InseratUe »prejemajoin voljk tfistopna vrsta: 4 kr., če Be tiska lkrat l-i n n ti ii - n 16 ii ii ii n ^ m »ri večkratnem tinKanji nt-tena primerno tmanjša. Rokopisi .e ne vračajo, neirankovana pisma se ne sprejemalo Naročnino prejema opravnistvo administracija! in ekupedicija na Starem trgu h. št. 16 Političen lisi za ;i larod. Po pošti prejeman veliš: Za eeln leto , . 10 (jI. _ ur. ta pol leta . 6 ,, — ta četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji velia: Za eeiu leto . . S gi. 40 kr. ta pol leta 4 „ 20 ,, ta četrt leta . . ,, 10 ,, V Ljubljani na dom poiiiijau velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Bregu iiišn^.. štev. 190. /' Izhaja potrikrat na teden in nirtei." v torek , četrtek in sonom. Doslednost liberalnih časnikarjev. Zurnalist ali časuikar je zares velika živina: on vse vd in vse zna. Duh napuha, ki vlada po liberalnem časopistvu, neče več priznavati nobene veljave, nobene zmožnosti, nobenega strokovnjaštva. Zbere se, koncil, to je veličasten zbor škofov in kardinalov, in določi nezmotljivost papeževo v verskih zadevah; pa tu se oglasi cela druhal liberalnih časnikarjev ter trdi, da koncil iu vsi škofje v verskih rečeh nič ne vedo, da papež nikakor ni nezmotljiv. Piše naj kak slavni učenjak, kakor Palacky, zgodovino češkega naroda, oglasijo se takoj tisti časnikarji ter hočejo svetu dokazati, da je vse laž iu zvijača, kar Palacky piše, da on iz zgodovine nič ne ve, ampak samo oni, slavni časnikarji, vedo vse. Piše stari in slavnoznani, skušeni mož Schuselka za federalizem, za pravičnost nasproti katoliški cerkvi in raznim narodom, sodba vse ve-dočih časnikarjev se glasi: „Schuselka je star norec". Pisal je Fischhof, slaven mož, izvrstno brošuro za federalizem; zopet so judovski časnikarji vse bolj.) vedeli, nego on. Za te ljudi ni nobene veljave. S tisto vsegavednostjo kritizirajo pastirske liste škofov, kakor gledališke predstave, pesnike, slikarje, podobarje, pisatelje vsake baže, sodnike in obtožence, virtuoze in natakarje. Kdo bi se potem čudil, če tudi vojno strategiko bolje razumejo, nego vsi generali tega sveta. Iz vseh stotin listov, ki vojaške načrte kritizirajo, jih je le malo, ki imajo vojaškega sodelavca za članke o vojski, večina njih pa, ki hočejo vse bolje znati od generalov, še kadetske šole ui videla, in bi ne bili v stanu, napraviti preskušnje za^ proste ga lajte-nanta. Tako se dan danes svet na glavojpostavlja, otrok hoče podučevati starše, učenec mojstre in šolar učitelje. Ti ubogi pisači hočejo generalom svete dajati, ali grajati njihove načrte I Pri tem smešnem početji pa so ti možje jako previdni, da bi se ne blamirali, in da bi vsled svoje vrtoglavosti ne izgubili kaj slave ali samonarejene glorije pri svojih bralcih. Za to svojo sodbo odločno še le potem izreko, ko je že znano, na kteri strani da je zmaga. Dokler je pa odločba še negotova, tako dolgo tipajo previdno na vse strani, in ne rečejo ne bev ne mev, ne belo ne črno, ampak nekaj belega, nekaj črnega; in če je zmaga potem bela, sklicujejo se na svojo poprejšno nerazločno sodbo, ktera se je dala tako ali tako razlagati, in rečejo predrzno zanašaje se na slabi spomin svojih bralcev: „Mi smo vedno trdili, da je stvar bela, kakor se naši bralci spominjajo itd." Žalostno je, da stari generali, ki so svoje študije v knjigah, v šolah in na krvavem polji dovršili, in morda stokrat že smrti v oči gledali, žalostno je, da morajo taki možaki v posmeh služiti sedanjemu rodu, kterega sprideno, nevedno, predrzno in nesramno časopistvo za nos vodi ! Ti ljudje nam opisujejo vse ruske generale kot nevedne, popolnoma nesposobne ljudi. Morda je res, da ruski generali niso najboljši, morda so res tu pa tam kako napako storili, pa toliko o vojski menda vendar le razumejo, kakor kak judovski časnikar na Dunaji, za to je predrzna ošabnost, in ostudna dozdevnost, če si ti časnikarji upajo generalom, ruskim ali turškim, svete dajati, in jih kot nesposobne obsojevati. Ko je Sulejman paša Šipko napadel, iu se je poročalo, da je Šipko že vzel, tačas so ga hvalili na vse pretege, kako da je izvrsten general. Ko se je pa pozneje zvedelo, da Turki Šipkeniso mogli vzeti, in da je Sulejman zgubil pri tej priliki okoli 15.000 mož, rekli so ti modrijani, da je Sulejman slab strateg, da vojake brez potrebe v mesnico goni. Tako pri teh ljudeh človek v osmih dneh iz najboljšega generala postane najslabši. Ko bi bili naši časnikarji že za časa prvega Napoleona živeli, rekli bi bili, ko je bitko pri A-spermi zgubil, da on nič ne zna, in da je nadvojvoda Karol desetkrat bolj i vojvoda od njega. Naj se Osman pri Plevni