se bolnik valja po tleh ter kriči in rjove, včasih pa se tudi onesvesti. Ti napadi se kdaj pojavijo kar iznenada, najbolj pogosto pa po raznih telesnih naporih, kar velja zlasti za naporno vožnjo, skakanje ali jahanje. Napad traja včasih le nekaj minut, drugič spet po cele ure ali ves dan. Med napadom ima bolnik navadno zvišano telesno temperaturo, pogosto bruha. Je bled ln ga obliva znoj. Pogosto ga tudi močno sili na vodo, vendar pa ne more urinirati. Zgodi se, da bolnik po napadu še dolgo ne more urinirati. Ko bolnik prvič po napadu urinira, je seč navadno krvav. Zgodi se pa tudi, da je po napadu , odšel z vodo tudi kamen ali vsaj nekoliko peska.
Po napadu je bolnik močno utrujen, a! se vendar hitro popravi ter se počuti do prihodnjega napada popolnoma zdravega. So pa nekateri bolniki, ki imajo kdaj pa kdaj bolečine v križu ali pa okrog sečnega mehurja. Napadi se lahko ponavljajo pogosto, včasih pa minejo leta in leta, dokler ne pride do ponovnega napada. Po čestih in hudih napadih pride lahko do vnetja ledvičnih ponvic, do gnojitve ali zastrupljenja seča oziroma uremlje.
Pri ledvični koliki je treba poklicati zdravnika Dokler ta ne pride, moramo dajati bolniku na boleče mesto termofor ali toplo opeko. Zdravnik bo tudi predpisal dieto In odredil, kakšna zdravila je treba jemati. Ko napadi ponehajo in ko ni več znamenj, ki govorijo za vnetje, je priporočljivo kopališko zdravljenje, Ce medikamentozno in kopališko zdravljenje ni imelo uspeha ter se napadi stalno ponavljajo, je potrebno operativno zdravljenje. Takrat ni dobro z operacijo predolgo odlašati, saj se utegne zgoditi, da bo ledvica zaradi zastoja seča in gnojenja tako poškodovana, da jo bo moral kirurg odstraniti.
Zasavski smučarji so zborovali
Pred kratkim ie bii v prostorih Delavskega doma v Trbovljah občni zbor zasavske smučarske podzveze. Občnega zbora so se udeJežili povabljeni delegati Iz vseh smučarskih druftev na teritoriju bivšega okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Prisostvoval mu je tudi član Smučarske zveze Slovenije tovariš Žagar-Na občnem zboru so predvsem obravnavali vprašanje nadaljnjega obstoja zasavske
smučarske podzveze in so delegati sklenili, da ostane po-dzve-za še nadalje. Razen tega najvažnejšega sklepa so delegati sklenili, da morajo smučarska društva, klubi In sekcije skrbeti za razvoj smučarskega športa, sistematično vzgojo voditeljskega kadra in inštruktor-skega kadra, za množičnost te-, ga špo-rta in zlasti, da se v smučarska društva prodobiva mladina.
Na občnem zboru le govori-
RESITEV NAGRADNE POSETNICE IZ 47. ŠTEVILKE Rešitev nagradne vizitke za pionirje iz 47. številke našega Usta se glasi: RADOVLJICA.	_
Žreb je prisodil'nagrado za rešitev uganke Metodu UMNIKU, učencu 3. razreda osnov, šole Trbovlje-Vode, ki naj pride v uredništvo našega Usta po knjižno darilo.	_	, _ ,
Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki Jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev ln pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE Danes prinašamo šaljivo nagradno uganko za naše pionirje: Vedno ga tolčemo po glavi, pa nikdar ne Joče. Kdo bi bil to?
Ce boste uganili, nam prinesite ali pa pošljite odgovor do nedelje M. Secembra opoldne. Za rešitev uganke imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.	UREDNIŠTVO
Vsem pionirjem lepe pozdrave!
OBVESTILO
Vse obrtnike iz Brežic, Senovega, Sevnice in Vidma-Krškega obveščamo, da je dne 1. decembra 1958 pričela poslovati za obrtnike navedenih krajev posebna zbornična pisarna v Krškem v stavbi občinskega ljudskega odbora — pritličje, kjer bodo dobili obrtniki vsa potrebna navodila in tolmačenja in kjer bodo lahko opravili vse, kar je v zvezi z obrtniškimi problemi. Poseben uslužbenec bo tam na razpolago obrtnikom vsak dan.
RAZPIS
Komisija za Imenovanja in razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij na območju občine Hrastnik razpisuje na podlagi čl. 28 Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6/54) mesto poslovodje za gostišče na Dolu pri Hrastniku, kd je v sestavu gostinskega podjetja Jelka v Hrastniku.
Poslovodja mora izpolnjevati pogoje Iz 16. člena citirane uredbe. Prošnjo je vložiti do 10. decembra t. 1. pri Imenovani komisiji
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev
1 s u j e
pri ObLO Trbovlje
mesto direktorja Tovarne
r a z p
gospodinjskih
električnih strojev
»ELEKTRO-STANDARD, TRBOVLJE«
Pogoji: elektro ali strojni inženir s petletno prakso ali s srednjo šolsko izobrazbo enake ali sorodne stroke z najmanj 10-letao prakso, ali
ekonomist z najmanj srednjo šolsko izobrazbo in najmanj petletno prakso v enakih ali sorodnih podjetjih.
Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje po dogovoru.
R A Z P I 8
Razpisna komisija Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto razpisuje službena mesta za:
Katastrski urad Brežioe:
2 katastrska referenta s srednjo strokovno Izobrazbo,
1 katastrskega referenta z nižjo strokovno izobrazbo,
1 tehničnega risarja z nižjo strokovno izobrazbo.
Katastrski urad Vldem-Krško:
1	katastrskega referenta s srednjo strokovno izobrazbo,
2	katastrska referenta z nižjo strokovno izobrazbo — zaželena praksa.
