Z59. številka.
V LMIIiii, t Utrto, 11. novembra 1915.
XLVIIi. leto.
.Slovenski Narod* velja v LJablfanl
r.a dom dostavljen:
celo scto naprej pol leta m četrt leta „
me?e:
K 24-— . 12'— • 6--. 2r-
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  • . • • K 22*—
pol leta četrt leta na mesec
11-—
550 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica it 9 (v pritličju levo,) U U len at 34,
ledelfe in
Inserati veljajo: peterostopaa petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat pa 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavniitvu naj se pošiljajo najbenine, reklamacije, inserati i. t. d, to je administrativne stvari.
Foaanaeaaui čterffea velja 10 vinarjev.
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskala" telefon st. 85.
.Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej    .  K 25-—
pol leta četrt leta na mesec
13-—
6-50 2-30
vel]a po pošti:
za Nemčijo: celo leto naprej      . . , K 3>-za Ameriko in vse druge dežele s > celo leto naprej • ^ • • X -35.—.
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka" Fpravni&vo (spodaj, dvorišče levo), SnaHova ulica it S, telefon št.So-
Haprednvaije ni tet i M.
NAŠE PRODIRANJE V SRBIJI. — NEMŠKE ČETE OB REKI IBAR. — SRBI VRŽENI OD BOLGAROV NA LEVI BREG MORAVE.
Dunaj, 10. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Avstro-ogrske čete armade generala von Kovessa so vzele jugozapadno Ivanjice močno zasedeno višino Okoliščo, kakor tudi zajjuri-$ale Eldovtšte, južni izrastek Jelice planine, pozicijo, obstoječo iz več zaporednih jarkov.
Jugozapadno Kraljeva prodirajo nemške čete na obeh straneh reke Ibar. Jugovzhodno Kruševca so do-. spele v prostor pri Aieksandrovcu.
Bolgari so vrgli sovražnika pri Nišu in Aleksincu na levi breg južne Morave.
Namestnik načelnika generalnega
štaba r1. Flofer, fml. * •
V KRUŠEVCU SO NEMŠKE ČETE OSVOJILE 103 TOPOVE. — V NIŽU JN PRI LESKOVCU SO UGRABILI BOLGARI 112 TOPOV X££ 3360 V JETNIKOV.
Berolin, 10. novembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 10. novembra.
Balkansko bojišče.
Zasledovanje povsodi pravilno napreduje. Plen. ugrabljen v Kru-ševcu, znaša, kakor je sedaj ugotovljeno. 103 skoraj same moderne topove ter velike množine municije in vojnega materijala.
Armada generala Bojadževa javlja, da ?e ugrabila 3369 vjetnikov fer vplenila v Nišu 100, v Leskovcu pa 12 topov.
*
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 9. novembra. (Kor. urad,) Poročilo generalnega štaba z dne S. novembra: Po izredno srditih bojih z obupanim sovražnikom od 5. do 8. novembra smo definitivno osvojili desni breg Morave ter mesta Razanj, Aleksinac, Niš, Leskovac, Viasotince in smo pričeli s prehodom čez reko. Zasledujemo sovražnika proti zapadu. V okolici Niša dosedaj našteti plen znaša 102 srbska topa, 10.000 vjetnikov, 10 lokomotiv, en balon, 2 radiografični postaji   in   drug vojni
materijal. Pri Leskovcu smo ugrabili 24 lokomotiv, 54 osobnih vagonov, 234 tovornih vagonov z raznim materijalom, 82 vagonov za olje ter 10 vagonov s patronami. — Naši zavezniki so dospelima desni breg zapadne Morave ter zasledujejo sovražnika neprestano v južni smeri. Pri Kruševcu so vjeli 5000 mož. V bolnišnicah mesta se je nahajalo 1500 ranjencev. Vplenili so nadalje mnogo lokomotiv, vagonov, vozov, ogromno množino živil in vojne municije. Na ostalih frontah ni nobene spremembe.
ČRNOGORSKO URADNO
POROČILO.
»Agence Havas« javlja iz Ceti-nja 9. novembra: Avstrijska ofenziva na hercegovinski fronti in ob Drini traja. Vsi sovražni napadi so bili odbiti.
S. novembra: Boj pri Grahovu se je 6. novembra z vso srditostjo nadaljeval celi dan in čez noč. Kakor prejšnji dan smo vrgli sovražnika, ki je imel težke izgube, zmagoviti nazaj. Razpršili smo koncentracije avstro - ogrskih čet. Na ostali fronti ljut artiljerijski boi.
TRANCOSKO S1TUAČNO POROČILO.
Atene, 9. novembra. (Kor. urad.) >Agence Havas« javlja: Na srbski fronti je položaj aliirancev in Srbov jako zadovoljiv. Na cesti Krivoiak-Veles so prodrli Francozi do Gradska. Odbili so ljut bolgarski napad na Krivolak. Francozi o zasedli Komen-dol (pribl. 28 km jugovzh. Velesa). Severozapadno Gjevgjelov se prodiranje francoskih čet nadaljuje.
Srbska uradna poročila.
Iz Budimpešte poročajo: Srbski generalni štab od pidca Niša sem ni izdal nobenega uradnega poročila več, najbrž zato, ker menjava glavni stan neprestano svoj sedež, morda tudi zato, ker nočejo Srbi o svojih skupnih operacijah. Francozi in Angleži ničesar povedati.
POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU.
Vojaški strokovnjaki razmotri-vaio vprašanje katere cilje zasledujejo srbski vojskovodje, ki se s svojo armado vedno bolj naglo umikajo na Sandžak in Kosovo. Troje je mogoče: morda se nameravajo izogniti vsaki odločilni bitki ter spraviti svo-
je Čete v Črno goro in Albanijo in jih takorešiti vsaj neposredne nevarnosti. Morda se hočejo postaviti na Ko-sovem polju k novi bitki, ki bi se vršila pod zelo neugodnimi razmerami za Srbe, kajti nJTe armade obdajajo srbsko vojsko v trdnem polukrogu. ki sega od Ivanjice do Vranje in ji grozijo pripraviti novo Kosovo. Slednjič ni izključeno, da se hoče srbska armada vreči z veliko silo na jug in da namerava predreti bolgarsko fronto med Skopljem in Tetovom in se tako združiti s francosko - angleškimi četami, ki stoje v Makedoniji, lo bi bilo obupno podjetje, h kateremu bi se mogli srbski vojskovodje odločiti le ker uvidevajo nesrečno situacijo svoje vojske. Ni dvoma, da so naši vodilni vojskovodje pripravljeni na vse eventualnosti in da bodo storili vse, da brezusnešijo načrte srbskega generalnega štaba.
Iz Sofije poročajo, da je general Sarrail nasvetoval, naj se Srbi umaknejo v Albanijo, ker jim je pot vsled operacij francosko - angleških čet še edino varna in mogoča.
Kakor poročajo iz vojnega čast-nikarskega stana, se je naša fronta v zadnjem Času znatno skrajšala ter znaša le še okrog 300 km.
Nova srbska ofenziva proti Bo?garo*n?
»Corriere della sera- javlja: Po vesteh iz Mitrovice so Srbi z ojače-nimi silami napadli Bolgare pri Ka-čaniku. da vzDOstaviio zvezo s Francozi in Angležu
Srbska vlada v Mitrovici.
Iz Soluna poročajo: Srbska vlada ima sedaj svoj sedež v Mitrovici. ki je zvezana z zanadnimi državami preko Črne gore. Pašič in generalni štab sta za nadaljevanje vojne.
Nove vesti o ruskih koncentracijah vBesarabiji.
»N. Fr. Pr.<- poroča: V Besara-biii se mrzlično nadaljuje koncentracija ruskih čet, katerih število cenijo na 200.000. Prispela je tudi težka japonska artiljerija.
Ententa se na Grke ne zanaša.
Iz Soluna poročajo: Opetovano se je zgodilo, da so bila važna francoska ali angleška poročila izdana Bolgarom ali pa Avstrijcem. Četve-rozvezne čete so si zato napravile lastne brzojavne in telefonske proge. Pred par dnevi so neznani atentatorji napadli stražo pri angleški brezžični postaji ter bi bili postajo uničili, da jih niso še pravočasno zapazile druge straže. Zdi se, da so bih" atentatorji bolgarski komitadži.
IZJAVA NOVE GRŠKE VLADE.
Pariz, 9. novembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Grški poslanik v Parizu je izročil včeraj dopoldan francoski vladi brzojavko novega grškega min. predsednika, ki zatrjuje, da je Grška trdno odločena nadaljevati svojo z iskreno dobro-hodnostjo napram četverozvezi združeno nevtralnost. Novi grški kabinet se v polni meri pridružuje izjavam prejšnjega min. predsednika Zaimisa glede prijateljskega postopanja grške vlade napram četvero-zveznim četam v Solunu. Grška vlada upa, da zlobne vesti ne bodo poslabšale odnošajev med četvero-zveze in Grško. — Podobno izjavo je podal novi grški kabinet tudi italijanski vladi.
Četverozveza se uklanja grški nevtralnosti?
»Az Est,« poroča iz Aten: Francoski poslanik je novemu grškemu ministrskemu predsedniku sporočil, da četverozveza ne bo več silila Grške k intervenciji, ker priznava, da je za Grško najboljše ako ostane nevtralna. Ententa ne bo stavila grški vladi nobenih novih predlogov in ponudb.
Nove metode entente na Grškem.
Dunajski listi poročajo iz Aten: V obmejnih grških okrajih se klati mnogo ententnih agentov, ki hujska-jo prebivalstvo na Bolgare z očivid-nim namenom, da bi izzvali na meji incidente in tako povzročili napetost in morda vojno med Bolgarijo in Gr-
ško. Grška vlada pa je že storila primerne ukrepe.
