gorenje Informator
43
List za obveščanje delavcev
Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce,
Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD,
Titovo Velenje, 11. novembra 1987	Leto XX/
Delavci Gorenja bomo v prihodnjih dneh spet slavili. Novih delovnih zmag se veselijo tudi zaposleni v Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Servis in Gorenju Mali gospodinjski aparati.
V prvih desetih messih letos »no doegli dobre proizvodne in izvozne rezultate. Oktobrski osebni dohodek bo dodatna spodbuda za dosego še boljših rezultatov v zadnjih dveh m »ec* letošnjega leta.
Povezovanje porok za obstoj
Naši oktobrski osebni dohodki
Ko so aprila letos v delovni organizaciji Elektrc-kovinarska oprema uvedli družbeno varstvo, je Gorenje pokazale veliko mero pripravljenosti pomagati pri razreševanju težav, saj je v začasni kolektivni poslovodni organ predlagalo svoje strokovnjake. Ni pa ostalo le pri tej obliki pomoči.
K postopnemu razreševanju nakopičenih organizacijskih, tehnološko- proizvodnih, tržnih in finančnih težav v Eku so, kot poudarjajo njegovi poslovodni delavci, veliko pripomogle Gorenjeve izkušnje, po drugi strani pa še bolj okrepljeno sodelovanje z Gorenjem in njegova pomoč na vseh teh področjih.
Pri razreševanju konkretnih zagat so jim bili v veliko oporo strokovnjaki Gorenja, pomoč z rezervnimi deli in drobnim inventarjem pa je pomembno vplivala na ureditev proizvodnega procesa.
Z Gorenjevo pomočjo so postali njegov dober dobavitelj predvsem v smislu višje kakovosti in spoštovanja rokov dobav. E ko namreč za Gorenje serijsko izdeluje kabelske sete, vodnike in plinske armature, peč niške tečaje in tečaje vrat za kuhinjske elemente, in nekatera orodja za gospodinjske aparate.
Dodobra omajan ugled zanesljivega proizvajalca jim še danes otežuje položaj na tržišču, še posebej v tujini. Tudi tu jim pomagajo Gorenjevi raziskovalci tržišča, predvsem pri uresničevanju novih programov, prav tako pa predstavniki Gorenjeve prodaje. Tudi sezonski značaj nekaterih izdelkov jim otežuje plasma in prav- zaradi tega bi jim pomoč in razumevanje Gorenja bila dobrodošla.
Pri premagovanju zaprtosti in nezainteresiranosti bank za Ekove finančne težave je tvorno strokovno sodelovanje
(dalje na 2. strani)
Rezultati dela in poslovanja, doseženi v obdobju januar - september 1987 omogočajo izplačilo poračuna naših osebnih dohodkov za to obdobje (tako imenovane dodatne kvartalne stimulacije).
Osebni dohodek, ki ga bomo prejeli v četrtek 12. novembra, bo sestavljen iz dveh delov, in sicer:
—	iz osebnega dohodka za mesec oktober 1987, ki bo obračunan z enako vrednostjo enote enostavnega dela, kot je bila v veljavi v mesecu septembru 1987 (to je 718,74 din), se pravi, da bo ob enakem številu delovnih ur in KOP1, enak izplačanemu osebnemu dohodku za mesec september 1987, seveda brez kvartalne stimulacije za obdobje julij — september 1987, in
—	iz poračuna (dodatne kvartalne stimulacije). Poračun je obračunan za vsakega delavca na osnovi zahtevnosti nje-
govih del in nalog v mesecu septemberu 1987, števila rednih delovnih ur (184 ur) in vrednosti 298,60 din. Tako na višino poračuna ne bo vplivalo različno število opravljenih delovnih ur v mesecu septembru 1987, pač pa velja za vse osnova 184 delovnih ur, (vsi delavci v isti grupi dela bodo dobili enak poračun).
Poračun naših osebnih dohodkov je resda opravljen v višini 30 % celotne mase sredstev za osebni dohodek za mesec september 1987. To pa seveda ne pomeni, da bodo naši oktobrski osebni dohodki, v primerjavi s septembrskimi, višji za 30 %. Prejšnji mesec je bila namreč izplačana kvartal na stimulacija za tretje tromesečje letos. Dejansko bo skupni osebni dohodek, izplačan za mesec oktober 1987 (to je osebni dohodek in poračun) večji od skupno izplačanega osebnega dohodka za mesec september 1987 za okrog 20 %.