Katastrski urad Vldem-Krško:
X katastrskega referenta s srednjo strokovno izobrazbo. ®wJtaje z življenjepisom je vložiti pri Razpisni komisiji MO Novo mesto.
Kaaplana komisija OLO Novo m os to.
la v imenu pionirjev in pionirk ki goje s-mučarstvo. pionirka Marjana Malavašič, ki je med ostalim rekla:
»Občni zbor! — Delegate hočem opozoriti predvsem na važno stvar, da bi danes določili smernice za bodoče delo s smučarji — pionirji. Mislim po-po-Ino-ma pravilno, ko rečem: BODOČNOST JE NASA, in da je treba s tega gledišča skrbeti za našo smučarsko vzgojo ln napredek Mi bomo tisti, ki bomo morali v prihodnosti stopiti na naša mesta in vzgajati druge, tako kot danes vi vzgajate nas.
Dosedanji rezultat) in izkušnje nam dajejo dovolj gradiva za pozitivne ln negativne značilnosti smučarskega gibanja pri nas. Pri tem mislim predvsem, da so smučarske organizacije iz leta v leto množlč-nejše, da so bili v zadnjih letih doseženi lepi uspehi, saj se je smučarska dejavnost zelo razvila. Kljub tem uspehom pa sodimo med tiste podzveze, kjer se z načrtnim smučanjem ukvarja le majhen odstotek ljudi, kar pa ne ustreza stopnji današnjega družbenega razvoja, niti našim materialnim možnostim.
Mislim, da bi bilo popolnoma pravilno, stalno opozarjati na potrebo množičnosti smučarskega gibanja. Treba je posvetiti vs0 pozornost šolam, saj je v naši občin! preko tri tisoč otrok In mladincev. Za uspeh te naloge Je potrebno, da naše politične In družbene organizacije pri svojem delu zagotove tudi smučarskemu Športu ustrezno mesto-
Razvijati moramo tako smučarsko gibanje, ki bo enotno in dovolj prožno, da bo v prihodnjih letih zajelo nove stotine pionirk In pionirjev.
Razen tega pa sodim, da bi bilo treba tudi smučarskim u-Miteljem—inštruktorjem in vaditeljem vcepiti več volje In zavesti za delo z najmlajšimi. Ce so Imeli možnost, da so obiskovali tečaje, naj pridobljeno znanje tudi prenašaja na druge. Ce vzamemo za primer samo to, da imamo okoli 15 smučarskih vaditeljev na območju podzveze. in če bi vzeli v nk vsak Po deset pionirjev, bi lahko imeli vsako zimsko sezono vsaj 150 novih mladih in Izšo-nlh smučarjev. — Toliko v Imenu smučarjev-pionlrjev.«
Nato je bil Izvoljen nov upravni odbor.
mmz
■p
■f
iv?
im
§!!®i
Rudar premagal Brežice
V Brežicah so med ostalimi prireditvami v počastitev dneva
višal rezultat na 4:0 Naroglav. Domači, ki so zamenjali dva po-
republike organizirali prijateljsko škodovana igralca, so uredili svo-
--------—i-----------------, t» „„ je vrste lin je Gone
nogometno Srečanje med B moštvom trboveljskega Rudarja ln domačo enajstorico NK Brežice. Zasluženo so zmagali gostje iz Trbovelj, ki so pokazali izredno kondicijo ln tehniko, le da so bili tudi tu in tam preostri, kar je na prijateljskih srečanjih redek pojav. Mladi vratar Kastelic in Naroglav sta se odlikovala v drugače dobrem moštvu Rudarja. Domači pa so imeli svoj »slab« dan, ki je tako običajen na tekmah okrog prvega v mesecu. V prvem delu igre so imeli domačini več lepih priložnosti, ki pa jih niso znali Izkoristiti. V petnajsti minuti je Arnšek neubranljivo potresel vrata Brežt-čanov. kmalu nato je bil uspešen Naroglav. in ob koncu polčasa je domači vratar pobral žogo lz mreže — avtogol obrambe.
V drugem polčasu je zopet po-
dvema lepima zadetkoma postavil končni
rezultat. __ Razmerje kotov 8:7
za Rudarja.
Lepo vreme je . privabilo okrog 200 gledalcev, ki so videli sicer živahno igro, vendar ne tako, ki bi Jih zadovoljila. — Pri domačih sta bila najboljša Drobnič in Zupančič.
Sodnik Balon je v prvem delu Igre prezrl roko Rudarjevega igralca v kazenskem prostoru, zaradi česar ni pravilno dosodi! enajstmetrovke. To in še nekaj drugih »malenkosti« je dalo povod razpravam med gledalci ter imelo za posledico, da je drugi polčas sodil sodniški kandidat Julij Vidmar. — Mnenja smo, da tega ni bilo treba in da 1e to zelo redek pojav pri drugače discipliniranih Brežlčanih
-ek
ODPAD
ODPAD
oŠ*
TRGOVSKE POMOČNIKE
— PRODAJALCE ZA NOVI BENCINSKI SERVIS V TRBOVLJAH TAKOJ SPREJMEMO.
Ponudbe na
CELJE
Ht ZAVRZI
, HBBMBKSe*
SVINJSKE KOŽE
•	j
mitomi,
Rolo n KOMI
Kmsv.
šah v Trbovljah
V	počastitev dneva republike in za prvenstvo v mesecu decembru so pred kratkim v domu Rudarja v Trbovljah odigrali šahovski brzoturnir, ki se ga je udeležilo 24 Igralcev.