Venizelos se umakne iz političnega življenja?
Pariški > Journal« poroča iz Aten: Venizeios je zbral svoje pristaše ter izjavil, da je utrujen in da ne bo več branil ustave pred napadi, temveč se umaknil iz političnega življenja.
Pred rekonstrukcijo romunskega kabineta.
Iz Bukarešte poročajo: Finančni minister Costinescu, justični min. Antonescu in trgovinski min. Rado-nici so min. predsedniku naznanili, da odstopijo. Demisija še ni uradno razglašena. Bratianu išče primerne kandidate.
Intervencijonisti na delu.
Bukarešta, 9. novembra. Federalistična Unija je priredila v nedeljo tudi v Galacu intervencijonistično agitačno zborovanje, na katerem sta govorila Mille in Lucacin. Navzoči socijalisti so ugovarjali. Vsled tega je prišlo do kravalov in pretepov in policija je morala napraviti red.
Bratianu o odločitvi vojne.
»Petit Parisien« objavlja razgovor z romunskim min. predsednikom in vojnim ministrom Bratianom glede balkanske vojne. Bratianu meni, da se vojna ne bo odločila na Balkanu, temveč na zapadni fronti, tudi če bi centralne države postale gospodarice morskih ožin.
Novi italijanski napadi ob Soci
ODBITI ITALIJANSKI NAPADI PRI PODGORI, ZAGORI IN PLA-VEH.  —  ITALIJANI SO METALI
BOMBE NA NABREŽINO.
Dunaj, 10. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Delovanje italijanske artiljerije se bilo včeraj v splošnem zopet živahnejše. Sovražni napadi na južni del pozicije pri Podgori, na Zagoro, pri Plaveh in na Col di Lana so bili odbiti.
Letalske bombe, ki so jih vrgli na Nabrežino, so ubile več civilnih oseb, med njimi neko ženo in tri otroke.
Namestnik načelnika generalnega štaba vi H 6 f e r, fml.
Boji za Col di Lana.
V uradnem poročilu 9. julija smo čitali: Napadalni poskus dveh sovražnih bataljonov na Col di Lana je bil zavrnjen. Dne 8. novembra naznanja von Hofer: »Za Col di Lana so se vršili ljuti boji. Popoldne so Italijani zavzeli vrh te gore. Zvečer so ga naše čete s protinapadom dobile nazaj. Pred štirimi meseci torej so se borili Italijani na pobočju Col di Lana, dne 8. novembra so dospeli na vrh, ali le za malo časa, kajti še isti dan so bili vrženi z vrha.
Col di Lana ob dolomitski fronti je gora , visoka 2500 metrov, ima obliko stožca, pobočja so gladka in strma. Geologi pravijo, da je bil Col di Lana nekdaj vulkan. Col di Lana obvladuje celo dolino Cordevole od prelaza Pordoj   do   Falzarega, ob
Argentinif3-
(Dalje.)
Položaj v Argentiniji je bi) pred sedanjo svetovno vojno približno sledeči: Prvo mesto so zavzemali Francozi, zlasti ker je silno mnogo zemlje v njihovih rokah ali v rokah naslednikov francoskih naseljencev, Ker simpatizira ž njimi prebivalstvo in ker vladajo absolutno francoska znanost, umetnost, literatura, moda in običaji. Francoska banka dominira v trgovskem svetu še vedno, a ne več tako. kakor svoje dni in uvoz francoskih izdelkov je presegal pred vojno še angleški in nemški uvoz. a ne več dosti, ker ga je zelo izpodrival nemški uvoz, dosti pomaga Francozom dejstvo. Ja Angleži nimajo skoro nič zemljišč v Argetiniji, ampak le banke in trgovine: njih uvoz je zato znaten, ker pokupijo tudi največ argentinskih   pridelkov. Glede
uvoza industrijahiih izdelkov so morali pred vojno konkurirati z Nemci in konkurirali so težko, kajti nemško blago je bilo navadno enakovredno angleškemu, a navadno nekoliko cenejše. Gotovo so Angleži izkoristili to vojno, da pritegnejo nase, kar so si ustvarili Nemci. Angleška in seve-roamerikanska kolonizacija v Argentiniji se pa bistveno razlikuje od nemške in od francoske. Če pride Anglež ali Amerikance v Argentinijo, prinese seboj denar in ga investira: Francoz in Nemec prideta navadno praznih rok in hočeta šele v Argentini ji obogateti. Francoz in Nemec imata torej težje stališče, ker je sreča ali nesreča odvisna od njihovih osebnih lastnosti, med tem ko imata Anglež in Amerikanec v svojem denarju in v mogočnosti svojih držav veliko oporo.
Bogastvo Argentini je se je porodilo najprej iz živinoreje. Neizmerne planjave so omogočale gojiti ogromne množine govedi in konj in to brez stroškov. Sele pozneje se je začelo tudi obdela vanje zemlje in od
tedaj se je bogastvo silno pomnožilo, 150 milijonov hektarjev plodovite zemlje je samo v Argentini ji, podnebje je ugodno — kako prihodnjost ima torej še ta dežela! Komaj dvajset let ie tega.kar se ie začelo rednej-še kultiviranje zemlje, a kako se je v tem času Argentinija povzdignila, kažejo ogromna premoženja, ki jih imajo domačini in številne mflnarde, ki so jih tujci investirali tam. Za Evropo je to prava sreča. Evropsko prebivalstvo se namreč množi iii mora iz drugih delov sveta dobivati čedalje več žita in mesa. Če bi ne bilo Argentinije. kdo ve. če bi med sedanjo voifso ne vladala na Angleškem in na Francoskem lakota. Anrentini-ia pridela vsako leto več kakor tri milijone ton žita in pridelovanje se bo še dolga leta množilo, ker ie še sila mnogo neknifivirane zemlje.
Argentinski zemljiški posestniki imajo velike dehodke \z zemlje, ki iih ic svoj čas le malo veljala ali pa sploh nič. Do leta 1503. ic bilo v Ar-gentiniii dobiti še dosti sveta hektar po deset do sto frankov. Pozneje pa
so cene hitro poskočile. Zgradba železnic je dala povod, da se je začelo kmetijsko celo v velikem slogu najprej v obližju postaj in potem še daleč naokoli. Železniške postaje so privabile prve trgovce in obrtnike in tako so ob železnici nastale naselbine in mala in večja mesta. Naseljenci, ki so pridelovali žito so se kmalu začeli dušiti v svojem lastnem bogastvu. Pridelek je bil tako velik, da ga železnica ni mogla zmagovati in treba je bilo poskrbeti za različne nove naprave. Ustvarili so jih Angleži v enem letu in pristan Bahia Rlanca. ki je prej s težavo ukrcal .^000 ton žita na dan, ukrca zdaj lahko v eni uri 5000 ton. Velikanski pro-cvit posameznih pokrajin je tudi pro-vzročil. da so bili zgrajeni novi pristani in nove železnice.
Bogastvo Argentinije rase od leta do leta. Vsako leto pride 20.000 in več italijanskih In drugih delavcev, da pripravijo novo zemljo za kultu- ! ro. Po petih letih puste v Argentiniji vsako kultivirano zemljo vsaj eno Ie- j to počivati, da si nabere novih mo- I
Či in nove rodovitnosti. Seveda se vrši vse kmetovanje v velikem slogu in ne tako staroversko, kakor pri nas doma, kjer tudi sploh ni pogojev, da bi se kmetijstvo industrijaliziralo. V Argentiniji obsega že jako majhno posestvo 200 hektarjev, vse polno jih je pa tudi po 10.000 hektarjev obsežnih. Rabijo se najnovejši stroji z motorji, ki obdelajo v desetih urah 48 hektarjev. Stroji se rabijo za oranje in za žetev, za spravljanje žita in sploh za vse. Če je bilo zjutraj žito požeto, je zvečer že v Železniškem vozu. Seveda je pridelek prodan ob tisti uri. ko je žito pretehtano: zastopniki velikih bank pokupijo vse sproti.
V slabih petnajstih letih je stroj i« nekakih puščav, iz pamp, napravil najrodovitnejši svet. Tam, kjer se je pred nekaj leti še pasla suha in slaba goved in ni dobila dosti trave, tam se pridela zdaj na hektar zemlje čez dva tisoč kilogramov žita. To je mnogo, če se vpošteva, da stane ob-delavanje jako malo.
(Konec prihodnjič.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 11. novembra 1915.
259. štev.
njegovih strmih pobočjih se vije slovita dolomitska cesta. Italijani bi si radi osvojili Col di Lano, da dospejo na pot v Corvarsko kotlino in v Pustersko dolino in v dolino Eisack. Avstro-ogrski podmorski čoln potopil italijanski parnik.
Chiasso, 9. novembra. (Kor. ur.) V nedeljo popoldne je potopil neki podmorski čoln z avstro-ogrsko zastavo italijanski parnik »Ancona« med Sardinijo in Alžirom. Na parni-~ku je bilo 422 pasažirjev, največ izseljencev, in 6000 kubičnih metrov blaga, vozil je v Novi Jork. O 270 osebah, med temi nekaj od 60 mož posadke, je bilo naznanjeno, da so dospele v Bizerto in Ferrvville. O drugih, ki so se rešili na šalupah, še ni natančnih podatkov. (Opomba: Po zanesljivih poročilih je poskušal parnik »Ancona« zbežati. Podmorski čoln je bil torej prisiljen poslužiti se svojih topov.)