vda, grajali ga bodo po vsi mogočnosti, kakor ga sedaj hvalijo. Vesel naj bo vsak, kogar ti ljudje ne hvalijo, kajti taka slava ima kratke noge, se obrača le po vspehu, po sreči. Znano je, da v bitkah muogokrat odloči sreča; tako Napoleon bitke pri Waterloo ne bi bil zgubil, ako bi bili Prusi le za dve uri pozneje prišli na bojišče. Zmaga toraj ni bila zasluga Wellingtonova, ampak hitrost pruskih vojakov, in ako bi bili Prusi prepozno prišli, potem bi zopet Wel-lingtona ne bila zadela nobena krivda , če bi bil prav premagan. Naši sedanji časnikarji pa, kakor imajo navado, bi ga takoj obsodili , da nič ue zna, da je nesposoben itd. Sicer je pa prav malo mikavna stvar za nas, če se moramo s temi lažiliberalci pečati, s temi ši-rokoustuimi in predrznimi ljudmi, kterim se prileže hrvašk pregovor. „Ne boji se svaka šuša Boga, a batine" ,,šuša" je koza brez rog ; tista se Boga nič ue boji, pravi pregovor, pa palice se boji. Bog jo pravičan, (Iz nomškega po K. Bolandou-u.) (Dalje.) Papežev sovražnik Napoleon III. Leta 18G4 sedel je grof Jožef Retel v svoji palači v mestu Parizu, in bral pismo, ki ga je ravno kar od zvestega prijatelja prejel. Iz zalega mladeniča postal je bil čast. gospod. Napoleon III., cesur Francoski, ga je zelo čislal zarad tega, ker je njegovemu stricu zvesto služil in ga tudi v ječi ni bil zapustil. Napoleon III. ga je zelo tako rad imel, kakor svojega rodovinca, in njegova beseda je pri cesarju veliko veljala. Vendar grof Retel ni hotel nobene očitne cesarske službe prevzeti, če so mu tudi naj lepšo ponujali. Živel je sam zase in za svojo družino, čital je veliko in premišljeval, a svet in njegovo dejanje mu ni dopadalo. ^Francoska je že zopet na polzki poti", opominjal je dostikrat cesarja. Po časopisih in knjigah se zopet nesramnost iu verosovraž-nost razširja, in ljudstvo ob vero pripravlja. Vaš veliki stric bi tega že iz državne previdnosti ne bil dopustil." Poletni čas bival je grof Retel na svojih posestvih, in če je danes, konec julija v Parizu, je le zato, da bi si ogledal izvrstno oljnato podobo, ki je bila v mestu na ogled izpostavljena, ktero bi bil rad kupil. Drugi dan po njegovem prihodu v Parizu dobi grof omenjeni list, čigar zapopadek ga z žalostjo navdaja, Roke se tresejo blagemu grofu, ko ga čita , vidna žalost se mu bere na obrazu. Slednjič položi list na stran in žalosten se vsede na blaziuati stol. „Je li to mogoče? Naka, to ni mogoče!" govori sam s seboj, in vzame list zopet v roke in ga zopet čita. Potem pozvončka strežaju, iu mu veli hitro dobiti voz. Žalosten in razburjen se grof hitro praznično opravi, ter pelje v cesarsko palačo. Po zalih mostovžih in krasnih sobanah hiti naravnost v Napoleonov kabinet. Tu sedel in pisal je dobro rejen gospod srednje velikosti. Njegovo obličje je bilo bledo-rumeno, brez živahnosti in čutila. Človeku bi se bilo zdelo, da je brez življenja, iz kamena vrezano. Goste brke mu vise čez ustnice, kakor da bi hotle kako pomankljivost zakrivati. Pogled iz bolj malih oči bil je zdaj zbadljiv, zdaj prilesten. Vsa njegova prikazen bila je nekako odurna in zoprna. To je bil Napoleon III., mož, pred kterim se je vse treslo, kteri je Rusijo ponižal, Avstrijo premagal in na razvalinah nekterih knežij italjansko kraljestvo sozidal, ki je R Tako tudi te vrste ljudem nič ni sveto, celo Bog ne, v kterega ne verujejo; edino, česar bi se še bali, to je palica, katera bi bila za take ljudi, jako potrebna! Da se mi s temi ljudmi pečamo, to je za to, ker oni delajo javno mnenje, oni kazijo resnico po vseh deželah s svojimi časniki, — in zapuščeno, premalo izobraženo , in prelah-koverno ljudstvo jim skoraj vse verjame I Razkrili smo taktiko teh ljudi, in jo hočemo še, da se bodo znali naši bralci varovati in sc braniti lažujivih iu krivih nazorov; kateri se jim vsilujejo v sladkem in gladkem jeziku. Zares je srečen tisti, ki je svojega duha, svojo pamet izvil in rešil iz duševne odvisnosti od dunajskega časopisja, pa srce ga mora zopet žalosti boleti, ko vidi, kako velik vpliv ima to časnikarstvo med nami, in kako celo včasih drugači narodni možje tem listom več verjamejo, nego domačim, slovenskim ; ker uečejo verjeti, da bi zamogel domač človek, Slovenec toliko vedeti, ko nemšk časnikar, ker ne zaupajo v lastno, domačo duševno inočl Kakor strup razjeda to časopisje po našem telesu, ter razširja počasi po deželi brezverstvo, brez-zuačajnost, malomarnost, nenravnost, slepar-stvo vsake baze, in ob enem nemškutarijo, — koristi pa od njega ni nobene videti. Kdor nas reši tega časopistva, ta nas reši nemškutarije in lažnjivega liberalizma. Z bojišča. Vse kaže, da