Sahlsti so se razdelili v dve skupini. V prvi skupini je zanesljivo zmagal Hinko Jazbec ml. pred Škrbcem in Borštnikom. Zelo dobro je v tej skupini igral Miha Vodišek. — V drugi skupini je bil najboljši Robert Frece. Dobro sta zaigrala tudi Urek in Tone Drobež, vendar se Je v finale uvrstil mladinec Urek, kj je dosegel boljši rezultat. Nesrečni poraz z Vukovičem je Drnovšku preprečil vstop v finale. •
V	finalu je igralo 6 šahistov,
in sicer: Viktor Borštnik, Robert Frece, Hinko Jazbec ml., Ivan Škrbec, Mirko Srlbar ln Ciril Urek. Vrstni red v končni Igri: 1. Škrbec 4 točke; 2.—4. točke, 5.-6. Frece in Urek po Borštnik in Mirko Srlbar po 3 2 točki.	(n)
Od petka do petka
ROJSTVA:	SENOVO — Jožefa
Žnidaršič, gospodinja. Brezje 16, sina; Ivanka Umek, delavka, Senovo 184, sina; Marija Ribič, gospodinja, Dovško, sina; BREŽICE: Ivana Klavžar, Dečna sela, sina; Ljudmila Skofljanc, Mrtvice, hčerko; Terezija Bračun, vdova Mirt, Sromlje, hčerko; Antonija Bregar, Senkovec 18, Zagreb, sina; Marija Bogovčič, Bregansko selo, hčerko; Terezija Grmovšek, Podgorje, sina; Marija Derenda, Sentienart, hčerko; Angela Ivanšek, Cundro-vec 6, hčerko; Darinka Sega? Brežina 89, sina; Ana Vlahovič, Gredice, Klanjec, hčerko; Ana Kodrič, Brezje, hčerko; Slavka Du-šlč, Brežice, Zupančičeva cesta, sina; Marija Križan, Čatež, Slavica Perjan, Kraj Donjl 56, Zapre-šič, sina; Frančiška Plankar, Ve-niše, sina; Ana Kostanjšek, Deduj« vas, sina; Ljubica Robek, Zdole, hčerko; Ljudmila Lepšina, Brežina, hčerko; Marija Jalovec, Mali Cirnik, hčerko; Pavla Plazar, Dolnje Impolje, sina; Terezija Najger, Orešje, hčerko; Vera Ku-ševič. Laduč 3, sina.
HRASTNIK:	Marija Britovšek,
Hrastnik, dečka; Valerija Klančar, Dol 139, dečka. SEVNICA: Anica Kovač, Cesta na grad, sina. TRBOVLJE: Jožefa Zimšek iz Zagorja, deklico; Stanislava Grom, Podkum, deklico; Dora Berič, D bor na Uni. deklico; Stanislava Markato, Zagorje, deklico; Marija Gošte. Zagorje, dečka; Marija Su-hadolčan, Trbovlje, dečka; Marija Mumelj, Zagorje-Ktsovec, dečka; Frančiška Baloh, Kandiše, dečka; Ida Rupnik, Hrastnik, dečka; Marija Očkon. Zagorje, deklico. ZAGORJE: Jožefa Mahkovič, Zagor-1e, hčerko.
potoke
SENOVO: Janez Moškon, delavec lz Koprivnice 28 ln Jožefa Skerbec, poljedelka iz Koprivnice 26; Anton Pleterski, rudarski nadzornik, Senovo 128 in Vilma Smo-dič, uslužbenka, Senovo 133.
HRASTNIK: Anton Salobir, železničar, Lažišče 19 in Marija Ma-jes. delavka, Gore 33; Julijan Ce-puš. motorovodja, Hrastnik 356 in Ema Kepa, delavka. Hrastnik 356; Stojan OstroVršnik, rudar, Hrastnik 344 In Marija Dolinšek, učiteljica, Slivnica pri Celju 8; Vilko Kušar, rudar. Hrastnik 313 in Ana-Marija Žveplan, gospodinjska pomočnica, Hrastnik 325; Božidar Majcen, strugar, Hrastnik 313 in
Aleksandra Povše, delavka, r, Čeče
Dd
101; Ivan Žagar, rudar, Čeče 86 in Milena Lorber, gospodinjska pomočnica, Čeče 71; Franc Kačič, rudar, Unično M in' Marija Knea. delavka, Mamo 16.
RADEČE:	Vincencij Plaznik,
delavec in Ana Bec, gospodinjska pomočnica iz Zebnika.
TRBOVLJE:	Simon Sprogar,
strojnik, Trbovlje in Marija Bedenje:, kuh. pomoč., Trbovlje; Martin Sladič, rudar, Zagorje in Jožica-Olga Jere, snažilka, Zagorje; Vladimir Kolar, delavec, Trbovlje in Marija Sladič, snažilka iz Trbovelj; Jože Krašovec iz Tr-boveli in Vera Povhe, delavka, iz Trbovelj:	Otmar Germovšek,
delavec iz Trbovelj in Gizela Av-flič. delavka iz Trbovelj.
ZAGORJE: Franc Smrkolj, mizarski pomočnik in Marija Brvar, pletilja: Stanislav Zore, ključavničar in Berta Uranič, trgovska pomočnica.
smrti
SENOVO: Elizabeta Divjak, roj. Kukovičič, stara 49 let iz Brasta-nice 180; Antonija Skerbec, roj. Belak, stara 82 iz Koprivnice 26; Marija Šerbec, roj. Zelič, stara 61 let iz Stolovnika 38; Antonija Omerzu, stara 72 let. Lokve 3.
BREŽICE: Jože Šetinc, star 78 let, iz Sentlenarta 95:	Martin
Hervol. star 77 let iz Brežic — Holyeva staža 2; Jože Kotpinč, star 33 let iz Mosteca 49; Jožefa Hofler, stara 52 let iz Brežic — Ulica st. pravde 14.
HRASTNIK; Jera Kreže, roj. Sanda, stara 77 let iz Kovka 15; Jože Kreže, star 77 let iz Kovka 15; Jera Košir, roj. Draksler, stara 27 let iz Dola pri Hrastniku; Frane Vastič. star 56 let iz Turja 50; Marija Gričer, roj. Zager, stara 67 let iz Hrastnika 338; Franc Roter, star 69 let iz Hrastnika 49; Stefan Fresl. star 84 let iz Hrastnika 88; Anton Jevnišek. star 62 let iz Turja 25; Jožefa Prah. roj. Perc. stara 64 let iz Podkraja 66.
