Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.. za ¿etert ¿eta 1 gld. .'»O kr tiskarnici sprejemana za leto 4 gold.. za pol leta 2 gld.. za ¿etert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXV.	V Ljubljani, 20. vinotoka 1882.	I*ist 42.
Izgledi toogolfubnih otrok is rsih časov kerieansiva. 111.
3. Sv. Stanislav Kostka.
(Dalje.)
b) Krotkost in poterpežljivost.
Za to dvojno čednost je imel Stanislav pač dovelj priložnosti. Ko sta si b la z bratom Pavlom na Dunaju najela skupno stanovanje, začel ga je Pavel mnogoverstno dražiti in neusmiljeno žaliti.
Njuno življenje si je bilo namreč čisto nasprotno; kar je bilo za Stanislava naj ljubše opravilo, za to Pavel prav nič ni maral. Pavel je živel jako neredno. Sprijaznil se je bil s poljskimi plemenitki, ki so bili lahko-mišljeni in merzli za božje reči. Ž njimi je obiskoval gledišča, ples in veselice; zapravljal je denar z nezmernim vživanjem in gizdavo obleko, za ss. zakramente in dela kerščanske ljubezni pa se ni zmenil. Ni tedaj čudo, da mu Stanislav ni bil všeč, ker je tako redno, lepo in pobožno živel. Le pogled na nedolžnega brata bil mu je tiho pa dovelj ostro očitanje.
Pavel si veliko prizadeva, da bi dobrega brata na svojo stran obernil, da bi tudi tako p svetno jel živeti. Pa vse prizadevanje je zaston). Zato je od dne do dne prederzniši in sovražniši zoper Stanislava. Nikoli ne sliši sveti mladenček lepe besede iz ujegovih ust. Nje gove dolge in pobožne molitve, tolikratno obiskovanje cerkev, tako pogostno prejemanje ss zakramentov, pri-prosta obleka, molčečnost, njegov post in zaničevanje posvetnih gostij in veselic: vse to je v očeh prevzetnega brata prehudo očitanje, ki meni, da se ne sme dalje terpeti, to se mu zdi krivica, ki misli, da ne sme biti brez kazni. Od tod neprenehljivo očitanje in neprestano karanje.
Pa zlobni Pavel ne ostane le pri terdih, razžaljivih in osornih besedah, temuč kar je še hujše, celo djansko začne terpinčiti to krotko jagnje, rekoč, da hoče ukrotiti njegovo termo in pregnati njegovo svojeglavnost Njegova nečloveška terdoserčnost sega večkrat celo tako daleč, da ga na tla verže, s palico kruto pretepa, z nogami teptd in neusmiljeno suje. In ker Stanislav to krutost molčč in krotko prenaša, mu jeza le še bolj narašča.
Odgojitelj Bilinski je sicer kterikrat prihitel in je ubozega Stanislava iztergal iz terdih rok neusmiljenega brata; toda o taki priliki je še sam začel ga žaliti, rekoč, da po lastnem zadolžen ji to terpi, da je to pravična kazen za njegovo samoglavnost, s ktero brata tolikanj draži. Bilinski je bil namroč tudi posvetnjak, in zato je tako govoril; on, ki bi bil moral ves«*l biti ta-cega gojenca in ga braniti, je še sam mnogokrat pomagal žaliti ga in odvračati od njegove bogoljubnosti.
Tako hudo se je Stanislavu godilo neprenehoma, več ko dve leti: od marca 1565 do avgusta 1567, ko je nastopil potovanje proti Rimu. Skoraj, da ni imel le enega čisto mirnega dneva. Kajti razun brata in Bilin-skega je imel še dva druga žaljivca
Dva poljska plemenitnika, sorodna mu mladenča, sta stanovala v ravno tisti hiši in sta ga zlasti pri molitvi po noči dražila. Eden je bil enakega imena, eden pa se je imenoval Rozrarevski. Po svetnikovi smerti sta oba skesano spoznala krivico, ki sta mu jo nekdaj prizadevala.
Rozrarevski je še v starih letih s solznimi očmi pripovedoval, kako je Stanislav po noči, ko so tovarši upali, tiho vstajal, potem nekaj časa klečč molil, potlej pa roke navskriž djal in na tleh razprostert dolgo časa čul v pobožni molitvi. To videti je večkrat vstal, navidezno kakor bi imel kak opravek, v resnici pa iz tega namena, da bi nedolžuega otroka motil. Delal se je, kakor bi ga ne videl, pa ga je močno z nogo sunil, ali nan) stopil, ali pa zavalil se nanj, kakor bi imel kamen pred seboj. Stanislav pa, kakor bi ne bil živ, ali bolje rečeno, ker je bil v Boga zamaknjen, se čisto nič ni premaknil in se kar tiČ pritožil.
Drugi plemeniti sorodnik nekega dne, ko so že Stanislava začeli očitno za blaženega častiti, dobi od svoje sestre Ane, prednice slavnega samostana v Jaro-slavu, eno izmed pervih elik svojega mladostnega verst-nika. Premisljevaj** znani obraz, najpred zarudi in potlej globoko ginjen poljubi podobo, nat«> se mu solze vlij6 in zopet in zopet poljubuje drago mu obličje. Prednica meni, da je zato tako veselo ginjen, ker si je eden njegovih sorodnikov v tako malo letih toliko zaslug in toliko čast pridobil. Pa odkritoserčno spozna, da to niso solze veselja ter izdihne: „Oh! kolikrat 6em stopil na te?a blaženega mladenča, ko sva se še na Dunaju skupaj šolala, in je on na tleh molil po noči!"
Kako se je pa Stanislav obnašal pri tem dolgem in hudem mučeništvu? Ni mu mar za to, ali je bratu in drugim všeč ali ne; in precej od kraja sklene tako živeti, kakor spozná, da se mora po Božji volji živeti. Če ga je Pavel osorno opominjal, naj se lepše oblači, naj ne zaničuje sveta in svetnega veselja itd., je vselej krotko pa odločno odgovoril: „Nisem rojen za ta svet, ampak za večnost; za njo hočem živeti, ne pa za svet!" In ostal je stanoviten v svojih sklepih, pa tudi poter-pežljiv^ in vesel v naj hujšem zaničevanji in preganjanji.
Naj veča krivica, naj zlobniše zaničevanje in za-sramovanje ga ni moglo pripraviti v nejevoljo ali ob ljubezen do brata. Pustil se je tepsti in z nogami teptati, ne da bi se bil ustavljal ali pritoževal. Še celó očetu, kteri ga je tako zeló ljubil, in materi, ki ga je med vsemi otroci naj raji imela, ni nikdar nič potožil; vse, vse je moiče prenašal s plemenito serčnostjo, iz ljubezni do Boga.
Kadar je nevihta bratove jeze ponehala, je vselej kazal nedolžni deček svojemu preganjavcu ravno tako vesel obraz, kakor préd. In skor ni mogoče, da bi brat brata bolj priserčno ljubil, kakor je ljubil Stanislav svojega brata Pavla. Pri vsaki priložnosti mu je pokazal svojo vdanost in spoštovanje. Snažii in pospravljal mu je í o bo, cedil mu je čevlje in obleko, in sicer mu je stregel. kolikor je le mogel.
Tako ravnati, kakor je Stanislav ravnal, se ne pravi samo zapovedi spolnovati; temuč spolnoval je tudi evangeljske svete, ker je dobro povračal za hudo, postrežbo za razžaljenje, bratovsko ljubezen za terdoserčno krivičnost. Tolika poterpežljivost in krotkost je svetniška čednost.	(Dalje nasl.)