se pri Bjeli pripravljajo za glavno bitev. Višji poveljuik tamošnje armade ruske je carjevič, kteremu od vseh strani pošiljajo pomoči, da se bo mogel zdatuo nasproti postaviti Turkom, kterim načeluje Mehmed Ali. Stara „Presse" in „Daily Telegraph" poročata , da se je bitka pri Bjeli 20. t m. že pričela, in da so Rusi imeli 4000 mrtvih iu 8000 ranjenih, da je bila pa tudi zguba Turkov jako huda. Bitva je boje trajala od jutra do večera. Drugi listi pa o tej bitvi nič ne vedo in le naznanjajo, da so se Rusi pri Jantri vtrdili in da je bilo 20. t. m. na jugu od Bjele in pri Ruščuku več bojev med Čerkesi in ruskimi konjiki. „Pol. Corr." poroča, da so biii skoz 2 dni hudi boji pri Kairkioiu na jugovzhodu od Bjele, med vojno carjevičevo iu Mehmedovo, da pa do 21. t. m. zvečer še ui bilo nobenega v s peha. Bjela ostala je v rokah ruskih , glavni stan pa se je boje preselil nazaj v Sistovo. Kakor se 22. t. m. naznanja iz Carigrada, se je bitka pri Bjeli ta dan nadaljevala. Iz Gorenjega Studena se o tej bitvi 22. t. m. službeno naznanja, da so Turki 21. t. m ob eni popoludne prijeli pri Cerkovni desna krilo geuerala Fatičeva, iu tam odbiti levo krilo pa središče, da so bili pa povsod premagani. Tudi na brdo sv. Nikolaja na Šipkinem klancu so tisti dan iz 14 možnarjev streljali in ga boje razdejali tako, da so ga Rusi popustili. Pri Plevni tudi še ni nobene odločbe. Osman paša je bil po noči od 20. do 21. t. m. napal Grivico, pa je bil odbit, nasproti pa so se Rumunci po zakopih že jako približali drugej streluici, ki se jim bode morala vdati še te dni. Rusi iz 320 topov neprenehoma streljajo na turške trdnjave, ki pa le slabo odgovarjajo , ker jim primanjkuje stre-ljiva. Rusov je tam okoli 50.000 , Turkov pa od CO do 80.000 s 140 topovi. Turki se tolažijo s tem, da je Osman paša še vedno v zvezi z Orhauio, kjer stoji Ilevket paša. Iz Azije se vradno naznanja: Karajal 21. sept.: V začetku septembra nastavil je Ismail paša na hribih nasproti Ilalfalue in Ilohšaboru nekaj baterij ter je začel streljati na čete generala Tergukazova, pa brez vse škode. 19. t. m. napali so Turki Ilafalue iu Vrhnje Oaruhči, pa so bili po dveurni bitvi od Bakiuovega, Tamanovega in Stavropolovega polka v beg zapodeni. Ruski polkovnik Ivanov bil je pri tej priliki na roki ranjen. V mraku se je priplazila četa 500 bašibozukov proti Araksu, pa je bila od kozakov takoj pregnana. Ruske zgube so bile majhne. — Ismail paša pa temu nasproti trdi, da je. turška vojna za-sela brda pri ruski vasi Ilalefgi blizo ruskega tabora pri Jagdiru in da so bile ruske zgube velike. — ,,Reut. Off." iz Erzeruma poroča, da je 15. t. m. v Aleksandropol došlo 20.000 mož generalu Melikovemu na pomoč. O grozovi tostili, ki jih turške čete počenjajo, razposlal je bil rumunski minister i posebno okrožnico, kteri pa vlada turška opo-ireka. Minister Cogoluiceanu razposlal je vsled f tega drugo okrožnico, v kteri vnanjim vladam naznanja, da je Osman paša osnoval posebne druhali bašibozukov oborožene s železnimi ključi, s kterimi mord rumuuske ranjence. Rumunski vradni list je objavil celo imena ua ta način usmrtenih ljudij in očita Turkom, da zabranujejo pokopovanje mrtvih in prevaže-vanje ranjenih , ker na dotične ljudi streljajo. Med Turčijo in Grško nastal je zopet razpor. ,,Pol. Corr." namreč poroča, da so bašibozuki napali grški konzulat v Larisi, kterega so te ua ta način obvarovali pred to roparsko druhaljo, da so zadelali vrata. Konzul je reč naznanil grški vladi, ki je dogodek nemudoma sporočila vladi angleški. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 24. septembra. f.oNitoMkit zbornica dobila je dva nova dosmrtna uda, namreč fml. Latoura pl. Thurmburga in barona Ceschi Sauta Oroce. NImmI imlriiNMj a in llismarku zdi se nekterim listom silno važen iu zlasti povdarjajo, da je Andiassy iz Solnograda dvakrat cesarju telegrafiral. Vradna „Presse" pa piše, da se v Solnogradu niso sicer sklenile nove pogodbe, da sta pa ministra glede vzhodnih zadev popolnoma enih misli. Državni zlior pretresa posamezne paragrafe prihodninske postave. Obravnave so enako živahne kakor je bila splošna debata, kar se je pokazalo že pri §. 