I FRANC LIPAH (1892 do 1952) je po rodu t Dobrunj. Tako tekoč vse dvljenje je živel le za gledališče in bil od leta 1921 do svoje smrti dan SNG v Ljubljani.
Bil je igralec, režiser, dramatik, prevajdec, publicist, vzgojitdj mlajšUi igrdskih rodov in soddavec amaterskih gedaliških skupin. Od njegovih gledaliških del je najbalj znana vesdoigra Giavni do-bitek. Kot spremljevdec tudi ,,zakulisnega" življenja je zbiral anekdote, kijih je leta 1938 izdal s Pirnatovimi iustacijami v knjigi
m z naslovom GLEDALIŠKE ZGODBE.
GLEDALIŠKE ZGODBE
OBJAVLJAMO NEKAJ ANEK-DOTIZTEZBIRKE
Ko se je po prevratu tdiko govorilo o novi odiskimaniri, o novem načinu, o novi šdi igra-nja, so vpiašali Ignacija Boišni-ka, če je za staro ali za novo šdo.
Boištnikje odgovoifl: ,,Nisem navdušen za staro in tudi za  novo ne — jaz sem navdušen   samo   za  —   dobro šdo."
Neko sezono Lojzeta Poto-karja in mene ni bilo točno na
,,Tomj tujega psa. Kaj vas pa briga tuj pes? "
,,Pravilno, bi iekel tudi jaz, toda kaj brigam jaz tujega psa, bi vprašal? "
,,Ali se vam blede?" zaro-poče Šest v parterju.
,,Poslušajte, prosim! Grem na skušnjo, to se pravi hitim, da ne bi zamudil. Kar začutim, da gie nekdo za mano. Pes je bS, bog ve odkod in bog ve, zakaj je silil za mano. Jaz hodim, on se mi prflizuje, jaz vpijem, on milo gjeda, hočem ga suniti — on maha z lepcm. Naj gie z menoj, a mislim in ker sem se bal zanj,
skušnio. Večkrat naju ni bio. Včasih še netočno ne.
Režiser Šest je bil divji, kaz-noval naju je in nato naju Še dal v podlistek, češ, poglejte, kako se igralci smešno opiavičujejo. Meni podtika v podlistku, da sem rekel, ko sem zamudil dcuš-njo - da mi je gospodinja umr-la. To v splošnem vendar ni smešno. Toda vmojem primeru je smešno, ker se je moja gospo-dinja samo smejala, ko je čitala Sestov podlistek.
Pri Potokarju pa se ni nihče smejal, ker se nimogel. Potokar se je namreč izgovarjal na psa. Pes pa se ne more smejati.
Takdejebilo:
< ,,Oprostite, da sem prišel malo piepozno, psa sem moral peljati na pdicijo," se je izgo-varjal.
,,Čigavega psa? " zagodmja prof. Sest
,,Sam ne vem, čigavega," od-govori Potokar.
da se ne zgubi in v tujo roko, sem ga odpeljal na policijo. SmiH se mi je."
,,Kdo naj vam veriame te baj-ke! In kaj, če dovdite, bodo z njim na policiji? " gode Šest.
,,Če se jini smili tako, kot se je meni, ne vpiiejo zdaj nad njim, kot vi nad mano, ki se vam prav nič ne smilim ..."
Šest je bil pnsmagan. Smejal se je. In mi vš.
KAKO SEM POSTAL RAVNA-TELJ DRAME
Večkrat so me že alili, da bi napisal tisto, kako sem postal ravnatelj Drame, češ da je res opombe viedno in da se bodo zaradi tega za nami smejalL Vendar sem odlašal, ker mi je bilo le preveč jasno, da se bodo tudi meni smejali, če še ne naj-bolj.
Zdaj pa, ko sem doži\el take čase, da je smeh bolj redek med
nami kot pošten človek ne bom več odlašal.
