K*to XLIV - št. 56 - CENA 17 din Hh alples str. 3 Strah za petino premoženja Mija zelo ugoden nakup pohištva v salonu Železniki | str 5 6 15 Zakaj nič več "u milu po melu" 25 - 30 % popust pri plačilu z gotovino slovenskega parlamenta Nova ureditev zdravstva jn pokojninskega sistema pos^r0*ovanJe združevanjem stopenj obravnave in sprejema nove zakonodaje kaže, da se sko zave(*aJ0 yelike zahtevnosti in občutljivosti zakonodaje o zdravstvu in pokojnin-~'"validskem zavarovanju. iref' etr* rei -Mttbljana, 17. julija - Že prvi dan ■J^nega dvodnevnega zasedanja ~Jj»p5cine Republike Slovenije je [J?*tr«gel z nekaterimi preseneČe-.JJ k« bi jih lahko strnili v ugoto-J»".ev* da so bili poslanci zelo kriti-■win °«zaupljivi do vlade, saj so ■J8*0 njenih predlogov zavrnili. ■ '•ko niso sprejeli predlogov Izvrš-BP**a sveta, ki je za šest zakonskih Jr^Mkov predlagal dvofazni po-rJ°P«k (namesto trifaznega, ki je 0r,nalen), sprejet pa tudi ni bil »edlog Zakona o organizaciji in •nanciranju vzgoje in izobraževa->',a' čeprav je vlada pri pripravi s'uhn??a V '2icmno veliki meri pri-**ko Pr'P°mbam na osnutek žal.na- Težak gospodarski polo-!**r«d,Vedno ve^j© težave, ki se tudi I naj *>dnjih dogodkov zgrinjajo orojj* gospodarstvo - govorico °*'ti» ^' t0 Je zdaJ tudi že ze,° voin« " zamenjala gospodrska |Vajo ' "*vedla poslance, da zahte-Jrediop?,%Vo 0 tem P°ložaJu jn Plitev " e.pov za nieg°v<> r>- . nas vtisi iz današnjega za-,0anJa ne varajo, potem bi lah-tja Ugotovili, da je današnje zaseben6 z^orov slovenskega parla-ne "la teklo v dokaj konstruktivnih V2dušju. Razen nekaj drob-- t>i|0pra?k- bi lahko rekli, da ni t(iran P0,'|izacije vprašanj, v dvo-JveijK ' ^er so zasedali zbori, pa L ra?D° s,rpnih in argumentiranih 5 sPodaarV, SkraJno zaskrbljujoč go-'5 sili] i kl Položaj je poslance priji ^ ^ahira^prav' ° lem P°'0ŽaJ° 'n u ^ uk da vlada poroča, kako *so ,: rePala. Na dnevnem redu if dars[c^,r prevladovale "negospo- ^'Jolst leme; Predl°g zakona 0 r*ninsuU' leze za zakon o pokoj-'fvani in »nva'idskern zavarovan teze za tr' zakone- ki bodo i(rneB3Vo urejali sistem zdravstveno« Varstva in lekarniško dejav-p0 ter o praznikih, izjemnega sdoh a pa bo tudi zakon ° 8°" jj^rskih javnih službah. toki*1?3 zasedanja zborov so. kot n0stajn°< povzročila neusklaje-*ak med zbori. Tako so predlog v 0 vzgoji in izobraževanju vrn:,u*benopolitičnem zboru za-Pre0 ln 8a vrnili v fazo osnutka, Hje Slala dva zbora pa ssta klepa-p0m? f«m preložila. Veliko pri-'k0n Je bilo tudi na osnutek za-0 Praznikih, predvsem o di-i naj cerkvene praznike ta razglaša kot praznike ali °t dela proste dneve. edlog praznikov in prostih dnevov ft. • 2. januar - Novo leto, 8. sl(iru.ar • Prešernov dan, sloven-čha urni PraWik> velikono-lik "edelJa in ponedeljek - Ve- Pro n°*' 27■ aPril" ian upora nik".ok"patorju, 1. maj ■ praz- bimi, * 9- maJ - dan zmage' 26 .xfBa nedelja ■ Binkošti, 27' JuniJ " dan driavno-boJ ' av8"st ■ Marijino vne-november - dan spo-Bor-n" mrt**, 25. december -tev i 26' december - opredeli-slovenskega naroda za sati f'^"0 neodvisno drŽavo, ■Jebruar in 9. maj nista dela P'01'« dneva. licer*"*" ~~--'- Po\SePa se tudi danes nis0 usPeli Hea,"1 izgoniti stari bolezni: katerfpenosli- Skupno sejo. na so obravnavali predvsem kadrovska vprašanja - naj omenimo, da so bili za sodnike sodišča v Kranju izvoljeni Renato Hor vat, Marjan Pogačnik in Mihael Savnik - so morali po pavzi prekiniti. • Š. Žargi Opozorila podpredsednika Mitje Malešiča k tezam novih zakonov Za pluralizacijo družbenih dejavnosti S predloženimi tezami zakonov dograjujemo povsem nov sistem družbenih dejavnosti z željo, da izgradimo pravni red socialne države, ki ne dopušča, da hi te dejavnosti prepustili tržnemu obravnavanju in popolni komercializaciji. Osnovno načelo pri tem je, da si posameznik zagotovi lastno socialno varnost in da se proti znanim in predvidljivim rizikom tudi zavaruje. V sistemu javnih financ in javnih služb bo država poskrbela le za socialno varnost tistih, ki tega sami ne zmorejo. Uvaja se ponovno zdravstveno zavarovanje, ki bo delno obvezno, delno pa prostovoljno, odpravljene pa bodo participacije. Poleg nove ureditve zdravstvenih zavodov, se odpirajo v novem sistemu možnosti zasebne prakse. V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja se zaradi skrajno neugodnega razmerja med aktivnim in pasivnim prebivalstvom predlaga zaostritev starostnih mej pri starostnem upokojevanju (do leta 1997 naj bi bila dosežena potrebna starost za starostno upokojitev 63 let za moške in 58 let za ženske, pri upokojitvi s polno delovno dobo, ki se ne spreminja, pa 58 let oz. 53 let). Zavrnjena je uvedba nacionalnih pokojnin, predčasno upokojevanje pa bo zaostreno na raven redkih izjem. Novost predstavlja predlog za delno pokojnino. dobrodošli Tujcev nif domači turisti! Letošnji pomladanski meseci so našim turističnim delavcem povzročili veliko skrbi Iz tujine so dan za dnem prihajala vprašanja o varnosti pri nas, prihajale so odpovedi, agencije so počitnice v Jugoslavije črtale iz svojih programov. Pri morju, v zdraviliščih in tudi v vseh gorenjskih turističnih središčih so hotelirji in zasebniki obupani šteli prve goste, ki so naznanjali, da bo letošnja turistična bera približno polovico slabša od že slabe lanske. Da bi vsaj delno rešili sezono, da bi pokazali, da je Slovenija drugod kot Jugoslavija, da je pri nas varno, je slovensko ministrstvo za turizem porabilo precej časa (in denarja) za promocijo Slovenije v Nemčiji, Avstriji in Italiji Akcija, ki bi bila morda uspešna, če se ne bi le nekaj dni po njenem zaključku pri nas začela vojna.... Vojna je odgnala iz naših krajev vse tuje turiste, hoteli so zaprli vrata, gostinski in turistični delavci so na vrhuncu sezone ostali doma. Ob bohinjskem in blejskem jezeru je med tednom le nekaj domačinov, konec tedna se jim pridružijo tudi tisti od malo dlje, iz Kranja, Ljubljane, Škofje Loke. Turistični delavci ne govorijo več o katastrofi, razmišljajo le še kaj narediti, da posledice ne bodo trajale več let. Ena od rešilnih bilk slovenskega turističnega gospodarstva smo naenkrat postali domači turisti Hotelirji vabijo - pridite, pri nas je lepo, varno (kolikor je lahko varno) in poceni Večinoma pa se kar držimo doma. Ne le zato, ker smo zadnje mesece postali zapećka rji, temveč tudi zato, ker je tisto poceni za večino vseeno drago. Na dan so prišle dolgoletne napake, ki so včasih kazile večji dobiček, danes pomenijo nepremostljivo katastrofo. Najsi bo to preveč zaposlenih, preslaba organizacija dela... preslaba reklama na domačem trgu. Tisti ki teh napak niso delali, so lahko občutneje znižali cene in te dni že uspešno polnijo hotele z domačimi gosti Lahko jih resnično pozdravijo, dobrodošli in so dobrodošli tudi v resnici Marsikje pa se je žal izkazalo, da so domači gostje še vedno odveč in zanje ni vredno odpreti vrat. • V. Stanovnik Bo Sava Trade utrpela 20 milijonov mark škode "Presenečenja" iz Srbije Trgovsko mrežo kranjske Save bo zelo prizadela gospodarska vojna, saj iz dneva v dan prihajajo iz Srbije nova "presenečenja". Kranj, 18. julija - Po "presenečenju" iz Banjaluke, kjer so s pomočjo policije popisali blago, je iz Srbije prišlo sporočilo o osamosvojitvi petih prodajaln in dveh skladišč, ki so skupaj z zalogami vredne 20 milijonov mark. Za Savo je srbsko tržišče pomembno, plod skupnega sodelovanja in vlaganja je tovarna v Rumi, ki prek Save izvaža traktorske gume. Podobna kot druga slovenska v Banjaluki so po občinskem podjetja tudi kranjska Sava te odloku z 8. julija inšpektorji s Cuk, direktor prodajno nabavnega centra za območje Srbije. Sava Trade je o tej samovolji obvestila slovenski izvršni svet in gospodarsko zbornico ter ustrezne organe v Srbiji. dni iz Srbije in Bosanske krajine dobiva obvestila o enostranskih osamosvojitvah njihovih poslovalnic in skladišč, ki so jih lani reorganizirali v trgovsko podjetje Sava Kranj Trade, ki ga vodi Janez Bohorič. Paket zakonov za začetek lastninske reforme ske vlade je bila sprejeta ... bodo omogočili začetek lastninske reforme, pri čemer je minister za pravosodje ugotovil, da nam je Slovencem očitno usojeno, da se sprememb lastnine lotimo po vojnah. Vsem je verjetno znano, da so bile prav rešitve s tega področja predmet velikih razhajanj in celo zamenjav v slovenski vladi (odstop dr. Mencingerja), da smo iskali pomoč in ekspertska mnenja mnogih tujih strokovnjakov, prvi vtis pa kaže, da gre za kompromis dosedaj znanih rešitev. Glede predstavljenega pa lahko zapišemo, da je to vsekakor poskus, kako ta vprašanja učinkovito in celovito razrešiti. Mnogi strokovnjaki in politiki so nas v preteklih mesecih opozarjali, da je za slovensko gospodarstvo najusodnejše odlašanje lastninske reforme, saj bi z olastninjenjem lahko dosegli bistveni premik v učinkovitosti gospodarjenja, če ne celo zagon za nov razvojni ciklus. Neurejena lastnina je tudi bistvena ovira za tuja vlaganja, saj tujci v lastniško neurejene razmere niso pripravljeni vlagati. Dilemam, kako lastniniti, pa so se pridruževale še zahteve po povračilih nacionaliziranega in na druge krivične načine odvzetega premoženja ter opozorila, da je ob tem potrebno razrešiti tudi vprašanja zadrug, vračanja kmetijskih zemljišč in odnosov do kmetijsko-predelovalnih obratov oz. industrije. V paketu petih zakonov, ki so bili predstavljeni na današnji tiskovni konferenci po seji v lade. se zdi. da so ponujene rešitve za vse omenjeno. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, deli podjetja na tri skupine in predvideva tudi tri načine lastninjenja glede na velikost. Vsa podjetja naj bi se v predpisanih rokih preoblikovala v delniške družbe s tem. da naj bi velika podjetja brezplačno prenesla vse delnice v republiške sklade in se s tem v bistvu podržavila. nato pa postopoma preko investicijskih družb lastninila. Srednja podjetja bi bila obvezna odstopiti skladom od 30 do 50 odstotkov delnic, mala podjetja pa bi se lastninila na način delavskega odkupa oz. javne ali neposredne prodaje. Del delnic in sredstev odkupa (10 odstotkov) bi šel v posebni odškodninski sklad, iz katerega se bodo izplačevale odškodnine razlaščenim lastnikom, del delnic pa bi bil namenjen tudi pokojninskim skladom. Nad celotnimi postopki lastninskega prestrukturiranja bi bedela z zakonom ustanovljena Agencija za privatizacijo, kot državna ustanova - javni zavod, medtem ko naj bi bil Sklad za razvoj od države neodvisna delniška družba. Večkrat zahtevani privatizaciji nujni vzporedni proces - denacionalizacijo, bo urejal Zakon o denacionalizaciji. Sprejeti predlog od, pred nekaj meseci predstavljenih osnutkov, odstopa po tem, da v ta proces vračanja odvzete lastnine vključuje tudi z arondacijami odvzeta zemljišča in posestva izgubljena s t.i. "zvijačnimi pogodbami". Upravičenci do vrnitve ostajajo fizične osebe in verske skupnosti, prednostno pa naj bi se odvzeto vračalo v naravi. Posebej je bilo poudarjeno, da se bo denacionalizacija izvajala s posamičnimi postopki, čeprav bo to pomenilo dolgotrajno in zapleteno urejevanje teh krivic. Posledice "revolucionarnih posegov" so nas torej izučile. Pripravljeni predlog zakona o zadrugah vrača na naša tla izredno bogatim izkušnjam klasičnega zadružništva. Upoštevati je potrebno izredno razdrobljenost našega kmetijstva in dejstvo, daje bila predelava kmetijskih pridelkov v dosedanjih odnosih ločena od pridelave. Zato je - usklajeno z zakonom o lastninjenju ter zakonom o denacionalizaciji - posebej urejeno lastninjenje predelovalnih podjetij (klavnice, mlekarne, vinske kleti, itd) po katerem naj bi se prek zadrug ponovno obnovil vpliv pridelovalcev na predelavo. Predlogi zakonov so pripravljeni za skupščinski postopek sprejemanja in bodo prav gotovo najtrši oreh ter preizkus našega parlamenta. Upajmo, da se ne bo uresničila šala dr. Pirnata, ki je dejal: »Kamela je nastala iz konja, ki je šel skozi zakonodajni postopek...« • Š. Žargi pomočjo policajev popisali blago v poslovalnici in zasegli gotovino v blagajni, ki so jo blokirani na poseben depozitni žiro račun. Vodstvo Save Trade Kranj je takoj protestiralo in županu Banjaluke predlagalo, naj še enkrat premisli in nerazumen ukrep prekliče. Odgovora še ni. Vendar so bili dogodki v Bosanski krajini še začetek, iz Srbije iz dneva v dan prihajajo nova "presenečenja". Najprej so bili s pomočjo srbske SDK blokirani finančni tokovi in iztržki gotovine iz trgovin končajo na posebnem računu. Nato sporočilo iz Požarevca, kjer so se 7. julija odločili, da se delavci petih prodajaln in dveh področnih skladišč odcepijo od matičnega podjetja in ustanovijo novo podjetje. Ce bo zamisel uresničena, bo Sava Trade utrpela približno 20 milijonov mark škode, saj so nepremičnine in osnovna sredstva vredna 7 milijonov mark, terjatve do poslovnih partnerjev znašajo 7 milijonov mark. blago v skladiščih in prodajalnah pa je vredno 7 milijonov mark. Direktor Sava Trade Janez Bohorič je 16. julija v osebnem pismu vsem 46 zaposlenim na območju Srbije zapisal, da ga njihov korak preseneča in jih opozoril, da to ni prava pot za reševanje problemov ter jih skušal odvrniti od nepremišljenih korakov, ki bodo škodovali predvsem njim samim. Vendar je še isti dan ob 13-45 prišlo sporočilo, da je bilo ta dan registrirano Podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Sava Kornere d.o.o. Beograd, Skadarska 49, ustanovljeno je bilo s 1.000 dinarskim ustanovnim deležem vseh zaposlenih in z družbenimi sredstvi, s katerimi delajo in upravljajo. Za vršilca dolžnosti je bil imenovan Dragan Sava je na srbskem trgu uspešno navzoča že več desetletij, plod skupnega vlaganja in poslovno tehničnega sodelovanja je tovarna traktorskih pnevmatik v Rumi, prek Save tečejo njene iz-vozno-uvozne poti na zahodna tržišča. Vrednost letošnje menjave znaša 17 milijonov mark. Pri tako velikem obsegu poslovanja bodo imele seveda samovoljne odločitve obojestranske učinke, na kar v Srbiji v tem trenutku verjetno ne mislijo. Sicer pa je proizvodnja v kranjski Savi v dneh agresije dokaj normalno potekala, prevoz surovin in blaga za izvoz so preusmerili na železnico. Od ponedeljka, 15. julija, je del kolektiva (Velopnevmatika) odšel na kolektivni dopust, drugi del bo odšel prihodnji teden, dopusta pa ni v Tovarni avtopnevmatike, kjer so obseg proizvodnje nekoliko skrv čili in jo prilagodili zalogam in izvozu. Ob vsej bolj negotovih razmerah na jugoslovanskem trgu tudi Savi ne preostane drugega kot še večja usmerjenost v izvoz. • M. V. v,rzrm^:^'GLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 19. julija 1^ NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Laboratorij sredi Evrope Diplomacija, kije vendarle zamenjala puške, je hudo naporna in zapletena reč. kar se najbolje kaže v zadnjih dogodkih na jugoslovanskem prizorišču Čeprav je Evropi uspelo, da je ustoličila Stipeta Mesiča za jugoslovanskega predsednika, so se njeni diplomati ušteli ravno pri tem, ko so (pač v skladu z evropskimi normami) pričakovali, da bo Jugoslavija spet začela funkcionirati. Najbrž jim je z vsakim dnem bolj jasno, da ta državna tvorba na Balkanu ni tako enostavna, kot si jo predstavljajo sami. Gre namreč za to, da Jugoslavija že dolgo ne deluje več in je popoln nesmisel delati bolj ali manj uspešne kadrovske rošade na vrhu. To se je pokazalo že tedaj, ko je srbsko-črnogorska koalicija minirala Mesičevo izvolitev. Povsod je v trenutku zavladal strah, kaj bo z državo brez predsednika. Na koncu pa se je izkazalo, da je ta država v kaosu. Če predsednika ima ali pa tudi ne. Zaradi tega se vsakič znova zastavlja vprašanje o tem, kakšno vlogo ljudje na ključnih mestih sploh še igrajo, če je večina moči porazdeljena na nižjih ravneh, ali pa skoncentrirana v jugoslovanski armadi. Markovičeva nemoč se je pokazala ob vojaški agresiji na Slovenijo, Mesičeva se kaže v tem, ko ga povsem jasno ignorirajo Srbi cin Črnogorci. Evropa težko dojame, da je vrh neke države lahko tako nemočen, saj je sama vajena povsem drugačnih mehanizmov. V Jugoslaviji je kaos posledica vsaj dveh stvari. Najprej razpada naše federacije, hkrati s tem pa tudi samoupravljalske zgodovine, kije postala del naše mentalitete. Samoupravljanje je temeljilo ravno na tem, da je bila moč upravljanja in odločanja razpršena, vodstva pa so imela pri tem dokaj zvezane roke. Resda ta teorija ne drži za bivši jugoslovanski politični vrh, ki je imel oblast kar dobro v rokah, ne bi pa mogli enako reči tudi za sedanjo jugoslovansko politično vrhuško. Ta namreč izhaja ravno iz tistih krogov, ki so bili v preteklosti še premladi za neposredno odločanje, v sebi pa sedaj združujejo koristne izkušnje samoupravljalske mentalitete in politične birokracije. Hkrati s tem se predobro zavedajo tudi konca Jugoslavije. Pod krinko njenega reševanja zato prihaja do najbolj prefinjenih političnih spletk, v katerih je v resnici skrb za to državo čisto na zadnjem mestu. V današnji Jugoslaviji se že odvija vojna za nove teritorije, se pravi najbolj agresivna vojna, ki si nadeva obraz obrambe. Slovenija na