Posamezna številka 20 vinarjev. Stev. 22. V Ljubljani, f soboto dne 8. »raarja 1919. Leto i. VEČERNI LIST Ctni cetoletiM (»o pošti K 40'—, m ILriUljaao K 36*— » poBete« « ■ »20"—. m « » w-—' « Catrttetno „ «, . 10'—.. • ~ 9‘— 1 . n « •* 3 50» . m ** 3 1 Uredništvo ta spran: Kopitarja«« ulica 0. — TaSafoa 50. NEODVISEN DNEVNIK liiseratl: Enostoipna psiltvista (SO mm Uroka te imw »Sss-Sca ali njo prostor) *a enkrat pa 50 um.. ra «hm* te uaJkrat po 45 win. — Ob »oboteh daojnl tarll. — Po:'jro: Eoastolpna patltvrsta K 1'—. — Iskal« »sate dan, Imami! nedelja te praznike, 'ob 3. uri popoldne. Zverstva nemških tolp. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Cmurek, 8. februarja. Vojak, ki je ušel iz nemškega ujetništva, pripoveduje, da so nemsko-madžarske tolpe z našimi ujetniki postopale naravnost nečloveško. Nekaterim ujetnikom so rezali nosove in jih na razne druge načine mučili m sramotili. Ko so iraši vojaki zvedeli za te nečloveške čine, jih je bilo treba zadržati, da niso planili proti nemško-madžarskim postojankam in maščevali ta izverstva. Or. Vošnjak tajnik naše mirovne delegacije. Posebno poročilo »Večernemu listu*. , Park, 8. februarja. »Temps> poroča, da ’ic *a tajnika naše mirovne delegacije imenovan dr, Bogumil Vošnjak, ki je že med vojsko kot član Jugoslovanskega odbora živahno deloval v inozemstvu za naše koristi. M hoji pri Kapli. Posebno poročile »Ve&eriuaiu Hstu*. Marenfecrg, 8. febr. Včeraj V. februarja jo nemška patrulja 40 niož zopet zasedla Sorsko vas Kapla pri Arvažu. Naša patrulja, ki je prišla v sineri od Sv. Duha na Ostrem vrhu, j« nemško patruljo po kratkem boju prpgnala. Nemci ao.pustil! na licu mesta tri mrtvo tn 6 ranjenih. Na naši strani so trije ranjeni. - Položai v Radgoni nespremenjen, Posebno poročilo »Večernemu listu*. Radgona, 8. febr. Položaj na celi Črli Jhed Spiljeni in Radgono je nespremenjen. Razen tnalih prask, ki so se vršile včeraj In nocoj ponoči v cmureški okolic, ni bilo na celi črti nič posebnega. Razpoloženje naših čet je ugodno. Iz gibanja sovražnikov jc razvidno, da se nas bojijo, Ml smo pripravljeni za vse slučaja, Premirje med Poljaki in Nemci. Po3ebno poročilo »Večernemu listu«. Bet lin, 8, februarja. Med Pollaki m Nemci je podpisano premirje. Poljsko in nemško časopisje ta dogodek veselo po- zdravlja, češ, da je s tem. nepotrebn a gue-ri.Ua končana. Nemški računi na Koroškem. Celovec, 7. februarja. (Lj. k. u.) Dunajski kor., urad poroča službeno: Samoodločba je do danes v 62 občinah spornega Remija skoraj končana. Samoodločba je •Ifdo: Število upravičenih volilcev znaša i .4*7, Vseh oddanih glasov j.e 61.899. Od teh se je v prilog Nemški Avstriji odlo-61.491, to je 83 odstotkov, v prilog kra- ljestvu Srbov, Hrvatov in $tovencov pa 360. Praznili glasovnic je bilo 58. Ta vest iz Celovca, ki jo aedaj Dunaj uradno razglaša, je popolnoma brez vsake podlage in je nov dokaz, da se Nemci ne strašijo nobene prevare. V ozemlju, ki Je pod upravo deželno vlade za Slovenijo, «» ni doslej vršilo še nobeno ljud#ko gla- Spom&nite. V Radgoni sc jc ponovilo to, kar se je žc prej večkrat dogodilo drugod. Nemške -tolpe, to pot pomnožene z Mažari, so mesto nenadoma napadle, potisnile našo stražo do mostu in Radgono »zavzele«. Zgodilo se je pa tudi nekaj, kar se drugod, na primer na Koroškem, navadno ni dogajalo. Štajerska ima odločnega in čuječega poveljnika, ima ki cpko in izve/bano vojaštvo in ima zlasti trdno voljo, da prepreči nemške komedije. Pogumni napad na Radgono se je'torej izjalovil, kakor sc jc ponesrečilo podjetje v Mariboru. Precej nato pa sc je zgodilo zopet nekaj nenavadnega. Radgonski meščani so poslali generalu Maistru spomenico, v kateri mu zatrjujejo* da tega napada niso'krivi;, v njej obsojalo, da so' nemške tolpe začele nove boie. Isti meščani so v drugi spo menici prosili graško vlado, naj »eniško tolpe razoroži, ker se boljševiško gibanje med njimi baje močno širi. Te spomenice se zdijo, čc jih.ogledamo natančneje; dbvolj-čujJnč. Ne dvomimo, da; radgonski 'nemški mehčam .odkritosrčen prosijo Maistra varstva in zaščite -— n vendar tudi ne moremo enostavno prezreti dejstva, da so se db napadu'na'Radgona udeleževali boja z Nemci. Oni to-taje. Torej je morda izmišljeno, čeprav,se jc uradno poročalo, da sc je prebivalstvo obnašalo* sovražno do naših čet. A čc je bila ta spomenica umestna, je bila neumestna ona n.i graško vlado, kajti dognano jc, da }c vladi v Gradcu za napad vedela, ga pripravila., poslala v Radgono svoje častnike in oskrbela vojaštvo s strelivom. Kaj torej pomagajo spomenice, ki jih preklicujejo dejanja, preden sc je črnilo na. njih posušilo? Radgončanom ni treba zatrjevati, da so nedolžni, zjavijo naj, da hočejo biti zvesti jugoslovanski državljani in naj: to bodol Graški vladi naj povedo, da njene oblasti ne priznavajo, ker leži njih mesto v slovenskem ozemlju. Taka spomenica fof. bila uspešnejša, nego naknadni papirji dvomljive verodostojnosti. Če bi se štajerske nemške manjšine odkrito in brez pridržka sprijaznile z zavestjo, da žive sredi naših narodnostnih mej, bi bil konec bojev In spomenic ter začetek sporazuma la prijateljstva, j- sovanjo. Prav tako Je ameriški komisiji glasovalo na Koroškem. Svojo račune >opolnoma neznano, da bi bilo ljudstvo J ohranijo torej Nemci lahko zase. Mir bo sklenjen poleti. Paiiz, 6. februbarja. (Lj. k. u.) Reu-'erjev urad poroča po Dun. kor. uradu, ta se bo po odhodu Llyd Georgeja 8. .febr. in predsednika Wilsona 13. febr. pričela doba napornega dela v komisijah mirovnega posveta. Visoka Britska oseba je izjavila, da bodo mir sredi poletja sklonjen. Poostrite pogojev m premirje z Hemčijo. ženeva, 7. febr. (Lj. k. u.) čelioslov tiskovni urad poroča: Najvišji zavezniški vojni svet bo, kakor poroča »Matin«, poostril pogoje za obnovo premirja z Nemčijo, ki poteče dne 17. februarja, in sicer na korist Poljske. Skrajni čas je, piše Mako gospodarijo Italijani v Dalmaciji. . Split, 6. feb, (Lj, k, u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Vsak dan prihajajo nove tožbe o težkočah železniškega prometa na progi do Splita, Italijani zaustavljajo vsak dan voz v Labinu po dve do tri ure, tako da ima vlak redno tri do štiri ure zamude. iVled Labinom in Perkovičem zahtevajo Italijani, da se voz ustavi na odprti progi, tuli aleo gre ondukaj navkreber, tako da •lastaja življenska nevarnost za popotnike, ‘■cer bi se vagoni mogli odklopiti. Z železniškim osebjem postopajo Italijani brutalno. Železničarji pravijo, da ne morejo več vršiti službe, potujoč v okupiranih krajih, dokler na bodo varni italijanskega nasilja, Split. 