Zakaj bo marsikdo tako dolgo v vicah T
Razodeto je bilo neki sveti osebi, ki je veliko po-božnost opravljala za duše v vicah, na katere tako radi pozabim.j, da morajo v kraju očiščevanja sploh veliko bolj dolgo ostati, kot je poprej mislila. Sledeči razlogi so povzeti iz njenega poročila.	°
Pervi razlog je popolna čistost, katero si morajo pridobiti duše, predno smejo stopiti pred tron Njega, ki je bistvena čistost in svetost, in ki sprejema v sveto mesto zveličanih le tiste, ki so čisti po Njegovi podobi. Bog, pravi prerok, preiskuje obisti in serca. On vidi madeže še v solncu, in po besedi preroku Jezaija so naša naj boljša dela pred Njim, kakor umazano blago (Quasi pannus menstruatae).
Svetniki so svojo revščino, to je, svojo nepopolnost, na zemlji tako dobro poznali, da so se vselej tresli, kadar je Bog njih dušnim očem tisto gledati pripustil. V dokaz nekateri izgledi.
Sveti Bernard si je vsaki čas mislil, da se bo od-perla zemlja pod njim in ga bo požerla. S solznimi očmi je prosil iJ ga. naj vasi, mimo katerih gre, ne kaznuje zarad njega. Sv. Martin je pripisaval svojim grehom vse hudo, ki je ob njegovem času napolnovalo zemljo in pustošilo Cerkev.
Sv. Frančišek Šaleški, ko je prišel iz Milana, kamor je bil šel počastit ostanke sv. Karola Baromejskega, stopi binkoštni praznik na lečo, ter pravi svojim vernim: „Prinesem vam blagoslov sv. nadškofa milanskega: reči pa vam moram z besedami sv. Antona, katere je on govoril učencem po prihodu od sv. Pavla, pervega sa-motarca, ki ga je bil obiskal: Ravnokar sem častil izgled svetosti velikega služabnika Božjega, zraven katerega sem iaz le senca in slepilo škofa, še vreden ne
poljubiti stopinje njegovih n6g. Znano je tudi, kako slabega, grešnega, za dobro nesposobnega se je imel častitljivi župnik Areški. In glejte, ta mož je pravi čudež našega stoletja, od vsih občudovan, slavljen in češčen. Ta sveti mož, ta izgledni mašnik, poln krepkost in dobrih dčl, je bil v strahu in se je tresel za svoje zveličan je.
Ako so se tako sveti in popolni možje tresli za ■voje zveličanje, pač lahko spoznamo, kako dolgo očiščevanje nas čaka v vicah, ki nismo sveti in nismo popolni, ker nismo zadostovali za svoje neštete pregreške in pomanjkljivosti; nasproti, še odložili jih nismo. In prav to je drugi razlog, ki podaljšuje očiščevanje ubozih duš v vicah.
„Nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo." Sv. apostelj Jakob pa pravi, da smo se vsi v mnogem pre-pregrešili (in multis offendimus omnes). Oh, koliko od-pustljivih grehov storimo dan na dan! Kolikokrat prostovoljno in premišljeno grešimo iz navade in nagnjenja! Kolikokrat zarad šibkosti, p enagljenja in nepazljivosti! Kdo pač more vse imenovati in našteti.
En sam smertni greh je gora, ki nam zapira pot v srečno večnost, ter tudi v vice; odpustljivi grehi pa so kup peska, ki obdaja našo dušo, ji brani v nebesa in jo dolgo, dolgo zaderžuje v vicah. Enako zaderžujejo tudi časne kazni, ki so nasledek smertnega greha, od katerega emo bili odvezani. Odveza od spovedanih in obžalovanih grehov nas obvaruje pekla; toda nekaj nam pa le pusti. Nevarnost smerti je odpravljena, ali rana še ni zaperta in zaceljena. Spovednik nam sicer naloži pokoro; ali to je majhna pokora, ki ni v pravem raz merju s številom in velikostjo storjenih grehov, ter ne zadostuje pravičnosti božji. Pri spovedi pozabljeni odpustljivi grehi in nezadostno zadostovanje za spovedane smertne grehe je toraj drugi razlog dolzega očiščevanja v vicah.
Tretji razlog dolzega vicanja je nezmožnost duše si v vicah kaj pomagati. Tam si ne more terpljenja po-lajsati, pa tudi ne prikrajšati. Čas zasluženja jim je pretekel. Dan jim je pošel, nastala je noč. Veržene so v temnice, kjer ostanejo, dokler s terpljenjem ne plačajo zadnjega včnarja svojega zadolženja. Le na našo ljubezen in pobožen spomin smejo upati in upajo. O, kako zel6 zdihujejo po naših dobrih delih, ki jih morejo rešiti! In kako hudo morajo terpeti, ker velikrat ne najdejo pomoči, na ktero se zanašajo, in do katere imajo pravico, ker smo jim jo mi dolžni! Duše v vicah same sebi ne morejo nič pomagati, pač pa molijo za nas, so nam v pomoč, nas branijo in varujejo. Pač veljavni razlogj, da bi mi pomnožili skerb za duše naših raujcih!
Se četerti razlog naj navedem, in ta je ravno naša mlačnost in zanikernost za duše v vicah. Koliko molitve, koliko dobrih dčl, koliko zasluženja in odpustkov bi lahko darovali ranjkim; pa mlačnost in zanikernost naša nas zaderžuje, da ne pomagamo tem dušam, ki terpč.
Čudom se je čuditi, kako svet duše ranjcih hitro po smerti prestavlja v nebesa, če je bilo tudi njih življenje polno zmot in nap&k brez kesanja, polno nepopolnosti brez pokore! No, zdaj so srečni! — tako se po smerti ranjcih radi tolažimo, ter opuščamo za nje moliti. Za truplo ranjcih se pač skerbi. Koliko se potrati za neČimurne pogrebe! Koliko se izda denarja za drage spominke! Koliko se skerbi za hvalne napise! A za dušo?... Pozabljena je! O nehvaležni svet! ti skerbiš za lep pogreb svojim prijateljem in dobrotnikom; na njih dušo pa tako hitro pozabiš!
Častiti bravec! ali se ne oglaša tudi tvoja vest, da je tvoja mlačnost in zanikernost kriva, da kdo, kateremu si ti dolžan pomagati, se vedno terpi in se vica?
Beri se sledečo dogodbo.
Devetega novembra 1548 je sv. Ljudoviku Bertrán d u umeri njegov oče; njegova duša je prišla v vice in je kmali pridobila sv. sina, da se je vdeleževal njenega terpljenja.
V teku osmih lét se je duša ranjcega očeta po posebnem božjem dovoljenju pogosto prikazovala sinu, pa v tako žalostnem stanu, da je pri njenem pogledu groze trepetal. Časi je videl, da je bila z neznano močjo doli pahnjena; druge krati pa, da so jo nepreprosljivi stražniki obdajali in neusmiljeno bili. Slišal je v tem terp-1 jen ju njeno žalovanje in dobro razumel njen tožeči glas:
,.Moj sin Ljudovik, usmili se me; pomagaj mi, moj sin, potolaži mojega Sodnika, prosi ga za-me!"