srečo vanjo ni vpletena tako močno, kot npr. hrvaška (da o dinamitu v Bosni in Hercegovini niti ne govorimo), saj skuša le svojemu sedanjemu ozemlju podeliti status države. Drugače je v drugih koncih države. Evropski diplomati, kot vse kaže, še preslabo poznajo našo zapleteno notranjo strukturo, zato tudi rešitev vidijo le v potrditvi enotne in celovite Jugoslavije. Vsak dan bolj pa je jasno, da smo mi v laboratoriju, v katerem preizkušajo najrazličnejše formule za prihodnjo evropsko ureditev. Če je nekoč za takšno eksperimentalno območje veljala Sovjetska zveza, potem smo jo danes že povsem zamenjali. V času, ko se črtajo nove meje Evrope, je izredno pomembno, kako bodo te potekale tudi na sedanjem jugoslovanskem ozemlju. Na eni strani je vloga laboratorija zato tudi koristna, saj nam s tem dodeljujejo prioriteto, po drugi strani pa je vsakomur jasno, da v laboratorijih ob uporabi nepravilnih formul lahko pride do katastrofalnih eksplozij, ki niso nevarne le za kemikalije v njem, ampak tudi za tistega, ki z njimi rokuje. Tega bi se morala Evropa vendarle že zavedati. Njeni diplomati bodo morali začeti uporabljati čisto nove in doslej še nepreizkušene metode. Jugoslavija je postala svetovni fenomen, ki sicer zdaj spet ima predsednika, premierja in druge ključne osebnosti, pa ji to čisto nič ne pomaga. Evropski politiki bodo zato slej ko prej ugotovili, da je takšna kaotična klima kot nalašč ustvarjena za vojsko, ki ima v resnici že dolgo časa iniciativo. Ta se navsezadnje kaže tudi v takih "malenkostih", kot je prevažanje Vasila Tupurkovskega z vojaškimi helikopterji ipd. Iniciativa vojske v neki državi moderne Evrope pa je najhujši eksploziv, ki si ga evropski politiki vsekakor ne želijo. Samo od tega, kdaj bodo spoznali grozečo nevarnost, pa je odvisna rešitev za nas. Počitnice do 15. septembra? Kranj, 18. julija - Pobuda, naj bi se poletne počitnice zavlekle do 15. septembra oziroma, naj bi se v osnovnih in srednjih šolah s tem dnem začelo novo šolsko leto, je bila sprožena tudi na včerajšnjem zasedanju republiškega parlamenta. Usoda pobude je zdaj v rokah vlade oziroma šolskega ministra. Začetek šolskega leta se določa s koledarjem, ta pa s pravilnikom posebej za osnovne in srednje šole. • H. J. @@MJMIqIJ@IEIIGLAS Ustanovitelj im bdajatel]: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS. KRANJ_ Uradniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudar- kom na dogajanjih na Gorenjskem_ Pretokih Cjmdmma »veta: Ivan Bizjak Direktor In glavi urednik: Marko Valjavec Odgovor— y redate«: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlehir. Andrej Žalar, Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokom Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Šinik_ Tl»k; Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana_ Uredništvo: M ose Pijadeja I. telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JI.A 16. telefoni 218-463, telefax: (064) 215-366____ Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.— 13 30. ob sredah do 16.30 Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 17,00 din. Naročnina: trimesečij obračun; za drugo trimesečje 1991 412,50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz, preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91)._ V ponedeljek je zasedal škofjeloški parlament Vroče o ravnateljih Škofja Loka, 18. julija - Med kopico odlokov, ki so jih sprejeli odborniki na skupni seji vseh treh zborov škofjeloške skupščine, je treba omeniti predvsem odlok lokacijskega načrta za mestni primarni plinovod, ki poleg same trase plinovoda določa tudi lokacijo centrov potrošnje, redukcijskih postaj in preureditev kotlarn. Plinovod bo dolg približno 11.700 metrov, "sekal" pa bo zemljišča v katastrskih občinah Stari dvor, Suha, Škofja Loka, Stara Loka, Pu-štal in Zminec. Nekaj več razprave je spodbudil tudi predlog odloka o uvedbi agromelioracijskih postopkov na območju Kmetijske zadruge Škofja Loka. žirovske zadruge Sora in na Žirovskem polju. Kot je povedal mag. Jurij Kumer, znaša predračunska vrednost načrtovanih del 70,5 milijona dinarjev, od tega bo tri četrtine denarja za agromelioracije zagotovil republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, četrtino pa lastniki zemljišč. Kot je še dejal, so bili le-ti izbrani na podlagi javnega natečaja, nihče nikogar ni silil, zato je jasno, da tudi obveznosti po tem odloku (denarni prispevek, krčenje zaraščenih površin in kultiviranje) strogo veljajo za vse. Izvršni svet je sicer predlagal možnost izjem, vendar je po razpravi v skupščini takšen predlog umaknil. Odborniki so zatem sprejeli predlog izvršnega sveta za najem premostitvenega posojila v višini 2,8 milijona dinarjev, ki ga bodo iz proračuna vrnili do konca marca prihodnje leto. S seje škofjeloške vlade Posojilo je potrebno za dokončanje obnove Žigonove hiše. Odborniki so predlog sprejeli pogojno; o obnovi oziroma namembnosti hiše naj se pred izdajo gradbenega dovoljenja izreče odbor za prenovo starega mestnega jedra Škofje Loke. Najbolj vroča debata pa se je v parlamentu vnela ob predlogih skupščinske komisije za volitve in imenovanja za ravnatelje treh osnovnih šol v občini. Ravnateljema žirovske in želez-nikarske šole poteče mandat, medtem ko se bo ravnatelj šole na Trati upokojil. Komisija je bila enotna le pri predlogu za ravnatelja žirovske šole, kjer je bil edini kandidat sedanji ravnatelj Slobodan Poljanšek. Za ravnatelja šole v Železnikih so kandidirali trije (poleg sedanjega ravnatelja še dva nova), za ravnatelja šole na Trati pa štirje kandidati. Mesta so bila razpisana maja po zdaj veljavni zakonodaji, po kateri ravnatelje osnovnih šol "nastavlja" občinska skupščina, komisija mora pridobiti zgolj mnenje Zavoda za šolstvo o posameznih kandidatih. Šolski kolektiv pri izbiri nima besede. Kot je dejal predsednik komisije Borut Baj-želj, je komisija skušala biti nevtralna, zato je tudi namenoma zavračala vsiljevanje mnenj, ki po zakonu niso obvezna. Namige, da je v komisiji prevladujoča Demosova koalicija gledala na strankarsko barvo kandidatov, je Borut Bajželj zavrnil, češ da se demokracija meri s štetjem glasov. Doslej še nobeden od dvanajstih ravnateljev ni bil preganjan zaradi "barve", je dejal, kar potrjuje tudi lansko ponovno imenovanje treh starih ravnateljev osnovnih šol. Komisija je za ravnatelja šole v Železnikih predlagala Mihaela Prevca, ki je dobil pet glasov, sedanji ravnatelj Leopold Nastran le enega, za ravnatelja šole na Trati pa je odločitev prepustil skupščini, saj je Franc Benedik v zadnjem krogu dobil tri glasove, Marija Ponikvar pa štiri. Takemu načinu izbire ravnateljev so najbolj glasno oporekali odborniki iz vrst Liberalno demokratske stranke. Ob odsotnosti kriterijev za izbiro, ki jih po mnenju Andreja Novaka komisija sama niti ni pristojna postavljati, ob ignoranci mnenja učiteljskega zbora in neoprijemljivih argumentih, na osnovi katerih bi odborniki lahko pošteno glasovali (Marjan Lu- ževič) ter ob videnju bolj ^ mokratičnega postopka izb1 oziroma imenovanja, ki ga P naša predlog novega šolske zakona (Janez Krek) so libi I ni demokrati predlagali, I odborniki ne potrdijo nob«' ga od predlaganih kandidjj po zdaj veljavni zakonod1 ampak naj se postopek za«1 znova, po novem zakonu,Jf katerem naj bi ravnatelje ijj noval svet šole, v njem bo» tudi predstavniki ustanovite'! Po dolgotrajnem "prepričaj nju", kdo ima bolj prav in M manj, je predsednik skupaj Peter Havviina predlagal glajj vanje o kandidatih. Razen Sjf bodana Poljanska na ločen«; glasovanju po zborih nm drug ni dobil potrebne veči"j Tako bo hoćeš nočeš potre^ nov postopek, po novem nu. Do imenovanja novih (j| nateljev bo to delo v šoli m\ leznikih opravljal kot vrši' dolžnosti sedanji ravnatelj' šoli na Trati pa pomočnik $ natelja. Ob tem je predse^ komisije Borut Bajželj od^ nikom svetoval, naj do septfj bra razmisljijo o novem sedniku komisije. Svoj odhod z mesta ravn^ lja sta s 1. septembrom nam dala ravnateljica škofjeHH gimnazije Vladka Jan in rav^ telj srednje kovinarske in fm noprometne šole Jože Ifl Skupščina jima je dala razfjj nico, namesto Janove imenon la za vršilca dolžnosti Marj*"; Luževiča, namesto Jereba fj Mojco Bizjak. • H. Jelov**', Konec oktobra začetek gradnje v Žireh Škofja Loka, 18. julija - Zdravstveno postajo v Žireh naj bi po prvotnem načrtu začeli graditi letos poleti. Ker pa se je investitor, občinski izvršni svet, odločil, da velikost stavbe ukroji na dejanske potrebe Žirovcev po osnovnem zdravstvenem