1, ki določuje svoto, od ktere naj se pobira davek. Po predlogu vladinem bi moral priboduinski davek plačevati vsak državljan, ki ima 600 gld. do hodkov. Odsek pa je ta predlog še poostril iu zahteval, da bi moral ta davek plačevati vsak, ki ima ua Dunaju 600, v drugih mestih 500 na deželi pa 400 gold. dohodkov. Zbor je sprejel nasvet poslanca Keila , da se prihod- 1 ninski davek sme pobirati le od državljanov, ki imajo več kakor GOOgl. dohodkov. Najbolj primeren, dasi še pretesen, se nam dozdeva predlog našega poslanca Pfeiferja, ki je nasvetoval, da bi svota 600 gld. dokodkov veljala le pri samcih, pri družinah pa da bi se ta svota razširila na 700 gld. Primeren se nam zdi ta predlog, ker je očitno, da družina za živež veliko več potrebuje , kakor samec, pretesen pa je, ker nc dela razločka med družino, ki nima prav nobenih, in pa med družino, kjer Napoleonovo bledo obličje se rudeče oživi in nekim začudenjem gleda v Retelna. „Odpustite, Veličanstvo, ako me zvestoba in vdanost silita Vam po domače govoriti." „Opustite izgovore , grof Retel! zvestobo in gorečnost vem jaz že ceniti. Za to, kar ste v svojem življenji že vse dobrega našej rodo-vini storili, zaslužite, da Vas jaz med svoje štejem; tedaj le po domače 1" „Kaj Vas vznemirja V" ,,Veličanstvo! Vi hočete papeža, Očeta vsega krščanstva njegovim sovražnikom izročiti, ali vsaj brez varstva pustiti." Napoleon gleda v tla, obličje obledi, vse življenje mu nekako zastane, da je kakor iz kamena vsekana podoba. ,;Kakova meglena strašila so Vas napotila na to misel?" „Neki prijatelj mi je naznanil to pretečo nesrečo". „A kdo je ta prijatelj?" „Oprostite me odgovora, Veličanstvo, ker svojega prijatelja ue želim pri Vas ob milost pripraviti". ,,Prašal sem le iz radovednosti", odvrne hladno Napoleon. „Zdi se mi nemogoče, da bi jaz kterega Vašega prijatelja zavrgel. Sploh pa, kar še danes nihče ne ve, bodo jutri že časopisi celemu svetu naznanili, namreč: pismeno pogodbo med menoj in Italijo. V tej pogodbi je res rečeno, da bodo naši vojaki, ki papeža pred sovražniki varujejo, čez dve leti domu se vrnili, pa s tem še ni rečeno, da smo papeža sovražnikom izdali''. ,,Veličanstvo! zarotujem Vas, te pogodbe ne sklepati", prosi grof Retel Napoleona. ,,Vsaj poznate čruo sovraštvo skrivnih družb italijanskih proti poglavarju cerkve. Ko bodo naše čete Rim zapustile, zdelo se bo vsem papeževim sovražnikom, da je prišel primeren čas, neovarovanega papeža Pija IX. napasti". Napoleon, ki je bil sam družnik skrivnih italijanskih družb, vedel je, dobro, da je grof Retel pravo zadel, a vendar se je delal nevedneža. ,.Jaz Vas ne razumem! Ali zamorejo naše čete papeža večno braniti iu varovati? Ali ne bodo druge dežele nevošljivo na nas gledale ? Naka, to mora nehati! Papeža bo njegov [sveti stan tako dobro varoval, kakor naši bajoneti". „Odpustite, Veličanstvo! Sovražniki ka- toliške vere nikdar ne spoznajo svetosti papeževe službe; če tedaj Vi našo vojno iz Rima pokličete, bo Pij IX. vjetnik in morda celo mučenec. Sebe, svojo družino iu vso Frau-cosko pa s tem, Veličanstvo, pahneta v pogubo". ,,Zelo čudna se mi zdi ta trditev, grof. Iz česa morete to sklepati? Kako zamore osoda papeževa z mojo osodo v zvezi biti?" »Prav ozka je ta zveza! Ko bi Vaš veliki stric Napoleon I. ne bil papeža vječil in cerkve stiskal, bi tudi on sam ne bil v pregnanstvu umrl!" „Dragi Retel, jaz Vaših nazorov ne razumem, povzame Napoleon. Nikar ne mislite, da so evropejski cesarji in kralji z mojim stricem zato se vojskovali, da bi jbili papeža rešili !■' , Gospod, tega tudi jaz ne mislim! Ljudje Vašega prekanjenega strica niso vrgli, vrgla ga je vsegamogočna roka tistega, kteri cerkev in svoje vidne namestnike na zemlji drži in varuje. Zedinjeni knezi zoper Vašega strica so bili le orodje božje sodbe". Molče pogleduje cesar pri teh besedah grofa, iu dozdeva se mu, da grofu pamet peša. je veliko otrok. Primerno bi bilo za ženo in vsakega otroka odločiti še 100 gld., tako da bi ae u. pr. pri družinah s 3 otroki davek še le plačeval, če bi dohodki znašali vsaj 1000 gld. Prihodnja seja bo jutri in bo gotovo zopet jako živahna, ker se je k §. 3 oglasilo 19 govornikov. Klub levičnikov je k drugemu oddelku tega paragrafa, ki določuje, da je država prihodninskega davka prosta, dostavil, da naj ga bodo proste tudi dežele , okraji in srenje, kterih premoženje se obrača za srenj-eke potrebe. Skupen mini*! n-ski svet se je 22. t. m. vršil na Dunaju, da se določi skupni proračun za 1. 1878. Tisza se je hotel pri tej priliki z Andrassyem boje tudi pogovoriti , kako da naj v ogerskem zboru odgovori na interpelacije o vzhodnem vprašanju. Hrvatski sabor je 21. t. m. enoglasno sprejel adresni načrt, kterega so zagovarjali Miškatovič, Kukuljevič, Mesič in Jakič. Banje v imenu vlade rekel, da se ji ta reč ne dozdeva primerna, da pa adresi ne bode nasprotovala. Folnegovič pa je vimenu opozicije naznanil, da ne bode glasovala, ker se je z adreso storil korak nazaj namesto naprej. Deželni zbor naj odločno ravna in spojitev Granice s Hrvatsko s posebno postavo zahteva. Kukuljevič je odgovoril, da naj se še enkrat poskusi reč rešiti dobrovoljno, če ne bode nič pomagalo, naj se nasproti Ogerskej napno druge strune. Vnanje države. 