255. številka.
Trst, v torek *20. deceniUra 1 SDS.
Tefoj XXIII.
„Edinost" irhaja dvakrat mi «lHn. razun nedelj in pravnikov, zjutraj in sveder nb 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina znajti:
Obe izilanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 1SJ*— Za pol leta, četrt leta in na meneč rHzmemo.
Naročnino ^e plačevati naprej. Na na-ročbe brez prilofene naročnine rp uprava ne ozira.	_
Na drobno ae prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske z jutranje Številke po 9 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
4—
k
(Večerno izdanje.)
GLASILO POETIČNEGA DRDSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon-ftr. «470.
4 nvč.
V edinosti jfflHlfcr
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravtilfttvo. Naročnino in oglase ; je plačevati loeo Trst.
Uredništvu hi tiskarna se nahajata v ulici Carintia fttv. Iti. I pravnUtvo, ud-primiiStvn In sprejemanje ltiserutov
v ulici Molin piccolo Stv. .'I, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejle veati.)
Dunaj 19. Predsedniki majoritetnih strank v zbornici poslancev so imeli danes opoludne posvetovanje, katerega se je vdeležilo tudi prodsed-ništvo zbornice. Govori se, da se bode v jutršnji »oji, ki bode nepreklicno sadnja pred Božičem, oskušalo završiti posvetovanje o služabniškem za-konu. Najviši deželni maršal za Češko, knez Lob-kovie, je bil med konferenco v parlamentu in je imel posvetovanje s konservativnimi in češkimi poslanci.
Dunaj 19. Voditelji in odlični pristaši krščansko socijalne stranke so imeli včeraj posvetovanja, v knterih se ne more izvedeti ničesar gotovega. »W. Allg. Zeitung« beleži z vso reservo govorico, da gre tu za naznanilo, na namerava Lueger odpovedati se županstvu.
Dunaj 10. Vesti o namorovani odpovedi župana Luegerja se dementujejo, istotako se oporeka, da je bil danes shod zaupnih mož krščansko socijalne stranke.
Budimpešta 19. (Zbornica poslancev.) Posl. grof A p p o n y i je rekel, da je ravnanje liberalne stranke revolucija parlamentarične večine. Proti takemu revolucionarnemu koraku da se mora opozicija bojevati z vsemi močmi. Govornik je izjavil, da takoimenovana lcx Tisza ne pomeni ničesar druzega, nego da liberalna stranka podpira politiko vlade.
Poslanec Karolvi je rekel, da more iineti opozicija samo jeden cilj in ta je, da pade vlada in zistem, katerega zastopa ona. Nadaljevanje razprave se je na to odložilo na jutri.
Kajira It). Mnrchand je ostavil danes pred-poludne Fašodo.
PODLISTEK.	17
BARON IVICA
Spisal A. ŠENOA.
Poslovenil Večeilavov.
II.
Minul je čas tiho, žalostno, a jaz sem se inučil dan na dan. Mati je gospodarila, kakor je znala. Začetkom je jokala in silno žalovala. Dva tri dni po očetovi smrti sem mislil, da se ubije. Bila je iz sebe. Potem se jo nekako umirila, ali dobro sem videl, da vedno več pije od dneva do dneva. A kaj sem ji jaz mogel? Mati mi je bila. Molčal sem. Največ je jokala Jelioa, jokala tiho v kotu, Ko sem opazil, da je jokala, prihajale so tudi meni solze v oči. Kaj hočete ? Nekdaj sem se povrnil iz Crnomerc. Niko je bil ves krvav, a Jelica se je jokala.
»Kaj ti je, za Boga, Niko?«
»Mati me je udarila se sekirico«.
Pogledal sem: Niki rana na vratu; vstopil sem v hišo — mati — Bog ji daj duši lahko — pri vinu. »Mati«, rekel sem, »kaj je z Nikom? Kri mu teče, moral sem mu zavezati rano ua vratu«.
»Pa kaj te to briga?« se je otresla mati.
»Mogla ste ga ubiti«.
»Pa da sem ga ubila, moj je sin — ničarija je.«
»Toda je tudi moj brat, a jaz sem se zaklel pokojnemu očetu, da bom čuval brata«.
Madrid 19. Vojni minister je v nekei^jMi-govoru z nekim Časnikarjem naglašal potrebami se radi agitacije Karlistov pomnoži armada na 140.000 mož. To zvišanje bi stalo svoto 20 milijonov.
Madrid 19. Generalni kapitan namerava v svojem delokrogu zapreti vse klube Karlistov in ustaviti vse karlistiške časnike.
Reminiscencije.
(Izv. dopis.)
Glasilo tržaških socijalnih demokratov, »La-voratorc«, je prenehalo izhajati. Socijalistiški delavci so ae pač pošteno trudili, da si ohranijo svoj list, toda izpodletelo jim je, in sicer ne vsled lastne krivde, nego vsled egoizma posamičnih oseb, katere so si prisvajale voditeljstvo med njimi.
Znani C a m bor, ki spreminja liki kameleon svojo politiško barvo, je vodil delavce za nos, dokler se je dalo, hotd izkoristiti delavsko gibnnje za svojo osebo. Ko pa jo videl, da nima upanja, da bi se mu izpolnile njegovo tajne želje, vrgel je svoje so-cijalno-demokratične nazore v jarek, med staro šaro, in je pustil delavce na cedilu.*)
Te dni sem govoril s slovenskim socijalistom, kateremu nikakor ne morem odrekati svojega spoštovanja. Govorila sva o tem in onem in tudi o preminolem »Lavoratoru« ter o listih, ki so žigosali perfidno pisavo tega lista zadnji čas. Sodrugje pač
*) Čujemo, da je bilo v včerajSnjem koulinkovnnem .,IndipendentuM neko „poslano" istega gospoda Camberja, v kdtereui ua/.imnju nvetu, da ni več socijalni demokrat. Dvomimo pn, da bi bil gospod in bivAi sodrug (Jamber presenetil poznavalce razmer z naznanilom svojega najnovejega — prepričanja. Op. ured.