varstvu, upoštevaje novo zdravstveno zakonodajo Slovenije in normative, ki so blizu severni sosedi, je začetek gradnje na torkovi seji prestavil na 30. oktober. Do tedaj naj bi bila pripravljena in potrjena vsa potrebna nova tehnična dokumentacija. Izvršni svet je na torkovi seji podprl tudi aktivnosti v zvezi z dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, ki je bil na medresorski komisiji že dvakrat zavrnjen kot neusklajen z obveznimi republiškimi izhodišči. Kislo jabolko je predvsem načrtovana stanovanjska gradnja na Kamnitni-ku, ki je opredeljen kot kmetij- ski rezervat, razen tega pa ostajajo nedorečena še nekatera druga vprašanja, povezana z novimi posegi v prostor, kot preselitev klavnice, Orodjarne in livarne LTH ter Bandaga iz mesta, industrijska cona pod Godešičem, obrtna cona, pokopališče v Škofji Loki, deponija, predvsem pa območje RUZV. Kot so menili v izvršnem svetu, naj bi letos v občini posvetili pozornost predvsem oblikovanju strokovnih podlag za rešitev posameznih problemov, saj bo predvidoma do konca leta sprejeta nova republiška prostorska zakonodaja in bi si s prehitevanjem te zakonodaje lahko nakopali zgolj dvojno delo. Občinski plan naj bi bil na novih kartografskih podlagah pripravljen za obravnavo in potrditev najkasneje do maja prihodnjega leta. Za sofinanciranje novih delovnih mest v obrti in podjetništvu je izvršni svet na osnovi zaključenega razpisa razdelijf letošnjega občinskega p*otf\ na približno 4,2 milijona difljj jev posojila. Prednost je n prosilcem z demografsko ojjTn ženih območij, z deficitarfl'J, in tehnološko zanimivimi *2 javnostmi, ki nameravajo zar slovati brezposelne ljudi, ^ vsote pa je namenil tudi pr°u cem z gostinsko in trgovsko* javnostjo, med njimi tudi J, milijona dinarjev Alpetojr Turistično hotelskemu podje'( kot sovlaganje. Denar bodo; radi zadreg s proračunsko kvidnostjo lahko koristili Pjj viloma po l. septembru. • Jelovčan Za 16 odstotkov nižji družbeni proizvod Ljubljana, 18. julija - Republiški minister za planiranje Igor Umek je poslancem republiške skupščine podal informacijo o slovenskem gospodarskem položaju in ukrepih vlade. Posebna delovna skupina makroekonomskih strokovnjakov operativno spremlja položaj in predlaga ukrepe. Ocena kaže, da bo slovenski družbeni proizvod letos nižji kar za 16 odstotkov, to je za štiri odstotne točke več od ocenjenega znižanja pred napadom armade na Slovenijo. Zaradi te agresije nastala neposredna in posredna škoda in gospodarska vojna zahtevata, da Slovenija prevzame funkcijo centralne banke. Po besedah Igorja Umeka bodo med kratkoročnimi ukrepi za odpravo neposredne vojne škode v Sloveniji nujni: dodatna solidarnost, novi davki, zaostrena finančna disciplina in uskladitev vseh vrst porabe z razpoložljivimi viri. • Š.Ž. Izvršni svet skupščine občine Radovljica Na napovedani seji radovljiškega izvršnega sveta, ki je bila v ponedeljek, 15. julija, so njegovi člani med drugim obravnavali in sprejeli osnutek pravilnika o oddaji poslovnih prostorov in zadolžili strokovno službo, naj v predlogu uredi tudi prodajo poslovnih prostorov, postopek cenitve, pripravljanje dokumentacije, ki na bi bila v pristojnosti komisije, medtem ko naj bi odločitve sprejemal izvršni svet. Prav tako so predvideli način gospodarjenja z objekti, ki imajo več poslovnih prostorov, katerih lastniki so različni. Nemalo časa so radovljiški izvršniki posvetili vprašanjem sanacije dveh podjetij s področja tekstilne industrije - Sukna Za-puže in Almire Radovljica, ki jima grozi stečaj. Strinjali so se, da je sanacija teh dveh podjetij nujno potrebna, saj bi morebitni stečaj pomenil neprecenljivo škodo za blagovni znamki "dveh znanih in na trgu uveljavljenih proizvajalcev". Sukno - Ljubljanska banka je že odkupila halo v Zapužah in s tem omogočila občini Radovljica odkup teh prostorov za nove proizvodne programe z možnostjo tujega sovlaganja. O izdaji garancije bo izvršni svet sklepal v roku enega tedna, ko mu bo podjetje predložilo nov sancijski program s predlogom lastninjenja. Almira - O sanaciji tega podjetja se bo izvršni svet Radovljica dokončno "opredeljeval, potem ko bo pridobil še podatke Službe družbenega knjigovodstva in bo lažje primerjal prometno vrednost nepremičnin z obveznostmi in terjatvami." • M. P. Še vedno ni nobene rešitve Sodi z odpadki spet puščajo Jesenice, 18. julija - Sodi z nevarnimi odpadki na železniških jeseniške Železarne so zaradi vročine spet začeli puščati. Še no" kratkoročne ali dolgoročne rešitve. Jeseničani nezadovoljni s pr pisnim poročilom ministrstva za varstvo okolja in urejanje pr" ra. Na torkovi seji jeseniškega izvršnega sveta so člani V°^\ republiški predlog za kontrolo cen, ki so v občinski pristojnoj Zdaj izvršni sveti zaradi smotrnosti določajo cene za dolo^ proizvode in storitve, ki so lokalnega pomena, obenem pa daj J tudi soglasja k cenam za posamezne storitve v občini. Najve^ sa pa so se spet morali ukvarjati z začasnim hranjenjem odri kov na haldi Železarne, saj so odpadki kljub zagotovilu mi°!p stva za varstvo okolja in urejanje prostora, da jih bodo odpc'^ drugam, še vedno na Jesenicah. J Predsednica izvršnega sveta Rina Klinarjeva je člane izvf*j ga sveta seznanila s prvim pisnim poročilom ministrstva za vo okolja in urejanje prostora. Ob tem pa je opozorila, da ne *\j buje časovnega roka, do katerega naj bi odpadki zapustili ce. Vsi člani sveta so nato izrazili hudo nezadovoljstvo, saj ifl uresničujejo številni sklepi, ki jih je sprejel izvršni svet skup^*> in ne sklepi, ki so jih sprejeli vsi trije zbori jeseniške skupki Dr. Božidar Brudar, predsednik skupščine občine je bil tf) % dovoljen s poročilom ministrstva za varstvo okolja in ureja,(; prostora, saj ga je označil za »popis, ki je napisan za časop*. Zanimalo ga je, zakaj je slovenska vlada te odpadke iz B°. sploh sprejela, kot že neštetokrat doslej pa je obsodil malorfl? ( in podcenjujoč način, s katerim do jeseniške občine v tem p11 ru nastopa pristojno ministrstvo. -Iz Železarne so jeseniški izvršni svet tudi obvestili, da je I nje sodov, v katerih se odpadki, spet slabo, saj so zaradi vročic* čeli puščati in jih bo spet treba zamenjati ali sanirati. . Na seji so sprejeli več ugotovitev: sklepi glede odvoza o&r. kov niso uresničeni; v poročilu je vrsta nelogičnosti, sploh pa fl» govora, kakšno bo kratkoročno ali dolgoročno reševanje tega I blema. Vlada se mora resno lotiti tega problema in nakazati' tve. Teh odpadkov nikjer nočejo, tudi tisti ne, ki so jih odpostf Bosno. Iz kranjske Save, denimo, so že pisno opozorili, da p«'1 s temi sodi nikakor ne nameravajo prevzeti! • D. Sedej petek, 19. julija 1991 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 3. STRAN (^SžSBSTOSaGLAS al- Škofjeloška Jelovica ima poslovalnico v Banjaluki praktično že zaprto Strah za petino premoženja Prisotnost svetovne javnosti slabo izkoristili za predstavitev gospodarske prob.ema.ike, čeprav je razviti svet zelo občutljiv na tovrstni nered. ^ kofja Loka, 16. julija - Škofjeloška Jelovica ima izven Slovenije n..hposlova,nic, ki skupaj z zalogami predstavljajo približno petino J nove8a premoženja. Prodaja v druge republike ima kar 75-odsto-da l *'.oma^e Prodaje in 62-odstotnega v celotni prodaji. Gospo-slo °- vo^no' k' se vse bo,J razplameneva, zato krepko občuti, podanica v Banjaluki je praktično že zaprta, podobna grožnja pa i nad šestimi poslovalnicami v Srbiji, kjer imajo tudi sedem pred-»avnistev. Pogovarjali smo se s STOJANOM ŽIBERTOM, v.d. u,rektorja škofjeloške Jelovice. "Kako v Jelovici občutite gospodarsko vojno med jugoslovanskimi republikami, ki se bolj raz-Plamteva, odkar je v Slovneniji "Minilo orožje?" "Prilivi plačil so junija v primerjavi z majem padli za 40 odstotkov, računamo, da bodo Julija glede na maj zmanjšali za 60 odstotkov, že te številke po-vedo veliko. Problematiko na jugoslovanskem trgu lahko razdelimo v dve skupini problemov. V prvo sPadajo ukrepi lokalnih oblaki, do občinskih do republiških, ki sprejemajo odloke in 2akone, ki niso v skladu z zvezami, njihov končni cilj pa je odtujitev naših poslovalnic in Predstavništev. V drugo skupino pa antipro-Pagando proti Sloveniji, ki je v 2adnjem času zelo močna in vPHva tudi na naše kupce, ki nočejo več kupovati slovenskega blaga, ker naj bi bili Sloven-Cl krivi za vojno, za drastično Poslabšanje gospodarskih raz mer, skratka za vse, kar je v Ju-goslaviiji narobe. Hkrati pa se -ojijo kupovati slovensko bla-*°> Če je nakup povezan s pred-P'ačilom, na katerih mi vztraja-?