Zgled tudi drugim
Preteklo sredo, 4. novembra 1987, so se mladinci tozda Zamr-zobalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati ponovno izkazali. Popoldan je devet mladih obrata Hladilniki izdelalo 120 hladilnih grup za izvoz.
Nič več nismo presenečeni, če slišimo pohvalo o mladincih tega tozda Gorenje Gospodinjski aparati.
Pogosto namreč organizirajo različne prostovoljne akcije, pa naj bo to čiš-
čenje delovnega okolja ali pa pomoč pri doseganju visoko zastavljenih proizvodnih ciljev.
Prejšnji teden je devet mladincev obrata Hladilniki v popoldanski izmeni kom-pletiralo hladilne grupe, ki jih sestavljata dva kompleta povezanega kompresorja, kondenzatorja in iz-parilnika, namenjene pa so za izvoz na Poljsko. Zdaj, proti koncu leta, ko si v vseh delovnih okoljih prizadevajo čimbolje doseči letne delovne načrte, bomo mogoče o podobnih akcijah še slišali, (in o njih seveda tudi pisali).
dr
Predstavljamo
Nova pota na svetovne trge
Delovna organizacija Gorenje Mali gospodinjski aparati, Nazarje, je na 12. razstavi Gorenje S časom in pred njim predstavila številne nove izdelke, ki so dopolnili že doslej široko paleto kakovostnih malih gospodinjskih aparatov.
Ena izmed izredno opaznih novosti na razstavi je bil kovinski rezalni stroj, ki so ga razvili in osvojili v sodelovanju z zahodnonemško tvrdko BSHG (Bosch — Siemens Hausgerate) Munchen. S tovarno BSHG v Traunteutu so osvojili kompleten asorti-man rezalnih strojev, tako \| standardnem kot tudi v sred-
različne funkcije ter horizontalno in vertikalno postavitev. Novost je tudi to, da lahko is tem aparatom varimo vrečke s tekočino, kar pri drugih aparatih ni možno.
Zanimiv je češki gril, ki bo v prodajnem programu že v kratkem času.
Na rastavi so prikazali še ku-halne aparate tvrdke BSHG, ki bodo kmalu na tržišču. To so čajno kavni avtomati, aparat v kombinaciji za pripravo filter kave in espreso kave, univerzalni sesekljalniki (foot procesorji), mini sesalniki in drugi aparati.
Iz novega programa Gorenja Mali gospodinjski aparati so omembe vredne novo oblikovane ure s kakovostnim kvar-čnim mehanizmom Hanhart.
Novo iz Gorenja MGA
njem in luksuznem kvalitetnem razredu. Doslej izdelani stroji so imeli ohišje iz plastike, pri novem stroju pa je iz silominskih delov, ki so lakirani. Aparat spada v višji kakovostni razred, je lepšega videza, zaradi stabilnejšega ohišja je omogočeno lažje delo, možna je demontaža pogonske enote, kar omogoča boljše čiščenje ipd.
Med novostmi je tudi vakuumski varilni aparat, ki je sodobno oblikovan in omogoča
V proizvodnji so že trije tipi budilk, kar lepo zaokrožuje zanimiv proizvodni program te skupine izdelkov.
Vendar se s tem bela linija malih gospodinjskih aparatov še ne končuje. Omeniti velja še nove oblike stenskih tehtnic, ki se izredno lepo podajo v notranjost kuhinj Gorenja.
S temi izdelki je Gorenje Mali gospodinjski aparati pokazalo, da tudi na tem področju osvaja sodobno proizvodnjo in s tem si utira nova pota na svetovne trge.
H. Jerčič
Povezovanje porok za obstoj
(nadaljevanje s 1. strani)
Gorenjeve Interne banke spodbudilo druge bančne ustanove na aktivnejši odnos do Eka.
Izmenjava strokovnih znanj in izkušenj na normativnem področju, pri prenovi sistema nagrajevanja, pri izvajanju varstva pred požari daje pomembne sadove.