RADEČE:	Marija Krznar, roj.
Kenda, »tara 72 let lz Zebnika.
TRBOVLJE: Franc Kanižar, star 73 let iz Trbovelj.
ZAGORJE:	Alojzija Vipotnik,
stara 70 let v Zagorju; Leopold Drnovšek, star 64 let iz Ravenske ceste. 12; Kristina Prašnikar, roj, Potisek stara 84 let iz Izlak 65; Janez Kovač, star 83 let iz Zagorja.

KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 12. do 15. decembra jugoslovansko-sovjetski film »ALEKSA DUNDlC«; 16. do 18. decembra jugoslovansko-francoski film »CE PRIDE LJUBEZEN«; 19. do 22. decembra italijanski film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«.
KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II«: 13. do 15. decembra ruski barvni vistav, film »PREDMET 306«; v nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja angleškega filma »ŠOLANJE TOMA BROW-NA«; 19. do 22. decembra jugoslovanski film »V SOBOTO ZVEČER«; v nedeljo dopoldne ob 10. matineja ameriškega filma »TAJNOST ZAPUŠČENEGA VRTA«.
KINO »SVOBODA - ZASAVJE« v Trbovljah: 13. do 15. decembra kitajski film »SANJE MALE MEI — SIVI RAZBOJNIK«; 17. do 18. decembra angleški barvni film »ROB ROY«; 20. do 22. decembra ameriški film »TUJEC JE KLICAL«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15 uri, v nedeljo ob 3. uri popoldne za mladino. V ponedeljek samo ob 18. uri.
KINO SEVNICA: 13. in 14. decembra francoski film »PRIMER dr. LAURENTA«; 20. in 21. decembra ameriški film »MIRNI ČLOVEK«.
PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI
LJUBLJANA
GLAVNA ODKUPNA POSTAJA TRBOVLJE
TER POMOŽNE POSTAJE V ZAGORJU, HRASTNIKU, RADEČAH, SEVNICI, VIDMU-KRŠKEM IN BREŽICAH
Odkupujemo vse vrste odpadkov po najvišjih dnevnih cenah.
0
<? VSEM DELOVNIM LJUDEM V ZASAVJU ČESTITAMO i K DOSEŽENIM USPEHOM V LETOŠNJEM LETU IN
(? JIM ŽELIMO SE NADALJNJI RAZCVET IN RAZVOJ
d
| PRI DELU V PRIHODNJEM LETU 1959.
TRBOVELJSKI RUDAR JESENSKI PRVAK
Protest Rudarja ugodno rešen
Dolgo se je vleklo vprgšanje ln zadrževalo, in vse do nedelje ni nihče vedel, kdo bo končni prvak v jesenskem delu tekmovanja enotne slovenske nogometne lige.
Kakor znano, je bila tekma med Kladivarjem in Rudarjem, ki so jo odigrali v Ljubljani, prvotno razveljavljena in bi morali nogometaši odigrati ponovno tekmo.
Na odločitev tekmovalne komisije pa se je uprava SD Rudarja pritožila, in protest Rudarja je bil v nedeljo ugodno rešen. Z dvema točkama več pred Branikom je tako Rudar končno postal jesenski
nogometni prvak. »Rihta«, ki so jo	,	,
hoteli nekateri skuhati po svoje, pem kraju, oddaljena 20 minut od se Je skuhala končno tako, kot so brežiške postaje, meri 42 arov. pokazali uspehi na zelenem polju Uporabi se tudi lahko za stavbi-- in tako je tudi prav. Moštva Sre. — Joie Novak, Scnt enart 78, naj dosegajo uspehe na nogomet- Brežice.
nih igriščih častno in borbeno, ne prodam MALO HIŠO z vrtom pa da hoče kdo pozneje za zeleno v bližini postaje Brežice ob glav-rftizo priti do točk. Končno stanje n| cesti. cena 300.000 din. Mihael na lestvici je do spomladi nasled- sjmonišek, Gornji Lenart 62, nje:	“	_	..
Rudar (Trb.)
Branik (Mar.)
Maribor (Mar.)
Kladlvar (C.)
Izola (Izola)
Krim (Ljub.)
MALI OGLASI
PEC. obtoženo s šamotom, 108, prodam. — Martin Omerzel. Trbovlje. Partizanska 34.
Prodam takoj vseljivo hišico, cena 430.000 din. Jakopič, Ho-temež, Radeče.
Namesto venca na grob Alojzije Vipotnik, članici Glav. odbora Prešernove družbe in agilni poverjenici, poklanja Glavni odbor Prešernove družbe DPD »Svoboda«, Zagorje ob Savi 3000 din.
PRODAM NJIVO, dobro, na le-,
11 9 1 1 34:15 19 točk 11 8 1 2 38:12 17 točk 11 6 4 1 23:15 16 točk 11 5 3 3 22:21 13 točk 11 4 4 3 16:17 12 točk 11 5 1 5 21:17 11 točk
oiiiiuiiiacn, utri liju
Artiče pri Brežicah.
Ljubljana (Lj.) H 4 3 4 19:19 11 točk
OBVESTILO
Stanovanjska uprava Trbovlje obvešča prebivalstvo in hišne svete občine Trbovlje, da se je preselila iz zgradbe Trg Svobode štev. 6 v upravno stavbo občine
točt Trbovlje (bivši okraj), Leninov
Sv (K,)S	11	3	3 5	18:21	9 točk	,r« *t6V 10' PritIliJe' SOba SteV'X'
Jesenice (J.)	11	1	1 9	12:41	3 točk	   --
Slovan (Ljub.)	11	0 2 9	9:35	2 točk
RUDAR' : KLADIVAR „
(MLADINCI) 8:0
Mladinci trboveljskega Rudarja so v nedeljo krepko premagali sovrstnike celjskega Kladivarja na pomožnem igrišču Rudarja, in to kar z 8:0.