°< *aj verjamejo govoricam, j ,°odo Slovenci skušali pote-čimveč blaga in denarja rjewat0 na mtr0 Prekiniti stike' o "3 bi poravnali obveznosti. 13 pomočjo' zaposlenih v naših Poslovalnicah jih skušamo pre-Pričati, da temu ni tako, toda Pfepričane je nemogoče prepričati." K<*j se je zgodilo v vašo poslovnico v Banjaluki, je še vaša?" "Verjetno poznate odločbo °?cine Banjaluka, ki jo že ures-",čuJejo. Inšpektorji so skupaj * Policijo prišli v našo poslovnico, popisali blago in presedali prodajo, če ne bo pla- na prek posebnega depozit-2^8a žiro računa. Ker je enak J* vsa slovenska podjetja, zelo vomimo, da bo kakšen dinar J-psel k nam, zato je posloval-u'ca dejansko zaprta, čeprav je radno še nismo zaprli. Dejan- • o so nam onemogočili prodani ZaP°slemn Pa v prekrške ne Moremo siliti, saj so jim zagro-„ 2 zaporno kaznijo." Kakšen je izhod, verjetno bodo šqI^»U re^'' Posi°vainica Je na~ . Bojimo se, da je končni cilj . n ukrepov v Bosanski krajini vn .v Srbiji, prav to. Zdaj zahte-,aJ.o. naj se poslovalnice obli-uJejo v bosanska oziroma srb- ska podjetja, na začetku bomo še lastnik, nato pa nas bodo čez noč vrgli ven. Drugega izhoda kot dogovor med republikami ni, da bi spoštovali vsaj minimum pravnega reda, brez tega so to čiste kraje." "Večkrat ste že predstavnikom gospodarske zbornice in politikom zastavili vprašanje, kako ravnati v takšnih primerih?" "Odgovora še nisem dobil, sicer pa ga tudi pričakoval nisem, zastavljal sem jim, da bi razmišljali o tem, saj sem vedel, da bo do tega prišlo. Mislim, da smo prisotnost svetovne javnosti v Sloveniji premalo izkoristili v tej smeri, zelo dobro smo jo na vojaškem in političnem področju, nismo pa je na gospodarskem, čeprav je svetovna javnost za nered na gospodarskem področju zelo občutljiva, tujci, ki bodo odločali o priznanju Slovenije, so zelo občutljivi prav na to." "Vam je te kdo namignil, da boste za prisvojene poslovalnice lahko zahtevali odškodnino?" "Vprašanje, od koga bi jo lahko zahtevali. Slovenska politika doslej na takšne ukrepe ni reagirala s protiukrepi, ne da bi jo hvalil ali kritiziral, težko verjamem, da je sposobna tako nemoralnih in protipravnih dejanj, zato si ne obetamo veliko. Seveda so ti ukrepi zelo kratkoročnega značaja, na dolgi rok zanesljivo škodujejo sami sebi, vendar se bojim, da gre v tem trenutku samo za to, da škodujejo Sloveniji, ne glede na škodo, ki ji bodo povzročili sami sebi. Na kratki rok je seveda lepo videti, koliko premoženja je prišlo v srbske, bosanske roke, prepričan sem, da tudi zaposleni tako gledajo in pri tem pomagajo, ne zavedajo pa se, kaj bo to pomenilo čez nekaj let. Jelovici že desetletja trgovska mreža po Jugoslaviji dobro funkcionira, plače so dobre, redne, nihče ni bil odpuščen brez razloga, bojim se, da na to v tem trenutku ne mislijo." "Trga verjetno ne želite izgubiti, s kakšnimi prijemi, morda s prodajo prek Madžarske?" "Ni jih, če zakoni ne veljajo, pri vsaki potezi je zato 'če', pri prodaji prek Madžarske denimo obstaja nevarnost, da od njihovega zavoda za raziskavo materiala ne dobimo atesta, kakor hitro bodo videli, da gre za slovenske izdelke. Prepričan zročene v oboroženih akcijah ne bo povrnila." "Kakšne težave so vam vojne razmere povzročile v izvozu?" "Iz tujine so deževala predvsem vprašanja, ali bomo uspeli izpolniti dobavne obveznosti. Največ težav smo imeli prav pri dobavah, ki smo jih preusmerili na železnico, kar jih je zavleklo, nekaj je bilo tudi poškodb, z nekajdnevno zamudo smo blago uspeli spraviti do kupcev. Do zamika je prišlo tudi pri dobavah montažnih hiš v Sovjetsko zvezo, tudi naši monterji niso mogli tja, upamo, da bodo zamudo razumeli in nam ne bo treba plačati penalov. Prišlo je tudi do odlogov naročil, z enim od poslovnih partnerjev smo imeli dogovorjen obisk pri nas, pri naročilih bi se dogovorili le še za rok, stvari so zdaj odložene. Posredno smo izvedeli, da poslovnega partnerja, ki kupuje večji del našega stavbnega pohištva, oblegajo nemški dobavitelji, ki mu dopovedujejo, da so razmere pri nas nezanesljive." "Dolgoletni stiki torej niso bili pretrgani?" "Ne, vendar so se težave začele že nekaj mesecev pred vojno, saj se na zahodnem trgu zelo dobro obveščeni o naših razmerah in se jim prilagajajo celo hitreje kot mi, saj zmeda na gospodarskem in političnem področju povečuje njihovo tveganje. Tako je naš dolgoletni kupec za polovico zmanjšal naročila in na noge postavil lastni obrat. Repromaterial iz uvoza pa dobimo le, če je vnaprej plačan ali če naši nemški posredniki garantirajo plačilo, kar jim ni lahko, ker za njihove banke postanejo rizična podjetja, če imajo prevelik obseg poslovanja z Jugoslavijo." "Kakšen bo letošnji izvoz?" "Vrednostno zdaj izvažamo 12 odstotkov proizvodnje, mislim, da bo kljub vsem težavam letos zaradi razmer na jugoslovanskem trgu izvoz povečali." • M. Volčjak Orenjsko gospodarstva izvaža več kot uvaža ^esežek v menjavi s tujino Ustv^'J"^ " Gorenjsko gospodarstvo je v petih mesecih letos tujjn r ° 23 27,2 milijona dolarjev presežka v blagovni menjavi s močji' 0C* te^a ^ar l0" milijona dolarjev na konvertibilnem ob- J ' medtem ko v Sloveniji uvoz ni bil pokrit z izvozom, in Uv^0c^atkov, kako so vojne razmere vplivale na gibanja izvoza s,C3 «" mika°Za še n'mamo, saj prihajajo s približno mesecem in pol za- v Sloveniji naj bi bil tako izveden ves načrtovani program, rodni iaXo zdaj razpolagamo s petmesečnimi. Po podatkih Na- dosedanjim članom medn ■ '^cm _ eih |et anke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v petim mešetar 9o°S lzv°zilo za dobrih 200 milijonov dolarjev blaga, od tega V2jl0 . odstotkov na konvertibilno območje, kar kaže, da izvoz na Preiic„,Vs? °olj usiha in da je se gorenjsko gospodarstvo že zelo "srnerilo na Zahod. Prvih PrimerJavi z enakim lanskim razdobjem je bil v letošnjim fHanjjj Pet|h mesecih celotni izvoz gorenjskega gospodarstva l2a. 4,2 odstotka (v Sloveniji za 0,6 odstotka), konvertibilni Stojan Žibert sem, da bomo na jugoslovanskem trgu ostali, da v celoti ne bo odpadel, seveda pa se bomo morali pregrizniti skozi te težave, upam, da ne bodo trajale predolgo, posledice zdaj blažimo z ustanavljanjem podjetij. Seveda bomo veliko bolj zadovoljni, če bodo odnosi med republikami dogovorjeni, raje bi imeli denimo 20-odstotno carino, kot da kličemo vsak dan in sprašujemo, ali je poslovanica še naša." "Kakšne težave imate z oskrbo poslovalnic, saj prevozniki v Srbijo ne vozijo?" "Zelo velike, dobave smo preusmerili na železnico, kar podraži in podaljša prevoz, bistveno večje so možnosti poškodb izdelkov. Probleme imamo tudi z dobavami reproma-teriala, zadnjo pošiljko stekla smo dobili praktično uro pred ustavitvijo proizvodnje, saj srbski dobavitelj ni uspel dobiti srbskega prevoznika, ki bi peljal v Slovenijo, tudi naši nočejo voziti v Srbijo. Prisiljeni smo iskati druge možnosti, prevoza prek Madžarske, prekladanja pri Slavonskem brodu, razmišljamo, da bi naše kamione poslali po blago, saj so se prevozniki elegantno umaknili, kar je razumljivo glede na tolmačenje zavarovalnice, da škode pov- Zanimanja ni bilo Kranj, 17. julija - Vpoklici v teritorialno obrambo v preteklih tednih kot vse kaže niso povzročili težav v gorenjskih podjetjih, saj nihče ni iskal začasne pomoči med brezposelnimi. Republiško ministrstvo za delo je zavodom za zaposlovanje namreč predpisalo dežurstvo, na Zavodu za zaposlovanje v Kranju so nam povedali, da so že na začetku julija dežurali v dveh izmenah in bili prek občinskih izvršnih svetov na razpolago tudi ob sobotah in nedeljah. Na voljo je bil spisek brezposelnih, da bi podjetja lahko dobila pomoč, če bi jo potrebovala. Zanimanja ni bilo, so nam povedali danes, kar kaže, vpoklici v teritorialno obrambo večjih težav niso povzročili. Več dela pa imajo te dni s prijavljanjem začasnih presežkov delavcev, ki nastajajo predvsem v turizmu ter na letališču Brnik, ki še vedno ni odprto. • M. V. Kongres industrijskih oblikovalcev preložen V Slovenijo šele maja drugo leto Ljubljana, 16. maja - Samo dva meseca pred določenim datumom za izvedbo 17. svetovnega kongresa industrijskih oblikovalcev ICSID Ljubljana '91 v Sloveniji, seje Izvršni odbor mednarodne organizacije ICSID dvakrat sestal na izrednih sejah -vzrok temu je bila vojna v Sloveniji. Po napornih pogajanjih, tehtanju različnih variant in argumentov so se odločili da se 17. kongres in generalna skupščina ICSID prestavita na maj 1992. " tako izveden ves načrtovan _..arodnega Izvršnega odbora ICSID pa se bo podaljšal mandat za čas premaknitve kongresa. Datum 17. svetovnega kongres in generalne skupščine, predlog je 17. do 23. maj 1992, bo naknadno določil organizator glede na fizične in terminske možnosti. • V. S. "v»*- uuMuiaa ^v uivvvmj- --------->• . . 