Poleg tega se poroča dne 9. tm., da so bili potopljeni v Sredozemskem morju po podmorskih čolnih: italijanska ladja »Eliza Francesca«, francoska parnika »Yser« in »France« in angleški transportni parnik >Woodfield«. 42 mož s tega parnika je doseglo obal, glede drugih treh se sodi, da so se potopili vsi mornarji in potniki.
Težki porazi Italijanov v Libiji. Carigrad, 10. novembra. Listi poročajo iz zanesljivih virov: Arabski rodovi v Libiji so si zopet osvojili Fezzan in kraje Dšefra, Hun in Raddan vozemlju Sirta in kraje Za-letein, Urfele, Mirasa, Trugha in Taruna. Italijani so imeli velike izgube na moštvu in materijalu in so pustili veliko Število vjetnikov, topov in municije v rokah muslimanskih vojakov. Ti so odvzeli sovražniku v Fezzanu pet topov in strojnih pušk, v ozemlju Sirta 12 topov in tri strojne puške, v Miraji 3 topove. Iz Tripolisa v Tarhuno poslana ojače-n<a so doživela velik poraz in so morala bežati v Tripolis, zapustivši za seboi polno mrtvih in vjetih oficirjev in mož.
Saiandra še vedno gospodar položaja.
»Berliner Tageblatt* poroča preko Lugana o sedanjem razpolo-
BOJI PRI ČARTORUSKU.
Dunaj, 10. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Odkar so se ponesrečili zadnji ruski napadi na našo fronto ob Stripi, vlada v Vzhodni Galiciji zopet mir. Nemške in avstro-ogrske čete so preprečile v silnem boju poskus ruskih čet predreti našo fronto zapadno od Čartorijska.
Namestnik načelnika generalnega štaba oj. Hofer. fmk
ODBITI   RUSKI   NAPADI RRED RIGO IN JAKOBŠTATOM. — PONESREČEN RUSKI  NAVAL PRI ČARTORIJSKU.
Berolin, 10. novembra. (Kor. u.) Woiffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 10. novembra.
Vzhodno bojišče.
\rmadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga.
Zapadno Rige smo ustavili ruski sunek na Kemern. Zapadno Jakob-štata smo odbili močnejše napadajoče sovražne sile. Vjeli smo enega častnika in 117 mož. Pred Dvinskom so se omejili Rusi včeraj na živahnejše delovanje svoje artiljerije.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavar-
, skega.
/   Nič novega.
Armadna skupina generala von Linsingena.
Ruski poskus, predreti našo fronto pri in severno Budke, zapadno Čartorijska, se je ustavil pred vzhodnopruskimi, kurhesenskimi in avstro-ogrskimi polki. Protisunek je vrgel sovražnika v njegove pozicije nazaj.
Vrhovno armadno vodstvo.
* •
*
DVE SOVRAŽNI VOJNI LADJI POTOPLJENI.
Berolin, 10. novembra. (Kor. h.) WoIffov urad poroča:
Dne 5. novembra ie bila ob vhodu v Finski zaliv od naših podmorskih čolnov potopljena vodilna ladja nekega ruskega oddelka iskalcev min in 9. novembra severno od Dun-kerjua neka francoska torpedovka. Sef admiralskega štaba mornarice.
ženju v Italiji: Napačno bi bilo pričakovati pred otvoritvijo italijanskega parlamenta kak parlamenta-rično-politični preobrat ali celo padec Saiandrovega kabineta. Za kaj takega še ni dozorel položaj. Res je sicer, da število onih, ki mislijo s svojo glavo in dosedanji potek vojne prav presojajo, narašča od dne do dne, čeprav se časopisje in vlada trudita na vso moč, da bi obdržala prebivalstvo glede vojne pri dobri volji. Ali navzlic temu se ne upajo prav na dan s svojimi čutili mirnejši meščanski elementi, ker bi vlada vsak tudi najpohlevnejši protest kruto zatrla. Da bi se kaj spremenilo glede parlamenta, tega ni pričakovati, zlasti ne, da bi se dvignil proti kabinetu. Tudi pri tajnem glasovanju bi se zbornica ne drznila nastopiti proti Salandri, ker par ur potem bi bili vendar znani vsi nasprotniki vlade in najbrže bi se jim ne godilo dobro. Nekaj drugega je vprašanje, kaj storijo socijalisti, ki so odločno proti vojni in proti vladi. Da bi mogli kaj storiti proti večini, na to ni misliti. V objektivno sodečih italijanskih krogih se celo bojijo, da bo parlament napovedal vojno tudi Nemčiji. Kralj se sicer z vso svojo močjo upira tej napovedi, ali kralja držijo ob fronti, gospodarja položaja v državi pa sta Saiandra in Sonnino. Obisk Salandrov v Milanu je učinkoval neugodno na položaj. Tudi je nemogoče zanj, da se še izvleče iz afere. Mnogi mirnejši elementi se bojijo, da pri preobratu v orijentu bo morala Italija za druge jemati kostanj iz žerjavice in da bo Italija ona, ki bo na koncu najslabše plačana.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
V Neaplju je v občinskem svetu nastala kriza. Seja občinskega sveta 9. t. m. je trajala štiri ure. Prišlo je do prepirov med strankami. Župan, marquis del Pezzo, in 50 občinskih svetnikov je podalo demisijo.
V milanskem gledališču Fossati je zahtevalo občinstvo v odmoru, da naj godba svira patriotične himne. Galerija je protestirala. Nastal je velik krik in pretep. Občinstvo so morali pomiriti karabinerji in redarji-
Nemčija in Rusija.
Sredi vojne med Nemčijo in Rusijo je izšla v Berolinu knjiga »Der Waarenaustausch zwischen Russ-land und Deutschalnd«. Ta knjiga je spisana in izdana »na željo avtoritativne strani« in se naslanja na uradne podatke. Značilno je, da je besedilo najprej rusko in potem nemško, kar pač kaže, da želi Nemčija, naj bi se knjiga razširila čim bolj tudi na Ruskem. Iz knjige je spoznati, kakor je bilo gospodarsko razmerje med Rusijo in med Nemčijo pred vojno. Nemčija je leta 1894. izpeljala na Rusko za 143 milijonov rubljev industrijalnih izdelkov, do leta 1913. pa je že ta uvoz na Rusko narasel na 642*8 milijonov rubljev. Nemčija sama je prodala na Rusko dvakrat več blaga kakor Angleška, Francoska in Amerika skupaj. Rusija je zopet prodala na Nemško pšenice, rži, ječmena in ovsa za 220 milijonov rubljev, to je skoro 46% vseh pridelkov, kar jih je Rusija izvozila. Knjiga dokazuje, da bi se morala Rusija in Nemčija po vojni zopet sporazumeti in se še bolj zbližati druga drugi. Ta želja je naravna, saj bi bila nemška industrija hudo udarjena, če bi izgubila ruski trg. kakor bi bilo tudi za Rusijo težko, spravljati svoje kmetijske pridelke kje drugje tako gladko v denar, kakor v sosedni Nemčiji. Kako se bo po vojni to uredilo, zdaj ni mogoče uganiti. Rusija je tako blizu Nemčije, da dobiva iz Nemčije laglje industrijalne izdelke kakor od drugod in tudi svoje poljske pridelke lagje spravlja na Nemško, kakor kam drugam. Res je pa tudi, da stoje vsaj sedaj Angleži, Francozi, Rusi in Italijani na stališču, da se bodo po vojni tudi gospodarsko čim najtesneje združili in Nemčijo in Avstrijo kar mogoče izolirali, in res je tudi, da je Rusija vsled sedanje vojne prišla v tako finančno odvisnost od Angleške, da morda po vojni tudi ne bo mogla obnoviti starih gospodarskih stikov z Nemčijo.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ  NA  ZAPADNEM BOJIŠČU.
Berolin, 10. novembra. (Kor. u.) \VoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 10. novembra.
Zapadno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
že na 15 milijonov mrtvih in ranjenih, in mnogi tisoči milijonov vojnih stroškov, bodo izpremenili špekulacijo. Če bo trajala vojna brezkončno, ji bosta sledila revolucija in anarhija.
Lord Milner je kritiziral cenzuro, zlasti popčenje nemških poročil. Cenzura je črtala nemško poročilo, češ, da je bilo moštvo nekega nemškega podmorskega čolna od angleških mornarjev umorjeno. Ali je mar res? Zakaj nadalje optimistično pobarvana vojna poročila? Glede stališča Grške je izjavil: Zakaj nas je grška kriza presenetila; ni nas samo presenetila, popolnoma nas je kon-sternirala. Joifre je moral priti, da nam je pomagal, da smo prili do de-finitivnega sklepa. H Grevevem govoru je pripomnil: Mi ne smemo in ne moremo pripustiti, da bi bila Srbija plen centralnih držav in Bolgarske. Asquith je obljubil Srbiji, da je lahko pomirjena, da smatra angleška vlada neodvisnost Srbije za poglavitni cilj zaveznikov, ta obljuba pa je še bolj meglena. Če bo neodvisnost Srbije v par tednih že stvar preteklosti, Asquitha he bo skrbelo, kako naj zasuče svojo izjavo. O Kitchenerju je rekel, da se izloča z njim, kakor s Carsonom element moči iz kabineta. Kitchenerjeva odsotnost bo trajala gotovo prav dolgo.