»O ti, nesreča«, se je zaletela meti na-me.
»Umirite se, mati — vino Vas je zmotilo«.
Od onega krata mrzila me je mati, ter, ako mi je kakšenkrat tudi sladko govorila, ni bilo to iz srca.
Sodišče nam je dala varuha. Ime mu je bilo Martin Spinčid, bil je pisar ali kaj takega. To vem, da je pisal kmetom tožbe in prošnje. Bil je ta človek suh, ozkega lica, plešast, šiljastoga nosa. Imel je navihane brke, a oči kakor žaba. Vedno je nosil modro suknjo, visoko vezan robec, kučmo na glavi, visoke čižrae. Na prstu je imel velik srebrni pečatnik, v roki zakrivljeno palico, a v žepu pisma in moder platnen robec. Često sem ga videl v Zagrebu, in v naši vasi, ali dokler je bil oče živ, ni prišel v hišo, izven dva-ali trikrat. Sedaj je prihajal češče, saj je nam bil varuh. Jaz sem prosil, naj nam bode stari Viskovid skrbnikom, ali v mestu so mi rekli, da to ni mesten človek in tako da je ostalo pri Spinčidu. Z menoj je malo govoril, se ni upal nikoli pogledati mi v oči. — »No, dragi Ivica«, ini je rekel kakšenkrat, vdarivši me se suho roko po ramenih, »kako, kako? Mnogo posla, hm ? Bene, bene, delaj, je za tvoje dobro. Pusti samo mene, pazil bodem jaz, da bode vsakemu svoje, tudi slavno sodišče bode pazilo. Pa kako je se žitom, pa kako z vinom? Dobro, je-li? Bene, bene!« Po teh besedah je šel kašljaje v krčmo kraj eeste, kjer je navadno pisal svoje tožbe, ali je več in vrlo sladko znal govoriti z
tudi sain obsojal isto, a ie bolj one liste, ki so Menjali pisavo »Lavoratora«. Osobito ni vedel nikoli zadosti grajati neki slovenski list in »perfido-val« v njegovi pisavi, hotd s tem zadeti mene, ka-nost da se jaz strinjam z istim listom.
No, so<\ demokratje pač nimajo ničesar očitati meščanskim strankam, bleja socijalizma jo v svojem bitstvu dobra in nikdo jej ne odreka opravičenosti. Toda tudi na vrtu socijalne demokracije ne rasejo samo nežne lilije in vijolice, temveč je tu in tam kopriv, med katerimi lepo vspevajo strupene rože. In jedna teh stupcnili rož je egoizem mnogih najboljih voditeljev v socijalni demokracij i.
Kaj je napotilo sedanjega voditelja avstrijske socijalne demokracije, dra. Viktorja Adlerja, da je stopil kakor milijonar (kajti to je h i I vsaj takrat) v nižavo priprostih delavcev ? Častil a-ko m n ost! V nemško-nneijonalni stranki, kateri je pripadal, dokler je ni zapustil — in to je bilo 1. 188(5, —, mu ni bilo možno postati mogočnim »vojskovodjem«. Da postane to A la Bchel in Liehkneoht, ponižal se je praktični Žid (sedaj protestant) in postal je — socijalni demokrat! Tu dela res skoro čuda ta prebrisani doktor med neukimi delavci. Njegova beseda je pač sedaj naj-uplivneja v krogih avstrijske socijalne demokracije. Toda temu se ni čuditi, kajti, kdor je toli drzen, da bi mu prigovarjal?! A kdo so ne mara strinjati ž njim v vsakem in v vsem, ta že leti iz stranke! Med mnogo drugimi seje pred kratkim zgodilo tako radikalnemu dru. Berstlu v Dunajskem Novemmestu.
Kaj je napotilo Ferdinanda Lassala, da se je postavil v vrste socijalne demokracijo ? S 1 a v o h l e j) j e ! Vse njegovo življenje ni druzega, nego stremljenje po velikih in slavnih činih.
materjo sedfc ž njo za mizo vse popoldne, in pil kozarec za kozarcem vina. To mi ni drago bilo nikako, ali zopet si nisem razbijal glave niti za to. Samo to vem, da ji je prinašal leka za mrzlico, masti za ozebline, steklcničico neke rudeče rakije kip svojega patrona, sv. Martina. Vem tudi to, da sta mnogo šepetala o računih, in da materi ni bilo drago, ko sem poslušal njiju pogovore.
Jagico sem obiskoval često, ali kadar sem doma omenjal Jagičino ime in našo svatbo, je mati molčala, in molčal je varuh; pa ko sein zafiel ostreje prašati, bilo je od matere vedno zapreko in izgovorov, a varuh je odgovarjal :
»Patieutia, amice! Žcnithi se hoče pameti. Ne zgori hiša, ako preživi mladi gospod se kak mesec sam. Tudi Jagiea ne umre za to«.
Naposled mi je vendar žal bilo za dekle. Xi to šala za tak mladi stvor čakati pol veka, in stari Vukovid je počel mrmrati, dekleta zbijati šale. Zato sem se enkrat odrezal materi in varuhu : »Veste li, mati in vi gospod varuh, jaz sem sit čakanja. Devet mesecev je temu, odkar smo zakopali pokojnega očeta in njegova dobra duša v nebeškem kraljevstvu ne bode mi štela v zlo, ako si dovedem svojo Jagico pod svojo streho, ker je to bila njegova volja. Za svatbo je denarja, to vem, in tudi perja za nove blazine. Jaz nočem več čakati, mati, jaz se hočem oženiti. Za tri mesece mi bode svatba«.
(Pride še).