14 v?.IhmInemil vprašanju se poroča, da se je ruski poročnik na Angleškem grof Šuvalov podal k lordu Derbju v Kno\vsley. „Pester Lloydu" pa se iz Bukarešta telegrafuje, da je ruski car cesarju Francu Jožefu pisal lastnoročno pismo, iu berolinska „Post;< piše: „Č e b i av s t r i j s k o o r o ž j e ruskemu sedaj na pomoč hitelo, bi Avstrija ne delala za lt u s i jo, ampak sama za se: Pod njeno oblast bi moral priti osvobodeni balkanski polutok. Rusija sama bi nič ne mogla storiti, kakor pospeševati ta vspeh. Ker če sedanjo vojsko srečno prestane, pričela se bo za njo dolga doba najtežavnejših prenaredb, v kteri bo morala vse svoje vnanje moči združiti, da bo obdržala in nadaljevala svoj poklic v Aziji. Mi te podobe nočemo dalje opisovati ker vemo, da Avstrija tega sklepa ne bo storila. Poznamo notranje vzroke, zarad kterih je ta sklep nemogoč". Angleška vlada je osnovala neki na- „Moja trditev se Vam zdi čudna gospod, a jaz imam dokaze za svojo trditev", reče grof. „Jih smem li slišati"? ,,Prav rad jih povem, Veličanstvo", reče grof in ua to začne pripovedovati oni zanimivi razgovor, ki sta ga imela Pij VII. in Napoleon I. v palači Fontainebleau. Cesar ga prav pazno posluša. — ,,Potem ko je bil Pij VII. Vašemu velikemu stricu iz občne povestnice dokazal", konča Retel svoj govor, „da .je Bog zatiravce in stiskavce papežev vselej vrgel in pokončal, opominjal ga je z živo in ginljivo besedo, in nikdar ne bom teh papeževih besedi pozabil 1 Vekomaj ostala mi bo veličastna podoba sivega starčka v spominu!' „Stari Bog še. živi!" je zaklical cesarju. „'Videl bom, kako bo božja roka Vas zmlela. Mera preganjanja je polna, in kmalo boste uničeni enako drugim cerkvenim preganjalcem. Tako napovedal je Pij VII. Vašemu velikemu stricu; in še ne celo dve leti potem se je to prerokovanje spolnilo". (Dalje sledi.) črt glede posredovanja med Rusijo iu Turčijo, ter si prizadeva Avstrijo zanj pridobiti. Nemčija pa si na vso moč prizadeva Avstrijo od te zveze odvrniti. Posredovanje se na videzno obrača proti Turčiji, vistiui pa je^brnjeno proti Rusiji. Tako se z Dunaja telegrafuje „Politiki." ,^'a E^rancoNkeiti je višja sodnija zavrgla pritožbo Gambettovega zagovornika ter potrdila prvo obsodbo. — Radikalni listi, zlasti „Journal des Debats" in „Republique frangaise" se silno hudujejo nad oklicem Mac Mahonovim in žugajo z vstajo. Journal des Debats ima zarad tega pravdo pri sodniji, dasi vlada proti njej nasprotnim kričačem raz-odava veliko potrpežljivost. Nrl^ki vradni list razglaša knežev ukaz, ki 1 podpolkovnika 8 stotnikov, 2 nad-lajtenanta in 24 lajtenantov, ki so bili začasno odpuščeni, zopet vvrstuje v redno vojsko. Turčija namerava po naznanilu madjarskih listov iz Srbije in Rumunije napraviti eno kronovino pod madjarskim guvernerjem!!! (Košutom ali Klapkom? Vred.) l*auež so v konzistoriji 24. t. m. zopet imanovali več kardinalov; kardinal Pecci postal je kamerlengo, ki ima pri volitvi novega papeža uajglavuejši posel. Izvirni dopisi. I v. Šcut-Jošta pri Polhovem Gradcu 18. septembra. V tukajšnji farni cerkvi sv. Janeza Evang. napravili smo nove orgije z 10 spremeni , da bodo poveličevale službo božjo. Izdelal jih je g. Nace Zupan s svojima sinovama iz Krope. Po vnanji obliki so prav okusno izdelatie, v spremenih pa so deloma miloglasne, deloma veličastno doneče, s čistimi glasovi. Cena jim je prav nizka; sploh se je to delo dovršilo v mojo in vsih farmanov naj večo zadovoljuost. To raj prav s prepričanjem vrlega mojstra g. Načeta Zupana, kakor tudi preblaga sinova njegova čč. cerkvenim pred-stojuištvom pri napravi novih orgelj naj toplejše priporočam. A nt. Hočevar, župnik. jVIarinilul, (na Hrvatskem) 17. septembra. Gospodine uredniče! Ako i nijesam baš redovni predplatnik Vašega cjeujenoga lista, jesam zato skoro svakdanji čitatelj ikoga; a to Vam dolazi od tuda, što sam u vrlo blizo m komšiluku (sosedstvu) rodoljubivih Slo-venacah, uzor Slavenab. I pošto dosta rijetko odavde dopise dobivate, to mislim, i nadam se, da čete ovo mojih nekoliko rččih rado primiti u svoj štovani list. Uočiin naša brača tamo na Balkanu „za krst častni i zlatnu slobodu" svoju dragocčnu krv prolievaju i zemlju, na kojoj če se — ako Bog da — na skoro, kao i na Nikšiču, pra-vedni, slobodni slavenski barjak (zastava) viti, svojom krvlju napajaju: dotle mi ovamo u našoj mirnoj monarhiji to sve ne samo sa ua-šim umnim očima pratimo (spremljamo), dobro bilježimo, sa