6, feb, (Lj, k, u,) Dalmatinski do-iMsni urad poroča: Iz Šibenika javljajo, da Italijani vsak dan nadaljujejo večji teror, V Šibeniku so ječe polne naših ljudi, Zaprti nimajo ne zraka, ne svetlobe. Naši ubogi iiudje so brez ležišča in brez odej noč in dan. Narodni odbor je protestiral proti temu nečloveškemu postopanju. Toda zaprtim se godi še slabše, ne pa da bi se jim pobožaj izboljšal, ker so okna ozka in je ječa adelana z deskami. Računa se, da je skozi le ječe šlo najmanj 300 naših ljudi, Split, 6, feb, (Lj, k. u.f Dalmatinski dopisni urad poroča: Železniška uprava v Splitu je prejela od postajenačelnika šibe-niškega to poročilo: V zmislu naredbe, prejete od generalnega štaba čet v Dalmaciji, se vam naznanja, da preneha z današnjim dnem dobava premoga za železniško delavnico v Splitu, Za to ni treba komentarja, da se spoznajo silne težkoče, ki bodo nastale v Splitu zaradi pomanjkanja premoga. Posledica te odredbe je to. da se je včeraj prekinil železniški promet na progi Split—Sinj, Zaradi terfa samovoljnega postopanja je vložila pokrajinska vlada protest pri zapovedniku zavezniškega bro-dovja v Splitu in obvestila centralno vlado. Cehi zahtevajo Po im. Pariz, 7. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. ti-Aovni urad poroča: Zastopnik čehoelova-Jke države na mirovnem posvetu, dr. Bc-i»eS jo v slojem ekspozeju v odseku z ve- »Matin«, odgovoriti na govore Helffericha in Brocksdorffa, ki izzivajo zaveznike. V nekoliko urah se bodo prepričali, kako napačno so vesti, da se je mišljenje enten-te izprevrglo tudi le deloma na korist osrednjih držav. lik im poudarkom zahteval, da mora Po-žun pripadati čehoslovaški republiki. Posest Požuna ni potrebna samo iz, trgovinskega stališče, temveč zahtevajo Čehoslo-vaki to mesto tudi iz zgodovinsko pravnih razlogov, ker je Požun bilo glasno mesto stare slovaške države. Češka narodna skupščina. Praga, 7. (Lj. k, u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: V današnji seji narodne skupščine je poročal dr, Weyer o zakonu glede prevzetja državnih nameščencev. Ustavni odsek ja vladno predlogo tega zakonskega načrta temeljito • izpreme-nil. Odsek je menil, da je prvotna oblika zakonskega načrta o odpustu državnih uradnikov presplošna in da bi jo bilo mogoče zlorabljati. Pri glasovanju so sprejeli zakonski načrt brez debate v obeh branjih, Kot nadaljni predmet je bilo na dnevnem redu poročilo naučnega odseka, ki se nanaša na organizacijo poljudnih tečajev za ljudsko izobrazbo. Tudi ta zakon je bil sprejet v obeh branjih. Prihodnja seja v torek. Češka politična moka lola. Praga, 7, februarja, (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor, urada poroča »Narod«, da se namerava v prihodnjih dneh preosno-vati češka politična visoka šola, ki bo v bodoče najbrže obstajala iz šestih oddelkov, od katerih je eden namenjen diplomaciji, drugi pa žurnalistiki, Holitve na Poljskem. Pariz, 7. (Lj, k, u,) (Brezžično.) Iz Varšave se poroča, da so imele volitve nastopni uspeh: 400 poslancev odpade na narodni blok (nacionalne demokrate, pro-gresiste, realiste in ljudsko stranko), 80 poslancev na socialiste in 15 na Žide. Stavka u Ungiiji. Čarih, 7„ (Lj. k, uj Čehoslovaški tiskovni urad poroča: V Liverpoolu, Glasgo-w«, Manchestru in Birminghamu stavka nao 800-000 delavcev različnih skupin, Ker se boje revolucijonarnega gibanja, sc* v teh mestih pomnožili posadke. Posojilo firgeniiniji. Pariz, 7, (Lj, k. u. Brezžično,) Iz Buenos Airesa se poroča: Med argentinskim ministrom za zunanje stvari Pueyrredo-rnoni in ministri Anglije, Francije in Italije je bila podpisana pogodba, glasom katere se dovoljuje tem državam kredit v znesku 200 milijonov piastrov za nakup živil. (z pokraiisse. kr Vo;aSka odlikovanja v' psM invalidom in slepcem. Ob polomu Avstrije sc ! se nahajala pri posameznih vojaških od-delkih (ljubljanskem, tržaškem in celjskem pešpolku ter bivšem strolnem bataljonu v Ljubljani) že priznana odlikova- J nja, ki se odlikovanim niso mogla več izročiti. Vojaški oddelki so oddali oo.liko* vanja pov. za nar. obrambo kot narodni prispevek v korist invalidom in slepcem* 1 Poleg tega so nekateri odlikovanci, ki so j nosili odlikovanja iz avstrijske dobe, ista • odstopili poverjeništvu za narodno obrambo v isti namen. Na ta način bo je nabralo pri poverjeništvu za narodno obrambo 5 ~ srebrnih svetinj I. razreda, 136 srebrnih svetinj II. razreda, 11 vojnih zaslužnih križcev, 4 srebrna Signa laudis, 2 srebrna zaslužna križca s krono in 2 srebrna za-' > služna križca. Ta odlikovanja se porabijo v prid invalidom in slepcem po dogovoru ■med poverjeništvom za narodno obrambn i in poverjeništvom za socijalno skrbstvo kr Jugoslovanska moda, T isti pišejo, da naj se uvede namesto nemške jugoslovanska moda. Že se tvori zavod v tem oziru. Da bi le ne imela ta jugoslovanska moda mnogo potrat in nesmiselnosti, ampak s da bi se ozirala na varčnost in estetiko. ;• pr Kaj pa piroga Llnliljaaa—Karlovae? > Prejeli smo: čitamo o pomnožtttvah oseb- f nih vlakov vsepovsod, le na imenovani | prevažni progi sc tlačimo, sujemo in p predujme izplačalo. 1 Samo naredba, Nareclba je, da morajo po izložbah vsi trgovci imeti označene cene blaga. To je pa le v redkem slučaju. Ali nimata policija in obrtna oblast toliko moči, da bi prisilili trgovce, da to malenkost izvrše? Za konsumente ima to naredba pomen. I Brezposelnost postaja pri nekaterih poklicih vedno večja in bati se je še hujšega, ko se povrnejo vsi ujetniki, kar bi imelo v finančnem oziru za našo mlado državo slabe posledice. Živeti ljudje morajo in ako nimajo dela, se jim mora pomagati s podporami. To je resnica. Resnica je pa tudi, da ima država dovolj drugih stroškov in se bodo morali ti čimpreje odpraviti, Samo od podpor ljudje tudi ne bodo smeli živeti. Kdor za delo ne mara, temu se mora podpora odreči. Ker se spomlad bliža, bodo imeli ljudje po deželi dovolj dela., A kaj s proletarijatom v mestih in industrijskih krajih? Ker ni upati, da bodo zaradi draginje pričeli obratovati še tako kmalu vsi zasebni obrati, bi kazalo vsaj čimoreie pričeti r ia vnimi deli, Delo bo pač nekoliko dražje, a izvrše- no bo in to je mencfa vendar mn6go boljše, kakor metati denar proč v obliki podpor, dela naj pa stoje. Mesto podpor naj dobivajo ljudje plače za delo, katero naj sc nakaže vsem brezposelnim. Kdor nč bi dela hotel sprejeti, naj pač živi, kakor hoče, toda ne na stroške drugih. O tem naj bi se takoj pričelo razmišljati, saj je to gotovo v interesu celokupnosti, Ali naj vedno vse stoji? En obrat bo rodil potrebo drugega in tako bo polagoma nastal red. Le delo in ublaženje draginje je v stanu zatreti grozeči boljševizem še preden la zraste čez glavo. Zato sc treba nujno podvizati, da ne bo prepozno. 