Njemu ni bilo za delavce, njemu jo bilo na tem, tla ugodi svoji ambiciji. Ferdinand Lassalle je sanjal o kroni, katera I »ode »ličila njegovo glavo in se je tako nekako tudi izrazil do svoje ljubimke. Pogajal se je z Bismarckom, a ker si ta dva nista zaupala, razbilo se je njuno pogajanje. In ko je videl, da ne more dmeči svojega cilja, katerega si je vsekako I > i I postavil predaleč, kdo ve, da-li ni zakrivilo to, da je svojevoljno šel v smrt, katere bi se pse lahko l>il izognil? Saj pravi Lieb-kneeht sam o dvoboju Lamalls-jevem, da je bil to indirekten samomor!
111 »veliki« Marx! V sodbi o temeljitosti njegovega velioega tlela »Kapital« se sicer razdva-jajo sedaj eel6 njegovi lastni učenci. Toda to nič ne »le. Za nas je zanimivo to, da Marx svojih del ni pisal za delavce, ampak za takoimenovano buržoazijo. »Njegova glavna dela so pisana tako, da je treba izšolanega razuma, da jih je moči razumeti, razuma, kakoršnega delavske množice danes še nimajo in nc morejo imeti«. Tako piše o njem sam Liebkneeht. In b tem je jasno rečeno, da Marx ni pisal za delavce, a mnogi so jedini v tem, da 011 sploh ni čutil z delavci. Njemu je pač bilo na tem, da imponira svetu z svojo učenostjo; njemu je bilo ravno toliko za preprostega delavca, kakor je mnogim drugim takim duševnim »velikanom«.
Egoizem voditelja Camberja je uničil za nekaj časa edino glasilo tržaških italijanskih socijalnih demokratov in ta egoizem je čutiti tudi v ostali stranki. To je za stranko Bicer žalostno, a je resnično !	Argo.
Politični pregled.
V Trstu, dne 20, decembra.
Državni zbor. Zbornica poslancev ima danes svojo zadnjo sejo pred božičnimi prazniki. To je prvikrat od leta 1867, da naš parlament še zboruje tako tikoma pred temi velikimi prazniki krščanstva. Po tem dejstvu bi morali soditi, da je to najpridniši parlament na svetu. Seveda, seveda, ako bi merili vrednost parlamentov po dolgosti potratenega časa. Ali nc vprašajte nas po vspehih tega »delovanja« avstrijske zbornice ! Ubogi davkoplačevalci bi bili na boljem, ako ta zbornica ne bi bila »delovala«, prihranjeni bi bili vsaj lepi stroški, kolikor stanejo državo zastopniki narodov.
Ni še določeno, kdaj se snide državni zbor po božičnih praznikih. Toliko pa je menda gotovo, da ne pred 12. januvarjem; bržkone tam okolo 20. Takrat že najdejo poslanci eesarski naredbi na podlagi § 14., h katerima bosta določena proračunski in nagodbeni provizorij za pol leta.
Včeraj so se sešli načelniki klubov desnice; tega posvetovanja bo je udeležilo tudi predsedništvo zbornice. Po časopisih se govori sedaj tudi o nekih sporih mej skupinami desnice, zlaBti pa med Oehi in Poljaki, ker da poslednji ne odobrujejo nekaterih zahtev prvih. Mi ne verujemo mnogo tem govorieum in jih smatramo bolj za pobožne želje dotičnih krogov, kajti sedanja Češka delegacija hodi zares ob skrajnem robu dovoljene popustljivosti nasproti vladi, in mi bi rekli, da sega cel<5 veliko predaleč v tem pogledu, nego je to dobro za bodočnost avstrijskega Hlovanstva.
Znamenja kažejo, da se nemške opozicijske skupine zopet resno pripravljajo na obnovo ob-strukeije. YT tem zmislu ata govorila posl. Drexel v Bregencu in tudi posl. Hinterhuber v trgovinski zbornici celovški. Ta poslednji je žugal z obstruk-cijo zlasti proti nagodbi z Ogersko. Le kršćanski socijalisti so se menda premislili, kakor smo videli iz zadnjega govora princa Lichtenflteiua, ki je konstatoval brezobzirno, da obstrukoija ni doneski opoziciji prav nikakega vspeha. Par ministrov da je pač šlo, ali vse drugo, proti čemur se je borila obstrukoija, je — ostalo! Ali kakov bi bil še le nevspeh obstrukeije, ako bi bila večina taka, kakoršna bi morala biti. Da ni bila, na tem je kriva deloma ona sama, veliki del krivde pa je bilo na vladah, ki niso bile dovolj lojalne in so hotele le izkoriščati stranke v večini, ne pa jih po-števati. 11» i s to tako neokretna bode večina tudi po Božiča, ako bode grof Thun nadaljeval svojo nesrečno taktiko nasproti zahtevam skupin na desni: taktiko tolaženja na — jutri !
Avstrija in Rusija. V razmerju med tema dvema drŽavama se baje pripravlja ugoden
preobrat. To bi bile razveseljive vesti. Tukajšnjemu »Pieeolu« brzojavljajo z Dunaja:
Dobro obveščeni krogi smatrajo obisk cesarja Frana Josipa pri ruskem podaniku, grofu Kap-nistu, (kateri obisk je trajal 20 minut), kakor poskus za zbliža nje Avstrije k Rusiji. Kmalu potem za cesarjem je prišel na rusko poslaništvo tudi nadvojvoda Fran F e r d i n a d, kjer je pustil svojo karto. Ta korak se smatra tem zanimivejiiu, ako se smatra za resnično, kar javlja »Hamb. ('orrespondent«, ki je ofieijozno glasilo nemškega rainisterstva za vnanje stvari.
Ta list javlja namreč, da so v pismu cesarja Viljelma — sopodpiHanem od nemškega poslanika na Dunaju, grofa Eulenburga — izraženi na-j zori berolinskega dvora o posledicah, ki jih bode imela politika grofa T h ti n a za Nemec v Avstriji«.