•ZAHVALA
Odseku Zavarovalnega zavoda v Krškem se zahvaljujem za hitro In točno Izplačilo zavarovalnine za konja. — Anton Toporišič, Dobova.
f
KOŠARKARJI RUDARJA, TRBOVLJE
obveščajo, da bo v nedeljo, dne 14. deecmbra, ob 10. uri dopoldne v domu Rudarja v Trbovljah
OBČNI ZBOR KOŠARKARSKE SEKCIJE Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
ODBOR
AKTIVA
BILANCA ZA LETO 1957 Podjetje: RADIO CENTER ZAGORJE o/S
PASIVA
Zap.	Naziv postavke	Znesek	Zap.	Naziv postavke	
Št.	v 000 din	Št.	v 000 din
A. osnovna in Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	529	l. sklad osnovnih sredstev	281
2. Investicije v teku		2. Investicijsko posojilo za	
		osnovna sredstva	
3. Izločena sredstva In drug«		i Razni skladi	65
Investicijska sredstva		4. Dolgoročno posojilo Zs	
		financiranje Investicij	248
		B. Vtrl obratnih sredstev	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri financiranja	
4. Skupna obratna sredstva	107	investicij 6. Banka - kredit za obratna	1.541
		sredstva	
		7.	Sklad obratnih sredstev 8.	Investicijsko posojilo za	447
C. Sredstva v obračunu		obratna sredstva	
ln druga aktiva		9. Pasivne časovne razmejitve	—
5. Kupci ln druge terjatve	117	C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva	
6. Druga aktiva	2.72«	10. Dobavitelji in druge	
		obveznosti	877
		Ll. Druga pasiva	96
Skupaj:	3.554	—•upaj.	3.554
Knjigovodja:
spolenak Tinka
Predsednik upravnega odbora
Upravnik:
Ludoviko Vlado
Boj za osdi	naših atom isto v
t V* ba M »Curie«
Končan boj
n smrtjo
Sredi oktobra Je Jest sodelavcev Inštituta za jedrsko energijo »Boris Kidrič« bilo-_po nesreči izpostavljenih smrtnonevarnrm dozam radioaktivnega sevanja. Vse ponesrečence so takoj pripeljali v pariško bolnišnico »Curie«, ki je v Evropi najbolje .opremljena za take primere, in\jih začeli takoj zdraviti. To zdravljenje traja še zdaj Lin pri njem so uporabili prvič v zgodovini medicine presajanje kastnega mozga ŠN človeka na človeka.
Ze četrtič so si pokal maršala Tita priborili nogometaši Crvene zvezde z zmago nad Veležem. Po tekmi je zastopnik predsednika republike generalni major Miloš Zakič predal kapitanu Crvene zvezde Rajku Mitiču prehodni pokal.
Še prej kot čez sto let bo človek lahko vplival na svoje telo, mu spreminjal dimenzije in preusmerjal funkcije. Otroci se bodo rodili »po meri«, zdravniki bodo bolnim lahko izmenjali srce, pljuča, ledvice ali kak drug organ, ljudje pa se bodo sporazumevali med seboj s prenosom misli. Prebivalci našega planeta bodo letali na mesec, umetni sateliti bodo posredovali televizijske oddaje po vsej zemlji.
Naša javnost se razumljivo telo zanima za usodo ponesrečencev./ Pa tudi v tujini je ta primer vzbudil pozornost, a nekateri tuji časniki so iz tega hoteli narediti poceni senzacijo. Stvar je šla že tako daleč, da so se tuji tu cisti začeli izogibati pariškega letališča Or-ly, na katerem je pristalo letalo s ponesrečenci, ker so se bali, da je letaMšče radioaktivno. Francosko ministrstvo narodnega zdravja in komisariat za atomsko energijo sta morala uradno demantirati te vesti.
Medtem pa se je v bolnici »Curie« vodila težka borba za življenje P' iresreoencev. Medicina še n- aozna dovolj zapletenega delovanja radioaktivnega sevanja na človeški organizem. Dosedanje metode in sredstva za zdravljenje ljudi, ki so bi’i izpostavljeni prehudemu sevanju, niso dajale zadostnih rezultatov. Posebno nevarno je postopno izginjanje belih in rdečih krvnih zrnc. ker radioaktivno sevanje uniči kostni mozeg.
Najboljši francoski medicinski strokovnjaki so se požrtvo-
Povzročitelj
raka
Ameriška revija »Cancer«. ki je uradno glapto ameriškega združen a za borbo proti raku, zatrjuje v nekem svojem poročilu, da obstaja med preveliko koncentracijo arzenika v cigaretah in med povečanjem pljučnega raka neka zveza. Poročilo, ki ga je sestavilo nekaj znanstven ikov po daljšem preučevanju in številnih pc.zkusih s petimi vrstami amer ških cigaret brez filtra, zatrjuje, da se je količina arzenika v cigaretah v zadnjih 25 letih povečala za 2 do 6-krat in da ie danes v vsaki cigareti povprečno že okoli 45 mikrogramov arzenika. Del tega arzen ika se razgubi z dimom, del pa ostane v ogorku in tudi v cigaretnem pepelu. Ostalo pa, nn sicer 4.95 mikrogramov, gre s kajenjem v pljuča. Znanstveniki menijo, da je arzenik povzročitelj raka, kajti po dosedanjih ugotovitvah in kontrolnih predpisih sme biti komaj 3 mikrograme arzenika, kar še ni škodljivo.
Poročilo, kii ga je objavilo omenjeno združenje, pravi, da arzenik, ki so ga našli v cigaretah. brez dvoma prihaja od številnih sredstev proti mrčesu, s katerim škropijo tobak ryed rastjo. To povečanje količine arzenika v cigaretah kaže, da je v zvezi s povečano smrtnostjo zaradi pljučnega raka. Ameriški znanstveniki dodajajo, da so v dveh vrstah turških cigaret odkrili, da je v njih dvakrat manj arzenika kot v ameriških cigaretah.