Od aprila do sedaj so v tej
delovni organizaciji, ob zmanjšanju števila zaposlenih, produktivnost dvignili nad 20 %, fizični obseg proizvodnje za 35 % in prodajo realno za 25 %. Po devetmesečnem obračunu delovna organizacija nima izgube, beleži sicer minimalen ostanek akumulacije. To je vendarle, poudarjajo v Eku, majhen
Novi robot GORO 103
Novi robot Goro 103 je namenjen za strego stiskalnicam pri preoblikovanju pločevine
V Gorenju smo začeli razmišljati o razvoju in proizvodnji robotov 1979. leta. Takrat smo se povezali z beograjskim Institutom Mih a ji o Pupin in ljubljanskim Institutom Jožef Stefan. Rezultat sodelovanja je bil idejni projekt robota za brizganje polizdelkov bele tehnike, poimenovanega Goro 1. Leto zatem pa je stekla poskusna proizvodnja dveh robotov Goro 1. Sicer pa sta ta robot Institut Jožef Stefan in Gorenje prvič predstavila na ljubljanskem sejmu Sodobna elektronika 1980.
Robot Goro 1 smo 1981. leta montirali v Gorenju na liniji za brizganje emajla. Na osnovi ugotovitev med poskusnim obratovanjem smo se skupaj z Institutom Jožef Stefan odločili za večjo rekonstrukcijo robota. Tako je nastal robot Goro 102, ki smo ga 1984. leta montirali v obstoječo linijo za pobriz-gavanje pečic z emajlom. To pa je pomenilo neustrezno ureditev okolja robota, saj transporter v liniji ni deloval
kamenček spodbude za naprej. Ta čas se poslovodni delavci Eka ukvarjajo z opredelitvijo kratkoročne in dolgoročne vizije delovne organizacije. Kot ugotavljajo v sedanjih analizah, se določeni izdelki programsko prekrivajo z Gorenjevimi, kar lahko pomeni v določeni meri objektivno oviro za tesnejše povezovanje z Go-
natančno, mikro klima ni bila prilagojena za avtomatizacijo krmiljenja robota, v neposredni okolici pa so delavci opravljali še nekatere operacije v procesu emajliranja. 2!ato ni bilo mogoče dosegati pričakovanih optimalnih tehničnih in ekonomskih učinkov delovanja robota.
Robot Goro 102, namenjen za brizganje oziroma površinsko zaščito, je torej razvit in ga je mogoče vključiti v proizvodni proces v ustrezno urejenem okolju in robotu prilagojeni kakovosti materialov in komponent (torej ni neslavno končal v skladišču, kot smo slišali v eni od oktobrskih oddaj »Tednik" ljubljanske Televizije).
Z namenom, da bi izkoristili možnosti, ki jih nudi konfiguracija robota Goro 102, pa smo se v Institutu Jožef Stefan in Gorenju odločili, da razvijemo novi manipulacijski hidravlični robot Goro 103, namenjen za strego stiskalnicam pri preoblikovanju pločevine. Robot Goro 103 je bil prvič predstavljen na razstavi naših dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja oktobra letos v Titovem Velenju.
renjem, po drugi strani pa je lahko ena izmed pomembnih stičnih točk z Gorenjem;.
Enotni so si v spoznanju, da je brez nadaljnjega delovnega povezovanja z Gorenjem težko predvideti jasnejšo prihodnost delovne organizacije Eko.
Dušanka Založnik
Še premalo izrabljena ustvarjalna moč
V tem kratkem prispevku želim opozoriti na osrednje misli iz zaključkov letošnjih posvetovanj po regijah in nekaterih delovnih organizacijah po Sloveniji kot prispevku k k realizaciji programa pospeševanja inovacijske dejavnosti v organizaciji določenih organov Zveze komunistov. Zveze sindikatov Slovenije in Združenja društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav.
Sklepov in analiz je veliko, kriza pa se razrašča še naprej. Še največ je bilo opravljenega v Sloveniji, kjer ni ostalo le pri (dobri) programski konferenci CK ZKS, ampak se nadaljujejo nenehne aktivnosti. Zbrane dragocene izkušnje moramo upoštevati pri pripravi programov za nadaljnje
aktivnosti, da bo samoupravna družba informacijsko odprta, po vsebini pa inovacijska in gospodarsko uspešna.
Poleg proizvodnih planov rabimo izboljševalne plane, dokaze o kakovosti dela in izdelkov, skupne razvojne programe in odgovornost vodstva zanje ter poslovni supeh, pa tudi konec izločanja in omejevanja avtorskih pravic poklicnih raziskovalcev in vodilnih delavcev, češ da so pri njih inovacije delovna dolžnost.