Zopet pravimo: vedno lepše. Dosedaj smo videli le neoficijelno Nemčijo in Italijo, kako drzno se utikati v naše notronje stvari; to pa, kar javlja »Piccolo« o tem Viljelmovem pismu, bi kazalo, da je jela tudi oficijelna Nemčija snemati krinko. Dobro je tako, bodi jasno! Mi bodemo le blagoslovjali to nemško drznost, ako bc potrdi kakor resnično, kar poročajo »Piocolu« o namenu obiska našega cesarja na ruskem poslaništvu.
Domače vesti.
Kakaj ne t Pazina ?! To bo bili udarili na veliki boben! To je bilo, kakor da nabirajo črno vojsko, ki naj se obupno vrže na sovražnika, kije došel do pred praga drage domovine! Vsa laška vojska naj se mohilizuje, a na čelo naj jej stopi »la capitale morale«, naš Trst! Vse je bilo izborno zasnovano po piranskih receptih! In res deluje mehanizem še precej točno. Oglašajo se vitezi in junaki po raznih laških gnezdih — mestih, bi se nam bilo kmalo zareklo — in za njimi posezajo v bojni krik tudi drugi - nepoklicani: deželni odbor tržaški, občinski zastop goriški itd. Vse gre še precej dobro, le capitale morale se je nekaj zbirsila, kakor razvidno iz zadnjega izdanja, tako, da ne vemo prav, da-li rea stoji na čelu slavni vojski, aH pa njo — nasprotnikom ? !
Naj veča posebnost na vsej tej akciji pa je ta, da Btoji ledeno hladno na strani oni, katerega hočejo braniti! Kaj pa je s Pazinom, he, laška go-sp&da?! Kaj je z »laškim« Pazinom?! Njemu gre za kožo, njemu preti grozna nevarnost, 011 je — ako smemo reči tako — junak dneva ! On bi moral govoriti prvi! To bi bilo pravo, to bi bilo logično. Prvi commizio bi moral biti tam! In Pazin molči, in nas pušča v mučni negotovosti, da-li je re§ tako grozno vznemirjen ali ni! To res ni lepo od njega. Ze do ministerskega predsednika bi moral imeti toliko obzirnosti, da ga ne bi puščal v mučnem dvomu, da-li je ali ni zločinec na kulturi, da-li je ali ni zaveznik »barbarov«, kateri poslednji bo tem nevarneji, ker zahtevajo — kulturnih zavodov ! A Pa/.in molči! To res ni lepo! To je ne-odpustno! Povsod na okolo je protestov ter po-Brečenih in — ponesrečenih »commizio«, le Pazina ni nikjer, mesto da bi bil prvi! Zakaj se sklice-vatelji izogibljejo ravno Pazina?! Govorimo resno. Zakaj ne »kličejo tam javnega shoda, na kateri bi smel priti vsakdo iz te širne občine! To je vendar smešno, da se zgraža Gorica, ki je celo druga pokrajina, predno ni povedal Pazin sam, da se zgraža !! To je smešno in — sumljivo. Seveda se more zdeti sumljivo le onim, ki ne vedo, kaj je Pazin in kaj misli Pazin po svojih Oo°/0. Za nas je seveda stvar jasna. V Pazin si ne upajo, ker skoro vsa občina uprav hrepeni po gimnaziju. Ogromna hrvatska večina zato, ker bode z gimnazijem ustreženo krvavi kulturni potrebi, laska neznatna manjšina pa zato, ker ve, kaj bi pomenjal tak zavod za materijalni položaj meščanstva, Čegar blagostanje jo uničeno vsled zbesnele politike laške gospftde. Tam jim je bilo nekdaj dobro, ko so imeli gimnazij in vojake, a sedaj nimajo ničesar, ker je »italijanstvo« mesta zahtevalo, da Be izžene jedno in drugo! Magari ginnasio russo, basta che venga — tako govori tudi laški del prebivalstva. To vedo gospoda in zato si ne upajo v Pazin ter ga rešujejo iz Trsta in Gorice veni To je resnica. I11 ta resnica se najbolje zrcali v bozojavki, ki no jo poslali pazinski protestlerji na ponesrečeni shod
v Trstu. Tu imate 3 Constantinije, 4 Mrache (Mrakc!!!), 7 Camusov, 1 Privileggi, 1 Bosnco, 1 Comisso, 2 Covaza (Kovača!!!), 1 Uicicha (Uj-čiča!!!), 1 Pohusca (ker ni možno pogoditi, kako spakedrano je to ime, si ne upamo soditi o oa-r<xlm provenijenci tega moža), 1 Depiera, 1 Ver-zanija, 1 Mattiga (Matija!!) in 1 Cibora. To je vse, kar protestuje v Pazinu proti — koristi občine. Vsega skupaj torej 25 oseb v krajni občini, ki šteje 15 000 duš! V kaki zadregi so bili za podpise, se vidi iz tega, da so podpisovali kar tri, štirje oziroma celo 7 členov jedne in iste družine in da so podpisali tudi pisarja Constantinijevega, Mattiga ! To je protest par bogatih družin ! Polj, nego je to storil ta protest, niso mogli gospoda dovesti sami sebe ad absurdum! Komedijaši vsikdar in to tudi sedaj. In taka komedija naj bi zavela vlado, da razžali ogromno večino prebivalstvav deželi in vrže v blato svoj lastni ugled?!