ostalom nepristranom bračom pravednom oružju slavonskem dobru sreču i pobedu (zmago) želimo; nego uz to sve mi svaki svoj posao kako valja radimo (opravljamo) i svršavamo. A naši su poslovi obični: Zem-ljedčlstvo, to je najvažnije zanimanje naše u ovom kraju; zatim stočarstvo (živinoreja), pče-larstvo — gdješto razna trgovina, itd. Po nedčljah i prazdnicih idemo u crkvu in Bogu se molu, a dčca naša sa učiteljima marljivo školu pohadjaju i svoj posao rade. I kad sam več kod škole, da vam još koju o ujoj kažem. U subotu, dne 15. o. m. obdržavan je godišnji (letni) ispit na obospolnoj pučkoj školi u Adlešiču. Da smo najprije u crkvi kod svete službe božje bili in Bogu blagodarili na sretno dokončanoj školskej godini, o tom ne treba sumnjati. Došavši iz crkve u školsku sobu, nadjemo pune klupe dčce, koja su nas pristojno dočekala i lepo pozdravila, i pošto smo najpre svi složno odmolili, nastavi smo druga pitanja iz čitanja, pisanja, računanja itd., na koja su deca tako dobro i brzo od-govarala, da je bila milina slušati, i mi na-zočni rado smo svoje podpuno zadovoljstvo kako dčci, tako i g. učitelju M. Germu izjavili. Prije svršetka (končanjem) pčvala su deca sa pomočju g. učitelja in njegove „harmonike" „putnikovu pesmu", apevanje savršili sa„ car-skom himnorn". Zatim uzme domači gosp. župnik „zlatnu knjigu" i čitajuči iz nje mnoga imena vrlo marljivih djakah i |devojčicah, dade svakom prozvanom detetu namenjeni dar (kako komu lepu knjižicu molitvenu, gospodarsku ili lepe ikonice (podobice), na čem se svako pojedino dčte sahvalilo, izišavši iz klupe i po-Ijubivši g. župnikn ruku. Preporučivši deci, da i vsim škole dobra budu, da čitaju i po-navljaju svoje predmete, itd., učinismo svetko-vini kraj i završismo ovu školsku godinu opet sa školskom molitvom i odlazkom iz škole. Ovom prilikom moram kazati to, da sam se začudio, kad sam u školskoj sobi deset velikih klupah nabrojav i sve klupe bijahu pune dčce; a kad sam zatim u zapisniku školskom 200 (slovom dve stotine) mužke i ženske dece nabrojav, ne samo da sam se začudio tom velikom broju, nego sam žalio (obžaloval) dotičnoga učitelja, da tako trudno delo i ogromau posao sam svršavati mora bez ikakove pomoči; dočim bi na 200 dece ako ne tri, a ono harem (vsaj) dva učitelja biti morala. To ne samo, da mi se nedopada, nego to nije ni pravo, a valjda ni zakonom propisano (po postavi zapovedano). Da dosta je jeduom učitelju i 80 dece! Ovde moram naglasiti, da su učitelji za svoje težko delo slabo plačeni, a toliko ima činovnikah (vrad-nikov) po svakovrstnim uredima, koji su za mnogo lagši posao daleko bolje naplačeui, nego mučenici — učitelji. Pa to nije pravo! Oni lepi darovi — premije — što su ih m ioga deca u Adlešičkoj školi dobila, čuo sam, da je sam učitelj špendiral, pa velim), da to nije pravo. Zar nejma osim (ali ni razun) župnika i učitelja drugih ljudih u občini i u parohiji ? Premije za decu kupiti spada na občinu ili na njezin školski odbor; a liepobito stalo i pojedinim imučnim (premožnim) ljudima i veliko posednicima (velikim posestnikom) u občini, kao što su bogati kmeti, grofovi, i baroui, gdč ih ima kao n. pr. u Adlešiču, da se sa lepoin i koristnom knjigom ili sa nov-čanim (denarnim) darom deci i detinjim rodi-teljima, pa i samom učitelju poznati dadu — i da dadu od sebe zuak (znamenje), da su ljubitelji prosvete i naroda, od koga i medju kojim živu! Vredno je, da Vam i to kažem, da je narod i občina Adlešička jako zadovoljna sa svojim učiteljem, koji svoju službu rado čini i \orno ispunjava, što se najbolje na školskoj mladeži vidi i obistinjava. To znade i samo zemaljsko školsko nadzoruištvo, koje mu je više putah svoje zadovoljstvo i pismenu po-livalu izjavilo — a nedavno ga sa novčanom premijom obdarilo. Tako valja, to je pravo! Ne dvadeset, nego stotinu i više forintih treba vrednom učitelju premije dati! Neka se hiljade ovakovi učitelji; i blago onoj občini, onoj zemlji in onom narodu, koji ovakove učitelje imadet — 'ti Dunaja, 20. sept. Razun davkar-ske postave, s ktero se je zbornica poslancev te dni pečala in ki ji bo dala pri posebni obravnavi še mnogo opraviti, imel bo državni zbor v sedanjem zasedanji obravnati še neko drugo nič manj ne važno postavo, kakor je imenovana davkarska, namreč novo kazensko postavo. Dotični načrt, ki obsega 232 strani, razdelil se je že 11. t. m. med poslance. Odsek, ki je imel ta načrt pretresati , je število paragrafov od 514 znižal na 507. Ves načrt obsega tri glavne dele. Prvi govori v 7 poglavjih o splošnih določbah glede kazni , po-skušnje, vdeležbe, namena in zanemarjenja, oprostenja, polajšanja