Predloge bi morale obdelovati strokovne službe za inovacije, še bolje bi bilo, če bi bila dejavnost smotrneje organizirana, da bi se vključevala v programirane procese izboljševanja proizvodnje, postala sestavni del inovativnega načina vodenja ozdov. Dokaz za to so prav rezultati v okoljih, kjer delajo tako.
Inoviranje je tudi najbolj kakovostno in najneposrednejše samoupravljanje. Spodbuja pa ga le stimulativno nadomestilo in osebni dohodek, ne pa uravnilovka. Le redkokje pa
imajo tudi usposobljene strokovne kadre, potrebne za temeljite izboljševalne procese; zato imamo tudi institute in organizacije za prenos tehnologije (NOVUM, JAA). Vsekakor pa inovator ni lakomnik, stimulacija aktivira mnoge, nekateri med njimi so tudi zelo uspešni.
Od vodstvenih in poslovodnih organov je odvisno uspešno ali neuspešno širjenje inovativnosti. Potrebna je uvedba strokovne službe za inovacijsko dejavnost in njena usposobitev. Bistveno je tudi programiranje razvoja, najvažnejša ..zaloga" v tovarni mora postati nova tehnologija. V in-formacijsko-komunikacijskerr. sistemu so pomembni viri sig-
nalov za inoviranje razvojnega in izboljševalnega dela; iz njih nastajajo operativni programi izboljšav in razvojnih nalog, ki nenehno dopolnjujejo in prilagajajo novosti na trgu in v tovarni. Izvajajo se raznoliko in pod vodstvom enega od članov poslovodnih organov.
V zakon o združenem delu pa je treba vnesti tudi kazalnik vrednosti inovacijskega dohodka in kazalnik vrednosti materialnih pravic. Delno in v celoti bi morali inovacijski dohodek osvoboditi davkov, postaviti nastajanje in določanje vrednosti materialnih pravic kot pogoj za izrabo družbenih in tujih sredstev pri novih naložbah in povsod, ne le v Sloveniji, avtorje osvoboditi davkov nadomestil in licenčnin. Ustvarjalna moč ljudskih množic je dokazano velika - a premalo izrabljena.
Pete- Petrovič
Rimska delavnica v Gorenju
Ekipa Filmske delavnice v tozdu Štedilniki
Preraščanje okvirov sozda
15. teden domačega filma v Celju, nad katerim je prevzele generalno pokroviteljstvo Gorenje, ni minil le v znaku novih slovenskih in jugoslovanskih filmov, temveč je želel to umetnost približati delovnemu človeku.
Tako so si v ponedeljek ustvarjalci filma Moj ata, socialistični kulak, ogledali proizvodnjo v Gorenju, po projekciji filma pa še spregovorili o svojem delu z gledalci v Domu kulture.
Med pomembnejše pridobitve
tedna domačega filma pa sodi tudi Filmska delavnica, ki je letos domovala v Titovem Velenju. Znani filmski ustvarjalci (med njimi sta bila tudi snemalec Jure Pervanje in režiser Tugo Štiglic) so svoje izkušnje rade volje prenesli na vse, ki jih veseli delo s filmsko kamero, režijo. Tako se je ekipa mudila v Gorenju, kjer so posneli del vsakdanjika, v prostorih Kina 16 in Stiskarne v Titovem Velenju so pripravili studio, kjer so posneli reklamno sporočilo o Gorenjevi novosti kuhalni plošči.
V	Gorenju segajo poskusi strojegradnje v leto 1S7C, večji delež pa je dobila lani in letos. Prizadevanja za čimhitrejši razvoj tega vse pomembnejšega področja v Gorenju Procesna oprema, uveljaviti nameravajo sodelovanje s tujimi partnerji. Postopno naj bi prešli na kooperacijski odnos.
Proizvajajo predvsem namenske stroje in naprave, ki jih v glavnem namenjajo Gorenju Gospodinjski aparati. Obvladajo tehnologijo strojev in opreme za preoblikovanje cevi in žice, uporabo poli-uretana, preoblikovanje pločevine, obdelavo polimernih materialov, pa tudi montažo, vzdrževanje in generalna popravila vse te opreme.