0 gimnaziju ▼ Pazinu piše v Spljetu izhajajoča »Nezavisnost« : »Od srca se radujemo z brati v Istri na tej novi kulturni trdnjavi, ker smo uverjeni, da se po prosveti dohaja do prave narodne zavesti, a po narodni zavesti do uresničevanja narodnih pravic, na katerih sloviti tudi svoboda in neodvisnost vsacega naroda. Ob tej priliki ne moremo drugače, nego da se čudom čudimo italijanašem istrskim, ki bo kar pobesneli radi tega gimnazija. Mar Hrvatje v Istri, ki so v veliki večini nad Italijani, nimajo pravice niti do jednega zavoda svojega? In ali ta zavod v Pazinu, v središču Hrvatov, ni na svojem mestu ? Sinovi naroda, kateri se ponaša heroji v borbi za narodno načelo, kakoršen je italijanski narod,, bi morali biti malo previdneji in obzirneji. Po isti pravici morajo tudi Hrvatje uživati, kar jim pripada, kakor vsaki drugi narod. Zato pa oni, ki jih napada le radi tega, ker hočejo v Istri živeti in napredovati, dokazuje le to jedno, da je nasproti veličanstvu narodnega načela jako majhen — še manjši od »Piccolat.t
Spoštovana »Nezavisnost« naj ne pozabi, da 80 ti zbesneleži po jednem delu le pokvarjeni in degenerirani potomci slavnih prednikov, po drugem delu pa — slovanski renegatje. Ni čuda torej, da nimajo zmisla ni za heroizem ni za načela, ampak le za škandal in pa nasilje.
Kdo z Bogom, kdo z hudičem! »Indi-pendente« je pisal nekega dne v minolem tednu, da »e že pokaže v nedeljo v gledališču »Rossetti«, kdo da je z Bogom in kdo z hudičem. Oni na svojem shodu opoludne da bodo z Bogom, zvečer Slovenci na veselici pa z hudičem.
»Indipendente« pa Bog! Ali ne zveni to tako kakor grda kletev ?! Vsakako pa je bilo progres-sovsko glasilo za to jako slab prorok, kajti figura kaže, da na shodu progressistov ni bilo ničesar božjega prav tako malo, kakor je bilo na našem koncertu hudičevega.
Sicer pa, kakor rečeno, »Piccolo« naj nikar ne govori o Bogu, ker tako govorjenje je v v njegovih ustih le bogoskrunstvo.
Dejstvo, ki nam Je v £ast. Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli, da bo v znani kavarni Chiozza med koncertom društva »Kola« v Politcama zasnovali pravcato »poizvedovalno službo«, da so bili vsaki hip obveščeni o udeležbi in pa da-li se ni kaj zgodilo. Oni so z vso gotovostjo računali 11a kakov izgred, ali vsaj kako nerodnost, da bi bili mogli potem kovati svoj nečastni kapital. Ali naše ljudstvo jim ni hotelo storiti te usluge. Na tisoče ga je (bilo zbranega, vse vzdušje je bilo nasičeno elektriciteto že od dogodkov opoludne, naše množice so bile navdušene po porazu, ki je doletel nasprotnike in po moralnem vspehu na koncertu, ali to ljudstvo je bilo mirno, in njega vedenje je bilo vzgiedno, zlasti po koncertu, ko je zapuščalo gledališče. Na tisoče ljudstva je bilo, a ni ga bilo ni najmanjega krika, najmanje žaljive besede proti komur si bodi, šli so po ulicah kakor hodi narod — izobražencev! Redarji so mogli gledati te množice križem rok. To nam morajo priznati slavne oblasfiin to dejstvo moramo zabeležeti tudi tu, ker je našemu ljudstvu lev čast! In to ljudstvo je triko vedno in vsikdar, dokler je kdo ne izzivlje.
V ponedeljek torej! »Piccolo« javlja, da bode prihodnji ponedeljek repriza ponesrečenega protestnega shoda od minole nedelje. Gospodje so menda že premenili svoje menenje od
minule nedelje nem. Govori se namreč, da bodo za ponedeljek izdajali vabila, torej ne žele več, da bi prišli — vsi! Ampak le »ni ki imajo mnogo časa in sovražtva do Slovencev. Na kratko: oni se odpovedujejo javnemu m e n e n j u in dajejo be-Bedo kliki in onim, ki ječe pod terorizmom klike. Zal>eleženo hodi tudi to!
Zft »Rožičnico« so nadalje darovali gg. : SkuljevM in Aničič ter Neimenovani po 20 K., Neimenovana, A. Štemberger, F. Sila, Franja Pertot, Klodič pl. Sabladoskv po 10 K., J. Del k in, M. Jiaveon, pos., Slavica, J. Maearol, Mđriea, Mimi Briickner iz Zloczovva v Galioiji po 4 K., A. B., M. Kolman, trgovec po 2 K.
Stenografijo v slovenskem in nemškem jeziku bode poučeval, menjaje se z dvema tovarišema, podpisani izprašani stenograf. Dimitrij Ljudevit Jereb, Trst, Via Commeroiale št. 10.
Cvet In sad sredi zime. Ix Podgrada nam pišejo: Cvet in sad sredi zime v Barkovljah, pri morju, je gotovo znamenitost. Ali še večo znamenitost Vam pošiljamo tu — šopek jagod, tudi cvet in sad — iz našega Podgrada; večo znamenitost, pravim, ker morate pomisliti, da mi živimo 000 metrov na«l morjem.
Kdo pljuva v vozovih Južne železnice? »Domovina« odgovarja: Slovenci ne, zadnji čas baje tudi Mažari in Italijani ne več, ker za Slovence se še ni zdelo nikoli potrebno vodstvu napraviti dotična svarila, a zadnji čas so baje že eel<S Mažari in Italijani izvzeti, svariti jo treba le se Švabe: »Es wird ersucbt, nicht auf den Fussbo-den zu spucken«. Od Slovencev že menda res vse naše javne oblasti, uprave in uradi eo ipso pričakujejo boljše olike, ne da bi jih bilo treba Btoprav opominjati z napisi, kaj je dovoljeno, kaj ne, kaj se Bpodobi, kaj pa gabi. Takega pouka je potreben pri nas le še »Herrenvolk«.
Pevsko društvo »Adrlja« v Barkovljah naznanja slavnemu občinstvu, da slavnostnega razvitja nove društvene zastave ne priredi dne 26. t. m. t. 1., kakor je bilo že objavljeno, in to vsled raznih zaprek; dan slavnostnega razvitja se določi pozneje. Dne 8. januvarja 1899 priredi to društvo prvo veliko koncertno veselico v novi veliki dvorani v »Narodnem domu«. Več o tem priobčimo o pravem času.