Kar pa se tiče filtra pri cigaretah, so ameriški strokovnjaki mnenjia, da filter ne predstavlja nikakega_ večjega poroštva, ker zadrži komaj poldrugi mikrogram arzenika od že poprej omenjenih 45 mikrogramov, kolikor ga je v eni cigareti.
valno lotili zdravljenja naših atomistov in prvič v medicinski praksi presadili kostni mozeg od zdravih na obolele osebe. Vsak dan so se v bolnici javljali mnogi Parižani in Pa-rižanke (med njimi neka mati štirih otrok) in ponujali svojo kri in kostni mozeg za obolele Jugoslovane.
Vsak od petih obolelih atomistov je dobi) okrog 250 kubičnih centimetrov kostnega mozga, ki so ga odvzeli prostovoljnim dajalcem v osemnajstih punktacijah.
Transplatacija je dala ohrabrujoče rezultate, ker se j e število krvnih zrnc pri pacientih začelo povečati. Eden izmed obolelih je sicer pozneje umrl, ker mu je radioaktivno sevanje poškodovalo sluznice prebavnih in dihalnih organov, za ostale pa zdravniki upajo, da jih bodo s to novo metodo zdravljenja rešili. Predstavnik bolnišnic je izjavil, da se njihovo stanje zadovoljivo popravlja.
Borbo za življenje ponesrečenih jugoslovanskih atomistov v pariški bolnišnici »Curie« spremljajo z velikim zanimanjem vsi medicinski krogi po svetu. Ze prve rezultate pre-sajevanja kostnega mozga imajo za velik dogodek v zgodovini medicine, saj lahko s tem danes že bolj gotovo pričakujemo odkritje uspešnega zdravila proti bolezni radiacije, ki postaja vedno večje strašilo za človeštvo, in pa proti smrtonosni levkemiji.
Pet Francozov, ki so brez pomisleka in brez gmotne nagrade ter brez strahu pred velikim rtzškom drj'i svoj kostni mozeg za zdravljenje obolelih Jugoslovanov (med njimi je bil tudi eden izmed zdravnikov bolnišnice »Curie«) pa je pokazalo visok primer človeške solidarnosti in humanizma.
To niso poglavja ali naslovi fantastičnih romanov, marveč zaključki znanstvenega odbora, ki je nedavno zasedal v New Yorku. Na sestanku so sodelovali mnogi univerzitetni profesorja in Nobelovi nagrajenci za znanstveno delo- Kdor bi dejal, da so napovedi preveč optimistične, naj se spomni na
to. da bi ljudje nejeverno odkimavali, če bi jim kdo govoril o atomski elektriki, televiziji itd. Ke,r ie kasnejša resničnost doslej prekosila najbuj-nejšo domišljijo, je mogoče vsaj približno pogledati v življenje sredi 21. stoletja, ko bo na naši zemlji živelo precej nad pet milijard ljudi.
Ljudje bodo živeli v naravi, tovarne bodo izdelovale hiše. ki jih bo mogoče sestaviti v nekaj urah. Ce se bo kdo sprl s sosedi ali si zaželel drugačno okolico, se bo preselil s hišo vred. Bolj konservativni ljudje bodo stanovali v hišah iz kovinskega ogrodja, prevlečenega z neylonskimi stenami. Ce bo družina dobila prirastek, bo k hiši dodala še nove montažne sobe. Gradivo bo uspešno kljubovalo rji, dežju in času. za čist zrak Pa bo skrbelo »meteorološko oko«.
Gospodinje bodo imele v zalogi zmrznjena živila, ki bodo razkužena že v skladiščih-Razen mesa in zelenjave bodo ljudje največ jedli najrazličnejše morske proizvode:	alge,
rake in ribe s posebnih farm. V nekaterih mestih bodo “tržnice na ravnih strehah stanovanjskih hiš. gospodinje se bodo vozile na trg s helikopterji, še vedno pa bo v veljavi stari običaj, da bodo trgovci pošiljali naročeno blago na dom.
V kuhinjah bo vse avtomatizirano. Ob pritisku na gumb ge bo sprožila »verižna reakcija«: hladilnik se bo odprl, ročica bo dala meso v lonec ali ponev. Ko bo jed pripravljena, se bo peč sama izključila, drug avtomat pa bo postavil skledo na mizo pred zbrano družino. Po-
sode ne bodo več pomivali ker jo bodo Po uporabi odvrgli, pohištvo pa bo prevlečeno s snovjo. ki ga bo ščitila pred prahom in vlago.
Naravna tekstilna vlakna bodo prišla v pozabo, vsepovsod se bodo uveljavile plastične snovi. Tekstilno blago bo mogoče prebarvati kar doma. Zadostoval bo električni aparat- ' Obleka bo prepojena s plastično peno. ki bo telo varovala pred mrazom in vročino, perilo pa bodo prali aparati na ultra zvoke.
Jutro v družini sredi prihodnjega stoletja:	oglasila se bo
budilka s prijetno glasbo. Ko bo gospodar zlezel v copate, se bo ozrl proti hišnemu televizijskemu aparatu. Otroci se bodo obmetavali s plastičnimi blazinami, v katerih bodo aparati za uravnavanje temperature. Mama bo pokazala otrokom po televiziji hud mraz in iim rekla, naj se igrajo z elektronskim vlakom. Otroci bodo zdravi, ker jih bodo cepili proti vsem boleznim, moderne metode pa bodo odpravile podedovane pomanjkljivosti.
Po zajtrku, ki ga bo serviral stroj za belo kavo in prepečenec, se bo odpravil oče na delo- Zunaj bo snežilo, vendar se človek iz 21. stoletja ne bo bal poledice, ker bodo tla ogrevale podzemeljske naprave. Ljudje se bodo vozili v službo s helikopterji in letali brez pilotov, nekateri tudj z elektronsko kr-marjenimi vlaki. (Zanimivo je da so lani v Nebraski napraviti podoben poskus).