kazni in raznih okoliščin. V drugem je v 2G poglavjih govorjenje o prestopkih iu zločinih veleizdaje, izdajalstva, razžaljenja Veličanstva, udov ces. dvora, in vnanjih prijaznih vlad, dalje o prestopkih in zločinih glede delovanja in volitve javnih zborov, kalenja javnega miru , ponarejevanja bankovcev in vednostnih papirjev, krive prisege in tožbe, kakor tudi vere in nravnosti, dvoboja, uboja, umora, tatvine, goljufije, nezvestobe v službovanji itd. V tretjem delu se obravnavajo razni prestopki v 6 poglavjih. Najvažnejša prememba vladinega načrta po odseku zadeva smrtno kazeu, ktero je odsek sklenil odpraviti. To silno važno premembo odsek opravičuje le v 47 vrsticah svojega poročila, češ, da bi bilo poročilo sicer preobširno, ker bi se morala samo o tej reči pisati cela brošura. Glavni vzrok, da odsek nasvetuje odpraviti smrtno kazen, pravi, je ta, ker ta kazen dandanes pri sedanji vravnavi kaznilnic v Avstriji ni več potrebna, da bi prebivalstvo varovala pred zločinstvi. Samo pri stojni sodbi (Stand-recht) ima še nekak pomen, ker vsled naglosti ljudi pretresa in od hudodelstov odvrača Splošna smrtna kazen pa tega ne stori, ker se je v Avstriji silno redko izvrševala. Kaj bode v tej zadevi zbor odločil, ali smrtno kazen res odpravil, ali jo še pridržai, se zdaj še ne more povedati. Oe jo bode res odpravil po nasvetu odsekovem, dozdeva se mi, da se bode kmalo ravno tako godilo , kakor glede palice po ljudskih šolali, ktere neobhodna potreba se je tako jasno pokazala, da jo vsi nazaj zahtevajo. strelu na pomoč, pa je bil ogenj po večem že zadušen, ko je prišla na pogorišče. Razne reči. — Apostolski nuncij msgn. Jako bi ni se je 21. t. m. iz Levova odpeljal Krakovo. Na kolodvoru zbralo se je bilo mnogo odličnih mož da bi se poslovili od vi sokega gosta. Med njimi sta bila metropolit Sembratovič s grško-katoliško duhovščino pa levovski župan dr. Jasinski z mnogimi me stnimi odborniki. Župan se je od nuncija 1 imenu mesta levovskega v latinskem govoru poslovil. — Deželni dohodki sekvestri-ranil ,,Adria" poroča, da je tržaški deželni odbor sklenil vlado naprositi, da bi sekvestri-rala deželne dohodke goriške , ker dežela go riška tržaškemu mestu ua bolnišničnih stroških dolžuje že nad 130.000 gld. ! — Šole se prično v Gorici i. oktobra. Vpisovanje pa se na gimnaziji prične 26, na realki pa 27. t. m. — Duhovske spremembe v Kerški škofiji. Preč. g. Berkmun Val., konsist. sve tovalcc, dekanijski administrator in fajmošter pri Devici Mariji na Jezeru, je dobil dekanijsko faro Pliberg. — Č. g. Kuster Val., fajmošter v pokoji, faro Št. Rupert blizo Celovca in č. g. Sever Lovro, kurat v Blačah, faro Šteben pri Žili. — Č. g. Kanal Jož., kaplan Domače novice. V Ljubljani 25. septembra. (V bogoslovje) se je dozdaj samo pet prosilcev oglasilo za l. leto; eden pa za 2. leto. Vojaške postave jih mnogo odtegnejo duhovskemu stanu; pa tudi ojstrost sedanjih šol jih še več iztrebi iz gimnazij, tako da izmed 100 učencev prve latinske šole jih komaj 23—2G dospe v osmo. Kaj bode s Časom ? Stari pešajo in mrjejo, mladih ne bo. (Vsled veclnega deževja) bila je voda zadnje dni jako narastla, in po Gradašci plavalo je v soboto ajdovo snopovje, ktero je bila voda kje na njivah pobrala. V nedeljo zvečer sc je vreme zvedrilo, pa nastal je bil hud mraz, (v Ljubljani imeli smo le G") da se je bilo bati slane. Po planinah je palo mnogo snega (TreŠilo) je v soboto (22. t. m.) zvečer ob "/a9- ure v Pemov magazin na Tržaški cesti, jn kmalo za treskom naznanil je strel z grada, da se je vnel. K sreči prihiteli so nemudoma gasilci z Viča in so ob pravem času ogenj zapušili, kajti v magazinu bilo je hranjenega tudi nekaj petroleja in nevarnost bi bila silno velika, če bi se bil vnel ta petrolej. Tudi požarna straža ljubljanska hitela je precej po Požarnici, je prestavljen za kaplana v Nemško Kaplo in ondotni g. kaplan Sladeček Ka-rol za provizorja v Oberhof. — Č. g. novo-mašnik Ganglmayer Jož., pride za kaplana v Požarnico. — Umrl je dne 3. septembra č. g. Činkovic Jož, provizor na Suhi. II. I. P. — liazpisani ste fari: Kirchbach in Penk obe do 10. oktobra. V ljubljanski škofiji: Č. g. Nace Tavčar pride iz Doline za fajmoštra k sv. Križu pri Kostanjevici, č. g, Ant. Fettich-Frankheim dobil je faro Vreme. Č. g. Jakob Lebar pride iz Ko-privnikaza kaplana v Svibno; Jožef Golmajer pa iz Starega loga v Koprivnik. — Vmeščena sta bila gg. Alojzij Kumer za Leše, Jožef Jaklič pa za Stari log na Kočevskem. — Razpisani ste fari Brdo in Dolina. — V lavantinski škofiji: č g. Val. Kranjc pride za kaplana k sv. Jedrti poleg Laškega. — P r e m e m b e pri u č i