Mesto Ptuj na Štajerskem dobi plinovo razsvetljavo; cevi bo že vložili po mestu. Bil je že skrajni čas, ker doslej so imeli po mestu le petro-lejeve svetilke.
Ustreljen ropar. Zloglasni ropar I. Krivec, ki je bil zaprt v mariborski kaznilnici, je hotel pobegniti iz ječe in je v ta namen v noči 9. t. m. prežagal železne križe na oknu svoje celice, ter spretno plezal po zidovih proti ograji, ki obdaja kaznilnico. Zadnji hip sta ga opazila vojaka na straži in začela streljati nanj. Zadela sta ga smrtno, da je umrl še isti dan.
Uradni listi. Pišejo nam: Na podlagi člena 19., na podlagi jednakopravnosti, izhajajo uradni listi za Slovence na Koroškem v nemškem, za Slovence na Štajerskem v nemškem, za Slovence na Kranjskem v nemškem, za Slovence na Primorskem pa v laškem jeziku. Slavne vlade v teh deželah nam pravijo prav jasno, kako treba umeti Slovenoem § 19. Ako češ umeti, kaj hočejo s teboj gospoda na slavni vladi, znati moraš na Koroškem, Štajerskem in na Kranjskem nemški, na Primorskem pa laški, drugače no moreš pokukati v tajnosti teh uradnih listov.
Slovencem na Primorskem ne treba, da bi vedeli, kaka je želja vlade.
S kako materinsko ljubeznijo pa skrbi za veliko manjšino v deželi, 'dokazano je že s tem, da je izdajala in še izdaja svoj list le v laškem jeziku. Ker ta list ni še zadoščal, priredila mu je še prilogo in razprodajala jo, kar je le bilo možno ceno. Ko še vse to ni zadoščalo, podpirala je velikimi zneski druge laške liste.
Nam gotovo niti na um ne prihaja, da bi želeli od vlade kake podpore, ker smo in hočemo ostati neodvisno glasilo, ker nočemo nikoli in nikdar, da bi bili mi odvisui od vladne milosti. A zabeležiti smo hoteli ta kričeči dokaz avstrijske jednakopravnosti. Po naši skromni pameti bi Bodili, ; da Jmora vlada, ako .hoče biti vsem jednako pravična, skrbeti za vse jednako. Ako zalaga za deželno manjšino laške liste, bila bi le njena sveta dolžnost, ne prezirati velike večine v deželi
in to temlx>lj, ker je dokazano zgodovinsko, da se je tukajšna vlada v vsaki sili obračala le do našega ljudstva in — v slovenskem jeziku, kedar je bilo treba krvjo braniti to državo. Ker pa si. vlada nas noče ]»oznati, ker nam sili svoje misli in želje le v laščini, prosili bi jo, naj pomisli, kako bi jej bilo takrat, ko jej bode pretila nesreča, ako bi nam pravila svoje želje v neumljivem jeziku, a bi jo mi tedaj umeli toliko, kolikor jo umerao danes!!!
„Nafia straža". Daljni ustanovitniki: gg. Valent. Podgorc, prefekt v Celovcu 19 K., dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu 10 K.; Fr. Sch\veiger, župnik in dež. poslan, v Radovici 20 K.; Anton Zupančič, prof. bogoslovja v Ljubljani HO K.; I. Perhavc, revizor »Gospodarske zveze« v Ljubljani 10 K.; Rok Merčun, mestni katehet v Ljubljani 10 K.; Martin Narobe, župnik v Zapo-gah 10 K.; Jos. Rozman, urednik »Mira« v Celovcu 10 K.; Matija Sila, dekan v Tomaju pri Sežani 10 K.; dn. Henrik Turna, dež. odbornik v Gorici, 20 K.
Redni udje: gg. dr. Fr. Papež v Ljubljani 1 K.; Jos. Švigelj, kaplan v Poljanah 1 K.; Peter Bohinjec, župnik v Korjolu 1 Kr.
(Pride še)
Brzojavni In telefonski promet meseca
novdmbra 1808. — Na c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca novembra 1898 in sicer
na Primorskem:
oddanih........ 48493
došli h........ 54428
tranzitujočih......140188
vsoh brzojavk 243109 od teh jih odpada na Trst sam:
oddanih........34179
došlih........ 39050
tranzitujočih...... 12932
vseh brzojavk	86161 na Kranjskem:
oddanih................7704
došlih.........9121
tranzitujočih............14536
vseh brzojavk 31361 Telefonski promet: V interurbanem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi:
v Trstu........ 1644
» Opatiji....... 282
» Pulju........ 102
» Ljubljani...... 253
b) V lokalnem prometu govorilo se jc :
v Trstu ...... 200000 krat
» Pulju........ 5762 »
» Gorici....... 4510 »
» Opatiji....... 1462 »
» Ljubljani..... 13182 »
Konj se Je splašll. Včeraj popoludne bc jo v ulici Canale splasil konj tvrdkc Duodo. Ko je dirjajoči konj zasukal okolo ogla kavarne Stella polare, je pogazil na tla nekega težaka, tako, da je siromak prišel tudi pod kolesa. Mož ni dal ni znaka življenja od sebe. Ponesrečeni je Jakob Ko-larič od sv. Marije Magdalene zgornje. Prenesli so ga v bolnico. Njegovo stanje je sicer težko, vendar ni nevarnosti za življenje, ako ne pridejo kake komplikacije.
Kako je prišel ta do tega i! 24-letni Josip Stok iz okraja sežanskega je bi bil včeraj obtožen po g 305. k. z., ker je dne 14. novembra v neki gostilni prepeval Caserijevo himno. (Caseri je oni anarhist, ki je umoril predsednika francozke republike Carnota). Mož seje izgovarjal, da ni vedel, da pevanjem rečene pesmi vrši zločin. Dobil je mesec dnij zapora.