Zgodilo se je, da me je neke-ga dne ravnatelj Golia poklical v pisarno. Prerešetaval sem vest, ki mi pa dučajno ni imela ta-krat kaj posebnega očitati in sem korajžno vstopil:
,,Sem slišal, da bomo igrali tvojo novo igro, gospod ravna-telj. Ali bom jaz kaj zapoden v njej?"
,,Ne boš," mi odgovori ravna-telj že malo pomirjen, ,,ampak na tole mesto prideš."
,,Kam? " vprašam jaz.
,,Na tole mesto, kjer sedim zdaj jaz!" mi odgovori.
,,Ravnatelj si postal. Dekieta sicer še nimamo v rokah, toda imenovanje bo dospelo v krat-kem iz minististva.
Mi smo že obveščeni."
Meni je postalo čmo pred očmi; kakšen sem bfl v obraz, ne morem vedeti, čutil pa sem, da se mi po licu izprehaja kri kot ob povodnji Ljubljanica po barju.
V ravnateljevi pisarni je lah-ko igralec pripravljen na vse, na veselo presenečenje in na brid-ko razočaranje. Slehemi je tu že kaj neprijetnega doživd.
Jaz tudi in še čestokrat. Ven-dar sem bil skoraj vselej nekako pripravljen, ker mi je vest pied vhodom v pisarno ni nikdi nič prizanašala, temveč je vedno gjasno ropotala.
Kaj takega pa nisem pričako-val. V meni je naraščal tih od-por. Kdor mi zdaj tega še ne verjame, mi bo že verjel pri zad-njih vrsticah te povesti.
In ta odpor mi je narekoval besede:
,,Ali tega ni mogoče prepre-čiti, gospod ravnatelj? "
Ravnatelj je mimo odgovoril:
,,Za enkrat ne!" No, da ne boS preveč vskrbeh: ravnatelj si postal v moji novi igri Sice igračk. Tam boš igral \iogo rtv-natelja^edališča. Ti jeprav.
Malo sem se oddannU, se na-smehnil in si eno izmidil: ,,Do bro! Toda, če sem že moral eno
uro po žerjavici plesati, si dovo-lim prositi za nagrado. Igrajva naprej! Prosim, da nikomur ne poveš, da je to samo šala in igra."
Obljubil mi je ravnatelj, segel mi v roko in sem odšel. Po stop-nicah sem šel mimo, udobno kot v domači hiši in ddal sem se, kot da bog ve kaj piemišlju-jem.
Na hodniku so me pozdrav-ljali uslnžbenci in kdegi popd-noma drugače kot doslej.
Naj me, si mislim, saj se to tudi spodobi. Ko sem hotd iz gledališča, mi je sluga odpii vrata.
Je kar v redu, dami jih odpi-ra, si misliin, komu pa jih bo, če ne meni!
Saj sem postal ravnatelj Drame.
Kar se je zgodio naslednja dva dni z menoj, tega ne pove noben jezik, ne opiše nobeno pero. Jasno je, da so se hotdi moji tovariši vživeti v nove raz-mere ^ede na moje novo ravna-teljstvo. To se je zgodilo pri vsa-
kem natančno tako, kakiSnega značaja je pač bil. Večina so se izkazali, da me imajo še naprej radi in to me je neskončno ve-selio. Tudi ljudje in znanci po mestu so to preizkušnjo odlič-no piestali, vendar so se čuli glasovi ^ede mojega ravnatdj-stva in mojega pditičnega pte-pričanja:
,,Klerikalec je, z oči mu se bere." — ,,Star zakrknjen libe-ralec bo." - ,JLevičar je, nihče bi mu ne prisodi, tako se zna skrivati." — ,,Vetmjak je in pri vsaki stranki ima nekaj udinje-nega: tam javno mnenje, tu pero, tam jezik; prepričanje pa tava po sredi in čaka, kje mu bodo odkili naj«eč. Sodobnik, kakišnega zahteva pač naše iaz-merje!"