Lord Courtnev je branil Asqui-tha ter izjavil o položaju na zapadni fronti, da Angleži niti ne zmagujejo, niti niso poraženi. Dardanelska akcija je nemogoča aventura. Na morju vlada angleško brodovje, ne more pa prisiliti nemškega brodovja, da bi sprejelo bitko/ Vojna je končno tudi potlačila nivo civilizacije. Ali je mogoč še kak izhod iz tega položaja? Če bi bila edina alternativa, da pridemo pod tuje gospodstvo, ne smemo popustiti. Prosti moramo biti ali pasti. Vrhunec tragedije je, da govore enako tudi v Nemčiji. Zato je mogoč izhod. Ne zahtevam od vlade, da naj sedaj pokaže ta izhod tudi nočem sam razmotrivati pogojev sprave, samo o nekaterih točkah bodoče sprave hočem govoriti. Neobhodni temelj take sprave je, osvoboditev Belgije in severne Francije, sicer se moramo boriti Še naprej. V Nemčiji govore, da mora plačati Anglija vojno odškodnino, noben Anglež ne bo nikdar v to privolil. Končno je tu vprašanje prostosti morja.
AMERIŠKI   PROTEST   V LONDONU.
London, 8. novembra. (Kor. u.) Reuterjev urad razširja tole poročilo o ameriški noti Angliji:
Nota izjavlja, da ni smatrati angleške trditve, da obstoja nevarnost, da pride nekatero blago, ki se da vporabiti v sovražne svrhe, iz nevtralnih držav, za pravično in zakonito podlago za protisredstva, ker daje ta trditev mnogo prilike za napačno umne van je. Če vporabljajo tako merilo, bi mogle uničiti bojujoče se države pravico nevtralnih držav do odprtega — prostega morja. Zedinjene države s tako določitvijo ne morejo biti zadovoljne in zahtevajo pravico, da smejo prodajati vsako blago, ki je potrebujejo nevtralne države. Če je blago, ki je pogojna konterbanda, določeno preko nevtralne države v sovražno državo, to dejstvo samo še ne zadostuje, da upraviči zaplembo. Zedinjene države se morajo zato pritožiti proti zaplembi ladij na podlagi same sumnje.
Nota se dotika nadalje vprašanja, ali je blokada efektivna ali ne. Pri tem opozarja na dejstvo, da so nemška pristanišča odprta za promet s Skandinavijo. Nota izjavlja nadalje, da ni nobenega natančnejše zarisanega pravila mednarodnega prava, kakor je ono, ki prepoveduje v vojnem času blokado nevtralnih pristanišč. Potem opozarja nota, da pomorska vojna sodišča ne priznavajo zadostne odškodnine za škodo, ki se prizadeva ameriškim trgovcem.
Vlada Zedinjenih držav z največjim poudarkom opozarja angleško vlado, da mora vztrajati pri tem, da se razmerje med obema vladama ne uredi po vzrokih oportunosti, marveč po obstoječih pravilih mednarodnega prava. Zedinjene države brez obotavljanja prevzemajo nalogo, da se zavzamejo za nedotakljivost pravic nevtralnih proti nezakonitostim bojujočih se držav, ki so zapeljane vsled velikega boja, ki sedaj pustoši dežele Evrope.
Anglija in Amerika.
Poluradno poročilo iz Londona pravi, da bo Anglija odklonila zadnjo \Vilsonovo noto proti angleški blokadni politiki in da ne bo ničesar izpremenila na svojem dosedanjem sfališču.
Reuter poroča iz Londona: Časopisje se odločno postavlja proti ameriški noti. Listi smatrajo pritožbo glede uspešnosti blokade za neosnovano, zlasti z ozirom na uspehe
podmorskih čolnov v Vzhodnem morju. Splošno se izreka obžalovanje, da je nevtralna trgovina prizadeta, sedanja metoda pa je za vse najboljša. Neki list pripominja, da mora Nemčija občutiti, da jo drži Anglija za vrat. Nikdo ne more pričakovati, da bi izvršila Anglija samomor.
Amerika proti blokadi Nemčije. Amsterdam, 10. novembra. (K. urad.) Neki tukajšnji list poroča: »Times« izvedo iz Washingtona, da bodo, kakor se v Washingtonu zatrjuje, proglasile Zedinjene države vse tovore za Nemčijo, ki ne obsegajo konterbando, pa naj gredo direktno ali preko nevtralnih pristanišč, za nedotakljive. Ameriška vlada bo na ta način spodbujala podjetnike, da bodo zanikali blokado zaveznikov.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 9. novembra. (K. ur.) Glavni stan poroča: Fronta ob Dardanelah: Vršilo se je navadno streljanje. — Anaforta: Naša artiljerija je razdejala neki sovražni top velikega kalibra ob izlivu Azmakdere in neko pozicijo za metanje bomb pri Mestantepe. — Ari Burnu: Pri Sungulbaru boji pehote in silni boji z bombami. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne strelske jarke. — S e d i 1 -b ah r: Sovražna infanterija je z obstreljevanjem naših strelskih jarkov provzročila na levem krilu nekaj škode. Naša artiljerija je uspešno streljala na sovražne vojake, ki so postavljali pozicije za metalce bomb. Na fronti slaboten infanterijski ogenj in živahno streljanje topov ter boji z bombami. Tudi sovražne ladje^ so se udeležile boja, toda brezuspešno. Sicer ni poročati ničesar.
SUEŠKI    PREKOP   V NEVARNOSTI.
Kodanj, 9. novembra. (Kor. ur.) »Politiken« piše: Potovanje lorda Kitchenerja v orijent pomeni, da namerava Anglija sedaj stopiti iz svoje čudne pasivnosti, s katero je pustila, da so se dogodki na Balkanu razvijali v slabo. Prvič je Sueški prekop v resni nevarnosti. Sedaj bo dobila Turčija topove in municijo. Njeni stotisoči vojakov sedaj lahko prično napadati. Če se jim posreči prodreti tudi le na eni sami točki, je najvažnejša vodna pot zaprta. Kakšna vloga je namenjena lordu Kitchnerju, iz poročila ni posneti. Za enkrat bo ir-spiciral bojišča ter postavil pravega moža na pravo mesto. Številne dosedanje izpremembe v poveljništvu dokazujejo najbolj, da Anglija v izbiri teh mož ni bila srečna. Mogoče je, da bo Kitchener sam prevzel vrhovno poveljništvo.
Sveta vojna.
Eden prvih voditeljev šiitov v Mezopotamiji je s privoljenjem duhovnov dvignil v mavzoleju v Ned-ševu Alijevo zastavo ter agitiral za sedaj za svetovno vseh muzlimanov proti sovražnikom izlama. Odšel je sedaj na fronto. Prebivalstvo vseg? Iraka se je oborožilo za vojno.
Konec   francoskega podmorskega čolna.
Carigrad, 8. novembra. (Kor. u.) Francoski podmorski čoln »Turquoi-se«, ki je bil pred par dnevi v Dardanelah potopljen, so dvignili in popravili ter ga bodo postavili v turško brodovje.
Armenska vstaja.
Iz Carigrada: Armenska vstaja v Urfi je ukročena, kolodvodje so kaznovani. Vodja vstaje, Amerikance Lesslev, je izvršil samomor; iz-pil je večjo množino karbolne kisline. Oblasti hranijo njegovo pismo, v katerem priznava svojo udeležbo na vstaji in svoj samomor.
Nemško posojilo porti. Carigrad, 8. novembra. (Kor. u.) Vlada je predložila zbornici zakonski načrt glede od Nemčije dovoljenega predujma 2 milijonov funtov. Načrt se je odkazal finančnemu odseku.
M iz primorskih dežel
Posredovalnica za goriške, begunce v Ljubljani prosi, da ji nemudoma dopošljejo spodaj navedeni begunci svoje naslove v zadevi do sedaj ^ izgubljenega prevoznega blaga za časa bega z Goriškega: Melin Karol iz Gorice, sedaj menda na Jesenicah; Maier Juri iz Gorice, sedaj menda na Jesenicah, Sacher Arten-zija, učiteljica, Strassoldo v Furla-niji, z neznanim bivališčem; Kovats (Kovač) Mici z neznanim prejšnjim bivališčem, sedaj baje v Novem mestu; Kranc Frančiška iz Gorice, sedaj baje v Mureku; Krepič z neznanim prejšnjim bivališčem, sedaj menda v Ljubljani; Kawut Franc iz Gorice, sedaj najbrže y Selzthal; Kures
Vojna z Rusijo.
Promet v Galiciji.
Na progi Krakov-Lvov-Črno-vice vozijo brzovlaki. V severni Vzhodni Galiciji vozijo vlaki na progi Lvov-Tamopol do Zločova. nadalje čez Krasne do Brodvja (ob meji); na progi Lvov-Ra\varuska do mejnih postaj Belzec in Sokal. V Voliniji vozijo vlaki do Kovela in Cholma.
Car in prestolonaslednik na fronti.
Petrograd, 10. novembra. (Kor. urad.) Car Nikolaj in prestolonaslednik sta odpotovala 9. t. m. iz Carskega sela na fronto.
Vojne potrebščine Rusije za 1916.
Spomenica, ki predlaga državni proračun za 1916, pravi, da so postavke izračunane pod premiso, da bo vojna trajala še celo leto. Dohodke navaja proračun z 292,300.000 funtov šterlin.. izdatke s 325,100.000. Dohodki leta 1915 znašajo do konca leta 278,500.000 torej za 34,700.000 funtov manj, kakor je bilo proraču-njeno. Spomenica opozarja nadalje na oslabitev financ, ker so najbogatejše pokrajine s 25 milijoni prebivalcev, 80.000 vrsti železnic in mnogimi tovarnami od sovražnika zasedene.
Angleški podmorski čolni v Vzhodnem morju. Karlskrona, 9. novembra. (K. u.) Iz pričanja kapitana nemškega parnika »Germania«, ki je bil 11. oktobra razstreljen od nekega angleškega podmorskega čolna, izhaja, da »Ger-mania« ni bila zadeta od strela, marveč da so jo razdejali z dinamitom, ki so ga položili, ko je parnik nasedel v kotljišče.
Ruska duma.