1 Vožnja s težkimi avtomobili. Deželna vlada jo sklenila poveljstvom avtomo-bilnih čet naročiti, da se mora vožnja s težkimi avtomobili omejiti na najskrajnejšo potrebo in tla taki avtomobili ne tmejo voziti po ozkih ulicah, kakor n. pr. po Kolodvorski, Wolfovi, Št. Peterski uli-xi Starem trgu itd. Policiji se naroči, da naznani vsakega, ki bi vozil prehitro ali ki bi vozil po ozkih ulicah. 1 Zlomil si je roko. Včeraj opoldne jc padel Frane Marn, delavec iz deželnega gledališča, na ledeni stezi tako nesrečno, da si je zlomil roko. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. 1 Na včerajšnjem občnem zbetria druživa »Južno Sadje« so ljubljanske branjevke sprejele sledeče resolucije: 1. Sadje se prodaja le tedaj, če ga imamo. 2. če sadja nimamo, ga ne prodajamo. 3. Gnilo sadje se prodaja vselej, kadar *ji zdravega. V, Zdravo se prihrani samo za slučaj, iko ni gnilega. 5. Zdravo sadje se v sedanjem času {ežko dobi, ker ga sploh ni. Odbor. Politična kronik®. p Remfcka Avstrija o bojih v Rjidgoni. 0 dogodkih v Radgoni je poslal državni »rad za zunanje zadeve na Dunaju 4. februarja brzojavko deželni vladi za Slove-mijo, v kateri trdi na podlagi poročil deželnega glavarja na Štajerskem, da je izbruhnila v okolici Radgone vstaja kmetov, zatiranih po jugoslovanski okupaciji. .Vlada Nemške Avstrije na Dunaju, deželna vlada v Gradcu in nemško - avstrijska vojaška poveljstva niso jt. temi dogodki v joikaki zvezi; obratno, Nemška Avstrija se ije zelo trudila, da bi prebivalstvo pomi-trila in vzdrževala red. Toda to se ji bo težko posrečilo. Zato predlaga, naj se naprosi ententa, da določi nepristranska 'komisija demarkacijsko črto tudi na štajerskem. — Deželna vlada v Ljubljani je mnenja, da je provizorična meja med upravo Nemške Avstrije in Slovenije na Štajerskem že določena in da ni treba drugega, nego da vsaka vlada vzdrži mir in red v svojem ozemlju. Ako bo storila Nem-Ska Avstrija svojo dolžnost v enaki meri iakor deželna vlada v Ljubljani, ni treba nobene komisijo za določitev demarkacij-tke črte. Treba je tudi še preiskati na liju mesta, v koliko odgovarjajo navedeni podatki dejstvom. Sicer je pa to zunanja zadeva in jo ie kot tako deželna vlada odstopila Belgradu v rešitev. p Pieiiest Nemške Avstrije pzoii odpovedi stanovanj tujerodnim uslužbe»- cem. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju se je pri deželni vladi za Slovenijo pritožil, da so se odpovedala v Maribora in Ptuju stanovanja tujerodnim uradnikom, ki so bili odslovljeni, dočim ulivajo jugoslovanski uradniki v Gradcu in drugih mestih Nemške Avstrije zaščito zakona za varstvo najemnikov, V slučaju, da se tozadevni ukrepi ne prekličejo, bo nastopila Nemška Avstrija z represalijami. Doželna vlada bo zadevo preiskala. p Ljudska vstaja proti Jugoslovanom. Tako označujejo nemški listi nemire in pohode roparkih tolp na severni meji, Vlada sama pravi, da s tolpami nima opravila, se opravičuje, demontira, V resnici pa igra grdo dvojno igro. Po naročilu »Freie Stimmen« češ, kaj pa se je Korošcem zgodilo, če so sc vprii, uprizarjajo to igro tudi Štajerci in kričijo, ljudstvo se buni, ono noče pripadati Jugoslaviji, S tem. hoče izzvati komedijo, hoče, da posreduje ententa, morda želijo tudi oni laške okupacije. Značilno je, da morajo nemški meščani prositi Majstra, maj jih vzame pod okrilje, p Francoska misija v Mariboru. Dne 7. t. m, se je pripeljala z večernim vlakom v Maribor francoska misija, major Mon-tegu in en kapetan, p Izkušnjave ministra PribEčevičss. »Novo Vrijeme< piše na nariov notranjega ministra Pribičeviča: Naš minister za notranja dela« je radi izkušnjavcev v podobi poročevalcev, časnikarjev in drugih radovednih ljudi že večkrat prišel v ne-priliko. Ko jc bil še na čelu N, V,« (zlobni ljudje so govorili, da je on to čital'»Njegovo Veličanstvo«), ga je napadel nekak Italijan, čigar ime spominja na niakarone. Ne ve se prav, s čim se je ta Italijan tako prikupil ministru, a dejstvo je, da jc njegova izjava izpadla nekam zelo prijazno, Ta človek pa — prava vražja kri — je javil v italijanske liste, da je g. Pribičevič pristal na odstop nekih naših krajev Italiji. To seveda ni bilo res, kajti prvič on sploh ni imel ničesar deliti, drugič pa, če bi tudi delil, bi delil najprej svojemu, a ne tujemu — to seve. Izjavil je torej, da ono ni res, teda izkušnjavec ni popustil in trdovratno trdil: Rekel je. In neprilika je vstala, dasi vsš dobro vemo, da naš današnji minister m kriv, — Iz Zagreba je zanesla tega našega človeka sreča in politična dolžnost v Belgrad, kjer je postal minister. Človek bi mislil, da bo vsaj sedaj imel mir, Kaj še — tudi tam se je našla izkušnjava. Minister ji jc podlegel in zopet je šel v svet »intervju«. In zopet nepriličen za ministra. Ljudje so ga prijeli zaradi njegovih izjav in on jc moral zopet braniti svoje besede o razdelitvi mandatov za narodno zastopstvo in o svojih nazorih o centralizaciji. V obče ni dobro, kadar govore ministri. Od ministra se pričakuje delo. Po njegovih delih se ga bo sodilo, a če bo nadaljeval v sedanjem pravcu, sc mu utegne zgoditi, da bo dovedel državno ladjo na čeri. kakor ie to storil njegov nekdanji učitelj in zaščitnik grof Štefan Tisza. Na vsak način naj se ogiblje izkušnjavcev ii) naj ne — govori. p JugosJovfflBsko-češki koridor, Čcho-slovaški tiskovni urad poroča: »Narodni Listi« priobčujejo na vodilnem mestu članek Alojzija baška z nadpisom: »Koridor Požun-Trst, Donava-Adrija«, Članek pra- vi med drugim: i Ideal za zvezo med Do« navo in Adrijo ter Požunom in Trstom, event. z Reko jc samo po sebi dan. Mo* I goči sta dve rešitvi: Kondominij železnic, ki so na tem pasu, ali koridor. Pomisleki* ki govore proti koridorju, so le politične-« ga značaja. Na znano, kako bodo velesil« odločile, V gospodarskem oziru bi bil ko-ridor za nas in za Jugoslavijo velika do- i brata in neprecenljiv pridobitek,« Žena. ž