Lahko si je misliti, kake občutke je ta klic tako dobrega, toliko bolečin terpečega očeta obujal v sercu tako hvaležnega otroka, kakor ie bil sv. Ljudovik B. Strah in žalost ga je tako prevzela, da je bil nezmožen za vsaktero veselje. Videti je bil tako prestrašenega, bledega, zamišljenega in prepadenega obraza, da ni bil več živemu človeku podoben. Vsak dan je po stokrat, tudi po tisočkrat prosil Boga za odpuščanje svojih in svojega očeta grehov, in daroval je sv. mašo za ujegovo dušo in za vse, ki terpé v tisti ječi. Preobloževal se ]e s težkimi spokornimi deli, bičal se do kervi, opravljal je brez prenehanja, le z zdihovanjem pretergovane goreče molitve, roženkrance, spokorne psalme in litanije. Na pomoč je klical sveto Devico Marijo, priporočeval se je svetnikom, klečeč o podnožju njunih oltarjev ves v solzah. Prikazni očeta niso bile brez koristi za sina; vtisnile so njegovi duši zdravilni strah pred sodbo božjo. Ta strah ga je ohranil nedolžnega, ga je navdihoval s svetim strahom in studom pred naj manjšim grehom, ter storil, da je naj lepše dni svoje mladosti preživel v ostri pokori Nagibal ga je neprenehoma opravljati dela pobožnosti in dušnega usmiljenja n v pomoč pravičnim in terpečim dušam, in to zadostovanje je bilo za njega novo zasluženje.
Pa kakošne pregrehe je oni oča imel nad seboj, da je bil obsojen v tako hudo in dolgo terpljenje? Vsaj je izgledno živel, celó odkritoserčno želel stopiti v red kartuzijanov, kar mu je pa naravnost zabranila zapoved Božja; svetniki iz nebes so se pogovarjali ž njim, živel ie tako kristjansko, da so mu dali priimek dobrega očeta, kakor da bi bil kak menih.
Gotovo si sinemo misliti, da ta pobožni mož je bil prost 8mertnega greha, ki po odvezi zapusti še nasledke, katere je treba izmivati z dolgo časno kaznijo; a po misli, častiti bravee, kar je bilo spredaj rečeno o malih ali odpustljivih grehih, ki so tudi madeži na naši duši, za katere se mora duša v vicah dolgo pokoriti. In kdo nima tac.h madežev, ko vendar sveto pismo pravi, da tudi pravični sedemkrat na dan pade! Pa pri osebi, o kateri je tukaj govorjenje, je še druga okoliščina.
Sv. Ljudoviku je bilo razodeto, da njegov oče bivši v službi imenitnega gospoda, je bil nekoliko deležen njegovih grehov. Pregréh druzih postanemo deležni na jako različen način, s svetom, s preveliko poterpežlji-vostjo, z nemarnostjo, s prilizovanjem, z boječnostjo, ali pa z opuščanjem posvarila, pregovarjanja, ali lepega izgleda; predstojniki pa tudi z ukazom, s privoljenjem, in več enacega.
Od očeta sv. Ljudovika Bertranda je bilo rečeno, da je 8 lét terpei v vicah; pa ta oče je bil še posebno srečen, ker je imel tacega sina, ki je neprenehoma molil in delal za rešitev očetove duše. Ko je njegova duša zapustila vice, prikazala se je svojemu dragemu rešitelju vsa lepa in bliščeča v vertu radosti.
Kaj pa se je nam bati, ki nismo tako sveti, kakor je bil oče sv. Ljudovika? O, iščimo si skerbno prijateljev v nebesih, da bodo s svojimi mogočnimi priproš-njami skerbeli za nas. Z gorečo molitvijo, s svetimi mašami, s miloščino, z odpustki pomagajmo ubogim dušam v vicah. Pomagajmo jim še posebno v tem mescu, ki je od Cerkve odločen v spomin vernih duš; po naši pripomoči rešene duše bodo nam prijatelji neizmerno hvaležni in zvesti v dušnih in telesnih potrebah. (Poleg „St. Benedikts-Stimmen" 1882. VI.)
BI. Gr6a.
O^ied |m» &ioven»kent in <f<»f»i»i.
Iz it Vida pri Zatičini. (Spomini z Dunaja.) Pred nekterimi leti je bilo priprostim Slovencem še prav malo znano dunajsko mesto; dandanašnji je pa že veliko ljudi po kmetih, ki so tam bili in z veseljem pripovedujejo od lepote tega mesta. Tudi jaz se ga večkrat spomin|am. Se celo, če sem v eni ali drugi cerkvi, pri božji službi in slišim duhovna pred pridigo in po pridigi alt pri popoldanski službi božji na glas moliti, ljudstvo je pu tiho, le tu in tam kdo malo zašepeta; mi precej na misel pride, kako prijetno je pa po dunajskih cerkvah, ker ljudstvo na glas moli. V cerkvi na glas moliti meni zdi lepa navada, ki se med Slovenci pa marsikje pogreša; dala bi se pa lahko povsod vstanoviti, akoravno se do zdaj še marsikteri tako rekoč sramuje v cerkvi na glas moliti. Da na Dunaju ni te boječnosti, lahko iz tega spoznate, ker po dokončani pridigi ljudstvo pridigarja na glas zahvali z lepim rekom : „Vergelt's Gott4 (Bog njim poverni); in vselej se duhovnu na glas odgovarja. Ob nedeljah in praznikih, če ni slovesno duhovno opravilo, ni nobenih pevcev na koru, samo organi st, da ljudsko petje z orgijami spremlja; tako tudi pri blagoslovu samo ljudje po cerkvi pojo. *)
Pa še eno mi je prav dopadlo. Ob večih praznikih in marsikterih priložnostih se začne petje, z orgl|ami spremljano, že četert ure pred božjo službo; večkrat tudi po dokončani službi božji ljudstvo še eno celo pesem izpoje. Pri čč. oo. redemptoristih vsako nedeljo pred popoldansko službo božjo pojejo psalme, t. j. hvalnice Matere Božje. Pojejo pa vsake verstice pervo polovico vsi, ki so čez pol cerkve proti presvetišu; drugo polovico pa oni čez pol cerkve proti koru. To je res gin-ljivo; ali bi se ne daio pri nas enako vpeljati? Že tam sem si mislil: mi Slovenci im«mo tudi take psalire, sej jih je pred nekaj leti „družba sv. Mohora" izdala v lepi knjigi „Dušna hrana", petja željnih tudi ne manjka, čemu se že ni to priprosto, pa lepo petje tudi pri nas vstanovilo? Gerla imamo za to, le trrba je ljudstvo domisliti, spodbuditi in mu pogum dati. To bi bilo lepo in bi tudi gotovo sad rodilo. S tem bi se gojiio petje, ki bi ljudi v cerkev vabilo in bi se postopanje okoli cerkve pred božjo službo opušalo. S tem bi se nekoliko za Božjo in Marijno čast storilo, kar veste, da ne bi bilo zastooj. Marija bi nam obilno milosti sprosila, in vse mnogoterno povernila.
Na Gorenjskem, 12. okt. (Novi svetniki.) V pismu sv. Očeta papeža Leona XIII, danem v Rimu 28. julija 1882, razglašenem v ljubljanskem škofijskem listu, št. 10., beremo naznanjene nove cerkvene praznike za vso katoliško Cerkev. Ti prazniki so: Sv. Cirila, Aleksandrij-
*) Tam je prav velikokrat božja služba z blagoslovoma. Navadno je pri vsaki farni cerkvi vsaki dan ena sv. masa z blagoslovoma in vsako popoldne litanije, tudi z blagoslovoma.
Bkega škofa in spoznovalca, za 9. februarja; sv. Cirila, Jeruzalemskega škofa in spoznovalca, za 18 marca;
Justina, filozofa in mučenca, za 14. aprila (v Življenju Svetnikov 17. aprila); av. Avguština, Kan tu ar -skega škofa in spoznovalca, za 28. maja; in sv. Josafata, škofa in mučenca, kterega sv. Oče imenujejo „praecla-rum Polonae ac Ruthenae gentis lumen" (presvitlo luč za Poljsko in Rusinsko), za 14. novembra vsacega leta.