»Novoje Vremja« poroča, da bo duma zasedala le par dni. Vlada se hoče na ta način izogniti interpelacijam levice in njenim agitacijam proti kabinetu.
DROBNE VESTI  IZ RUSIJE.
Iz Hamburga poročajo, da ima ruski ministrski svet dan na dan razburjene seje. Gre namreč za temeljito reformo zunanje politike in za i^premembo sedanjega sistema, za kar se izreka tudi car.
Besarabski begunci poročajo, da nabirajo Rusi vse moške v Besara-biji, ki so romunske m nemške narodnosti.    Samo Ruse puste, druge I jemljejo k vojakom ali pa jih porab- j ljajo pri kopanju jarkov.    Del pre- i moženja nemških kolonistov ie zaplenjen, j
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
Angleški parnik »Buresk« in japonski parnik »Jasikuni Kumi Maru« sta bila potopljena. Posadki sta rešeni. Baje je bil potopljen še en angleški parnik.
Iz Algira poročajo: Francoski parnik »Yser«, ki je na poti v Bizerto rešil italijanski parnik »Elisa Fran-cesco«, je bil torpediran. Moštvo in potniki so se rešili.
Agence Havas potrjuje, da je bil pri Melilli potopljen francoski transportni parnik »Woodfield«; 42 mož je rešenih, en rešilni čoln pogrešajo.
»Daily    Telegraph« poroča: Vladna jahta »Yrene<- je bila potop-* Ijena; 13 mož posadke  rešenih, 22 pogrešajo.
Vpoklici sedemnajstletnih na Francoskem.
»Koln. Ztg.« poroča s francoske meje: Zdravstvena komisija zbornice je sklenila postaviti se tudi napram Gallieniju proti vpoklicu letnika 1917, ki ga je hotel Millerand vpo-klicati že 15. novembra. Prej naj se v polni meri izvrši zakon proti onim, ki se odtegujejo službi. Najbolj zgodnji termin za vpoklic sedemnajstletnih bi bil 15. marca 1916.
Rekrutiranje v Južni Afriki.
Glasom poročila »Timesa« so imeli župani najvažnejših mest Unije 9. t. m. v Pretoriji zborovanje, na katerem so se posvetovali o odporu proti novačenju v Južni Afriki.
Vzhodna Afrika.
»Times« poročajo: Sedaj je gotovo, da bo odšla močna, dobro oborožena in z močno artiljerijo opremljena ekspedicija v Vzhodno Afriko. Najbrže bo prevzel poveljništvo general Smuts.
ANGLEŠKA ZBORNICA LORDOV.
Dne 8. t. m. se je nadaljevala v angleški zbornici lordov debata o cenzuri. Iz obširnega poročila posnamemo te-le poglavitne točke:
Lord Loreburn je kritiziral vojno vodstvo zlasti zaradi pomanjkanja municije, kar jasno dokazuje nezmožnost vodilnih krogov. Končal je svoj govor tako-le: Položaj je v vsej zgodovini brez primere. Vsak velik narod misli, da mu je vojna vsiljena. Vsi mislijo, da imajo oni prav in da morajo samo vzdržati, da zmagajo. Izgube mož. ki jih cenijo
Terezija iz Gorice, sedaj v Ljubljani; Krassnig, oskrbnik iz Gorice, sedaj menda v Celovcu; Komjanc Alojzij iz Gorice, s sedanjim bivališčem na Opčmah; De\vanger Ana, z neznanim prejšnjim bivališčem ter sedaj menda v Mariboru; Jankovič Eleonora z Reke, s sedaj neznanim bivališčem; Grisker Adalbert, s prejšnjim neznanim bivališčem, sedaj menda v Ptuju; Nemec Marija iz Podgore št. 245, pri Gorici; Cerko-vič Frančiška, sedaj najbrže v Celju; Mediot Karol iz Gorice, sedaj baje v Trstu; Spress Benedikt iz Gorice, sedaj najbrže na Jesenicah; Kli-nec Martin iz Gorice, sedaj baje v Selzthalu; Mittar Franc iz Verdelja pri Trstu, sedaj menda v Seltzthalu; Remitz Elizabeta iz Trsta, Via Gel-si 12, s sedaj neznanim bivališčem, in Taso\v Klorinda z neznanim prejšnjim bivališčem, sedaj menda v Zidanem mostu. — V interesu zgoraj navedenih beguncev samih je, da pošljejo čimpreje svoje naslove na »Posredovalnico za goriške begunce« v Ljubljani, da pridejo tako do svojega, ob času preselitve z Goriškega, na železnici zgubljenega blaga.
K odlikovanju poštnih uradnikov v Gorici. Pred par dnevi smo poročali o odlikovanju poštnih ofici-jalov Ksista Hrovatina. Lenarda Lo-dettija, Marija Demonte in asistenta Ignacija Drozga poštnega ravnateljstva tržaškega. Dobili so radi izvrstnega službovanja pred sovražnikom zlate zaslužne križce na traku hrab-rcstne svetinje. Odlikovanci vršijo svojo službo v Gorici od začetka vojne z Italijo dalje. Vsakdo si lahko misli, kako težka je poštna služba v sedanjih časih v Gorici tik ob bojišču, kjer se bijejo velikanske bitke. Poštno poslopje je bilo pogostoma sredi izstrelkov iz granat in šrap-nelov, v bojni črti. vedno v smrtni nevarnosti, vršijo ti uradniki vstraj-no in zvesto svojo težko službo, zato pa se jim je ponovno izreklo priznanje z visokih političnih in vojaških mest in sedaj jim je podelil cesar odlikovanje, na katerem jim mora vsakdo, ki pozna razmere v Gorici, le čestitati. Uradni predstojnik, višji poštni upravitelj Karol Hussak, je dobil pred dvema tednoma vite-žki križec Franc-Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca, za izborno vodstvo poštnega in brzojavnega urada v Gorici.
Učiteljski zbor Ciril-Metodovih šol v Trstu je podpisal 1000 K tretjega vojnega posojila.
Na Voloskem je umrl Niko Per-čie. pomorski kapitan, v starosti 73. let.
Za   nadporočnika-avditorja je
imenovan gosp. dr. Anton Buzolič, sodnik v Pulju, in sicer pri vojaškem sodišču istotam.
Beguncem z juga se naznanja, da je pomožni komite za begunce v Gradcu preložil svoj sedež v Neutor-gasse 36, drugo nadstropje, kjer se dajejo potrebna pojasnila. — Zdravniški ambulatorij za begunce ie odprt vsak dan v Paulustorgasse, deželna bolnišnica.
Italijanske šole za begunske otroke v Gradcu se nahajajo v Scho-naugasse 7.
Begunska vest. Margarita Zida-rič iz Morskega, hiš. št. 9, pri Kanalu, stanuje sedaj s celo svojo družino na Češkem. Njen naslov je: Margarita Zidarič, vas Videel št. 35, posla Miškovice pri Kutni hori na Češkem.
Dnevne vesti.
— General infanterije Svetozar ni Boroevič je izvoljen za častnega meščana mesta Požege na Hrvatskem.
— Tretje vojno posojilo. Doslej je na tretje vojno posojilo podpisanih že 4015 milijonov kron.
— Pri Jadranski banki podružnici Ljubljana podpisali so III. avstr. vojno posojilo tudi še: Zadružna Zveza v Ljubljani 30.000 K. Strokovno podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Liubljani 1000 K.
— Pri Kranjski deželni banki je fcHo  podpisanega  tretjega vojnega
posojila skupno s podpisom banke za svoj račun. 4,830.800 K. Med drugimi so podpisali v zadnjih dneh: Realč-nosolski lokalni zaklad 650.000 K; Andrej Mejač. veletrgovina z vinom v Komendi. 20.000 K; po posredovanju župnika g. Jos. Logaria iz Zirov, , je bilo sprejetih nad 150.000 K in od teh še nekaj neobjavljenih: Franc Lenger, občinski tajnik in posestnik v Zireh, 50.000 K: Čevljarska gospodarska zadruga Ziri - Dobračeva, dodatno k prijavi po 2000 K še 6000 K: Marijin oltar v Zireh. 5000 K: Marija Pintar, Se!o pri Zireh, 1000 K; Matija Mlakar. Mrzli vrh pri Zireh. 3000 kron: Janez Kavčič, Žiri, 2000 K: *nton Mlinar, Ravne - Ziri. 2000 K: Kmetijske društvo v Žireh, 2000 K;
I po posredovanju župana v Nadanjem selu, g. Mihaela Omahen: Jože Pajek, Velika Loka, 2000 K; Jože Gros, Vel. Dobrava, 500 K; Franc Zupančič, Kriška vas, 1700 K; Franc Omahen, Vel. Dobrava, 2000 K; Franc Zadel, Radohova vas 1000 K; Franc Brodnik, Vel. Loka, 2000 K; po posredovanju šolskega vodje v Mostah, g. Jankota Čepona in učitelja istotam g. Jankota Arnška, je bilo sprejetih prijav za okroglo 32.000 K, med temi naslednje: Florijan Lavrič, Moste, 11.500 K; Matija Lavrič, mizar in posestnik, Novi Vodinat, zase in otroke skupno 5000 K: Ivan Wost-ner. Novi Vodmat, 2000 K; Podobnik Julij, gostilničar in posestnik v Novem Vodmatu, 3000 K; Podporno društvo za učence II. gimnazije v Ljubljani po ravnatelju g. A. Štrito-fu, 1000 K; Buh Ignacij, posestnik v Zadolju, 2000 K; Franc Drobnič, župan in posestnik. Vel. Stara vas, 4000 K: Franc Š., Ljubljana, 1500 K; Ivan Podboj, trgovec. Ljubljana, 1000 K; dr. Josip Demšar, profesor, Ljubljana, 1000 K: Josip Dostal. kne-zoškof. tajnik, Ljubljana, 1000 K; Je-rala Janez. Praše, 1000 K; Dolničar Ivan, Hrastje. 1000 K: Jožef Strupar, Korita, 3000 K: Marija Strupar, Korito, 2000 K; Franc Anžin, Tomače-vo, 2500 K; K. Skulj, dež. poslanec, 100 K: Janez Košir, osredek. 3100 kron; Alojzij Tršan, župan, Tacen, 1000 K: dr. Aleš Ušeničnik. in dr. Franc Ušeničnik, dodatni prijavi po 1000 K. Prijave in podpisi občin se priobčijo kasneje.