Šolarski sveti, V času delavskih, kmetskih, vojaških in vseh mogočih dru- i gih svetov se je sprožilo Itidi vprašanje * ' dijaških in celo o šolarskih svetili. Mnogi j take svete zagovarjajo, češ, da mladina , sama najbolje ve, kaj jo muči in boli v šoli, kak® bi sc moral urediti pouk, da ji ne | bi napravljal mučeništva. Posebno bi bili ‘ taki sveti potrebni po raznih dekliških in deških zavodih, kjer je mladina, posebno taka, ki nima svojcev, izročena na milost s in nemilost nadzornemu osobju, ki je mn o- j gokrat pedagoško in splošno neizobraženo, in. po naravi surovo in kruto. Neverjetno je, česa so zmožni taki ljudje — ne 1 da bi se niti zavedali gorostasnosti svojih r: dejanj. Gorje otroku, Jci'vzbudi njihovo za-mrzo, mučijo ga n,-j viden in neviden ha-, čin in ubijajo duševno in telesno. Pritožiti se otrok navadno nc upa, ker ima na sebi in drugih izkušnjo, da to njegov položaj j le še posfabSa, Višji nimajo nikakega vpo* ■ ? gleda v podrobne razmere na zavodu, vsa-ka nadzorna oseba jc v svojem področju neomejen gospodar in — tiran. Ravno ra- I di tega nedostatka v uredbi, vsled pomanj-* | kanja strogega, nepristranskega nadzorstva nad razmerami v vseh podrobnostih — dobrodelni zavodi velikokrat niso o. dvajset in v?č let jih prerivajo serotertja, ni o smo pa jnlade, komaj par let v,umetniški kadjeri ■*n • . . Pa vse bi prestale, samo, da l)i fl&s tako ne prezirali in zapostavljali. Mata reklame pomeni za gledališče to, kar jo Za dobrega igralca ugodna kritika. Kaj koleginj el?« Pritrjevalo ji je vse. Vrata in okna, loki in polne stene, dvorano in sobe, drevesa in izpreminjevalni kosi, prospekti in sotite, mobiliar in hiše, vile in cerkev. Nastalo je tako ogorčenje med njimi, da sem se bal in tresel pred temi holjševi-Kinjami. InSpicijent Habič je hotel že teči po vojaško asistenco, da bi s strojnimi puškami zatil to rcvolucijonarno gibanje nemških kulis že v kali, kar izpregovori •^lada, elegantna, strogo v slogu oprav-Uena rokoliokulisa: »Sestre, nikar javne revolucije! če ®> nas še izženo kot tujke iz Ljubljane, ‘'ftj me smo v celoti zadovoljne; poglejte, , ° tapo delajo z nami. Vsak premor tra- vsaj 20 minut, kako počasi in nežno p . ,ovl}e rekel »cort« — nas postaval0! trikrat počinejo, prodno nas dajo na v#t\V° ,r“es^°> kadar nas povežejo z vrvmi, e(j. nit* o® čutimo, itd. itd. Nam so gre da « Za veklamo. Publika naj se zaveda, kfriiiJ*10 m° važen faktor v gledališču in sat 1 a na-> nas upošteva. Zato predlagam unnisi° Potem nas bodo gotovo rek ;C * in Pisali o nas. Šefrežiser Mama k n ®roskrbei v Mamzell Nitouche dve-neknrfn ma. mastn° večerno ainekuro, sito inh — zakaj Skalska sploh ne a>a in Povhe sploh iezditi ne zna, kulis. pa naj to ne bo konjska sinekura. Ko bo občinstvo od nastopajočih konjskih umetnikov najbolj očarano, se ti sestra, ki si oblečena kot »kosama«, sredi predstave poderi. Pasti moraš pa tako, da vzbudiš senzacijo. No, radovedna sem, ali bodo potem pisali o nas, ali ne!?« Besedam rokokokulise so splošno pritrjevali in, no, saj veste, pri premijere 'Mamzell »Nitušč«, kakor v Ljubljani splošno bero »Nitouche«, se je res zgodila ta odrska neprilika, nesreča ali nezgoda. Samo, da ta »čin« ni bila nezgoda, ampak organiziran »zlo-čin«. In res drugi dan so pisali Slovcnec, Narod in Večerni list o tem. Tako so dosegle kuliso pravice, pa naj šc kdo reče, da v organizaciji ni moč. Jaz, gospod Habič in, gospod Jože Muha, smo pa molčali, dasi smo vedeli že prejo za to nakano. Ravno sem sc hotel predstaviti blisku, gromu, vetru, dežju itd., kar zagledam elegantno postavico našo primabalerino Klimentovc. Klobuček, kakor Železnikov cilinder v »Lahkomiselni sestri«, obrazek kot iz voska, postava kakor pereč ogenj in hoja — vsa na peresih. Na, pa saj vsi poznate Haničko, če ne, Vam zaupani skrivnost, da pride vsak dan po dvakrat v kavarno Union ih po trikrat v gledališče. Tam si jo lahko ogledate, saj sc je ravno te dni zopet vrnila iz Prago, dasi sc je splošno govorilo, da je ne bo več nazaj. Jaz sem pa vedel, da pride, . pride po tiste šopke, ki ittx ,yri nos na odru letos Se ni dobilp. Klepetala sva o tem in onem. .O čem sva govorila, (o nikogar nič ne briga. A eno anekdoto mi je med drugim tudi povedala iu to vam hočem izklepetati. »Ko je g. Drvota gdč. Richterjevo v j.Prodani nevesti« desetič prodal, je sedel na balkonu v tretji vrsti priprost možak. Tedaj smo prikorakali na oder Marek, Skalka, VIčk ln jaz. Ko smo plesali in plesali, je dotičnf možakar v shajal raz £voj sedež,'kakor testo, ki mu jo pridela kuharica preveč drož. Vedno bolj in bolj jo rastel, ves zaripel je bil v obraz kakor kuhan rak. OCividno so mu komedij ant. je ugajali. Medtem pa se je avtomatično sedalo njegovega stola, oproščeno telesne teže, sprožilo navzgor, česar seveda mož niti opazil ni, kot najbrže sploh ni vedel, kakšni so stoli v gledališču. No, mi tan-čimo in ta nei mo in končno odidemo. Globok vzdih so jo izvil mojemu balkonskemu oboževatelju iz prsi in sedel je nazaj — seveda na tla. Takrat pa vstane moj možakar, so obrne nazaj in prisoli onemu, ki je sedel za njim, krepko klofuto z besedami: »Ti bom dal stol izpodmikati! Vidite g. Ivan, to so epizode iz življenja balerine.« Jaz sem pa menil,, da bi se dalo še kaj zanimivejšega povedati in g‘dč. Klimento-va mi je pripovedovala. Pa to ne spada sem. Samo to naj še povem, da me je g. Vlček, ki je med tem pristopil k nama, povabil na baletno skušnjo, ki vam jo že nekoč boli natančno opišem. Jean Coq. s Slovaški pesnik Hviezdo&iav. je obhajal 701etnico svojega rojstva. Pozdravil ga je čehoslovaški minister dr. Šrobar. Dalje so ga pozdravili vsi zastopniki ljudstva in vlad z najprisrčnejšimi besedami. Pred njegovim domom mu je klicala ogromna množica gromoviti »Slavaf«. Pevci so mu zapeli. Delo pesnika Hviezdoslava se bo bleščalo v zlatih črkah na ščitu slovaške svobode. s Umorjen laški zdravnik. Bivši socialistični zastopnik Luigi Marijo Bossi, profesor za ženske bolezni na vseučilišču, je bil umorjen v svojem stanovanju v Milanu. Morilec, trgovec Sacuto iz Tunisa, je ustrelil takoj nato tudi svojo ženo in samega sebe. Vzrok je bila baje ljubosumnost, Ta zdravnik je bil za časa vojne velik agitator proti Nemcem. s Kaj je papež zahteval cti? WiIsona? Charles Saglio piše v listu »L* Oeuore«, da ni tajnost, kar sta govorila papež in Wil-son na zadnjem sestanku v Rimu. Papež je prosil