Ravno tako so po nasvetu kongregacije svetih obredov za Rimsko mesto in njega duhovščino zapovedali obhajati še naslednje praznike, in sicer: Sv. Benedikta Jožefa Labre sprič., za 16. aprila; sv. Janeza Rerstnika De Rossi, sprič., za 23. maja; zvel. Urbana II, papeža in spozn., za 19. avgusta; zvel. Janeza Leonarda, spozn., za 11. oktobra, in sv. Leonarda Portomavriškega, spoznovalca, za 17. decembra vsacega leta.
Zapovedali so sv. Oče te svetnike cerkveno obhajati za vesoljno Cerkev od leta 1884 zavoljo prošenj škofov, ki so se bili v Rimu zbrali o času vesoljnega cerkvenega Vatikanskega zbora. Prosili so škofje, da bi se prazniki tistih svetih mož, ki so se največ trudili za razširjanje svetega evangelija in Kristusovega nauka med mnogover8tnimi narodi in ljudstvi, ne obhajali le samo po dotičnih deželah in mestih, ampak po vsi sveti katoliški Cerkvi.
Tako je bilo leta 1874 zapovedano po vsi katoliški Cerkvi obhajati 5. junija praznik sv. Bonifacija škofa in mučenca. Leta 1880 so sedanji sv. Oče Leon XIII ukazali po vesoljnem katoliškem svetu obhajati praznik svetih škofov in spoznovalcev Cirila in Metoda, apostolov Slovanov, za 5. julija.
S pismom pa od 28. julija 1882 so ukazali obhajati po vsem katoliškem svetu še godove in praznike unih svetnikov, kterih praznike za vesoljni svet so že leta 1870 prosili v Rimu zbrani škofje; in ti so: Sv. Ciril Aleksandrijski škof, sv. Ciril Jeruzalemski škof, sv. Justin filozof in mučenec (pro iis, qui peterent), in sv. Avguštin Kantuarski škof. Tem svetnikom so pridjali in pridružili še sv. Josafat-a, škofa in mučenca na Poljskem.
Leta 1884 bodo po vesoljnem svetu v duhovnih molitvah duhovni in z njimi verniki preslavljali veliko slavo vsih tih Svetnikov, ki so se toliko trudili za razširjanje svete Kristusove vere, in med njimi sta tudi dva mučenika, ki sta svojo kri prelila za Jezusa Kristusa, namreč: sv. Justin in sv. Josafat.
Posebni namen, razun navadnega za preslavljenje teh svetnikov, ki zadeva naj bolj duhovne, so sveti Oče prav posebno razložili v svojem pisanju, ki se tako glasi: Id autem, hac inter alias ratione consequuti sunt, eorumdem scilicet Sanctorum festa sive in Universali, sive in Particularibus Ecclesiis indulgendo, ac vitae et rerura gestarum historiam Breviariis inserendo, ut qui divinas preces recitare tenentur, ab iis virtutum illorum factorumque memoria cum laude quotannis repetatur. K temu naj pristavim te to le ponižno prošnjo: Ker v naši škofiji naj večkrat molimo sv. križev pot, kterega je zložil sveti Leonard Portomavriški, in ki je posebni pomočnik, kakor sv. Cerkev moli, da bi od Boga po njegovih prošnjah zadobili solze prave in resnične pokore ter serčncga obžalovanja; torej bi ne bila neprilična prošnja do našega prečastitega knežje-škofijskega Ordinarijata, da bi nam pri sv. Očetu zadobil pravico, saj v naši škofiji, kakor bode v Rimskem mestu, obhajati in praznovati god velikega sv. Leonarda Portomavriškega 17. decembra. Prav sedanjemu času je primerno opominjevanje sv. Očeta v proslavljenje teh svetih mož, da bi bili vsi vneti za razširjanje svete vere, in da bi tudi posebno gg. duhovni posnemali njih gorečnost in serčnost v spo-znovanji in obrambi sv. vere.
Prav tacega duha je bil ranjki slavni škof Anton Martin Slomšek, kakor smo brali tudi v 40. listu „Zg. Danice". Prelepo ogledalo imajo torej pred seboj tudi tisti gospodje, kteri podučujejo mlade duhovnike ali seminariste, in kteri jih pripravljajo po Slovenskem za semenišča. Slomšek bodi naš vzor; življenje, djanje, pridiganje, spisi in nauki ranjkega škofa Antona Martina Slomšeka naj se ne prezirajo pri podučevanji mladih duhovnikov.
Akoravno se niso vresničile želje unega dopisnika, da bi se bili letos rimski popotniki z duhovni vred zbrali v Mariboru pri grobu pokojnega škofa Antona Martina Slomšeka; naj pa veje nad nami in naj nas navdušuje duh Slomšekov, da ga bomo vsi posnemali v gorečnosti za slavo Božjo, v izrejevanji mladine v pravem katoliškem duhu, *) da bode tudi naše geslo: Vse za sveto katoliško vero, cesarja in ljubi slovenski katoliški narod!
M. J.
Dabica ▼ Bosni, 9. okt. 1882. Zahvalno sem prejel denar za sv. maše iz Ljubljane, kakor tudi iz Novega mesta. Bog plati preč. gg. pošiljateljema njuno dobroto! Bolezen moja je stavbo kapele zakasnila, vender je začetek zdaj že storjen, ter upam v pol-izdelani kapeli že v adveutu službo božjo imeti. Moč po bolezni mi spet dohaja; zdaj bi že zopet žgance jedel, da bi mi jih kdo naredil; tudi mi je došla zapoved od preč. ordinarijata nadbiškupskega, naj vse oskerbim, kar ie treba za deljenje sv. zakramentov, posode in knjige, da bode na tak način tukaj postala samosvoja dušna paša, in že so začeli daljni bosanski katoliki dohajati ter izpra-ševati, bode li frater (mašnik) zdaj tukaj stanovitno prebival? Ako bode stanovitno tukaj oBtal, si mislijo, onda bomo se semkaj preselili, da bodemo imeli bližej cerkev in duhovno pomoč.
Dež je nekoliko zdaj prenehal; razlivi Une in Save pa so tudi veliko škodo delali, ker so zemljo in koruzo odnašali, ali pa vsaj koruzo in druge sadeže pokrivali ter končevali. Pri vsi ti očitni škodi pa vender turčina nisem nikdar slišal še mermrati, še manj pa pritoževati se zoper dež in vreme. V dežju so hodili na polje in se vračali zvečer domu — pevajoč. V tem oziru pač kristjani naših krajev in dežel še sence spoznanja nimajo proti turčinu, kteri vse vse, kar se mu dogodi, kakor od Boga mu odločeno in poslano sprejema, ter tudi na vprašanje, kako si? kako se ti godi? še tedaj odgovarja: Hvala Bogu, dobro; ko se mu resnično slabo godi, ko ga je kaka nesreča zadela, ali kaj enacega. Zato se pa tudi navadno turčin ne serdi, ne vpije, ne zmerja, še manj pa Jiolne ali roti; tudi živine ne pretepa in ne pobija. Čast toraj v tem oziru nevednim nevernikom; sramota pa in graja dobro podučenim in neprestano opominjevanim in svarjenim vernikom, ki se pa le malo dajo podučiti. (Ako Bog dd, da bi se poslednjič turčini spreobernili, bodo res dobri kristjani iz njih.)