— Mesto venca na krsto pokojnega Vaso PetriČiča izročila je tvrd-ka Franc Ks. Souvan v Ljubljani mestnemu magistratu svoto 40 K za vdove in sirote padlih slovenskih vojakov.
— Prostovoljske pravice. Z ozi-rom na novo pregledovanje v letih 1892., 1893.. 1894.. 1895. in 1896. rojenih moških, opozarjamo, da so izdane posebne določbe glede pridobitve enoletnega prostovoljnega službovanja za tiste, ki bodo potrjeni. Izvedo se pri pristojni vojaški oblasti.
— Iz Cholma piše pri tamkajšnji armadni železnici zaposleni nadpo-ročnik Ivan Deržič: Tu sem edini Slovenec. Živimo dobro in po ceni. toda manjka mi domače govorice. V tihih urah se oglasi domotožje . . . Kraji so tu krasni, toda precej opustošeni. Snega še nimamo, pač pa brije ostra burja, ki se naše kraške ne ustraši.
— Zbirajte kosti. Poljedelsko ministrstvo razglaša, da je nastalo veliko pomanjkanje umetnih gnojil, ki vsebujejo fosfor, ker se za izdelovanje mineraličnega superfosiata potrebna surovina, imenovana fosforit dobiva čez morje in se sedaj ne more uvažati. Toda iz kosti se da napraviti koščena moka in animalični superfosfat, kar kmetijstvo sedaj nujno rabi. Ministrstvo naroča, naj župani organizirajo sistematično nabiranje kosti po svojih občinah. Tudi šolski otroci se smejo porabljati, da bodo hodili od hiše do hiše nabirat kosti. Če ni v bližini kupca, naznani družba »Colla« na Dunaju I. Fischof št. 3. kje je njen zastopnik, ki kupi kosti.
—9 Dolžnost naznanila usnja, kož, kožic in strojil poteče v torek, dne 16. t. m. Naznanilo je podati po stanju prejšnjega tretjega dne t. j. od sobote, dne 13. t. m. Tozadevne tiskovine trgovci in obrtniki dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene zopet doposlati.
— Rok dolžnosti naznanila gumija (kavčuga) se prične, dne 15. t. m. in je naznanilo podati v teku treh dni. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor o izpolnjene tudi vposlati.
— Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da je dne 15. t. m. volno naznaniti komisiji za prevzemanje volne c. kr. trgovskega ministrstva na Dunaju.
— Iz finančne službe. Finančni koncipist dr. Ivan Sterbenc je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kočevju, kjer prevzame vodstvo agend davčnega referata.
— Imenovana sta evidenčna geometra prvega razreda Josip H r s t-ka v Novem mestu in Josip Ker-nerv Logatcu za višja geometra dTugega razreda v devetem činov-nem razredu.
— Iz ljudskošolske službe. Izprašana učiteljica Danijela Kališ je imenovana za suplentinlo na osem-razredni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Absolvirana učiteljska kandidatima Cecilija D i v-i a k je nameščena kot suplentinja na ljudski šoli v Vrbovem, namesto obolele učiteljice Luciie Tram p u š. Bivša suplentinja v Ložica.h Alojzija T r a m p u š ie imenovana za provi-zorično učiteljico in kandidatinja Doroteja B r a t o v ž za suplentinjo na ljudski šoli v Vipavi. Bivša sujUenti- 1
nja na Vrhniki Hermina K o b a 1 je nameščena za suplentinjo na jedno-razrednici v Podlipi namesto obolele učiteljice Marije $ i b o v c. V Idriji so nameščene na ljudski Šoli kot sup-lentinje učiteljske kandidatinje Pavlina M o h a r, Frančiška Rejc in Doroteja Kovač na mesto učiteljev, ki so odšli v vojno službovanje. V Ljubljani je imenovana suplentinja Berta P i š 1 a r za suplentinjo na osemrazredni dekliški ljudski šoli v Šiški in Slavica V e n c a j z za suplentinjo na osemrazredni mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu, ker ima učiteljica na tej šoli Albina S a r k dopust radi bolezni. Deželni šolski svet je vzel na znanje, da so nastavljene brezplačno kot suplentinje na drugi mestni deški šoli v Ljubljani kandidatinje Ana Fuchs, Olga Knez in Josipina Č e r n e.
— Umrl je na Dunaju Ljubljančan 6. t. m. Alojzij Rudolf, c. kr. višji korektor, drž. in dvorne tiskarne. Rajnki je čital veliko let državne zakonike v več jezikih. Prevajal je na nemški jezik tudi Prešernove pesmi in se je prof Stritar zelo laskavo o njih izrazil. Lahka mu zemlja tuja!
— V trgovske večerne kurze v Chrištofovem   učnem    zavodu se
sprejemajo reflektantje, oziroma re-flektantinje še vedno. Pisarniškim, oziroma trgovskim nastavljencem se nudi tu prilika spopolniti svoje znanje v računstvu, knjigovodstvu, korespondenci, meničnem in obrtnem pravu itd. v kratkem času po najboljši sočasni metodi proti minimalnemu honorarju. Priporočati je te kurze tudi trgovskim vajencem, ozir. vajenkam, ki nimajo prilike v strokovni nadaljevalni šoli spopoln je vati svojega strokovnega znanja. To tembolj,ker se vrše predavanja v večernih urah, ko so trgovine že zatvori ene.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 31. oktobra do 6. novembra 1915. Novorojencev je bilo 17. mrtvorojencev 1, umrlo jih je 60, od teh je domačinov 13 in 47 tmcev. Za tifuzom (legarjem) je umrl 1 tujec, za vratico (davico) 1 tujec, za jetiko 2 tujca, vsled mrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 55. Razen zgoraj omenjenih umrlih je še S vojakov za trebušnim legarjem in 4 vojaki za grižo umrlo. Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli in sicer: za tifuzom 103 vojaki, za grižo 35 vojakov, vsi z južnega bojišča; za vratico (difterijo) je zbolelo 5 domačinov in dva tujca.
Iz šale resnica. Pred kratkim so sedeli zvečer štirji fantje v neki krčmi v Trzinu, ter se prijateljsko med seboj zabavali. Eden teh fantov reče drugemu, naj plača liter vina. Na njegov izgovor, da nima denarja, sta ga dva prijela in eden teh dveh mu je izvlekel denarnico iz žepa, v kateri je bilo 26 K. Fant je pa vzel j6 K, češ, da je to za odškodnino za ob-rabljenje njegovega kolesa. Ta samovoljna prilastitev je lastnika denarja tako razburila, da je svojega nasprotnika z nožem z veliko močjo sunil v levo ramo, in mu prerezal debelo suknjo in dve srajci.
Tatvina. V trgovino Marije Je-rantove v Jančah so vdrli neznani tatovi in odnesli špecerijskega blaga in tobaka v vrednosti nad 60 K.
Mrtvega so našli leta 1874. rojenega Petra Podgorška na podu pri posestniku Ivanu Dolinšku v Št. Lenartu pri Cerkljah. Imel je rano na glavi. Gotovo je ponoči v temi padel in obležal mrtev.
Nesreča. Posestnik Matevž Špi-lar je peljal sode polne vina iz Ložic proti Razdrtemu. Na klancu je hotel voz zavreti, radi tega je stopil z voza, pa po nesreči padel, vsled česar ni mogel voza ustaviti, ki je začel hitro teči po klancu nizdol. Pri močnem ovinku je voz zadel v drug naložen voz, en konj je močno poškodovan, posestnica Josipina Mihelič iz Hrašč, ki je bila na Špilarjevem vozu, pa je bila zadeta od udarca voza proti vozu, tako nesrečno na glavo, da je obležala mrtva na vozu.
Zaorli so poštnega raznašalca iz Petrovč pri Celju in ga izročili okrož. sodišču v Celju. Ta mož, Anton Gor-šek, je podpisoval poštne nakaznice in ooslani denar ali popolnoma ali pa deloma pridržal.
Ponareiene krone so se pojavile v Celju. Falzifikati so precej spretno napravljeni, imajo letno številko 1897 ter so na robu brez napisa. Pri obtinanju je čutiti kakor da bi bili mastni, tudi barva je temnejša kakor nri pravih kronah.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi bo imelo občni zbor v soboto, dne 13. t. m., v restavraciji g. Maline, Praga II., Spa-Iena ulica št. 9, ob 7. uri zvečer z navadnim programom.
Nagla smrt. Predvčerajšnjem nopoldne je v Figovčevem hlevu na Dunajski cesti kap zadela znanega Ljubljančana Edvarda Komarja« iz
Ljubljane. Na odredbo policijske komisije so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Rožne stvori.
* Bolgari so vjeli v Nišu tamkajšnjega škofa ter ga internirali v nekem samostanu pri Sofiji.
* Petnajst milijonov mrtvih in ranjenih je padlo dosedaj na evropej-skih bojiščih. Tako je izračunal angleški lord Loreburn.