Wilsona, naj mu pomaga, da bo njegova svoboda in privilegiji, ki jih jo vžival do danes, priznana od vseh velesil in da ne bo dala besedo samo italijanska vlada, ampak vse države. Wilson je poslušal papeža pozorno, rekel pa ni ničesar, Saglio seveda misli, da jo to zapreka zveze narodov. Kako? s Redna zračna pošia se jč o tvorila v Albaniji, kot poroča »Ternps«, med mesti St, Giovanni di Medua-Dračem-Santi Qna-ranto in otokom Krfom. s Konkurenti v Ameriki, V Njujorku sc nahaja firma Ricker et Hcgemann, ki ima poleg glavne lekarne v mestu še silno mnogo podružnic. Kot je znano, sc dobi v Ameriki y lekarni vse: tinkturo, vazelin, čokolado, cigarete .., Poslednje blago j« bilo povod silovite borbe med to in med tobačno tvrdko United Cigar Atores. Lekarna je napravila silno lepe dobičke s prodajanjem čokolade, pa si jc mislil gospodar, da bi začel prodajati še cigarete, da bi privabil tem več kupovaleev. »Dobre cigarete prodajajo v Njujorku po 16 ccntov na drobno, a po 14 centov zaloge, >x<.i jih bomo prodajali samo po 14 centov,« je sklenil gospodar. »Kar bomo izgubili tu, dobili bomo na čokoladi in slaščicah.« Drugega dtae je bilo citati po vseh časopisih, kako prodaja Hegeman cigarete za nizko ceno. Lekarna je prodala toliko cigaret, da je imela dnevne izgube 2000 dolarjev, na čokoladi pa je pridobila 3000 dolarjev. Velika trafika je trpela radi tega in se hotela pogajati z lekarno, a ta je odklonila predlog. Trafika je zagrozila, da bo začela prodajati čokolado in slaščice. Lekarnarji so se smejali tej grožnji.. Danes sc ne smejejo več, ker se v vseh prodajalnah velike trafike dobi čokolada za nižjo ceno kot v lekarni. Tako kupuje njujorško občinstvo v lekarni cigarete, v trafiki pa čokolado — seveda poceni, vse stroške pa trpita tvrdki, s , Hvaležna domovina. Neki francoski list pripoveduje o invalidu, ki že od I. 1870, čaka, da mu vlada koncedfra trafiko. Ta invalid pravi: »Kaj se današnji invalidi potegujejo za kako podporo od vla- de. Hvaležna domovina jim bo odgovorila nervozno: Kaj sitnarite? Imamo ljudi, ki čakajo že 45 let.« — Bo najbrž povsodi enako. Ali ne? s Vrnitev Milonske Venere. Znano je, ta so v početku vojne spravili mnogotere predragocene umetnine iz Pariza bolj na varno. Med temi umetninami je bila tudi Venera Milonska, ki so jo spravili v Tou-los, a so jo zdaj privedli nazaj in umetni-ike galerije so zopet odprte občinstvu, s Nervozne gospodične. Gospodična , Massard je poslala občinskemu svetu v Parizu prošnjo, naj zaukaže policijskemu ravnatelju, da ta prepove tovarnam piskanje s sirenami in ono žviždukanje pri premikanju vagonov na postajah, — Če so tej nervozni gospodični ustregli, še ni znano. s Princezin otok. Ta otok, na katerem so se imele sestati oblasti evropskih držav in ruski boljševilti, je vzbudil zadnji čas večje zanimanje. To je lep otok, poln prirodnih lepot. Nahaja se ob vhodu v Bospor, obdan od drugih malih otočičev, ki niso tako lepi in tako zanimivi. Na enega onih otokov, brez vode in zelenja, so bili spravili pred par leti 20,000 psov, ki so ogrožali zdravje in či stoto Carigrada. Neki Anglež je ponudil 2 liri za vsakega psa, samo da bi jih rešil, pa niso sprejeli ponudbe. Pustili so, da so crknili besne, in daveč drug drugega. Ime otoka je od tega, ker se je nahajalo tam svoje-časno mnogo bizantinskih princev in princem::). Otok jc poln vil. Rdečih, modrih, marmornatih. Tam so tudi trije veliki samostani. s Nova bolezen se je pojavila v Budimpešti. Bolezen traja štiri dni in bolnik čuti velike bolečine v želodcu. Vzrok te bolezni še ni znan. Bolezen se zdravi s sredstvi za umirjanje živcev, • s Fet velikih knezov umorjenih. »Times« pišejo: Neko boljševiško poročilo javlja, da so po sklepu posebnega komiteja ustreljeni veliki knez Pavel Aleksan-drovič, ujec ruskega carja Nikolaja Nikolajeviča in njegov nečak Dimitrij Konstan-tinoviČ, njegov praujec in brat Jurij Mi-hajlovič, veliki knez Aleksandrovič in njegova žena, carjeva sestra, s Tolpe. Pred par dnevi je vprftorilo v Monakovem kakih 80 ljudi hude izgrede. Izpustili so iz ječ najpoprej 180 zločincev, nato so pa ropali razne prodajalne. Razbojniki so imeli ukradeno strelivo, s katerim so streljali v zrak. Vendar pa ni bil nihče ranjen. s Kdaj začnejo razpravljati o Nemcih? ,.Vse lepo in dobro«, pravi neki francoski list. Toda kedaj se bo začela konferenca razgovarjati — o Nemčiji? s Razbojniki na delu. V vasi Levec na Hrvatskem so razbojniki napadli hišo Jakoba Vrdena, ki ima tudi v Zagrebu eno hišo.. V oni kritični noči se je nahajal v hiši sami hlapec Miško Križanec s stricem lastnika hiše. Malo pred polnočjo sta slišala oba, ki sta spala v sprednji sobi, kako se krog hiše razgovarja več ljudi. Kor.čnO so šli na dvorišče in prišli v hišo. Bilo je devet civilistov, oboroženih z gorjačami in revolverji. Eden je svetil s žepno svetilko. Porazbili so vse oma-*e in vzeli blago. Ko so opazili v postelji oba domačina, so ju vprašali, kje je denar. Oni so odgovorili, da je šel gospodar v Zagreb in nesel denar in hranilno knjižico s seboj. Razbojniki niso storili obema ničesar, a vzeli so s seboj blaga za 5000 kron. Zlikovci so bili brez krinke, a domačina nista poznala nobenega, kar je zasno, da so biti to tujci. Zasledujejo jih, s Ne ve, kaj je mir. V neki družbi gos p 6 je bil govor o miru in poleg drugega je bilo tudi izraženo upanje, da bo šlo tudi glede hrane v najkrajšem času na boljše, Ta gospa se je veselila, ko pride več masti na trg, druga je dejala, da težko pričakuje, da bo dovolj sladkorja, tretja bi rada svinjskega mesa. Mala, v vojni rojena hčerka je slišala to pripovedovanje o vseh lepih in dobrih rečeh, oči so ji zagorele in vprašala je končno: »Mama, koliko časa traja mir?