02 Pa je bil večji za 8,1 odstotka (v Sloveniji za 10,5 odstotka). Šal ,Vvoz gorenjskega gospodarstva je v petih mesecih letos zna-stnt ■ '6 milijona dolarjev, v njem je imel repromaterial 86,1-oa-5£lni delež, oprema 8,1-odstotnega in blago za široko potrošnjo k!. .spodnja, katero so lani asfaltirali, pa se V številnih zavojih spusti v Sp. Danic. Cesto je otvoril takrat izvoljeni škofjeloški iupan Peter Ha\v-liini. domačini pa so na slovesnosti pogrešili nekatere predstavnike "stare" oblasti, ki so k asfaltu dejavno pripomogli. Primer: Si. 5. vi 18 - grunt - Domače ime: Pegam Lastniki: Simon Kofler. pravilno Heberle. odstop 1794 Anton Heberle, izročilna pogodba 1825 Marija Golja, rojena Fajfar. /ena in vdova Heberle. prisojilo 1833 Martin Golta, prisojilo 1850 Andrej Golja, zapuščinsko prisojilo 1870 Hišna imena v Sp. Danjah: Loka r, Tov n. Prezlc. Egart. Kajžlar. Pegam. Rehtar. Kejžar. Šoštarčk. Jen.štrl, Štof, Petr, Grovgr, Širnem Jur. Mrklc. Žnajderl. Petr v Pohu. pr Jaku. Tinčk, Tin. Imena SO navedena po zaporedju hišnih številk (1-21). Tri od teh hiš so prazne, ena služi za vikend. Ob njih so še štiri nove hiše (NH). Zg. Danje: Balant. Adam(č). Jur-jevc. Gajger. Kajža(r). Ko(v)dr, Sp. in Zg. Trojar. (9) Njih jezik Še merlaš auf huherš? {Sprichsl du noch huberiseh; še govoriš po danjarsko?) To je tu vprašanje in odgovor je nikalen. Ce bi se ta stari Danjarji. "olte lajte" (alte I cule), usedli skupaj, bi se mogoče še pomenili \ svoji stari govorici: in če bi jih ta mladi poslušali, bi jih mogoče celo razumeli. Ce bi... Toda stvar je taka. da tega ne počnejo več. (10) Pred poldrugim stoletjem je bilo povsem drugače. Njihov takratni kaplan. Idrijčan Andrej Likar (r. 1826). je jeseni 1855 /apisal: Njih jezik je nemški tiroljskega narečja, ki se pa, ker so jim Slovenci od vseh strani sosedje, čedalje bolj habi in zgublja, tako, da se je It od nekdaj zavolj Davčarjev, ki so terdi Slovenci in šteti nekoliko v soriško jaro, v cerkvi slovenščini popolnoma umaknil. Seboj govore, zlasti odraš-čeni, še zmiraj nemščino, ki pa je zelo zelo namešana in kerpana s slovenskimi besedami. Zanimivo je to, da starši z otroci, dokler niso bili pri pervem sv. obhajilu, le slovenski govore, zato da otroci ložej pri nauku izhajajo. Kadar so pa pri sv. obhajilu bili, vprežejo nemščino, in jo še zmeraj tako terdijo, da se tudi pričo duhovnov ali tujcov seboj le nemški pogovarjajo, in po vsej fari ga ni odraščenega Soričana, ki bi jezika svojih očakov ne znal govoriti. Kolikor sem jez priložnost imel so-znaniti se z njih nemščino, sem spoznal, da je mnogo bolj podobna pravi nemščini, kot pa kočevščina. Samostalne imena in glagole sklanjajo in vpregajo precej pravilno; imajo pa tudi mnogo čistih besed še, ktere so pravi Nemci iz književnega jezika že zdavno izbrisali, na priliko, namest Comunion pravijo prav po starinski Brothrueh itd. Glasnike spreminjajo nekoliko, pa vendar ne vselej, na priliko: a v ou, u v u, d v i, e v a; soglasnike tudi, na priliko: b v p, s v š, z v Ž, c v č, v v f H' v b. Naj bolje pa bodo častiti bravci spoznali jezik soriški in njegove spreminjanja iz Očenaša, ki sem ga spisal, kakor mije bil narekovan. Glasi se pa takole: "Fouter Bnfer, pišt me himel, hajlig Žajn dajn noume, kim čiirž dajn ki-nigrajh, dajn bile geših, bi me himel, aujžou auj der berlt. Gib tinž hajt iinžer oltougige prot, fergib tinž iinžere šulden, aiov bir ferloušen iinžern šelmanen, fir iinž net in di feržuheng, žondern laže iinž fom ourgen. Oumen." Kakor pa ni Soričana, ki bi nemški Slika iz Danjarske grape Ta k polna mikavnih prizorov za ljubitelje divje narave. Sledove štt vilnili posegov v krajino (poti. brvi, mlini...), katere so stoletja m skladno z naravnim okoljem zapuščali Danjarji. je prerasel Čas. Ostala pa je rana, ki jo je v grapo zarezala gozdna uprava, ko je pred 15 leti iz nje vlačila h s. Prizori, ki ugajajo očem m so včasih prav strašljivi, ostajajo: slapovi, brzice, tolmuni 1 "jcrini'K tesni... govoriti ne znal, tako govori tudi vsakdo po slovenski, vendar pa nek-teri silno okorno in neokretno. Oni v slovenskem nimajo dvobroja, ne glagolov terpežnih ali ponavljavnih; Soričanje ne nosijo, ne vozijo, te-muč zmiraj le peljejo, nesejo itd. Y časi povedo tudi ktero prav narobe in smešno, kakor tisti Soričan, ki je slišal, da pravimo piru po slovenski vol (olj in je prišel v kerčmo, ter vsedši se za mizo ukaže prinesti polič - bika... Sklepaje ta popis, moram, akora-vno iskreno spoštujem svoj materni jezik, vendar le svoje mnenje izreči: naj hi se tu v šoli po previdnosti zraven slovenskega jezika nekoliko prostora tudi nemščini privoščilo, ker so učenci že tako otroci nemških staršev, in ker jim ona povsod, pri vojaščini in drugod, mnogo koristi, zakaj gotova resnica je in bo: kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. "(11) Danjarsko "šprouho" so torej iz rabe v cerkvenem bogoslužju pregnali Davčarji. iz šole pa slovenski učitelji. (Slovenci.potemtakem tudi v tem oziru nismo nič boljši od Nemcev.) Doma pa so jo govorili še vse do zadnje vojne in ni čudno, da so 1941 Sp. Danje čez noč postale nemška vas - tisto, kar so navsezadnje vseskozi bile. Danes je odveč spraševati ali so ravnali prav ali ne. Tako je pač bilo in to je mogoče razumeti. Koje leta 1976 dr. Danica Godina, tedaj še študentka dunajske univerze, raziskovala, kaj je ostalo od nekdanje danjščine, ji je neka 74-letna ženica povedala: "Mi smo Tirolci. Smo prišli iz In-nicha. Toda sedaj smo mi že Slovenci. Škoda je, da starega jezika nismo naprej gojili. Naši otroci so šli v slovenske šole, domov so prinašali slovenščino, katere smo se tudi mi navadili. "(12) Je že tako. Tirolce pod Črno prstjo in pod Ratilovcem je zadela podobna usoda kot številne koroške Slovence - sprejeli so večinski jezik okolja, v katerem živijo. Sicer pa je stvar taka. da se bomo, potem ko smo z ustanovitvijo lastne države dokončno (upam!) presegli nevarnost ponemčenja in jugoslovenizacije. Slovenci še radi in prostovoljno učili nemško - z Danjarji vred! Njih dela in pa opravila Gospodarska dejavnost kolonistov pod Ratitovcem je temeljila na krčenju gozda in na uporabi tako pridobljene zemlje za pašo. košnjo in poljedelsko obdelavo. "Žive se Soričanje od kmetijstva, še bolj od živinoreje. Njih zemljišča niso ravno velikt in prostorne, in ker je samo enkratna setev, tudi ne pridelajo toliko, da bi celo leto s tem pridelkom izhajali. Kolikor jim pa pri kmetijstvu premalo hodi, si pa pridobivajo s skerbno živinorejo. Ker imajo lepe senožeti doma in po planinah v Jelovici, in pa neprecenljive pašnike doma in po Poreznu, zato lahko gleštajo veliko živine, s ktero zares lepo ravnajo, rekel bi, lepše, kakor marsikje drugod z ljudmi. Konje, kar je skoraj čudo v teh goratih krajih, imajo težke, re-jene in pa lepega velicega plemena. Vozijo ž njimi po tako gerdih in stermih potih, da viditi to, človeka groza obhaja, in vendar tako varno in lahko, da se nikoli ne sliši od kake nesreče. Govejo živino imajo srednjega plemena, in posebno voli so tako rejeni, da so okrogli kot sod ciki. Imajo jih pa le do tretjega ali eetertega leta, potem pa jih prodajo, ker so si v tem spet mlade priredili. Da se kupca za lepo živino ne manjka, in da se tudi dobro plačuje, to se tako ve. Le škoda, da vole še zmeraj le za roge vpregajo. Vse prigovarjanje, naj bi to opustili in se jarmov posluževali, je bob v steno! Iz kravjega in nekoliko tudi iz kozjega mleka delajo maslo za dom in pa za kupčijo, kterega vsako leto na cente in cente v Gorico in Terst spečajo; iz skute pa si napravijo še nekaki sir, kterega tudi vsako leto veliko prodajo. Ovce si špo-gajo samo zavolj volne, iz ktere delajo sukno za domačo vsakdanjo obleko. Prazna obleka možkih in žensk kaj pa da mora biti iz kupljenega blaga inostranih dežel. To pa je tudi krivo, da veliko dnarja vsako leto iz Sorice gre, in da njih blagostanje od dne do dne bolj hira in peša. Vendar pa je zmiraj še vkljub potratnih oblačil in slabih letin več prav terdnih kmetov med njimi." (13) Tako je bilo še pred dobrim stoletjem. Danes je seveda čisto drugače. A žal ne le v smislu napredka, po zaslugi sprememb, ki so jih v kmetovanju omogočila spoznanja agronomije in dosežki kmetijske tehnologije. Njihovo kmetovanje namreč ni bilo pospešeno, bilo je udarjeno in to kar dvojno: zaradi nacionalizacije srenjskih gozdov in zaradi izseljevanja v dolino. Danjarjem so namreč poleg gozda, ki ga je imel vsak sam. pripadali, še t.i. srenjski gozdovi in pašniki, velik kompleks nad vasjo, ki sega čez ratitovški greben na jeloviško stran in obsega 320 hektarov. Tu so skupaj pasli in sekali les (500 do 1000 kubikov letno) in si posekano količino razdelili po ključu, ki je upošteval siceršnjo velikost posesti. Srenjsko ozemlje ni bilo parcelirano, vendar seje kljub temu dobro vedelo, koliko komu gre. Po vojni so v srenji pasli in sekali še nekaj let, potem pa sojo nacionalizirali. Po vpeljavi postopkov za "Milu maula. Žitna šapui. regen gre". (Muehle muhli. Sonne seheint. es rcgnel: mlin melje, sonce sije. di žek gre). Žitna še štijna m regen še gre. mila pa ne maula več. Vato tudi "u milu pu melu" i in ilic Mudili Mehi hoten) ne Hodijo več. Na sliki, ostanki enega od mlinov oh Dan jurskem potoku, nedaleč pod vasjo. Mlinov je bilo več, vsaka večja huha 'grunti /e imela svojega. Po zadnji vojni so ohialovali še štirje. Pogled na VOS z vzhodne strani, v ozadju hrib Gdžet. Vas in cerkvi«1 pod njo sta gotovo eden največkrat fotografiranih krajinskih moli' vov v Sloveniji. Podružnična cerkvica .