V	svetu je strojegradnja zelo razvita, v Jugoslaviji pa obsežnejšo namensko proizvodnjo ne obvladuje noben proizvajalec. Večinoma je zaokrožena v večjih delovnih organizacijah za lastne potrebe. Težnja pri razvoju strojegradnje pa vse bolj postaja celovita avtomatizacija — uvajanje mikroelektronike ter opremljanje strojev in naprav za njihovo vključevanje v sisteme CAD-CAM.
V Gorenju Procesna oprema načrtujejo, da bodo do leta 1995 polovico proizvodnje nudili delovnim organizacijam sozda, ostalo drugim kupcem v Jugoslaviji, petino zmogljivosti pa naj bi namenili tuni izvozu. Izdelovali bodo namenske stroje in naprave za predelavo pločevine in polimernih materialov, manipulatorje in strežne naprave za posamezne stroje ter za kom-pletiranje celotnih linij, opremo za avtomatizacijo tehnoloških procesov, robote in kompletne linije tehnologij za predelavo pločevine in polimernih materialov. Prednost bodo dajali opremi in inženiringu tehnoloških procesov. Zastavljene cilje bodo dosegali postopoma do leta 1995. Poleg nabave ustreznih strojev v začetnih fazah bodo po letu 1990 uvajali sistem CAD - GAM, večanju proizvodnje ustrezno razširili proizvodne prostore, vseskozi jačali kadre, zlasti večali število ključnih strokovnjakov v razvoju, konstrukciji in proizvodnji, proizvodne zmogljivosti namenske strojegradnje pa večali tudi s povezovanjem z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami v občini in republiki.
Darinka Razdevšek
Kviz znanja o Gorenju
Od maja do septembra letos smo v Informatorji objavljali vprašanja o zgodovini, delu in razvoji: Gorenja. Vsak teden smo zastavili tri vprašanja, pravilne odgovore v vsakem od 18 kol po tri, je nagradilo Gorenje Mali gospodinjski aparati, Nazarje, z njihovimi izdelki.
Delovna skupina, ki je vodila Kviz znanja o Gorenju, se je pravilno odločila, da pripravi žrebanje v času malice v naši jedilnici. Tako je bilo v petek, 6. novembra, med malico kar živahno. Pred desetimi nagradami, od televizijskega sprejemnika, pralnega stroja, kombiniranega štedilnika in hladilnika do malih gospodinjskih aparatov, je žrebanje ob strogi komisiji s pravnikom na čelu vodil Janez Ster-kuš. V posebno stekleno vitrino sc vložili kar 6541 kuponov iz 18. kol. Najprej je bila na vrsti prva nagrada barvni TV sprejemnik.
Eden izmed številnih delavcev, ki so se gnetli pred lepo pripravljenim prizoriščem tega dolgo pričakovanega žrebanja, je iz kopice kuponov
potegnil prvega srečneža. Odgovor je bil pravilen , naslov pa: Anica Kovač, upokojenka, Podkraj pri Titovem Velenju. Množica je zaploskala. Nato so prostovoljci izžrebali še devet kuponov s pravilnimi odgovori in žreb je namenil pralni stroj Vidi Dolenc iz tozda Pralno-pomi-valna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati, štedilnik Mirku Milenkoviču iz Gorenja Servis, hladilnik Dragici Pero-
Pokrovitelj nagradnega Kviza znanja o Gorenju je v vseh 18 kolih bilo Gorenje Mali gospodinjski aparati, Nazarje. Pokrovitelja finalnega žrebanja sta bila ob Gorenju Mali gospodinjski aparati še Gorenje Elektronika Široka potrošnja in Gorenje Gospodinjski aparati.
vec iz DSSS Gorenje Gospodinjski aparati, rezalne strojčke so prejeli Vlado Gbu in Tatjana Škrlin, oba iz DSSS Gorenje Gospodinjski aparati, ter Mateja Matvoz, štipendistka, mešalnike so prejeli Jožica Boh iz Gorenja Servis, Irena Ocepek in tozda Pralno—pomivalna tehnika ter Anton Rebečnik iz DSSS Gorenje Gospodinjski aparati.
Prva nagrada v pravih rokah
Ker je bilo žrebanje javno in prisotnih kar veliko delavcev Gorenja, je dobitnica prve nagrade Kviza znanja o Gorenju kar kmalu po žrebanju zvedela, da je postala lastnica novega barvnega televizijskega sprejemnika.