Danes sem jedel novo jed — pečeno bučo. Ta je po zunanjem popolno buči podobna, prerezana pa je znotraj podobna dinji; samo ni mehka, ampak terda. Pečena ima popolno krompirjev okus, ki vleče nekoliko na zelenjavskega, da je toraj ta okus čisto enak krompirju, ki se je kuhal n. pr. za živino, zmešan z zelenjavo. Te verste buča bi na Kranjskem gotovo ne rastla, ker je dinjasta; tukaj pa raste obilno in narod jo pečeno slastno vživa.	Hvaležni
Val. Lah.
*) Žalostno je, da se Slomšekovih izverstnih spisov in bukev premalo prod4, — kakšnih proizvodov dvomljivega ali tudi očitno protivnega obsega pa morda več. V kakošnem duhu so delali in pisali spredej omenjeni svetniki?...
Y Sarajeva, 11. okt. — Evo Vam zopet nekoliko drobnih novic iz Sarajeva. — Sestre, hčere božje ljubezni so 4. oktobra začele šole. Vstav sv. Jožefa je namreč doveršen, akoravno imajo še posla z zvitim inženirjem, ki je zidanje vodil. Do sedaj se je oglasilo okoli 30 učenk, nekaj jih namerava še dojti. Večinoma bo katolikinje, dve ste razkolniške, in nekaj je judinj. Imajo pa sestre šestrazredno šolo z nemškim učnim jezikom, pa so odperle tudi sedaj le dvarazredno šolo s hervaskim učnim jezikom, a hočejo vsako leto po en razred dodati. Tim načinom se bo vsem vstreglo, da se bodo otroci lahko odgojevali, kakor bodo zahtevali starši. Slovesno pa se bo vstav odperl in blagoslovil prihodnji teden. Sam presvitli vikši škof ga bodo blagoslovili in nekoliko besedi spregovorili.
Marijin vstav ni še dodelan; tega še željnije pričakujemo. Hiši ste jako lepi, le malo v Sarajevu je lepših. Bog daj veliko blagoslova. — Tudi mala zgra-dica (poslopjiče) na zemljišču slabo uro od Sarajeva je gotova, a po bosanski. Uboge sestre sedaj zemljo oko-pujejo, in čakajo, da se jim iz Dunaja krave pripeljejo, ter dva konja — kupita. Veliko morajo terpeti. Kadar gre dež, ne vedó, kam bi se ulegle, vse skozi streho in Btrop teče. K sv. maši in spovedi morajo hoditi v Sarajevo, lahko si mislite, da to ni ravno prijetno, posebno kadar je deževno in morajo gaziti bosansko blato. A vendar vse prav radovoljno preterpé.
Pokopališče so do sedaj katoliki in razkolniki imeli nekako vkupaj. Nahaja se tik mesta ob cesti, po kteri se iz Blažnja preko Sarajevskega polja pride v Sarajevo, toraj na kraju, kamor in kjer se bo sedaj mesto širilo. Zarad tega in pa, ker so zdravniki rekli, da je to za mesto jako nezdravo, zapovedalo se je, da moramo novega groblja (pokopališča) poiskati Mogli bomo toraj v prihodnje sami za se, odločeni od razkolnikov, svoje pokopavati. A kako si hočemo zemljišče kupiti? Treba 2000 do 3000 gold., kje jih dobiti? Katoličani v Sarajevu so tako siromašni, da ne morem povedati. Samo od tega živč, kar si vsaki dan z rokami zaslužijo. Delati znajo le po bosanski, tako urarji, zidarji, tesarji, strojarji, kovači, krojači, čevljarji. Z Avstrije prišlo je mnogo ptujcev iz vseh pokrajin; nekaj se jih je tukaj naselilo, nekaj jih po zimi odide zopet domu. Ti znajo vse bolje delati, kakor naši Bošnjaki, zato večinoma nje za delo jemljejo, domačin mora stradati. Bojim se, da pride čas, ko bodo glada umirali. Taki so vsi razun dvojice ali trojice, ki so malo bolji. Zato smo v veliki zadregi, ker o novem letu se bo brez ugovora staro pokopališče zaperlo. Kes ne vem, kam bi se obernil? Prosjačiti si skoro ne upamo, ker je po vseh deželah toliko nesreč, da se še domači reveži ne morejo pre-skerbeti. (V tacih okoliščinah ima Bog še kake posamezne velikoserčne duše, ki so zmožne z enim mahlje-jem iz zadrege pomagati, ako jih božji gias prešine. Vr.)
Kolikor spoznam, je Sarajevo dosti nezdravo mesto. Sedaj imamo zopet koze in pa vročinsko bolezen. Posebno v Čemaluša-ulici menda ni nobene judovske družine (tam največ judov stanuje), da bi ne imela kako-vega kozavega otroka. Tudi katoličanov smo nekaj zakopali. Žali, da ste nam dve gospé umerli neprevideni; nam niso povedali. Ptujcem, činovnikom, obertnikom in delavcem pomerjó tukaj skoro vsi otroci; komaj vsaki četerti jim ostane.
Kar nas je duhovnov sem prišlo, smo še dosti zdravi. Le eden iz Zagrebške škofije je 3 mesce ležal; sedaj se je že dovolj dobro popravil.
Korarji so kupili lastno nišo, ktera se sedaj popravlja. Dobili so denar na posodo, nekaj na Dunaju, nekaj v Ljubljani, da hišo plačajo in primérno popravijo. Treba jim bo le vsako leto odplačevati dolga in
obresti, kolikor bi sicer morali plačati za stan, pa je v 7 letih hiša z vsim njihova. Leži na najzdravijem kraju, med samimi turškimi hišami.
Dobili smo te dni iz Ljubljane lep kelih *) za verh-bosanski kapitel: Bog poverni blagodušnemu gosp. dobrotniku z vsimi časnimi in večnimi dobrotami. Tudi nekaj cerkvene obleke nam je poslala družba sv. Reš-njega Telesa. Prav hvaležni smo za prelepi dar. Bog
So verni dobrotnikom! Cerkve so jako zanemarjene, »ožja služba se ne more le nekoliko spodobno opravljati. Katoličani so naj siromašni ji del prebivalstva; kaj bi si mogli kupiti sami? Obleka se tukaj ob enem jako hitro pokvari, ker manjka pripravnih krajev in kostnov, kamor bi se mogla lepo spraviti. Nam v Sarajevu usmiljene sestre iz Zagreba mnogo pomagajo. Lepo nam vse operejo, očistijo, po altarjih razgernejo, po kostnih zlož6; res neizrečeno veliko si dajo truda za našo katoliško kapelico.
Bolnik.
Kje so moje rožice, Vse so že zvenele; Kje pojejo tičice, Zdrave in vesele!
Kam se skrilo solnce je, Da mi več ne sije; Proč veselje za-me je, Serce težko bije.
Ure léno mi tekó V dolgi, temni noči, Je opešalo okó, Solze britke toči.
Stati ne, sedeti ne,
In ležati reva,
Oh! ne morem kratko ne,
Smert se razodeva.
Vedno le premetam se Z ene strani v drugo; Merzle kaplje me rosé Zrelega za v trugo.
Blagor, blagor zdravemu, Srečen pač si dragi! Meni, čez vse revnemu, Sli so dnevi blagi.
Razne sem zdravnike že Na pomoč poklical, Brihtne, znajdene može; Dedič to bo pričal.
Zdravja ljubega le ni, Kam se naj zatečem. Je zdravnik, ki prav slovi, Njemu se porečem:
Jezus, rešnik vsih ljudi, Teže glej sirote, Naj pečine ohladi Tvoje moč dobrote!
Ti premnogo si terpel, Kdo izreče rane?
*) Pristaviti moramo, da kelih s pateno ni bil tukaj posvečen; tedaj morate tam doli to opraviti.	Vr.