Različne vesti
0 kajenju. Neki zdravnik se o kajenju izraža v listu »New-OrleansTimes-Democrat« kakor sledi: »Govoričenje, da nikotin nasiča truplo, jo neumno. Pravijo, da nikotin je smrten strup. Mala množina zadostuje, da usmrti človeka. V resnici pa tudi najhuji kadilcc zavžije malo nikotina. Tu in tam čitamo o umrlih vsled prevelikega kajenja. Ko bo jih raztelesili da so našli vse polno nikotina. Vse to je nesmisel. Kaj tacegu se še ni namerilo ni-
koli. Najraje se puha tobakov dim skozi žepni robec. Madež, ki se s tem napravi na robcu, prihaja baje od nikotina. V resnici pa nastaja madež vsled tobakovega olja, ki je popolnoma različne barve. Naj veča škodljivost tobaka obstoji v tem, da draži delovanje srca. To pa osobito vsled kajenja cigaret, pri katerem se rado vleče dim va-se. Vsak vdih nažene srce nekoliko. Po tem seveda nastaja reakcija. Ako je kadilec dobrega zdravja, tedaj rnu najbrže tudi to nikoli škodilo ne bode. Ako pa se zgodi to, tedaj sledi depresija. To je gola resnica glede kajenja. Vse drugo jc neresnično«.
Koledar.
Dan en v torek 20. decembra: Liberat, in.; Filogonij, ni. Jutri v aredo '21. decembra: Tomaž, ap.; (tlicerij, ni.
Solnčni: Izhod oh 8. uri 11 min Zahod - 3. „ 4r>
torej
Lunin: Izhod ob 11. uri .'M min. Zahod „ —. „ — „ Ta je 52. teden. Dancu je 853. »lan tejra leta. imamo Se 12 dni.
Slovenska mati.
(V spomin pokojne F. nap'mal Pod 1 es n i k o ▼).
Se vedno gledam v duhu njeno veliko, upo-gneno postavo, sedečo za mizo s sklonjeno glavo...
Kadar sem prišel k njim, vedno je sedela tam konci mize ter si s suho roko podpirala sivo glavo. Pred njo pa je ležala »Edinost«, ali kak drug list, iz katerega je čitala . . . »Dober dan mamica, je-li Mrfrica doma?« nagovoril sem starko, »Da, gospod Ivan, doma je, toda ona piše, oh ta naša Maruša, koliko ima opraviti s to »Ciril in Metodovo« družbo! Vedno ti piše, ali pa leta okoli in pobira za Cirila ; prosim vas, sedite k meni, da se kaj pomeniva«. Rad Bcm ugodil temu vabilu in prisedcl k uji na klop, in začela sva govoriti to in ono.
Vi bi morali tedaj videti to starico, s kakim mladeniškem ognjem mi je jela pripovedavati o trdih bojih, katere bijejo primorski .Slovenci za svoj obstanek. Čudil sem se le, odkje da jemlje ta žena vso to gorečnost in te besede, s katerimi mi je opisovala svoje rojake.
»Da, da, Jtako je pri nas«, mi jo tožila, »mi se borimo za ljubi kruhek in za svoje ime, vi tum v Ljubljani pa spite, ali pa se lasate s svojimi brati ! Oh, saj pravim, ta prepir med Slovenci, ta prepir . . .«
Globoko je vzdihnila, glava se ji je pohesila, iz prsij pa se ji je izvil hud kašelj . . .
»Ta naduha, ta naduha«, jc stokala lenica, »ta me spravi v grob! Veste kaj, Ivan, nekaj bi pa vendar še rada dočakala, predno me poneso tja za cerkev, to namreč, da bi bil Trst \saj nekoliko bolj slovenski! Ti Lahi, ti Lahi!«
»Kaj je zopet z Lahi, mamica?« je uprašala ustopivša hčerka Maša, »ko pridem jaz v Trst, jih kmalu poženemo tja preko luže! Nobena slovenska dekle ali žena ne bode smela niti črhniti besedice laške, mi jim že pokažemo!«
Mamica se je nasmejala in ž njo sva se smejala še midva . . .
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
ZALOGA POHIŠTVA
tvidke
Ataaoiro Levi Miozi v Trsta.
Vlit lMborgo 21 in Plaz/a Kosario 'i
(AoIhIco poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseli slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na paruik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
»Ti pa ti, Maša, m1 lamu s<* poitaljančift, ko pride« tja«.
Starica se je šalila, saj je dobro vedela, da njena hčerka ne stori tega nikdar.
Sedeli smo še dolgo v noč tako skupaj : stara mamica, njeni hčerki Maša in Milena in jaz. Re-šetali smo vsakovrstne stvari, udarjali po Lahih in včasih tudi kakemu zaspanemu Slovencu pritisnili gorko zaušnico, kakor je že prišlo . . .
In sedaj te ni več, dobra starica! Položili so te v črno zemljo ob kateri plakati tvoji hčerki in ž njima tudi jaz.
Narod slovenski je zopet zgubil jedno svojih dobrih žen ! Ti zatirani naš narod, ki se ne moreš ponašati niti z bogastvom, niti s slavo, tudi ti stopiš lahko med druge večje narode, če tudi si ubog in zaničevan, psovan in teptan! A imaš nekaj, z čemer se lahko pohabaš pred svetom: ti imaš zlata srca, slovenski li m a t e r!
Žena, ob katere grobu plakati zapuščeni siroti, ni imela bogastva in časti, bila je skromna priprosta žena; toda imela je nekaj, kar lahko cenimo više od bogastva — imela je zlato materino srce, polno 1 j u h e z n i d o s v o j-<• e v in do naroda!
Na tem srcu je gojila in redila dve nežni cvetki, pojila ju je s svojo ljubeznijo do domovine, da bi kedaj dičili lice domovine l
/ena, ki je za mogla po vsej pravici reči na smrtni postelji: »Narod, mnogo ti nisem mogla dati, a dala sem ti vendar nekaj, kar mi je bilo najdražje na svetu : svoja otroka ; gojila in redila sem ju le tebi, sprejmi moj dar, dar srca materinega«. Taka žena je vredna, da živi njen spomin v narodu!