Kdaj pa kdaj se bo vozilo ustavilo, potniki bodo stopali na premične pločnike. Podjetja bodo imela posamezne obrate na robu naselja, delo pa bo vskllajevala televizija. Delovni teden bo trajal osem ur, ves preostali čas bodo starši lahko prebili v družinskem kirogu Televizijske snemalne kamere bodo komaj tolikšne, kot so zdaj škatlice za vžigalice, filmi bodo posneti na magnetofonske trakove v mesečnem večeru pa bo družina kovala načrte za počitnice na — Luni.
SLABA INSPIRACIJA
Ni še dolgo tega, ko je »mami« Eisenhower, ženo predsednika ZDA in nominalnega šefa republikanske stranke, zveza modnih kreatorjev v Ameriki proglasila za »najbolje oblečeno Američanko«. V obrazlagi tega proglasa je med drugim rečeno, »da je .stil’ njenih oblek tak, da inspirira modne umetnike«.
Ta laskava ocena je bila kajpak objavljena še pred nedavnimi volitvami v Ameriki in je imela bolj namen, da vpliva na volivce kot pa na modne risarje. Rezultati ameriških volitev pa so pokazali, da je ta modna »inspiracija« kaj malo vplivala na volivce ..,
DOBRA RACUNICA
General Vang Su Ming, načelnik generalštaba Cang-kajškovih enot, je pred nekaj meseci ponudil 4.000 uncev zlata (okrog 70 milijonov dinarjev) vsakemu pilotu LR Kitajske, ki bi se spustil na Formozo z novim lovskim letalom MIG (sovjetskega izdelka).
Računica tega generala ni bila samo propagandistična. Tako poceni namreč še ni nihče kupil kakšnega sodobnega lovskega aviona. Generalovi računi pa ne kažejo kaj dobro: kajti doslej še ni bilo slišati, da je tej ponudbi »nasedel« katerikoli MIG.
•	IZREDNO UGODEN DAN
Vojvoda Glouchesterski, stric britanske kraljice, je pred nedavnim priredil tradicionalno večerjo za sodnike vrhovnega sodišča v Londonu. Ko je sprejel svoje goste, jih je vojvoda kot ljubezniv gostitelj vprašal, kako so preživeli dan.
»Izredno!« je dejal eden izmed sodnikov. »Imeli smo samo eno ugrabitev otroka, dva velika vloma in nekaj navadnih žepnih tatvin. Oh, da bi bil pač vsak dan takšen!«
Krištof Dimač
1L DEL — STAMBEDA V BABJEM POTOKU Po povest) Jacka Londona Riše L Spltaler
Brez besed je ubogljivo sedla v sneg. Dimač je iz nahrbtnika potegnil odejo, jo razgrnil pred njo po tleh, in položil na odejo noge deklice.
S hriba je bilo slišati glasove stampedarjev, ki so prihajali.
»Cok naj hitro postavi mejnike,« je opozarjala Yoy.
»Kar hitro pojdi, Čok,« je rekel Dimač, ki se je lotil njenih mokasinov, ki so bili že čisto trdi. »Odmeri tisoč čevljev in postavi dva središčna mejnika. Vogalne mejnike bova že pozneje zabila.«
»Kako je z vašimi nogami?« jo je vprašal med poslom.
»Precej odreveneli. Prstov ne morem gibati in jih tudi ne čutim.«
35.
Cok se je vrnil po strugi in zlezel k njima na breg. »Omejil sem polnih tisoč čevljev,« je naznanil. »Najina deleža sta sedemindvajseti in osemindvajseti po številu. Komaj sem srečno osvojil številko sedemindvajset, kar pride eden izmed onih zaspancev, ki smo jih bili zapustili za seboj. Brez ovinkov mi je dejal, da mi številka osemindvajset ne gre več — jaz pa sem mu rekel...«
»No, no,« je vzkliknila Yoy. »Kaj ste mu dejali?«
»Dejal sem mu, če se takoj ne pomakne za pet-sto čevljev više, da mu bom tako prilepil na njegov zmrzli nos, da bo mislil, da ima tam kepo jagodnega sladoleda. Nato se je umaknil in takoj sem postavil središčna mejnika, tako da imava dva prav poštena zlatonosna delca-sveta, pet sto čevljev vsak.«
Ko so se zjutraj zbudili, se jim je zdelo, da se je v noči nekaj spremenilo. Tako toplo je bilo, da sta Dimač in Cok pod svojo skupno odejo ugotovila, da ne more biti več kot dvajset stopinj pod ničlo.
Cok je zanetil ogenj In odkrušil v potoku kos ledu. Dimač pa je skuhal zajtrk. Dan je napočil prav v trenutku, ko so nehali jesti.
»Ti pojdi In postavi vogalne mejnike,« je rekel Cok Dimaču. »Tam, kjer sem izsekal led za kavo, je mnogo peska. Raztopil bom nekaj snega in poskušal izprati ponev tistega peska. Bomo videli, če bo v njem kaj zlata za dobro srečo.«
□
PUSTOLOVŠČINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X
Zeleni plasc
Gabrield je bilo dovolj vohunskega poklica. Želela se je čimprej vrniti v Pariz, da bi spet živel« v miru, daleč od berlinskega ozračja. Vendar ji to ni uspelo. Se enkrat je morala zaigrati vlogo profesionalne novinarke, ki jo-vabijo na sprejeme. Mesto operacije Berlin, tokrat že tretjič ...
Konec 1935. leta je bila Gabriela še vedno v Berlinu. Zdaj je bila že poznana dopisnica mnogih velikih francoskih časnikov. Nemci so jo zelo čislali, ker je pisala v njihovo korist. Kot njihovo simpatizerko so jo povabili na veliki sprejem v dvorec Oharlottenburg. Gostitelj je bil propagandni minister dr. Geob-bela. Na sprejemu se je vse vrtelo krog Gabriele, med vsemi pa se je najbolj trudil mlad esesovskl' častnik. Ta človek finih manir in dober poznavalec francoščine Je bil v kontraobveš če vatni alužbi SS Ko je ujel ugodno priliko, je peljal (JMzrlelo v neki stramaki salon, kjer ji je nenehno ponujal šampanjca.