* Odpoklicani poslanik. Avstro-cgrski poslanik v VVashingtonu, dr. Konstantin Dumba, je s cesarsko odločbo z dne 4. t. m. definitivno odpoklican s svojega mesta.
* Ustreljen učitelj. Dne 3. novembra je bil v Muhlhausenu v Al-zaciji ustreljen učitelj Julij Adam, ker je bil kot plačan vohun v službi Francije.
* Ruski samostan. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Vest »Novega Vremena« o razdejanju samostana N\v. Poczajewa je neresnična. Samostan je nepoškodovan.
* Top v železju. Kakor naše brambne ščite nameravajo v Carigradu postaviti lesen top, v kateri bodo zabijali žreblje. Skupiček bodo odkazali ženski zvezi za podpiranje rodbin vojnih žrtev.
* Zarota na Kitajskem. Japonski listi poročajo: Med kitajsko mladino so razkrili tajno zaroto, katere cilj je bil, umoriti Juanšikaja ter preprečiti zopetno uvedbo monarhije na Kitajskem.
* Zopet vojni liferantje. V Budimpešti so bili obsojeni Zigmund Gouber na 6 let, Moric Griiner na 4 leta, Henrik Sch\varz, Herman Goro in Ludvik Merzel ter Rudolf Kunz na 2 leti ječe, ker so pri dajatvi živil za armado goljufali.
* Kos hriba pri Rocci San Ca-sciano v Italiji se je posu! na železnico vzdolž jadranske obali, in sicer med Foggio in Castellamare. Hrib se še posipa; prekinjenje prometa na progi bo trajalo jako dolgo. 1 in pol kilometra proge je uničene.
* Roparski umor. Trgovca z živino Jurija Rehaka so na potu v Budimpešto napadli trije možje. Eden je nanj ustrelil iz revolverja in ga zadel v prsa, druga dva pa sta' mu vzela listnico, v kateri je bilo 6000 kron, na kar so vsi trije pobegnili
* Velike goljufije so se zgodile pri družbi »Schaffhausischer Bank-verein«, ki ima svoj sedež v Koloniji. Vodilni uradniki so kar na debelo ponarejali vpise v knjigah in pokradli velike svote. Eden članov te tatinske družbe pa se je le skesal in je vso stvar razkril.
* Z ušesi gledati se bodo ljudje tudi še lahko naučili, namreč s pomočjo novega aparata, ki so ga iznašli v Ameriki. Ta aparat se imenuje Optifon ali pa Fonoptikon. Podoben je telefonu. Slepci bodo lahko s tem aparatom čitali in gledali podobe. Tako poroča »Pester Lloyd«.
* Reka Tibera narašča, kakor se poroča iz Rima, neprestano vsled velikanskih nalivov, via Ostia je vsa pod vodo. Brzojavna zveza med južno in severno Italijo je pretrgana vsled neviht. V Rimini in drugih krajih so bili zopet močni potresni sunki, ki so vzročili med prebivalstvom veliko paniko.
* Na nemškoturški univerzi v Carigradu so že pričela predavanja nemških profesorjev. Kot prvi je pričel predavati profesor Nord v turškem jeziku o evropejskem civilnem pravu. Kakor znano, je poklican na to univerzo kot redni profesor tudi naš učeni rojak prof. dr. Boris Zamik.
* Firma Krupp v Essenu na Nemškem, ki izdeljuje za" nemško armado vojne potrebščine, je iz čistega dobička, ki znaša 86*4 milijonov mark (v predidočem letu 39*9 milijonov) razdelila 12^ dividendo in določila 237 milijonov za ustanovo v korist rodbinam padlih ali težko poškodovanih vojakov.
* Izmenjava težko bolnih in pohabljenih. Tz Stockholma poročajo: Zopet je dospel 6. t. m. transport nemških in avstro - ogrskih invalidov v Trelleborg. V transportu ie 205 težko ranjenih, med njimi 56 Nemcev. Dva sta umrla SDotoma na Finskem in dva sedaj na Švedskem. V bližini Krvlba je umrl mladi Madžar Janos Salo ter so ga v Trelle-borgu pokopali. Neki drugi Madžar, Jano< Wiist iz budimpeštanske okolice, Je bil, ko je dospel v Trelleborg tako bolan za tuberkulozo, da se ga morali spraviti v mestno bolnišnico, kjer ie kmalu nato umrl.
* Elegantne vohunke. »Zeit« poroča, da so ogrske oblasti zajele dve elegantni vohunki. Ena ni mogla napraviti dosti škode; napravila si je sicer nekaj risb in beležk, a prijeli so jo kmalu. Izkazalo se je, da je Srbkinia in sorodnica srbskega gene-ralnoštabncga šefa Putnika. Druga, žena   nekega odvejini&a, ki j« kot
koncertna pevka gastirala tudi na Dunaju, v Pešti in je dobro znana v najodličnejših avstro-ogrskih krogih, je pošiljala svoja izvestja po posebnem človeku na mejo, kjer je potem drug človek prevzemal izvestja. Posrečilo se je aretovati to vohunko in prenašalca njenih izvestij.
* Na nemško - nizozemski meji je cela vrsta vasi in tudi večjih krajev, ki jih državna meja deli na dva dela. Na eni strani meje ležeče hiše spadajo pod Nemčijo, na drugi strani ležeče pa pod Nizozemsko. Odkar je vojna in je tudi Nizozemska postavila prej vojaštva na noge, teče bo celi meji in tudi skozi rečene kraje poseben kake štiri metre širok nevtralen pas, ki je ograjen z dva metra visoko žičasto mrežo. V primernih razdaljah so v teh mrežah odprtine za preood iz ene države v drugo in seveda stoji na vsaki strani vojak z bodalom.Kdor noče iz svoje hiše čez cesto k sosedu, mora imeti za inozemstvo veljaven potni list.
* Kaj more Bolgarija izvažati. Jiolgarski finančni minister Tončev se mudi sedaj v Berlinu ter je porabil to priliko, da ie različnim časnikarjem pojasnil, kaj bi Bolgarska lahko vse izvažala v Avstro - Ogrsko in v Nemčijo. Bolgarska je v zadnjih mesecih izpeljala mnogo žita v Turčijo in 10.000 ton žita na Grško, zato zdaj ne more dati Avstriji in Nemčiji dosti žita. Pač pa ima mnogo koruze na razpolago, namreč 20.000 vagonov. Jajca je Bolgarska že dolgo izvažala v Nemčijo, a odkar je nastala vojna, ji je bil izvoz zaprt. Na otoku Ramadan, na romunsko-bolgarski meji, je dal tam finančni minister Tončev pometati v Donavo na tisoče zabojev jajc. ker jih ni bilo mogoče naprej poslati in so začela gniti.
* Nov način pozdravljanja. Nekateri nemški listi so začeli propagando, da bi se odpravilo sedaj običajno pozdravljanje z odkrivanjem in se namesto tega vpeljalo salutiranje po vojaškem vzoru. Znano je, da se je odkrivanje vpeljalo v časih, ko so bili razločki rned stanovi jako ostri. Nesvobodni ljudje so se morali odkrivati svobodnim. Z vpeljavo ši-rokokrajnih klobukov je postalo odkrivanje splošnejše in je bilo tudi pri vojakih navadno. Časih je veljalo odkrivanje tudi za poniževalno. To ve vsak iz zgodovine Viljema Telia in Gesslerievega klobuka. Dandanes je značilno, da pri nekaterih narodih ne d ene jo radi klobukov z glave. Na Francoskem in na Italijanskem sede ljudje navadno pokriti v kavarnah in v restavracijah, tudi v trgovinah se le malokdaj odkrije. Anglež pa se navadno tako vede, kakor da mu je klobuk prirasel na glavo.
* Na črnogorski fronti.  Boji ki so se razvili tudi v jugozapadni Hercegovini obračajo zopet našo pozornost na skoraj že pozabljeni kotiček ob črnogorski meji, zlasti tja, kjer si Črnogorci z Lovčena doli skoraj lahko skozi dimnike ogledujejo kotorske kuhinje. Oddelek vojnega časnikarskega stana  se je mudil te   dni ob dalmatinski obali in je obiskal tudi Kotor. Pred letom dni je zavladalo tam ob Orjenu in Lovčenu po prvotnih hudih bojih precej mirno življenje, prava idila v primeri z dogodki na ostalih bojiščih.   Kotor je skoraj nedotaknjen, tu pa tam  vidiš kako luknjo napravljeno od granate, to in ono steno je opraskala puškina krog-lja, toda zgodilo se ni nič hudega in od kotorske pasadke je padlo dosedaj Ie 12 mož.  Pred tremi tedni so prispeli v Kotor trije mornarji naše lani potopljene križarke »Zente«, ki so bili prišli v črnogorsko vjetništvo ter so ostali tako dolgo v Cetinju — dokler se jim ni nudila   prilika, da uidejo. Francoski listi so vedeli poročati, da je občevanje med Avstrijci in Črnogorci postalo tako prijateljsko, da vozijo — že zopet avtomobili iz  Kotora v Cetinje.   To je sicer francosko pretiravanje.   Res pa je, da občujejo včasih naši in črnogorski častniki   prav viteško  med seboj. Vojni poročevalci so govorili z nekim nadporočnikom. ki je bil petkrat kot parlamenter v Črni gori. Prvega uarlamenterja je poslal kralj Niki-ta. ki je 16. septembra 1914. zahteval, da naj se mu Kotor — preda. Ta odposlanec je moral seveda brez odgovora oditi. Skoraj leto pozneje, letos julija meseca, ie poslal brigadni poveljnik princ   Mirko parlamenterja, ki je prinesel vabilo, da naj pride bivši naš vojaški ataše na Cetinju major Hupka na pogovor. Drugi dan se je podal naš odposlanec k črnogorskim prednjim stražam in je sporočil, da maior Hupka ni navzoč, da pa bo o želji princa Mirka   obveščen. Oba črnogorska   častnika, ki sta našega narlamenterj« sprejela, nadporočnik Dragovič in ooročnik Kuševac, sta študirala na avstrijskih šolah, prvi na vojaški akademiji v Dun. Novem mestu drugi na gimnaziji   v Kotoru. Pri pnhagnjeni sestanku Jg_ bil mnjpr
Stran 4
hupka z nekim drugim častnikom že navzoč. Črnogorci so ga spremili v glavni stan svojega brigadirja. Julija meseca so povabili Črnogorci našega poveljnika, da pošlje odposlanca, ki bo spravil rodbino našega skadar-ikega konzula Haale v Kotor. To se je tudi zgodilo. Naši častniki posnemajo iz razgovorov s črnogorskimi oficirji, da se je Črna gora vojne že naveličala, da pa je odločena predvsem preprečiti, da bi se v njeni bližini naselili Italiiani.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 1L novembra 1915.