Ve slovenske matere, pa, posnemajte to ženo, da bodete zamogle tudi /e kedaj odičiti žrtvenik domovine s takim darom, kakor ga je ta preprosta slovenska žena!
Ti, dobra starica, pa prosi pred prestolom Vsegamogočnega, da podeli narodu slovenskemu še mnogo tacih žen, kakoršnja si bila ti! In potem bodeš zamogla kedaj ponosom gledati doli na slovenski Trst! Hlag Ti spomin!
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dunaj 20. (Zbornica poslancev.) Naučni minister Bylandt-Reith jo odgovoril na interpelacijo poslanca Kareisa in tovarišev, tičočo se naredbe okrajnega šolskega svfeta dunajskega o razdeljevanju otrok po razredih z ozirom na verski moment. Minister je izjavil, da je odredil, naj se ta uredba ne upotreblja dalje, dokler se ne popravi; v slučajih, ko je upotrebljevanje te odredbe privedlo do nepristojnosti, naj se ista odpravi. Minister je povdarjal konečno, da v zmislu veljavnih zakonov in na podlagi istih izdanih splošnih nn-redeh verski moment ne moro biti splošni vzrok za deljenje učencev po razredih.
Al vo se pa v posamičnih slučajih o sestavlje-nju urnika glede veronauka pojavljajo tehnične težave, katere se ob obstanku vsporednic dajejo rešiti le po primerni razdelitvi učencev, tedaj ne bi minister v taki odredbi ne videl nikakega kršenja zakona.
Dunaj 20. (Gosposka zbornica.) Gosposka zbornica je vsprejela v drugem in tretjem čitanju zakon o lokalnih železnicah in je podelila ustavno dovoljenje cesarski naredbi, tičoči se gradnje v okupiranih deželah ležečega dola ozkotirne železnice v Boke kotorske s stranskimi črtami v Trebin|e in Gravozo.
Dunaj 20. (Zbornica poslancev.) Danes seje razdelil med poslance proračun ministerstva za nauk. V istem se nahaja tudi kredit za hrvatski gimnazij v Pazinu. Italijanski poslanci so uložili interpelaoijo radi istega gimnazija.
Interpelacija pravi, da ta nakana vlade znači napad na prava Italijanov. Interpelantje vprašujejo vlado, da-li je voljna odstopiti od te svoje nakane ter da-li misli vlada zadovoljiti potrebam Italijanov glede srednjega šolstva ?
Dunaj 20. Danes so se nesli zaupniki strank na levici v posvetovanje, da-li naj bi se zasnovala zopet konferenca načelnikov nemških strank. Sodi se, da je malo upanja v to, da bi prišlo do spo-razumljenja.
Parir 20. Liga antisemitov v Francozki objavlja razglasilo, s katerim opozarja, da je danei vlada v zbornici podala izjavo, da se v vojnem ministerstvo nahaja tajni spis o aferi Drcvfus, katerega spisa pa da ne more priobčiti z ozirom na varnost dežele. Razglasilo antisemitov sklepa iz tega da je Drevfus res izvršil izdajstvo ter da j«1 bil obsojen po pravici. Razglasilo poživlja vlado, naj vsled tega zaustavi revizijo procesa in naj strogo kaznuje one, ki so razžalili vojsko.
Najnoveja trgovinska yest.
»W-York 20. novembru. (Izv. brzojav.) Pšenica ztt december 73,7« »nuj 75 za marc 72"/., Koruza za december 40,'/1 za maj 40V.. Mast, 537.
Pomladansko zdriivlijene.
STBtoivanCanam in okoličanom
na znanje!
Podpisani javlja, da ima v svoji trgovini jestvin v ulici tilulla str. «4. (blizo bo-šketa) vsakovrstnih predmetov, spadajočih v to trgovino, kakor: rfž, sladkor, kav«, vsakovrstne moke, fižol, testenine, olja. kis, mila, oves, otrobi itd., itd.
GriŽon Nazarij.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „TlRočeriil cvet" (MllleflorI).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti oniin slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidnim — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai due Mori" t TRSTU, veliki trg.
Tudi za Jjfi nvč. v murkah dopošlje se franko.
Zaloga vina.
Podpisani naznanja slovenskemu občinstvu, da ima svojo zalogo pristnih dalmatinskih vin v Androna San Lo-renzo (zadaj za magistratom).
Cena 34 in 36 novč. liter.
Razprodaja v vsakej množini od 5 litrov naprej; na zahtevanje se pošilja tudi na deželo.
Pristnost vina se garantira. Naročbe se vsprejamaio v ulici del Pane it. 1.
(uhod tudi Via Malcanton št. H).
Jurij Lozić.
FI LIJ ALKA
BANKE UNION
V TRSTU
se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a) Vsprejema uplačiln na tekoči račun ter jih obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 2"
»V/. »V/. »V/0 »V/.
proti 5 dnevni odpovedi
12 n
„ 4 mesečni ., » 8 „ t letni
Napoleon«:
po 2 °/„ proti 20 dnevni odpovedi
, »V/. n 40 „
„ SV/o .1 3 mesečni „ h 8 „ <5 „
Tako ohrestovunjc pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 2"/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opohlausko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačiln obresti od due uplačila in nnj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inkasc in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Carl Greinitz Neffen,
Na Corsu Štev. :J8.	podružnica Trst. IMazza del I a Legn a 3.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
T$0F* predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča,
tuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metale in prei opjein varne klanju,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Jzlir.ja v Trstu dvakrat na (lun ruzun norici.) in praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. liri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 'J. uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12'—, {poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakamah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Casernia št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Miehele št. 7. — Poute della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Carapo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere Št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. IS. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppiua. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (I)rejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
(
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program jo v prvi vrsti ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
^	Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moeI"	ajMv ^^