Si na gori omedlel Žalosti neznane!
In na križu, oh in oj, Koliko terpijenje! Kad terpei si ves ta boj
V	moje odrešenje.
Za-me si terpei tedaj, Jaz zate pa ne bi?... Kaj ti rekel bi nekdaj, Bi sprejel me k sebi?
Jezus, moja si pomoč, Moje si življenje; Ti me krepčaj dan in noč, Mi zlajeuj terpijenje!
Ce bolezen zadnja je, Milost mi dodeli; Duše moje zabi ne,
V	sveti raj jo pelji!
S-d—n.
Čestitka
..Savinjskega Sokola-4 svojemu slavnemu udu visoke easti vrednemu častnemu kanoniku, velikemu župniku in dekanu na Laškem.
gospodu Antona Žnži o priliki Njegove dijamantne sv. mase 8. oktobra 1882.
Savinjske si doline sin Ti slavni,
Iz Žalca 'zhaja Tvoj pošteni rod,
Ki ¿¿slan je v okolici povsod,
Ker je marljiv — je priden — in delavni.
Zato „Savinjski Sokol*' Ti čestita Za Tvoj šestkrat deseti slavni god, Kar v službo svojo klical Te Gospod, In se zročila čast Ti imenita.
Kot Človek dijamant si Ti prekrasni, Kot masnik dobrotljivi si pastir, Ki sejes blagoslov, in seješ mir, Kot narodnjak pa si uzor prejasni.
Deržava, Cirkva ste Te poslavili, Slovenci pa so Tvoje si ime Globoko zapisali si v serce, In nikdar Te ne bodo pozabili.
V visoki starosti Te Bog ohrani Rojakom svojim mlajšim za izgled, Kaj Tebi dodeli stotino let, In vse gorje od Tebe naj odstrani!
Davorin Terstenjak.
fiftz^eri po »vetu.
Rimsko. {Dvanajst Itt po vlomljenji v Rim.) Veliko izverstnih spisov prinaša „Osservatore" iz Rima; med tacimi posebno tehtnimi eden je tudi spis: „Dodici anni dopo la breceia", to je: „Dvanajst let po vlomu v Rim". Vsako leto psevdoliberalni Lahi to dogodbo prestavljajo, toda s toliko temnejši slavnostjo, kolikor bolj se od leta do leta razodeva ne kar piškavi sad, ampak nai veči nesreča kakor nasledek tega uloma, ki je goli plen in krivica. List pravi, da slovesnosti so bile Čeznavadno
revne (meschini oltre il consueto). Zato tudi rogovilstvti vdani časniki le tiho tapajo s svojo kratko pohvalo. Vse žvekanje in slepila, vse umetne ploskanja nekeršanskib sekt nikoli ne bodo kos ovreči resnice, ki vsim nepristranskim ljudém kliče in razkazuje, da vlom Pijevih vrát je bil za Italijo zmota in hudournik nesrčč.
Dan 20. septembra 1870. pravi „Osservatore", je storil Italijo v zasméh ljudstev in vlád, in v znamnje neslišanih nesrčč. Ako pa bi bili poslušali glas vélikih italijanskih izročil in spoštovali pravice in samostojnost Rimskega papeža, bi bili Italijani pervi izmed narodov, hodila bi Italija na čelu o ike, in v prijateljstvu kakor glava 200 milijonov katoličanov bi imela poroštvo edinosti v svojem notranjstvu, — na zunaj pa brambo, kakoršne vse samopridne in poniževavne zveze vsih oblasti in vse vojske na zemlji nimajo.
In taki nesrečni dan so zmožni prestavljati tisti, ki se vender hvalisajo, da njih skerb v pervi versti je domovina? (Domovina, pač da, framasonska, domovina bi ez Boga in vere!) Ako žalujejo v spominu na Novaro, Kustoco, Vis itd., morali bi vse bolj žalovati zarad 20. septembra, ki je vse drugač sramoten in žalosten, ki je bil naraven vzrok in vir brezštevilnih nadlog.
Taki dan preslavljati res ni druzega kakor veseliti se zarad neslišanih brezpostavnosti in keršenja vsaktere pravice, človeške in božje, družbinske in mednarodne, ktere so predhajale, ktere so djanja spremljale, in ki so storile, da se je Italija pogreznila v nezaupnost in v sramoto pred narodi. Pogodba laške vlade s Francijo je obljubila ne le spoštovati, ampak braniti posestvo sv. Petra in zvesto čuti, ako bi kdo skušal napasti papeževe meje. Laški ministri, z Lanz om in Veskonti Ve-nostam so to prisegali in zopet prisegali v obličji naro-dovskih zastopnikov, prisegali v laškem parlamentu, kakor tudi pred Evropo v diplomatiških opombah, prisegali kabinetom: da se nikoli in nikoli ne bo terpei napad na posestva, ki so ostale papežu; prisegali in zopet prisegali so, da že le misliti na to bi bilo sramota, skušati pa toliko kakor morsko roparstvo in nepreklic-ljivo žaljen je narodovskih pravic; zaklinjali so se, da kaj tacega meniti o italijanski vladi bilo bi naj hujše razžaljen je, še tudi naj bridkejše, ki bi si ga italijanski neprijatelji misliti zamogli. Sam kralj Viktor Emanuvel (,,Pošteno vič") je po grofu Ponzo di S. Martino pisal Piju IX ter se naznanoval kakor vdan sin Papežev, poln katoliškega spoštovanja do keršanskega Poglavarja, ki je poln ¿eljá skazati se maševalca in čuvaja samostojnosti papeževe.
Na take in tolike in tako slovesne obljube, tako očitne, prisežene in zopet prisežene — so pa odgovorili napadi na poslednjo mejo zemlje, ki )e ostala ko pribe-žališe namestniku Kristusovemu; odgovor so bile laske bombe, s kterimi je bil (od teh „poštenovičev") napaden 20. septembra. In na kakošen način? Način, ka-koršnega bi se bili sramovali musulmani (turčini) sami in celó beduini. Brez napovedi vojske so bile napadene mirne papeževe mesta; vlomuhi niso spolnovali pogoj Rima po udaji; metali so vanj ogenj in smert tudi Še po vdaji, in celó še med notranje Vatikanske zidove; zasramovali so na sto- in stotere najine papeža jetnika v njegovih britkostih, katoliško čutilo Rimljanov, serč-nost, s kakoršno so se postavno vojskovali maloštevilni, pa hrabri in blagodušni brambarji sv. Sedeža. (Tisti „busurri", nekaki lahonski plašarji, ki so se bili o tisti
fjriliki v Rim pritepli, so naj gerše terpinčili verne Rim-jane.)
„Osservatore" je dalje overgel lažnjive in farizejske pretveze in izgovore, s kterimi napadniki svoje plašar-stvo zagovarjajo, in vpraša: Kako vender bi se mogel preslavljati 20. kimovec s tolikimi hudobijami, s to-

likimi nepostavnostmi? Se li zamore s toliko lahkomis-ljenostjo preslavljati lastna sramota? — In nasledki? Plazarji so imeli v osnovi: storiti veliko Italijo in spoštovano med narodi, ako Rim postavijo za stolnico. In kaj pravi zgodovina dalje od 20. kimovca 1870?