«•. Marka je v osnovi gotski in kasneje baročno prezidima stavba. Omenja se že v loškem urbarjn iz leta 1501. "Leta 1910 je Simon Ogrin. ki se je s soriškim župttm kom dobro poznal, naslikal na obok prezbiterija Kristusa kot vesofm nega sodnika. V hinetah je naslikal sv. Petra in Pavla na evangeljskš strani, na berilni pa sv. Florjana ter Antona puščavnika. Na prizolm s sv. Florjanom je naslikana vas in letnici 1SS0 in 1891, ko je vas /»'i gorela." (F. Stukl) Lani so v cerkvici, ki je sicer podružnica soriške, podelili skoraj \'M zakramente: imeli so krst. obhajilo, birmo in poroko. Manjkala je m Še nova maša. Zato pa je enkrat tedensko, vsak četrtek zvečer, v njt-T navadna maša. Nedavno so dobili novega župnika, g. Dušana KožU'\ ha iz Škofje Loke. Tisto nedeljo (18. 5. i. ko smo bili v vasi. so šli M pol enajstih v Sorica k maši. popoldne pa še v Igro, katero jim je\ župnik priporočil. To se jim je dobro zdelo. denacionalizacijo so tudi oni napisali vlogo za vrnitev nekdanje posesti - in hkrati za parceliranje tega kompleksa: zdi se. daje tudi srenjskemu komunizmu odzvonilo. Je pa veliko vprašanje, ali bi bila parcelacija res smotrna; komu bi pripadli deli. ki so od vasi najmanj oddaljeni in najbolj "leseni"?! Sicer pa je stanje tako. da so danes Sp. Danje zelo živa vas: dosti je mladih, ki se vozijo na delo in v šolo. 15 na šilu in 5 v šolo. Zg. Danje pa so pra/ne. K.aj je povzročilo tako različno usodo spodnjih in zgornjih "hub"? Izgon Odgovor najdemo v tistem, kar se je dogajalo med zadnjo vojno in v tistem, kar je sledilo po njej. Italijanski obveščevalec, polkovnik Annibale Gallo, v svojem poročilu / dne 7. julija 1941 med drugim omenja, da je v Sorici postojanka finančne straže, katere poveljstvo je telefonsko povezano s poveljstvoma na prelazu Pakman (?) in v Davči. In dodaja: "Nacionalno socialistična stranka je osnovala svojo podružnico v obliki koroške ljudske zveze "Karntnervolksbund". Vsi moški in ženske na Koroškem so bili pozvani, naj se do 30. junija vpišejo vanj, da izpričajo svojo pripadnost k veliki Nemčiji, ter dokažejo, da žele sodelovati pri obnovi nacije, reda in socialne pravičnosti". (14) Zdi se. da so se temu pozivu tako rekoč V celoti odzvali tudi Danjarji Nekateri od njih so postali nekakšni "domobranci", ostali so doma. po potrebi pa okrepili nemško posadko, nastanjeno v soriškem župnišču. Franc Tavčar, najstarejši \'M čan. Rodi/ se le 1900 pri M Lenartu, k Šiinnii v Sp. Danii' pa se je priženil 1925. Hi so 1 prenovil 1952. V njej živi tud[ simpatična mlada družina. Domačini o teh rečeh ne govOl jo radi. Zato navedimo k že zw sanemu še nekaj i/ virov. I def štabnih dokumentov XXXI. div' zije z dne 21. I. 1944 (podpisali je Stane Potočar - Lazar, kasnfflj general) vsebuje zanimiv pod' tek o postojanki v Sorici. "Post* ka šteje 80 graniearjev, ki so na$ njeni v župnišču in v šoli. Okrf Župnišča so štirje bunkerji, ki s0 Župniščem povezani s podzemelj** mi hodniki. Oborožitev: 1 lahku težki minomet. 2 težka in 7 lah^ mitraljezov. Moštvo je različne roanosti. Morala je slaba." ('" Značilno je tudi poročilo prOfl ga nd nega odseka Gradnik^' brigade z dne 25. 1. 1944: "22-je 2. bataljon izvedel demonstr^ Sp. Danje. Pogled na vas iz cerkvenega zvonika, nad vasjo so paši'1'* ki in gozdovi, ki so bili nekdaj srcnjska last. Gora nad vasjo se urit' • no imenuje ToihU rškofcl 11320 m), v resnici pa "Tondrškhouvl". /'"'j izviru iz nemških besed Donner (gromi in Kotel oz. Kogel i vrh. W> pa) - gromoviti vrh torej "Dr londr et OUngežloitgiV 'der Bliiz I"1] eingeschlagen; strela je udarila). Na sedlu na desni leži /> lanim imenovana "Peršlonga" (= Bacrs/ange. iued\ cd ju Š tanga'. j ©s 3 Cd H fiu — o •—> Z O O < h- C/) MODA ZA POLETJE NA VSAKEM KORAKU V STAREM MESTNEM DELU KRANJA GORENJSKI GLAS, PETEK, 19. JULIJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej: sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokom: lektorica Marjeta Vozlič Poletje v Kranju V petek se nam obeta zanimiv nastop etno-skupine "TRINAJSTO PRASE". Zasedba, ki je sestavljena iz treh glasbenikov, izvaja pristno avtohtono slovensko glasbo, kot so to nekoč počeli ljudski godci. Vse pesmi interpretirajo na originalnih inštrumentih, ki so stari več kot 100 let. Odlikuje jih neposreden kontakt z občinstvom in izvirnost, ki bi ji v slovenskem prostoru težko našli par. V soboto, 20. julija 1991, ob 10.00 začenjamo z nastopi Kranjske godbe na pihala, ki bodo večkrat spremljali naše prireditve tudi v prihodnje. Že naslednji teden 27. 7. 91 bomo s prireditvami začeli tudi ob sobotah zvečer (19.00 - 22.00). Obetajo se nam nastopi blu-zovskih, jazzovskih skupin in izvajalcev etno in akustične glasbe. Vljudno vabljeni pod "Mare-lo na Poletje v Kranju", vsak petek od 19.00 naprej, ob sobotah dopoldne in od naslednjega tedna naprej tudi ob sobotah zvečer. V okviru prireditev ob občinskem prazniku bomo izvedli zabavno prireditev "KRANJSKA NOČ", ki bo 2. in 3. avgusta 1991. • M. P. Mini pekarna v Smlednik Sreča na pravo mesto Prejšnji teden smo podelili nagrade našim bralcem, ki smo jih izžrebali med tistimi, ki so sodelovali v naši anketi o vojnih številkah Gorenjskega glasa. Prva nagrada, japonska mini pekarna Naka-mura, je romala k Brdnikovim v Smlednik. Brdnikovi so lansko leto že imeli srečo v nagradnih igrah Gorenjskega glasa, saj so lansko leto na Gorenjskem sejmu dobili prvo nagrado, avto yugo 45 junior. Tokrat so bili naše nagrade še toliko bolj veseli saj sta kar dva družinska člana Franc in Pavla Brdnik pred kratkim imela delovni nezgodi. Tako bodo z novo mini pekarno še nekaj časa pekli kruh njuni otroci. Sicer pa so bili Brdnikovi v minulih vojnih dneh pogosto izpostavljeni preletom vojaških letal in helikopterjev, saj je prav nad Smlednikom očitno eden od letalskih koridorjev, preko katerega v mirnem času letijo civilna letala. Brdnikovi so tudi v času nevarnosti zračnih napadov sedeli v s trto obrasli senčnici in upali, da ne bo prišlo do najhujšega. Pavli in Francu Brdniku, ki seje v času našega obiska z lanskoletno nagrado odpeljal na delo, zaželeli obilo sreče in dober domač kruh. • M. Gregorič Spoštovani poslušalci! Po praznovanju prvega rojstnega dne kranjskega Radia smo na žalost kaj kmalu zabredli v vojne razmere, ko smo 192 ur oddajali neprekinjeno. Ker so se razmere vsaj malo umirile, smo se odločili, da uvedemo sicer že prej planirano "poletno shemo". To praktično pomeni, da bomo ob stalnih oddajah predvsem predvajali glasbo. To pa hkrati tudi pomeni, da se predvidoma do jeseni poslavljamo od bralcev Gorenjskega glasa oziroma od pričujoče rubrike. Zapišimo ob koncu še zadnjo novos v programu Radia Kranj: vsak ponedeljek, sredo in petek bomo ob 14.20 pripravljali regionalna poročila - Gorenjska danes. Na svidenje jeseni! Redakcija Radia Kranj Na Bledu je v teh vročih poletnih dneh, še posebej ob koncu tedna, veliko kopalcev, ki se želijo vsaj malo osvežiti v jezeru. Samemu turističnemu Bledu na žalost ne prinašajo dobička, saj hrano in pijačo prinesejo večinoma s seboj... Foto: Jure Cigler Vroče Vreme po pratiki: v soboto, 20. julija, bo jasno, v nedeljo, 21. julija, bo vroče, v ponedeljek, 22. julija, bo grom, v torek, 23. julija, bo dež, v sredo, 