Ob prevzemu nagrade je Ani-ca Kovač iz Podkraja pri Titovem Velenju povedala, da je prvič v življenju kaj zadela. Gorenju je bila zvesta 26 let.
„Delo je bilo res težko, posebej pri točkanju in upogibanju ohišij. No, nazadnje so precej linij tudi že avtomatizirali."
Doma ima Anica Kovač 15 let star barvni televizijski sprejemnik, ki so mu lani obnovili ekran. „Eden bo v rezervi..." je dodala naša upokojenka, ki bo odslej še raje segala po Informatorju saj ji je prinesel tako bogato nagrado.
hj
Upokojili so se Rekreacija
V	delovnih organizacijah ir: skupnostih Gorenja v Titovem Velenju sta se oktobra upokojila en delavec in delavka, cba invalidsko.
V	Gorenju Servis se je upokojil Vladko Buljan iu Servi-sove enote v Sarajevu, v Gorenju je aprila letos dopolnil 14 let dela.
V	delovni skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati pa se je po dopolnjenih 19 letih dela v Gorenju upokojila Alojzija Jevšnik.
dr
Hvala za pomoč
Ida Pejovnik iz toda Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati je v uredništvo Informatorja poslala kratko pismo, v katerem se osnovni organizaciji sindikata tozda Štedilniki iskreno zahvaljuje za finančno pomoč pri plačilu nujno potrebnih zdravil. Injekcije dobi samo v tujini in jih mora v celoti plačati sa~
V četrtek, 12., petek 13. in soboto 14. novembra bo v prostorih Družbene prehrane krvodajalska akcija. Odvzem krvi izvaja Zavod za transfuzijo iz Ljubljane v četrtek in petek od 6. do 16. ure, v soboto pa od 6. do 13. ure.
S tridnevno akcijo odvzema krvi bomo delavci Gorenja, novi in večkratni darovalci, sklenili letošnje aktivnosti na tem področju in s tem prispevali k uresničevanju našega letnega načrta.
Malica
Četrtek kare, solata
Odprto prvenstvo Gorenja Commerce v tenisu.
Tekmovanja v tenisu, ki ga je priredil organizator rekreacije delovne organizacije Gorenje Commerce, se je od 24 prijavljenih udeležilo 14 tekmovalcev in 4 tekmovalke. Med moškimi je zmagal Skornšek z zmago v finalu nad Bibi-ankom, med ženskami je prva Stanka Bizjak po boljši gem razliki. Vrstni red - moški:
1.	Skornšek (Gorenje Servis),
2.	Bibianko, 3. Erhart, 4. Cvetko (vsi Gorenje Commerce), 5. Bene tek (Gorenje GA), 6. Godec (Gorenje Commerce), 7. Roškar (Gorenje Procesna oprema), 8. Gorogranc, (Gorenje GA); ženske: 1. Bizjak, 2. Vodušek, 3. Bratkovič (vse Gorenje Commerce), izven konkurence je bila najboljša Milena Tiršek (Gorenje Gospodinjski aparati).
IVarin Lah znova uspešen
Martin Lah, planer v obratu Plastika tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, se je tudi letos udeležil super teka Jassa na 10C km v Varaždinu.
Le malokateri privrženec atletike in tekov se odloči za maraton, ki j e dolg 42 km in 195 m. Še manj je tistih, ki se odločajo za daljše teke. Martin Lah, član tekaške sekcije Gorenje, se je tudi letos odločil za 100 km dolg super tek v Varaždinu pod pokroviteljstvom Jasse. Znova je premagal to pot, za katero je potreboval 11 ur in 40 minut (lani 11 ur in 56 minut). Čestitamo našemu maratoncu za ponovni uspeh!
Janez Sterkuš
Dieta
boranja z mesom, jabolčni zavitek rižota, solata pražerec, kompot štruklji, čežana dušena teletina, testenine goveja juha, govedina, pecivo
dušen piščanec, solata
Redna
;Četrtek boranja z mesom, jabolčni zavitek
Petek	rižota, sdata
Sobota	pečenica, ajvar, čebd a
Poneddjek jota, kranjska
Torek	paprkaš, testenine
Sreda	goveja juha, govedina, pecivo
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Elinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7400 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, .1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23.1.1974.