Ne pedi zemlje niso posilniki Rima več pridobili, neštevilne pa so nasledovale zgube. Zguba laškega vpliva na Jutrovem in v Afriki, ko je poprej toliko čast in veljavo vživala Italija po misijonarjih; večkratne odbitja laških predtvčz v politiških okolišinah; žuganja zarad laške „irredente"; — nečast pri kongresu v Berlinu; žertve laške v Marsiliji, v Parizu in po druzih francoskih mestih, psovanja v Novem Jorku, poniževanja v Tunisu, pobijanje Lahov v Egiptu, zaničevanje v Carigradu, smešna prederznost v Suveških zadevah, sumljivosti Anglije in Francije, splošno osamotenje nove Italije. To so laške slave po 20. kimovcu! Našteva še druge nesreče, med kterimi so lačni rudečkarji, ki jih je polna Italija, — grozna spačenost v nravi, — čedalje veči revšina, potem ko so zel6 od kervi izpili in zadegali, kar so imele cerkve, samostani, ljudstvo. To so odgovori na zlagane in šarlatanske mladolaške obljube, kako bode naraščalo blagostanje ljudstva vsled vloma v Rim itd.
Nekaj pa je čudno pri tem. To namreč, da vse odkrivanje mladolaŠkih sramot pred svetom, laška vlada — mirno ali nemirno — posluša in lista ne zapleni, ko so toliko druzega zaplenjali! (V Sarajevu temu nasproti so majčkeni in ubogi nadškofijski listič „Isusovo Serce" že dvakrat zapečatili! No, no ... Čuda golemoga!)
Naznanila iz Hartnma od 8. in 18. avgusta so oso-dovite. Misijon v Džebel Nuba je pušen svoji osodi; misijonarji v Kordofanu so iskali v Hartum se umakniti, pa niso mogli; hartumsko misijonsko osebstvo pa je na potu proti Berberu, tedaj proti Egiptu — do 90 oseb; le samo misijonar Dichtl je ostal, pa zarad nevarnosti preoblečen; — hudobneži so že sklenili, na kteri način ga bodo umorili, kadar prilomastijo prekucuhi — njih 40.000, ki so še par dni od Hartuma in zarad deževja niso mogli bližej. V Hartumu pa je komaj 2000 vojakov. Cerkev si je misijonar priravnal v neki zasebni hiši, ravo misijoniše s cerkvijo in vertom je zapušeno. Vsi ristjani se pripravljajo k odhodu. Vsako noč se boje rogovilstva. Vse prebivalstvo, tudi boljši mohamedani so žalostni zarad odhoda misijonarjev. Pri vsem tem je g. Dichtl na cesarjev god imel slovesno opravilo in Te-Deum. Naj poslednjiše pravi, da iz Kordofana imajo boljše naznanila, — pri tem pa tudi, da je E1 Obeid napaden, in sklep: Če je zmagan Kordofan, bode tudi po Hartumu in po Sudanu!... Misijonar prosi, naj se moli zanj.
fflisijoni med pogani so 1. 1881 imeli velik vspeh. Bilo je keršenih 18 tisoč 993 odrašenih poganov in 235 tisoč 961 otrčk. Pariško semeniše za zunanje misijone biva že čez 2>'>0 let in samo v tem stoletji je poslalo čez 1000 misijonarjev v velike dežele zadnje Aziie. Sedanji čas ima ondi 604 misijonarje v 25 apostolskih vikarijatih z ravno tolikimi škofi. Te evropejske misijonarje podpira 418 domačinskih mašnikov iz Kine, Indije in Anam a. Njih vrednost je toliko veči, ker vedo besedo, šege in navade svoje domovine in si ložej zaupanje ljudstva pridobijo. Zraven teh je še 2825 kaie-histov, ki učijo fceršauski nauk, pripravljajo ljudi na prihod misijonarjev, jim strežejo v opravljanji božje službe itd.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
23. vinotoka. S. Severin šk. — 24. S. Rafael vifiji angelj. — 25. S. Bonifacij p. — 26. S. Demetrij m. — 27. S. Frumencij šk. — 28. Ss. Šimon in Juda ap. — 29. Dve in dvajseta nedelja po Bink. S. Narcis sk.
Zahvale:
št. 105. Petindvajsetletna oseba je nad dva meseca hudo terpela, vsaki dan po štiri-, petkrat bila od kerČa tako zvita, da ni v tem trenutku nič vidila in nič čutila. Priporočila pa se je Lurški Materi Božji, in odkar je tudi rabila lurško vodo, se čuti že nad tri tedne popolnoma zdravo. Zato izreka Lurški M. B. očitno in naj priserčnejši zahvalo.
Št. 106. Po triletni hudi bolezni na nogah na pri-prošnje N. lj. Gospe presv. Serca. sv. Jožefa in sv. Frančiška Ksav. mi je toliko polajšano, da zamorem že k božji službi hoditi. Hvala večnemu Bogu in njegovim svetnikom!	Ime?
Št. 107. Priserčna zahvala bodi večnemu Bogu, Mariji, Naši ljubi Gospej in sv. Jožefu za pomoč v veliki sili, in priporočam se še nadalje v pobožno molitev.
A. L.
Št. 108. Mojo 2 '/nletno hčerko napadla je bila huda bolezen, škerlatnica; zel6 sem bila v skerbeh, ker otrok je že od natore bolj slaboten. Z zaupanjem se zatečem k Naši ljubi Gospej, Pomočnici bolnih in žalostnih; opravljali smo devetdnevnico, da bi otrok bolezen srečno
Erestal; obljubila sem uslišanje razglasiti: hvala Bogu, olezen je bila prestana; ali komaj par tednov, otrok zboli za osepnicami, zopet opravljamo devetdnevnico; minula je bolezen srečno, ali otrok je zamogel le jecljajo kako besedico povedati; prosimo in molimo zopet, naučimo tudi otroka, da zjutraj in zvečer ponavlja 'čeravno težko) lepe besede: „ljuba Gospd presv. Serca, sprosi mi zdravje!" Tisočerna hvala in zahvala Bogu in Naši ljubi Gospej presv. Serca! hčerka je popolnoma zdrava
—	in to brez zdravnika.	L. O.
Št. 109. Ponižna zahvala Mariji Materi milosti, za pomoč pri učenji.
Na Dunaji, 18. vinot. 1882.	Janez J.
V molitev priporočeni:
Oseba, ki že delj časa terpi velike bolečine v očeh in je v nevarnosti zgubiti ljubi pogled, je živo priporočena, da bi ji Bog na priprošnje N. lj. Gospe, sv. Jožefa in sv. Lucije podelil ljubo zdravje, če je njegova sv. volja. — Stirnajstletna deklica, ki i« ravnokar stopila v zavod „de Notre Dame", da bi ji Kristus dal gnado stanovitnosti in vdanosti. Kratka molitvica in zdililjej k Mariji pomagati zamore hitro. — Mladeneč na razpotju.
—	Dva brata v vojaškem stanu za ohranitev ljube nedolžnosti in poštenosti. — Mlad duhoven za zdravje, kterega še veduo pogreša. — Hudobna ženska za po-boljšanje in mir. — Več oseb za guado stanovitnosti v tretjem redu sv. Frančiška. — Družina v hudih stiskah.
—	Sorodnik v hudih telesnih zadevah. — Šolar, da bi se lahko in dobro učil, pa bogaboječ ostal. — Oseba 8 prehudimi bolečinami v glavi, ki ji nobene zdravila ne pomagajo, serčno priporočena v bratovsko molitev, da bi po milostnih priprošnjah N. lj. G. presv. Serca zdravje dosegla. — Nekdo v prav hudih časnih in dušnih zadregah serčno priporočen. — Neka družina prosi za zdravje in srečo na duši in na telesu — na prošnje
N. lj. Gospč in 8v. Jožefa. — Neka deklica, da bi jo Bog vodil po potih, kakor je nji v zveličanje. — Bolna oseba za pomoč na priprosoje N. lj. G. presv. Serca. — Dve, že več let bolni osebi, se priporočati v bratovsko molitev, da bi po priprosnji Lurske Matere Božje, sv. Deodata in sv. Stanislava zadobile ljubo zdravje, ako je Bogu na čast in njima v zveličanje. (Jslisanje se bode razglasilo. — Mariji, ljubi Gospej presv. Serca in vsim udom te molitvene družbe živo priporočam svojega brata, ki ga je zadela žalostna bolezen, da je postal zmešan na pameti. K Mariji se tedaj obernem; sej je imenovana „Otetnica brezupnih".