« ■ s Boj za morske prešičke. čeravno so Ametikanci govoriti pred kratkim vedno ie o vojski, so se včasih vendarle smejali. Zgodbi o morskih prešičkih pa prav od srca. Vsak izmed nas ve, da so morski prc-šički neka vrsta glodavcev, ki je dobila to ne posebno laskavo ime vsled svoje samo zunanje podobnosti z našim ščetinarjem, akoravno nima sicer z njim nič opraviti in je zlasti brezprimemo manjša kakor pa predstavitclj slanine in suhega mesa, Tragikomedija se vrši na neki železniški postaji v Severni Ameriki, Neki gospod z imenom Morehouse se oglasi v postajni pisarni in pravi, da sta prišla zanj po železnici dva morska prešička. Treba je bilo izračuniti voznino, S postaienačelnikom se pa More-chouse ni mogel pogoditi. Kajti postaje-načelmk Flannery, trdoglav Irec, jc rekel, da mora plačati Morehuse ravno tako voznino, kakor za navadne prešiče, dočim je prejemnik trdil, da bo plačal le cenejšo voznino za majhne domače živali. Flannery pravi, da v slučaja spora glede voznine velja vedno le višja, sicer »je pa prešič pre-šic«. Ves divji vzame Morehouse svoj klobuk in leti domov, za prešička se ne zmeni več. Doma sc vsede in spiše dolgo vlogo na železniško ravnateljstvo, kjer na dolgo in široko razlaga, da morski prešiček ni prešič, temveč le nedolžen majhen gloda-vec. Čez štirinajst dni mu odgovori ravnateljstvo, naj se s svojo pritožbo obrne na reklamacijski urad. Ta urad mu pa piše, naj se obrne na pisarno, kjer •preračunijo voznino. Ta zadnja inštanca piše postajc-načclmku Fianneryju, naj ji pošlje natančno poročilo, V poročilu dokazuje Flanncry, da velja za morske prešičke ista voznina kakor za navadne prešiče, ker je prešič prešič. V opombi pa še pristavi, da sta prešička prav zdrava, da se je obitelj pomnožila celo za osem kosov. Glodavci se splešnoznano nrav hitro množijo, prim, domače zajce, Ker jih je sedaj toliko in je preteklo od prvega dne oskrbe že precej časa, je moral kupiti za dva dolarja zelja, in zato uljudno vpraša, če sme ta dva dolarja vzdrževalnine prišteti voznini. Voz-ninska preračunjevalnica mu je odgovorila, da sme. Marehouse pa je energično protestiral, da bi poleg voznine, ki je že tako previsoka, plačal še zelje, ki ga ni naročil. Flannery seveda zooet poroča pre-računjevalnici, da noče plačati Morehouse ne enega ne drugega; preračunjevalmca se 1 obrne na predsednika železniške družbe, ) Medtem so se seveda prešički lepo redili in množiti. Da bi bila stvar enkrat za vselej rešena in končana, določi predsednik to-le: Dobiti moramo znanstveno izjavo v, svrho končne določitve, ati je morski prešiček prešič ati ne. Obrnili so se torej na enega največjih zoologov, na profesorja Gordona. Žalibože ga pa ni bilo doma, odšel je bil na znahstveno potovanje v Južno Ameriko. Pismo je romalo za njim in po dolgem dolgem času ga je dobil. Prešički so se tačas seveda redili. Medtem je pa pisal Flannery pismo za pismom na prera-čunjevalnico in jo rotil, naj mu vendar kaj odpiše, ozifoma naj mu z ozirom na vedno večje stroške da dovoljenje, da prešičjo obitelj proda. Tega dovoljenja mu pa niso hoteli dati. Slednjič pride poročilo od profesorja Gordona, kjer učenjak dokaže, da v znanstvu morski prešički niso prešičL Predsednik železniške družbe pošlje to poročilo ravnatelju one proge, ta preraču-njevalnici, ta pa zopet Flanneryju z naročilom, naj zaračuni nižji tarif, Flannery je k sicer še zmiraj svojo trdil, a se je tnorai kot uradnik udati in obvestiti Morehousa o došli razsodbi. Morehouse pa ni bilo več doma, odpotoval je bil, ne pustivši svojega novega naslova, Ker so se bili medtem prešički silovito pomnožili, je Flannery zopet vprašal kaj naj naredi z njimi. Odgo- • vorili so mu: naredba pravi, če kake poši-ljatve ni mogoče oddati naslovljencu, da jo pošljemo nazaj tistemu, ki jo je poslal, Prešičja obitelj je bila pa medtem tako narasti a, da je bilo treba za transoort štirih vagonov in šest paznikov. Pošiljatelj je pa rekel, da transporta ne sprejme, ker ič poslal samo dva eksemplara in za stotisoče nima nobenega odjemalca. Hraniti jih pa tudi ne more. Tak • je sedaj stvar z morskimi prešički in nihče v celi Ameriki nc ic, Id* !o z ■ Trni. , s »Nadebudna« mladina. Pred berlinskim sodiščem se je zagovarjala te dni nadebudna mladina. 161ctni Schulz je zaslužil na mesec 700 mark. Mali »poba« je zalo igral seveda kavalirja, in vzdrževal ce- lo »nevesto«4, kar je na njegovega prijatelja Schunchela taLo vplivalo, da je ponaredil neke listine in si dal izplačati 50 tisoč mark. Zdaj pa se je začelo živlicnje v vs< m sijaju in vsi obilnosti. Pred vsem so dobile »neveste« dragocene kožuhe, bri-lantni nakit, svilene obleke in fino perilo, Sami to si kupiti najdražje obleke, bodili v gledališče na najdražja mesta. Zvečer seveda tudi ni manjkalo šampanjca. To sc je godilo toliko časa, da se je zgodila nesreča z revolverjem, ki ga je kazal Schulz svojemu tovarišu, sprožil in smrtno ranil tovariša, — Zdaj je konec vseh lepih dni, — Poleg tega je stalo pred berlinskim sodiščem tudi pet mladih deklic, ki so kradle po trgovinah različno blago. Pred sod’ščem so se vedle zelo predrzno in niso kazale nobenega sledu kakega kesanja. — Pač res lepa mladina! Vidi se, kako ljudje naglo živč in zorijo. Kaj šele bo? s Sum detomora, 32 letna dekla Margareta Priigger v Gradcu je pustila svojo službo in dejala, da gre v bolnišnico, kjer bo počakala poroda. Par dni potem pa j® "išla k neki babici, da bi se pri njej opo-ogla. Ko jo je babica vprašala po otroku, ,i je prinesla telesce močnega, življenja možnega otroka. Orožništvu je priznala, da je porodila otroka v nekem seniku in »krila v sneg, To Margareto, ki je baje rodila že štiri otroke, so oddali v preiskovalno bolnišnico. h PildsXovanfc iiopjta. Pred vojno se je izvažalo silne množine popra v Evropo, * začetkom vojne pa je sev<5 uvoz silno zaostal. Nemška, Francoska in Nizozemska so ga uvažale 500 000 ton, medtem ko znaša vsa pridelava, samo 600 000 ton. Zdaj jo trgovina popra siino nazadovala. V Ameriki je nazadovalo tudi pridelovanje tega blaga. Potemtakem po vojni ne bojno več tako poprali kot pred vojno. s Gozdovi v državi SHS. V Hrvatski in Slavoniji jo 2,480.000 johov gozda, na Štajerskem 1,822.123 johov, v Bosni in Hercegovini 4,428 916 joliov, v Dalmaciji €62.227 johov, na Koroškem ?92.383 johov, na Kranjskem 767.695 johov, a vSibiji 2,685 402 joha. Tedaj je v naši državi skupno 13,639.527 johov zemlje. Od tega odpade ' 282 413 johov na gozd. V teh je naj večje bogastvo naše države. peter Kle :nen: Zapiski kurirja, ki ie hodil prepočasi, (Dalje.) Prišli smo pred vhod v veliko široko dso, kjer je stala vojaška kuhinja: dva velika kotla, v&ak na drugem vozu. Kuhar, impozantna bradata oseba, nas je vprašal, če hočemo črne kave, re-koč, da smo prišli s potovanja in smo naj-orže žejni. Nihče se je ni branil, dobra je »ila ona kava, saj je bila prava, četudi se ni moglo reči, da je to znamka Santos ali Mokka. zato pa jc naročil svojemu podkuharju, naj aa vsakemu eno konservo. Narednik nas je nato odpeljal v spalno sobo. Bik je to velika, dolga in široka sobana, podobna moderno urejenemu ranjskemu hlevu s to razliko, da ni ime-a jarita za gnojnico in pa jasli za svoje prebivalcc. Tlakovana jc bila s cementna, jx> tleh pa je ležalo nekaj slame. * J ** mizi, ki je stala sredi spalnice, so i -W« naši sopotniki, francoski ujetniki, tdr* .yallno pogovarjali. Sesti ni bilo mo-f e nikanior, kajti klopi ali stolov ni bi-D Vl nikjer. Francoski vojaki, bili so faniVe. P^prosti, a zelo inteligentni in- in i * s,° llas P°vabili v svojo sredino niS! kazali oči vidno veselje, da tudi mi ostanemo pri njih, in s,?