259. štev.
naznanjamo vljudno, da se list ta inesec ustavi dne 18. novembra vsem onim, od katerih nam ne dospe naročnina do tega dne v roke. Dotič-niki so dobili položnice in je tudi na naslovu zapisano, doklej je plačano. Torej prosimo. Dalje smo natisnili nove naslove naročnikov. Ko bi kdo slučajno bil izpuščen, izvoli reklamirati z navedbo zadnjega plačila. Naročniki, ki spremene svoje bivališče, naj z napovedjo novega naslova omenijo tudi prejšnji naslov in tiskano številko svojega naslovnega ovitka.
flBBEnBHHUmHBHHB
Umrli so v Ljubljani:
Dne S. novembra: Arsentie Lu-pej, honvedski pešec, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču.
Dne 9. novembra: Edvard Komar, delavec, 44 let. Dunajska cesta •13. — Danica Puhar, rejenka, 4 mesece, Vožarski pot 3. — Josip Mal-kiewicz, pešec, v rezervni vojaški bclnici v Marijanišču. — Josip Gruber, pešec, 20 let, v mestni bolnici za silo, Pokopališka cesta 19.
Dne 10. novembra: Josip Bali, hiralec, 69 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnišnici.
Dne 5. novembra: Katarina Ber-nik, dninarjeva žena, 58 let. — Josip Klavčič, hlapec, 69 let. — Marcela JLutman, hči begunke. 2 leti. — Jera Cerne, dninarica. 57 let. — Ivan Še-Sek, delavec, 49 let.
Današnji list obsega 4 strani.
i Izdajatelj In odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Bolečine v prsih odstrani dobro .vteralno sredstvo: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elzafluid«. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubi-ca. Eizatrg št. 238 (Hrvaško). Feller-jeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. »Elzakroglice« 6 škatlic franko 4 K 40 v, mnogo hvalijo. _(v)
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas *Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Ako naročite
mmmmm in to nemudoma storite, 1 sretko avstrijskega Tdeieca krita
1 srećko ogrskega rdečega križa 1 srttko budimpeštanske bazilike 1 dobltni list 3°/o zernli. srečk iz leta 1880
Mesečni obrok za vseh pet srečk cz. debilnih li-
___________ . sfoi samo
1 liobirni list 4° o cgrck. hip, srečk .z I. 1884 5
—" 12 fretaij vsako Mi, giami Mitki 630080 K. ~"'
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
80 4.000 frankov popolnoma zastonj
Pojasnila ln Igralni načrt poSIlja brezplačno
Srečkovno zastopstvo L, Ljubljana.
Meteoroioiično poročno.
Vtftiaa nad morjem 306-,'
Sređn i iračnf ffak 730 mi
o       J    t man £-2
T
Vefiovi Nebo
10.
11.
2. pop.1 721-9 722 1
9.zv. 7. zj.
123 I sr. jzah. >del. oblač. 9 9 si. jzah. 1 oblačna
Z*«6
2900
72551    52 ; sr.sever
dež
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vse sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri brat
Ignacij Berginc
desetnik e. in kr« pešpolka
dne 13. oktobra ti. na severnem bojišču padel junaške smrti.
Anton, štabni vodja c. kr. 5. črnovoj. pešpolka, brat. Ana,
Marija, Alojzija, sestre. 2933
JSL--
-ta**
ZAHVALA.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskreno ljubljenega, dobrega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda
Josipa Hočevarja
izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi gg. kolegom pokojnika, zastopnikom raznih uradov, darovateljem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so spremili nepozabnega rajnika na njega zadnji poti.
2931 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze dobrodejnega sočutja o priliki smrti ljubljenega očeta, tasta in starega očeta, gospođa
Vaso Petričiča
za krasne cvetlične darove, za ganljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu, ter za Častno spremi je van je pokojnika k zadnjemu počitku, izreka vsem najsrčnejšo zahvalo
rodbina Suyerjeva.
Meblirano
stanovanje
▼ vili, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in verande, se Odda v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem.
Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2869
3 škatlje s 550 grami kuhane govedine ali golaža, 1 škatlja jetrnih paštet, 1 Škatlja prženic od rib, 4 škatlje norveških sardin, franko s poštnim povzetjem. Uvozna tvrdka
Adolf L. Kransz stariji,
Osjek, Hrvaš1 o, poštni pretinac 30.
Zaradi izpopolnitve v nemškem Jeziku se išče učitelj ali učiteljica. Cenj. ponudbe pod „Urađnik
2927" na upr. »Slov. Naroda«. 2927
||T  Iščem, zračno šolnino
mesečno sobo
za 1* december t. I. 2925
Ponudbe  pod „1, december/
292 511 na upravn. »Slov. Naroda«.
Pritlična hiša
v Rožni dolini štev. 107. pri Ljubljani, se proda iz proste roke.
V hiši je gostilna in trafika.
Poizve se pri lastniku Alojziju Čehu.
2913
500 Kroni
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavico, obtisčancl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria balzamom. Lonček z garancijskim pismom t B, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4.50. Keraenv, Košiće (Rassa) I Postiach 12 22, Ogrsko. 2684
VečlOO
zabojev
že rabljenih (s pokrovom) 2826
kupi
Ivan MUM, Šmartno pri litiii.
HA IZBIRO pošilja tudi na deželo:
BLUZE
Krasne 2652 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo. Koiuhovlno, modne predmete.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 0. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
i: in krstni opravi, h
sobo in hrano
za sedmoŠolca pri resni dobri obitelji. Ponudbe pod .sedmošolec 2900*
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Zsće se sa takoj ali za S. februar sta-noranje, obstoječe Is
2 sob in kuhinje
meblovano aH nemeblovano.
Ponudbe pod „3. L. 2920" na uprav. »Slov. Naroda«.
2930
Vesela družba, šesto ječa Iz faznih večinoma evakuiranih železničarjev išče
pošteno 2923
gostilno
v bližini juž. kolodvora v svrho prehrane in zabave. — Ponudbe pod „Vesela družba 2923" na upravn. »Slov. Naroda«.
Jezice
po maksimalni ceni. Ponudbe na tvrdko
Brata MosEouič, Llutillana.
y ———^ ——————
Zenitna ponudba.
Inteligenten mlad gospod z dežele z letnimi dohodki crez 10.000 K se seli seznaniti z veselo, dobrosrčno gospico ne-omadeževane minulosti. Gospića blagega značaja iz ugledne rodbine, Jci ima veselje do trgovine in gospodinjstva ter lastno imetje, kojega vrednost se prosi navesti, ima prednost. Tajnost častna zadeva, zato vse anonimno v koš. — Resne ponudbe pod ^Ljubezen vir sreče/ 2926* do 23. nov. na upr. nSl. Nar."
Ljubljanskim 2928 Slovencem in Čehom
hi so se napram meni v moji usodi tako lepo izkazali, da so mi izkazali totiko simpatij in sočutja ob priliki, ko je izšla moja brošura „Z propadla*1, me z denarnimi prispevki gmotno podpirali, najsrčnejša hvala/
Ni mi mogoče navesti tukaj vseh teh mojih prijateljev, častilcev, ki so me s svojo ljubeznijo, milo presenetili. Bih bi jih mnogo, mnogo! . . .
Ne vem pa, če zadostuje za to vse Slovencem, Cehom, prijateljem drama-tiske umetnosti, ta beseda hvala — ne morem se drugače izraziti, toda čutim to v globočini duše. Trav srčno pa vse pozdravlja in roko vsem stiska na krasno Belo Ljubljano spominjajoči se, hvaležni
Tranta J$ohuslav
bivši član slovenskega deželnega gledališča t. e. Praga-Smichov, PodSradova 2S.
Ovčjo volno
vseh vrst in vsako množino 21,7 Best* kupuje po najvišjih cenah
J. GR0BELNIK,
LJUBLJANA, MESTNI TRG it. 22.
O
C*
parfumerija, fotografifiia manufaktura itd.
II
stropov.
Ustanovljena leta 1897.
9nton I^ane
LJubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago.
Srednja včerajšna temperatura 9,9'. flor m. 4*9°. Padavina v 24 ura*   mm ¥1.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših komblna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica«
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
__„    „    _   _ _ 66
Vzajemno  zavarovalna banka v Pragi.  .•• - .•. rl fondi K 71,040.302-Ie. — Izplačane odškodnine In kapitalife S 145,150.178*29.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. --—   Ven pojasnile dejei -
talni zaMfo i Ljuljani
čigar pisarne so v lastni ban-
■■ čni hiši----:
v Gosposki uliti m. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceni  takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Ponori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
3M6