— Gospodična, vi ste nenavadno lepi.,. Tako lepe žene bi morale biti
po nekem nepisanem pravilu — vohunke...
Spil je do dna in bil očaran od lastnih besed:
— Čeprav bi bila vohunka, bi vas imel rad!
Zjutraj ob dveh je oficir predlagal Gabrieli, da jo spremlja v njen hotel.
Ker se ni hotela zameriti obveščevalcu, je privolila. Vozila sta se z njegovim avtom. Ko sta privozila na križišče Kur-fiirstendoma, je časnik naglo obrnil voz v neko stransko ulico. Samo nekaj trenutkov kasneje se je voziito ustavilo. Gabriela se je vpraševala, kaj neki bi to pomenilo? Časnik je bil zgovoren:
— Pred' mojim stanovanjem sva... Rad bi bil z vami še nekaj hipov. Jutri grem na pot in morda se nikoli več ne vrnem ...
Stanovanje je bilo zelo okusno opremljeno. Komaj sta vstopita v sobo, jo je časnik stisnit k sebi in jo poskušal poljubiti. s težavo se je iztrgala objemu in zajecljala;
— Raje bi nekaj spila ...
Časnik je šel v kuhinjo. Potem je prišel h Gabrieli in jd ponudil pijače. Kmalu sta se začela tikati.
— Kaj se me bojiš, lepotica? Si morda pozabila, kaj sem ti rekel? Zaradi tebe bi bil zmožen uničiti svojo kariero ... Toda, morda sj vohunka?... Nikar si razbijati glavo... od mene ne boš ničesar zvedela ,.,
Znova je stegnil roke k njej. Ona je spoznala, da jo utegne rešiti le naglica. V torbici je imela tablete. Uspela jih je na skrivaj stisniti v pest. Potem je še imela toliko moči, da je zaprosita:
— Daj ml še kozarec šampanjca ...
Časnik se je obotavljat... Počasi se je dvignil in napolnil kozarca. Gabriela je v njegov kozarec na skrivaj vrgla tablete za spanje. Ko je prišel k njej, mu je rekla, naj se pobratita. Zamenjala sta kozarce.
Ali bo kaj opazil? Pijača je raztopila tablete in časnik je na dušek spraznil kozarec. Nekoliko trenutkov kasneje se je zrušil. Gabriela je bila svobodna. Naglo je stekla na ulico, najela taksi in
se vrnila domov. Vso preostalo noč Je prebedela in preklela svoje življenje.
Tri dni kasneje ji je »car« povedal, da je neki F. zelo zmožen kontraobve-ščevalec, napravil samomor ... To je bil Gabrielin častilec, na sprejemu v dvorcu Charlottenburg.
NAJLEPSI DNEVI ŽIVLJENJA
Slednjič se je Gabrieli izpolnila njena največja želja. Odpoklicali so jo iz Berlina, nazaj v Pariz. Leta so tekla in počasi je Gabriela pozabila svoje vohunske pustolovščine, Vedno bolj pogosto je srečevala gospoda de X. Ta je bil zelo pozoren, nežen in — zaljubljen.
20. decembra /1938. leta je postala Gabriela P. žena gospoda Lausa de X. Tega dne je bito Gabrieli točno triindvajset let. Poročno potovanje Ju je popeljalo na Dunaj, kjer sta živela Gabrielina babica in ded. Čeprav Dunaj ni bil več prestolnica neodvisne Avstrije, marveč sedež ene izmed pokrajin tretjega rajha, je bila Gabriela vseeno vesela, da lahko vidi svoje drage. Niti sanjalo se Ji ni, da bo nekaj let kasneje v tej mirni dunajski vili organizirala vohunsko centralo.
O Pierru ni bilo niti sluha. Vedela j* o njem le to, da precej potuje. Septembra leta 1939 je Franclja napovedala Nemčiji vojno, Gabrielin mož je' takoj odrinil na pot k svoji enoti.
Najsrečnejša leta Gabrielinega življenja so bile pri kraju.
PIERROVA VRNITEV
Gabriela je ostala sama v Pariz.
Meseci so tekli. Njen mož je bil v Ma ginotovi liniji. Junija 1940. leta je zve dela, da so ga ujeli... Nemci so bili pred vrati Pariza. Francija je doživljala zadnje ure neodvisnosti ...
13. junija je po vrnitvi iz mesta našla pismo, ki ji ga je pustila sobarica:
— Gospa naj pripravi »zeleni plašč« ker ji bo v kratkem potreben. Vsekakoi naj bo to zeleni plašč.
Gabriela je prebledela. Torej: Pierre se je vrnit in jo spet vleče v svoje mreže!
30. julija zjutraj je priglasil obisk	i
njen hišni zdravnik dr. Sotier. Povedal ji je še, da bosta z njim Pierre In njegova prijatelja.
Gabriela je videla, da gre za^es.
PrlSli so v njeno sobo. Gabriela je	i
komaj spoznala Pierra, predstaviti pa so ji gospoda Gavela in nekega zdravnika Pierre je bil zelo resen. Na kratko Ji J« razložil, da mora »pet v Berlin. Ko sta jt dva kirurga pregledala lice, sta izjavila. da ji bosta lahko s plastično operacijo predrugačila obraz.
Od tega dne naprej Je postalo Gabriela spet vohunka. Pierre in njegov berlinski kolega Claudo sta Jo učila veščin vohunskega dela. Ce Je pred vojno žela uspehe s svojo lepoto in šarmantnostjo, bo morala odslej poskušati zadovoljiti / svoje nadrejene s trdim dolom In seveda z znanjem.	Nnd sl*ll
J