t e 1 j s t v u. Na Kranjskem: Stalno so imenovani: G. KoJar Fr. v Štalcarjih; g. M. Petrič v Strugi; g. Fr. Peruzzi v Vačah; g. J. Potrato pride iz Moravč v Št. Vid pri Podpeči; g. Ana Roth pl. Rothenhorst (lj. učit. kand.J, učiteljica na protestantski šoli v Ljubljani. — „A1 te und Neue Welt". Tega izvrstnega ilustriranega nemškega zabavnika razposlal se je ravnokar XII. letnika prvi snopič, ki obsega: „Gaetano". Gedicht von Ferdinand IIeitemeyr. „Er sueht seine Frau". Frei dem Englischen nacherziihlt von Reinliold Baumstark. „Tilly's Tod". Legende von \V. v. Falkenstein. „Ein alter Pfarrherr". Lustige Bliitter von Dr. Franz Alfred Muth. „Verfitl schung der Nahrungsmittel11. Von L Fried ieb. Die heiligen Siebenschliifer". Legende von Franz vom liheine. „Von Westen nacli Osten". Bilder in versehiedenen Farben von Walter v, Miinich. „lm Norden der Dvina". Erinne-rungen aus der Verbannung von Sigismuud GralVn Kierdej. „Die Badereise". Novelle von v. Erlburg. ,,Abschied von der Alm." Gedicht von Frh. v. Dyherrn. „I)ie landschaft-liche Schonhet der Natur. Eine asthetische Studie von Kari Bertliold. „Piidagogische \Vinke". Eine Plauderei von Ph. Laicus. „Aller lei:" Ein souderb. Heiligenbild. — Hercego-winisches. — Junge SchUtzen. — Ein Jubiliiums-buch. Japanesiche Festtage. Preis-Riithsel. — Preis-Rebus. — Vertr. Coresp. Ilustracije pa so: ,,Titelviguette". — „An Mutterstatt". — „Tilly's Tod". — „Initiale F". — „Schluss-vignette". — „Ansicht von Rustschuk". — ,,Ein bulgarisehes Bauerngehbfte". — „Ein Armbrustschiessen". — — „Nestriuackelchen beim Photographen". — „Der Wasserfall". — „luitiale M". — ,,Die heilige Familie". Nach dem Gemillde von M. P. Deschwaiiden. — „Ansicht von VVologda'. — ,,Barmherzig Sclnvesterlein". Obseg i u podobe zopet jasno pričajo, da si založnika brata Kari in Nikolaj Benziger na vso moč prizadevata, temu zabavniku dati čedalje večopopolnomast ne le glede obsega, ampak tudi ilustracij ali podob. Pri člankih ne gledata samo na lep jezik, ampak še veliko bolj ua tehten zapopadek, na zdravo jedro, in le take sodelavce sprejemata, o kterih sta prepričana, da ne pišejo samo za denar, ampak da jim verska čutila res izvirajo iz srca, iz trdnega prepričanja. Že dozdaj so pri tem zabavniku sodelovali najslavnejši katoliški pisatelj nemški, letos pa pridružil se je tem še slavni voditelj nemških katoličanov v državnem zboru nemškem, dr. August Re i clien s perge r. Tudi glede premije bodo naročniki veliko na boljem, kakor dos'ej, ker jo dobo vsi brezplačno. Letošnja premija je po izvirniku izvrstnega in jako priljubljenega slikarja M. P. Desclnvan-deu-a z oljnatimi barvami pouatisnjena in nam predstavlja presveto družino. Jezušček stoji na Marijnem naročji in v rokah drži lesen križček, njemu pri nogah kleči sv. Janez Krst-nik, sv. Jožef pa oprt na svoje orodje radostnim obličjem zre na sv. družino. Podoba je 44 cent. (1G;,/+") visoka in 31 cent. (11 V') široka in bode prekrasen kinč za vsako še tako gosposko sobo. Vsako leto tega izvrstnega zabavnika izide 18 snopičev po 3 pole (48 strani), kterih vsaki velja 24 krajcarjev, iu se zamore naročiti pri vsakem bukvarji, v Ljubljani zlasti v knjigarni Otokarja Klerra na Starem trgu. Eksekutivrss dražbe. 25. sept. 2. Sever iz Tomovega, 2. Krajec iz Kosez, 3. Krcgar iz Verbovega, 3. Brožič iz Jascna, 1. Brumen iz Knježaka, 1. Batista iz Za-rečiee, vsi v Bistrici. 2. Zevnik iz čireič, v Kranji. 2. Šivic iz Surkova, 3. Pavlin iz Kruše, 1. Stcrle iz Poljan, vsi v Ložu. 3. Simčič iz Studenega, v Postojni. 2. Kusma iz Krške vasi, v Krškem. 1. Pistotnik iz Medije, v Litiji, 3. Ivaneiž iz Ilrenoviee, 3. Cokelj iz Senožeč, oba v Senožečah. 26. sept. 3. Grab in 3. Gostinčar iz Beri-cevega, oba na Brdu. 3. Gošajuar iz Cerovega loga, 3. Gošajnar iz Tolstega vrha, 3. Umek iz Velikega Cerovea, 3, Sterniša iz Goriške vasi, 3, Mirtič iz Kala, 3. Verček iz Dolenjega britofa, 3. Rupnik iz Malega kala, vsi v Novem mestu. 3. Nemanie iz Božakovega, 3. Klemenčič iz Oeš-novca, 1. Raj ako vi 2 iz Radoviča, 3. Klemenčič iz Mačkovca, vsi v Metliki. 3. Mustar iz Grintovea, 3. Lovša iz Prevol, oba v Žuženberku. 2. Dolence iz Dolenje vasi, 3. Corn iz Razora oba na Vrhniki. 2. Basaj iz Suhe, v Kranji. 1. Kos iz Stolp, v Kamniku. Loterijske številke 15. septembra. Na Dunaju: 28, 71, 55), 87, 44. V Gradcu: 07, 30, 71, 25. 80. TeleKralične denarti« cene 24. septembra. Papirna renta 04.00 — Srebrna r-?nta 67,— — Zlata renta 74.90. — lSliOletno državno posojilo 111 50 Bankine akcije 854 — Kreditne akcije 213. — —London 119.--Srebro 104 60.— Ces. kr, cekini 5,62.-20 frankov 9 44.