Opomini k modrosti.
(I« bukev Sirahovih, iz XXXVIII. pogl.)
23.	vinot. Najvišji je ljudem vednost dal da naj bi ga v njegovih čudežih častili.
24.	¡Sin, ne zaničuj sam sebe v svoji bolezni, temuč Gospoda prosi, in on te bo ozdravil.
25.	Odverni se od grehat in poravnaj svoje dela, in tvoje serce očisti vsacega greha.
26.	Svojega serca ne vdajaj Žalosti, ampak odganjaj jo od sebe; in spominjaj se prihodnjih reči.
27.	Spominjaj se moje sodbe; zakaj ravno taka bo tvoja :
28.	včeraj meni, danes tebi
29.	Fismarjeva modrost pokoja potrebuje. .. S ka-koŠno modrostjo bo napolnjen on, ki za drevo derŽi, ki »e » Šibo baha ?... (To je: Učenik, duhoven, sodnik potrebuje pokojnega časa, da si potrebno modrost in učenost prilastuje.)
V Maribora bodo čč. oo. frančiškani tridnevnico sv. Frančiška Asiskega obhajali 27., 28. in 29. vinotoka (okt.). O tej priliki bodi opomnjeno, da verli ondotni P. gvardijan Kalist Heric so bili tudi pri ljubljanski dotični tridnevnici vse dni pričujoči.
Iz Adrijanopola, 11. okt. Naš vesoljni prednik, ki obiskuje samostane od Vstajenja J. Kr., poruje danes iz Varne v Bukarest, — od ondod v Levov, kjer tudi imamo en samostan. (Druzih naznanil zdaj ni, ker ni se bilo tje dospelo poslednje poslanje '220 gl. [veči del za sv. maše] in dotično pisanje. Vr.;
Listek za raznoterosti.
Katoliška dražba napravi 22. oktobra pervo Tombolo za letošnjo zimsko dobo, ktere čisti dohodki so namenjeni za uboge Vincencijeve družbe. Družba se »daj nahaja prav v slabem denarnem stanu; kdor se toraj tombole vdeleži, ima dva dobička: 1. upanje do činkvina ali cel6 tombole; gotovi dobitek za dušo, ki nikoli ni zgubljen in je več vreden kot 100 „čin-kvinov".
Podobice in pravila za molitveno družbo: „Zaveza M ari i i ne ljubezni" se dobivajo v katol. bukvami. Zvezčič 100 podobic stane 1 gl.
Il Krope. Vsled k6z je bila šola zaperta, pričela pa se je zopet 8. t. m. po sv. maši. Prečastiti gospod ¿upnik Janez Kapuz so s prav ginljivim nagovorom otrokom dali primarnih naukov, so jih k večemu spod budku s podobicami obdarovali in jim obljubili, da jih hočejo tudi med letom večkrat obiskati in jim daril prinesti, ako bodo pridni. Prava razmera duhovnega očeta do duhovnih otrok. Bog nam še mnogo lčt ohrani ver-lega gosp. župnika!
Bogoskmnski rop se je zgodil pretekli teden v Gorici v mestni farni cerkvi sv. Ignacija (ali v jezuitovski cerkvi). Neki potepuh je ukradel zlato verižico s podobe presv. Device na stranskem oltarji. To je že tretji rop, a kterim so roparji v malo letih oskrunili to podobo. Toraj pozor cerkvenim predstojnikom, koder so v cerkvah na altarjih dragocenosti!
? DdbliDgU pri Dunaju je 17. t. m. umeri baron Jožef Marojčič, fzm., 70 let star. Bog mu daj večni mir!
T Zagreba je bil 12. t. m. zopet potres, ki je terpel Čez dve sekundi in je napravil velik strah.
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Č. g. J^ Jakelj 5 gl. — C. g. župnk Ant'jn Jamnik 5 gl. — Č. g.^prof. Tomo Zupan o gl. — Č. g. R. Merčun 1 gl. — C g. župnik
B.	B. 1 gl. — C. g. župnik J. Alijaš 1 gl. — Č. gsp. kapi. Fr. Mekinec 1 gl. — Preblagi gosp. T. 5 gl. —
C.	g. Simen Kosmač 5 gld. — Preč. g. kan. prof. dr. Mat Leben 5 gl. — Neimenovan čast. gospod 1 gl. — C. g. P. 1 gl. — Č. g. kaplan Avg. Turk 3 gl. - Č. g. kaplan Anton Nemec 1 gl. — C. g. župnik Jak. Do-lenec 3 gl. — „V zadostovanje ljubezni do bližnjega" JO gld. — Preč. gosp. prof. idr. Jan. Svetina 2 gld. — C. g. kaplan T. Potočnik 2 gl. — 0. g. kn. škof. kapL Ant. Koblar 2 gl. — D. 2 gl. — Nekdo s K. 2 gl.
Za pogorelce pri sv. Magdaleni nad Idrijo: 0. g. kaplan Avg. Turk 2 gl. —■ Iz Smlednika po Č. g. župniku 7 gl. 20 kr.	or
Za^ pogorelce v Cerovcu v StopiŠki fari: Pn. g. kan. dr. A. Cebašek 5 gl.
Za Tirolce s povodnijo poškodovane: Neimenovana družina 10 gl.
Za cerkev v Bohinjski Bistrici: Neimenovana družina 5 gl.
Za opravo ubožnih farnih cerkev nase škofije: Ana Skofič 50 kr. — Iz Podkraja 1 gold. — Neimenovana 40 kr. — Po čč. gg. Uršulinaricah v Ljubljani 7 gold. 20 kr. — Z Rovt nad Logatcem 9 gl — Ž Lipoglava 10 gl. — Po č. g. stolnem vikarji J. Erkerji 5 gl. 6 kr.
Za družbo sv. Vincencija: Po č. g. M. Kolarju 3 gl.
Za sv. Detinstvo: Po č. g. A. Keržiču 10 gl. — L. O. 1 gl. 20 kr.	6
Za afrikanski misijon: Dobr. po preč. g. kan. A. Zamejcu 1 gl. — Iz Smlednika po č. g. župniku A. Klemenu 3 gl.
Za misijone v Kini: Neimenovan 1 terdnjak.
Za Marijino družbo: Preč. g. kan. dr. L. Klofutar 1 gld.
(Dragi dar. prili.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. dr. Jegl. v Sar.: Ako bi dop. ne bil dosp., bodi poved., da zaboja nista v Br., ampak v Siseku pri sped. g. J. Rankel-nu. — G. L—č: Precej prihod. Bratovski pozdrav. — Onemu tam-ččz: MConj. m.'4? Malo skrivnostno in previsoko, — bom počasi študiral. Quoad caetera — lubentissime per se. — G. —1— na K.: Ravno došlo. Vee verlo in dobro. Bog plati!
Za tako posebno obilne in priserčne sočutja oziroma na osemnajstega oktobra in ob enem v prid naše ubožne Šolske mladine ne najdem besed, da bi se mogel spodobno zahvaliti. Prijateljstvo — živelo!
„Daničar".
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznikoTi nasledniki v Ljubljani.