° ta^°) s politiko, z mena- vin-> kajti težko je politizirati brez V* nemo^°^e hrez gulaža. armBj£‘ sni° nabavljali čez Italijane in njih Fran - . ln* srao bili tudi v tem, da so k: .innaki, Italijani pa strahopetci, nagujcio svoie sovražnike Sele tedaj, ko jih ni več. In jedli smo in piK in bili dobre volje, da je bilo kaj. O Jugoslaviji so bili precej dobro poučeni. Saj nekateri so se bili naučili v ujetništvu nemščine in so lahko čitali v časopisju o našem vprašanju. Le eden ni mogel razumeti, kako je to mogoče, da govorimo o Slovencih, Hrvatih in Srbih, a vendar pravimo, da smo vsi trije en narod. Pripomnil je, da je naše vprašanje ravnotako zagonetno kot nauk, da so tri osebe, a le en Bog. Ko sem mu stvar nekoliko pojasnil, je dvignil garnelo in napil, rekoč: Vive la Yougoslaviel Nekam čudno je bilo to trkanje s skledami, a ker je navdušenje pri-ha:alo od srca, je tudi šlo do srca, in mi potniki smo se odzvali z: Vive la France (Živela Francija)! Dcšla je inšpekcija. Mlad francoski podporočnik, prikupljive vnanjosti, sc jc pojavil pred vrati. Pregledal nas je, če smo vsi zdravi, s pripombo, naj se dotični, ki bi fenoči zbolel, gotovo zjutraj javi. Isto ie naročil tudi meni in mi obljubil, da hoče zainteresirati za nas tudi komandanta. Žalibcg jc bil poveljnik že dal zastra-žiti izhod z naročilom, naj straža ne pusti nobenega civiKsta iz prijetnega bivališča. sTo je čuden mož,« je rekel podporočnik, »ne vem, kaj pravzaprav misli.« Nehal se je fletni večer. Začeli smo brskati po slami, da si napravimo primerno ležišče A slame je bilo malo, mraza velik o, odeia r>a samo ena. Vsak si je pomagal, kakor si je znal. Počasi je nastal mir v »spalnici«, nekateri so zaspali utrujeni vsled pota, mi jugoslovanski romarji pa smo šepetali v pozno noč. Slišal sem še, ko je doktor Goba rekel, da ža nas ne bo dobro, pa sem se zli bal v težke sanje, da so me Italijani zaprli in pričakujem nemilostne obsodbe. Zbudil sem sc. Po našem spalnem prostoru se je opotekal črn, pijan Maro-kanec in vpil venomer: halali, halalo, ba-lalo, halali. In smejal, krohotal se je, da sc je zbudila malone vsa speča kolonija. Prikolovratil je tudi v našo bližino. Ob nogi Gcbovi se je spotaknil in padel počez čez Poideta in mene. Rude se je zbudil in zaklel po tržaško, iaz pa sem pijanemu a tovarišu« namignil, da to ni kar preveč vljudno. »Nori, c’est pas gentil, monsier, pas gentil. (Ne, to ni vljudno, gospod, ni vljudno.) Počasi se je skobacal pokonci, a smejati se ni nehal. Zapel jc zopet neko arabsko pesem, prevrnil se nekje tam v kotu v slamo in obležal. Km?lu r.ato je pripel od bogvekje pijan še drug Marokanec, a ta nas, hvala Bogu, ni obiskal. Mrzla in neprijetna jc bila ta noč. Spali nismo skoraj nič. BaK smo se zapora, skrbelo nas je radi izgubljene šesto-uce, napovedovali se se nam karabinijeri, tla so bila mrzla in trda, slame pa toliko, da še nog nismo skrili vanjo. Godrnjali smo zopet med seboj, Rude, Goba ih jaz, dokler se ni storil dan. (Dalje.) a Vojne klobase na rumena izkaznico C 1SC1 do 2400. Strankez rumenimi izkaznicami C prejmejo vojne klobase v ponedeljek, dne 10. febr. pri Muhleisnu. Določen je ta-ie red: V ponedeljek popoldne od 2. do 3. štev. 1801 do 2000, od 3. do 4. štev. 2000 do 2200, od 4. do 5. štev 2201 do 2400. Stranka dobi Četrt kilograma klobas, kilogram stane 4 krono« Te številko pri zadnji razdelitvi So niso dobile vojnih klobas. Ostale številke kategorije C pridejo v kratkem na vrsto. a Mast za II. okraj. Mestna up rov i-zacija bo oddajala mast za drugi okraj na rumena nakazila za mast v ponedeljek, dne 10. febr. pri Muhleisnu. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 250 od 9. do 10. štev. 251 do 500, od 10. do ll! štev. 501 do 750, popoldne od 2. do 3. štev. 751 do 1000, od 3. do 4, štev. 1001 do 1250 od 4. do 5. štev. 1251 do konca. Stranka do ji za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. s IHFSkl pMOfii S,?1'MT&S " prijaznosti upravništvo ioga lista pod štev. 96ft, Vsakovrstne SlaiBHlke nriporoCa gR trgovcem fn slavnemu občinstvu. Knltor tudi .slamnate (Solne), nredora. vsnBiia, slamnate pcdjsSate *a CavSfe Frsjtf© tovarna slamnikov, Stob p. Demcale. Tovarna je 7 minut oddaljena *>d kolodvora. a D- Benjamin Ipauic [□j mnogoletni asistent oddelka sta ženske [jgj bolezni in poroduištvo deželne bolnice n=n y Ljubljani, zadnje dve leti operater IL-II ženske in porodniške klinike prof. Ernst Wertheim-a Dunajske univerze zopet ordlnira ■■■ — v Ljubljani, Turjaški Irg it, 2, _ hupale vedno 3n v vsaki mnoifni N. RANT, Kranj največja jugoslovanska izvozna trgovina suhih gob, hi obstoji že nad 82 let. ~ Roman. — Napisa Gospod Arhije je naenkrat umolknil in pogledal na svojo levo roko, »Kaj Vam je, gospod Arhije? Zakaj gte umolknili?« je vprašala Elsalila. Gospod Arhije je krčevito stiskal in odpiral roko. Obračal se je zdaj sem, zdaj (tja. ■■■• »Kaj Vam je, gospod Arhije?« je zopet spregovorila Elsalila, >ikaj Var boli roka?« Tedaj je pogledal Arhije ves izpremc-njen EUalilo in dejal: »Ali vidiš las, ki se jivija okrog roke?« Ko je pričel govoriti, ni videla Elsalila ničesar, preden pa je končal, jo zagledala Tin, svetel las, ki se je ovil, parkrat okrog Arhiiejovc roke. . Elsalila je poskočila in vzkliknila: »Gospod Arhije, čigav je ta las, ki se Vam jc ovil okrog roke?« Gospod Arhije jo je pogledal ves zmeden in osupelt »Jaz čutim, Elsalila, da je •to pravi las, ki še mi je ovil krog roke, Ali ockod je prišel?« Deklica je sedla in strmela v roko, da st ji izstopile oči, »Taki'lasje moje krušne sestre so bife ovite okrog roke onega, ki jo je ubil,« je dejala deklica. Sedaj se je začel gospod Arbijc snie-j.-it. • ■' • ; ' - »Vidiš,« je dejal. »Ti :n jaz. EljsaBU, se dava preplašiti kot mali otroci. To ni bi! j nič drugega, kot solnčai žarek, ki je prijel skozi okno.