Drugi večer sem bil povab-ljen na večerjo kznani in ugjed-ni diužinl Misli sem si: nNe va-bite igralca — vi vabite ravna-tdja." In nisem se zmotil. Že pri drugem kozarcu me gospo-dar prime za rokav in reče: ,,Sami ste rekii, da ima moja mlajša hčerka talent za ^leda-lBče in da ji hočete ugladiti pot, zdaj pa upam, da boste be-sedo držali."
To se mi od skrbnega očeta še ni zdelo nič napačnega, tudi od nekaterih kolegov ne, ki so mi svetovali, naj odslej bolj pa-zim   na   obleko   in  zunanjost
izjavo, sem začd dvcsruti, če ni morda le ies in sem bii pošteno v precepu.
,,Tak poglejte no," si pravim, saj zdaj bo pa le iea In končnft zakaj bi pa to ne bflo mogoče? Prava prismoda sem bil, ko sem se delal tako skrOTnnega. Kaj mi pa manjka za ravnatelja? ! Tre-ba se bo pač pditično malo orientirati - kot se temu pra-vilno pravi — in ravnatelja imam v žepu zalepo število leL In če se prav preudari, ti moj ljubi bog, kakšna imenovanja smo že doživeli zadnje čase, doveku se kar oči obračajo, ko jih gleda posedati po tronih, vetmjake in enodnevnike..."
Piiddal sem pri tem pre-mišljevanju veliko greha zoper priožnost in napuh se je mo-gočno razbdiotilo po borih gre-dicah bivše moje skromnosti.
Ima pa te napake (mislim umetniški napuh, da o poded-njem gledališkem napuhu sploh ne govorim) eno samo siabo stran:
sploh in da naj bom glede go-stiln in kavam bdj izbirčen. Toda premnogi dobri ljudje so ob tej prfliki govorili o meii take, da se mi je kar črno ddalo pied očmi. Večkrat sem si midfl: ,,Poglej, kaj si dišal o sebi! Če bi ne postal ravnatelj, ne bi nikdi tega zvedel." Ven-dar pa moram ieči nasploh, da je bdje, če človek ne ve, kaj vse ljudje o njem mislijo. Tako jih vsaj spoštuješ, dokler misliš, da oni tebe spoštujejo. Spoznal pa sem tudi tdiko hinavstva, obrekljivosti, dvdičnosti in za-vijanja, da mi je bilo za enega ravnatelj a kar preve č.
Naenkrat se je zgodilo nekaj strašnega.
Iz minististva je prišel tiste dni v Ljubljano nek uradnik in na hitro so ga vprašali, kako je to z mojim ravnateljstvom in če je res. Temu gospodu se je po-kadilo pod nosom, ko je vidd, da provinca več ve kot on na vielcu uradniških napredovanj in je naravno potrdil, daje res in da sem v resnici postal ravna-tdj! Samo da ne bi ljudje mislili o njem, da nič ne ve in da nima pri imenovanjih nič besede.
Ko sem slišal za to njegovo
Podi te brez počitka neznano kam, da reva sam ne \eš več, do kje si pridirjal, - ustaviti pa se ne moreš.
Vrni sem se k ravnatelju in sedd uničen na std.
Ravnatelj: ,,No, kaj praviš? "
Jaz: »Pravegahudičasva sku-hala."
Ravnatelj: ,,Ali zdaj veš, kaj se topiavi?"
Jaz: ,,Rajši bos na Višarje, s polenom na rami!"
Sedda sva kot po ddgi roko-borbi, kot onemojjja utopljen-ca, ki ju je vr^o na breg, kot pogordca pred poslednjimi ožganki.
Ko sem šel domov, sem se smdiljal, toda močno se mi je zdelo, da je v tem smdiu dokaj kislice.
Doma sem našd na mizi šo pek cvetiic, buteljko in pismo.
Odprem pismo: ,,Dobro ste se držali! lzpijte ga na svoje zdravje." Brez podpisa.
Odprem stekienico: vino imenitao, staro in piistno! Ko ga poskusim, si oddahnem in zamrmram v globokem piepri-čanju: ,,Končno nekaj prist-nega v vsem mojem ravna-teljstvu!"