« Deklica pa jc zajokala in rekla- »Meni s« zdi, da ždim za pečjo in vidim morilca pii delu. Do zadnjega časa sem se nadejanja. da ne l*y našel moje sestre. Naposled pa je prišel eden izmed niih in jo je potegnil iz skrivališča, ovil je njene lase okrog roke in jo držal za kito. Ona je padla na kolena in dejala: »Poglej, kako sem mlada I Pusti, da živim vsaj tako dolgo, da spoznam, čemu sem prišla na sveti Nič žalega ti nisem storila, zakaj me hočeš ubiti?« Toda nt je poslušal, umoril jo je. Na te besede je Arhije vstal, munršii čelo in pogledal v stran. >Ob, da bi srečala tega človeka!« je dejala Elsalila. S stisnjenimi rokami je stala pred gospodom Arhijem. »Tega. človeka ne moreš srečati,« je dejal gospod Arhije. »Ta človek ie mrtev.* Deklica je sedla na klop in začela jokali. »Oh,, gaspod Arhiie zakaj smo začeli govoriti o mrtvih? Zdaj bom jokala vso noč. Pojdite od mene, gospod Arhije, ker zdai ne morem misliti na drugo, kot na pokojnike in na svojo sestro, ki mi je bila tako dobra.« Gospod Arhije je ni mogel utolažiti, zato se je poslovil od nje in šel k svojim tovarišem, H. Gospod Arhije ni mogel razumeti, zakaj ga pogosto mučijo težke misli. Ni jih pozabil, kadar je sedel poleg Elsaliie, in niti tedaj, ko je bil med' svojimi tovariši. Elsalila. la Selma Lagerlof. Ije.) Tudi čc je preplesal noči po beznicah ali se podal na morje, se jih ni mogel iznebiti. »Zakaj vedno mislim na ono, česar se uočern spominjati?« se je vprašal. »Zdi se mi, da vedno nekdo hodi za menoj in mi nekaj šepeta, na uho.« »Zdi se mi, da nekdo plete mrežo okrog mene, da vjame moje misli. Ne morem videti lovca, a čutim njegove korake, ko hodi za menoj. Če pogledam pod nebo ail na zemljo, je vseeno — vedno vidim samo eno stvar.« »Zdi se mi, ko da sedi klesar sredi srca,« je dejal Arhije sam pri sebi, »in mi zabija v njega bolečino. Nc moreni videti klesarja, toda še v noči slišim, kako bije njegovo kladivo: Ti kamenito srce, ti se moraš udati. Bolečino hočem oklesatj.« Gospod Arhije jc imel dva prijatelja, gospoda Filipa in gospoda Reginalda, ki sta ga spremljala povsod. Njima je bilo žal, da je vedno žalosten in da ga nič ne more razveseliti, »Kaj ti je?« so mu govorili. »Zakaj so tako bleda tvoja lica?« Gospod Arhije jim ni povedal, kaj ga muči. Mislil je: kaj bodo moji tovariši mislili o meni, če izvedo, kakšnim mislim se lidajam? Oni ne bi hoteli poslušati, če jim povem, da ine muči kesanje radi dejanja, ki je bilo potrebno.« Ko mu pa nista dala miru, jima je dejal, da ju spelje na krivo sled: »Te dni mi je nekako tesno pri duši, Tu se nahaja neka deklica, katero bi rad osvojil, a ne morem storiti tega, vedno mi je kaj na potu.« »Morda te deklica ne ljubi?« je dejal Reginald. »Zdi sc mi, da mi j c naklonjena,« je dejal gospod Arhije. »Toda nekaj čuva nad njo tako, da je ne morem dobiti.« Takoj sta se začela Filip in Reginald smejati in rekla sta: »Midva ti bova deklico pridobila...« Zvečer je šla Elsalila sama skozi ulico, Trudna se je vračala od dela in mislila: »Težko je življenje in nič me ne veseli. Neznosno mi je, stati cel dan in vonjati ribji vonj. Zgražam se, ko slišim druge ženske, kako se šalijo in smejejo. Zgražam se nad gladnimi galebi, ki letajo preko miz in mi hočejo vzeti ribo iz roke. O, da bi prišel kdo in me peljal od tu! Sledila bi mu na konec sveta.« Ko je prišla Elsalila do onega mesta, kjer je bila ulica najbolj mračna, sta stopila Reginald in Filip iz sence in jo pozdravila. »Deklica Llsalilal« sta dejala, »Pri- 1 lajava od gospoda Arhijeja. On leži bolan. Rad bi s teboj govoril, pa želi, da greš z nama.« Elsalila se jc bala, da je morda gospod Arhije zelo bolan, zato se je vrnila z obema gospodoma, ki sta jb peljala k njemu, Elsalila jc hitela. Skoraj bežala je po ulici. Filip in Reginaid sta morala junaško korakati, da sta jo dohitevala, V svoji naglici je Elsalila opazila naenkrat, kako se ji nekaj vali pod noga« ma. Bilo ic nekaj, kot da jc vrženo pred rjo in ona se je skoraj opotekla. »Kaj se vali pod nogama?« je pomislila Elsalila. Morda je kamen. Brcnila ga je 7. nogo, pa sc je vrnit zopet. F.lsalili se je zdelo, da ima to srebrn cvenk in opazila je, da se svetlika, »To ni navaden kamen,« je pomislila Elsalila. »Zdi se mi, da je to srebrn denar.« Toda tako se ji je mudilo k gospodu Arlsijeju, da se ni vpognila, da bi ga pobrala. To pa se je neprestano trkljalo pred njo in ona je pomislila: »Hitro boš šla dalje, če se vpogneš in ga pobereš. Lahko ga vržeš daleč proč, če ni nič vreden.« Pripognila se je in dvignila velik Srebrnjak, ki se je svetil v njeni roki, »Kaj jc to, kar si našla, deklica?« je vprašal gospod Reginald. »Tako sc sveti ca mesečini?« Ravno so prišli poleg velike hiše, v kateri so stanovali stari ribiči, kadar so prišli po opravku v Marstrand, Pred vhodom sc jc svetila svetiljka, »Daj, da vidimo, kaj si našla, deklica,« reče Filip in sc ustavi pred svetiljko. Elsalila pa je pogledala Srebrnjak in rekla: »To je denar gospoda Arneja, jaz ga poznam!« »Kaj govoriš, deklic?« je vprašal gospod Reginald. »Zakaj praviš, da jc to de-,nar gospoda Arneja?« ..j ■Jaz ga poznam,« je dejala Elsalila. »Pogosto sem videla ta denar pri njem.« »Ne kriči tako, deklica!« je dejal Filip, »Že se zbirajo ljudje, da izvedo, kaj kričiš.« Toda Elsalila ni pazila na besede gospoda Filipa. Videla je, da so vrata hiše odprta. V sredini je gorel velik ogenj, oko- li njega je sedelo in se pogovarjalo več ljudi. Elsalila je stekla notri in držala Srebrnjak v roki. »Čujte, ljudje,« je viknila. »Zdaj vetu«, da so živi morilci gospoda Arneja. Poglejte, našla sem denar gospoda Arneja.« Vsi so se obrnili proti njej. Tedaj je zapazila med njimi tudi Torarina. »Kaj govoriš, dekle?« je vprašal To-rarin. »Kako moreš razločevati denar gospoda Arneja od drugega denarja?« »Ta denar je lahko spoznati. Srebrnjaki so veliki in stari in imajo zarezo na. robu. Gospod Arne je pripovedoval, da so še izza časa starih norveških kraljev in jlb ni dajal nikomur.« »No, povej, kic si ga našla, deklica,« je dejal drugi irbič. »Našla **m ga na cesti, ko se je trklja! pod mojima nogama,« je dejala deklica, »Tam ga je moral izgubiti morilec.« »Morda je resnica, kar poveš,« je dejal Torarin. »Toda, kaj moremo. Mi nt moremo najti morilcev, četudi bi vedeli* da 6o šli skozi naše ulice.* Izdajatelj konsorcij »Večernega (ista«. Odgovorni urednik Viktor CenCKS. Tlaka Jugoslovanska ttikaraa v Ljubljani.