24. julija, bo nestanovitno, v četrtek, 25. julija, bo oblačno, v petek, 26. julija, bo ščip in v soboto, 27. julija, bo veter. Lunine spremembe V petek, 26. julija, bo ŠČIP. Ker se Luna spremeni ob 19. uri in 24 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu, bo lepo ob severu ali zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku. Koledar imen Sobota, 20. julija: Marjeta, Jaro, Ilija, Elija Nedelja, 21. julija: Danijel, Lovrenc, Lavrin. Zora Ponedeljek, 22. julija: Majda, Marija - Magdalena, Magda Torek, 23 julija: Gita, Gitica. Branko, Polon Sreda, 24. julija: Krista, Boris, Gal, Galeb Četrtek, 25. julija: Jaka, Kristo, Tina, Tinkara Petek, 26. julija: Ančka, Anča, Nuška. Jokl JELOVICA 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Vroče - hladno, oddaja TV Sarajevo 9.25 Christabel. ponovitev angleške nadaljevanke 15.15 Video strani 15.25 TV mozaik, tednik (ponovitev) 16.20 EP, Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Mozaik ponovitev Glasbeni portreti: Vlado Kalember oddaja HTV 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Slovenija - umetnostni vodnik 18.40 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka (5/20) 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 EPP 20.20 Festival sveta, avstralska dokumentarna serija (2/12) 20.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (2/12) 21.10 EPP 21.15 V citvju, angleška nanizanka (10/13) 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme 22.30 SOVA 01 20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.00 Alpski večer Bled 91, ponovitev 4. oddaja 18.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Otvoritveni koncert z dubrovni-ških poletnih prireditev, posnetek 22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.45 Yutel. eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 V vrtincu stoletij: Zadar, izo-. braževalna oddaja 10.15 Dom brez doma, oddaja za otroke 10.45 Jazz glasba 11.15 Video strani 11.25 Hči morskib valov, ameriška nadaljevanka 12.10 Igrani film 14.00 Murphv Brown, ameriška nanizanka 14.30 Poročila 14.35 TV koledar 14.45 Humoristična serija 15.25 Splošna praksa, avstralska nanizanka 16.15 Od maja do decembra, angleška nanizanka 16.45 Strasti in paradiž, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke 17:35 Pokličimo 93 17.40 Dom brez- doma, oddaja za i otroke 18.15 hrvaška danes 18.45 Gloria in dežela upanja, angleška humoristična nanizanka 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 1 20.05 Moj otrok že ne. ameriški film 21.55 Tv dnevnik 2 22.15 Paracelsus, nemška nadaljevanka 23.05 Slike časa TV HRVATSKA 2 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Veliki svetovni odri 21.10 Nostalgija 21.50 Alf, humoristična serija 22.15 Marlboro music show 22.50 Poročila 23.10 Hobotnica, serijski film KANALA 20.00 Toriton z morja, 15. del 20.30 Brez kontrole, ameriški pustolovski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 Čarobna svetilka, otroški program 20.00 Lucy shiw, TV film 20.30 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja 21.30 Promotion 22.30 TV dnevnik 22.40 Empire inc, televizijska nanizanka 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki nato ORF danes 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Šest jeklenih mož 23.10 Večerni šport 23.30 Amerikanec 0.45 Chicago 1930 1.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 14.00 Šport 16.00 Sence slave, ameriški film 17.30 Mesto srečanja - narava 18.00 Pravica do ljubezni 19.00 Lokalni program 20.00 Kultura -NOVO AVTO ŠOLA VIKTOR C. 1. maja 3, tel. 324-746 O Začenjamo s tečajem z > cestnoprometnih O O predpisov 23. 7.1991 ob< 216. uri na delavski univerzi. Predavanja potekajo po sodobnih metodah. -NOVO-- 20.15 Novozelndski fjordi 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Jug, argentinski film 0.25 Spitting Image 0.50 Nori Pierrot, fr /it. film I, PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba i. radio zna 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila 17.00 - Obvestila - 17.30 -Veseli Janezi - 19.00 - Odpoved programa - SLOVENIJA 1 22.50 SOVA: ŽIVLJENJE IN ČASI SODNIKA ROYA BEANA John Huston je Življene in čas sodnika Rova Beana posnel kot legendo. Rov Bean, posiljevalec in ropar, se zateče v mestece zahodno od Pecosa, v Vinegaroon, kjer pa ga pretepajo in obesijo Vendar se Rov Bean vrne in ma-šuje. Oko za oko, to je Beanov zakon. Sodnik Roy Bean zaprise-že neuspešne razbojnike kot šerifa in pomočnike. Pred njim so vsi enaki; in tako deli svojo pravico na samem robu civiliziranega sveta. V Hustonovi legendi se ob sodniku pojavlja in izginja vrsta likov, tako izmišljenih kot legendarnih in resničnih. Sam Huston je odigral vlogo Grizzli Adamsa, Ava Gardner pa je odigrala vlogo Lilv Langtrv, v očeh sodnika 'Rova Beana idealna ženska. Vlogo sodnika Rova Geana je odigral Paul Newman in to je nedvomno ena njegovih najbolj izrazitih vlog Film je očarljiva, hudomušna, duhovita legenda o poslednjih dnevih Divjega Zahoda... RADIO TRIGLAV JESENICE ' RTL PLUS PETEK, 19. julija _ 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - preno9 Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice - 17.00 - Tema 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa 6.00 Dobro jutro, poročila - 9.40 Kvar-topirski dolgovi, ameriška komedija 11.25 VVells Fargo - 12.10 Buck Ro-gers - 13.10 Hammer 13.25 Kalifor nijski klan - 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca - 16.45 Tve gano - 17.10 Vroča nagrada - 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev - 18.45 Poročila - 19.15 Benny Mili - 19.45 Mr. Niče Guy, ameriška kriminalna komedija - 21.25 Živčna žaga zoper vse, nemška komedija - 22.55 Led na ročaju, izraelska komedija - 0.35 Davi-telj, ameriška kriminalka - 2.05 Položaj, avstrijska kriminalka - NOVO V KINU PREBUJENJA amer. melodrama Režija. Penny Marshall; igrajo: Robert De Niro, Bruce VVilliams, Julie Kavner Melodrama PREBUJENJA je zasnovana po resnični zgodbi: angle ški nevrolog dr. Oliver Sacks je uspel leta 1969 v newyorški bolnišnici narediti čudež - prebudil je ljudi, ki so bili desetletja "živi mrliči" Zbujeni iz kome se srečajo s svetom, ki ga ne poznajo več in njihovo "ponovno rojstvo" je polno bridkega razočaranja Mnogi sorodniki, prijatelji in starši so jim pomrli, poleg tega živijo v stalnem strahu pred spanjem, ker mislijo, da se ne bodo več prebudili. KINO CENTER amer. film PREBUJENJA ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION amer. film PREBUJENJA ob 21.15 uri (V primeru slabega vremena bo predstava ob 21. uri v Kinu Center) STORŽIC prem. amer. trde erot. RULETA POŽELENJA ob 20. uri ŽELEZAR prem amer krim. kom ROČK NROLL DETEKTIV ob 20. uri KOMENDA amer. film TAM, KJER JE SRCE ob 20 uri LAZE amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 19. uri ČEŠNJI CA amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer kom PROBLEMATIČEN MULC ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 18 30 in 20.30 uri RADOVUICA amer pust film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20 uri, amer. erot. film ONE DELAJO TO NAJBOLJE ob 22. uri BLED amer. zgod fHm HRABRI VIKING ob 20 L IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan —i a. -j C/2 ""J z — o o < So oŠ Vojna z najmlajše perspektive Dnevi strahu in bojev so (upajmo) mimo. Rekli smo jim: vojna. Kaj pa si pod to besedo predstavljajo najmlajši? Matic Žibert, Kranj (4 leta): "Da je velik vojakov, k se strelajo .. To se nek drgje strelajo, ne tle. Drgač pa avioni tud zatuljo, sam da nas ne ustrelijo." Dejan Jakara, Kranj (5 let): "Vojna je tm k se strelajo, pa tud avioni, pa vojaki." Sanja Džukič, Kranj (6 let): Da se strelajo, pa da moramo it v zaklonišče." Katja Dežman, Kranj (7 let): "Da avioni letajo, pa da tanki vozjo po cestah, pa da se strelajo, pa da morjo it v zaklonišče, pa nič več." Tina Galjot, Kranj (8 let): "Da se strelajo. pa da avioni letajo, pa da tanki po cesti vozjo Pa da strelajo tanki." Renata Jerič, Kranj (6 let): Da se strelajo, pa da avioni letajo." P/ Tirni Lavrač, Ljubljana (3 leta): "Vojaki, pa puške, pa pištole... Pa v zaklonišču al pa pri vojakih je varno bit. V drvarnici je tud varno." • Tanja A/man. foto: J. Cigler Super počitnice v Moravcih Sest mladih nadobudnežev, natančneje pet deklet in en fant, v spremstvu dveh novinarjev čakajo v avli modernega hotela v Moravskih toplicah. Ob pogledu na prekrasno stavbo so pozabili vzdihovati za svojimi starši in prijatelji. Lestenci in marmornate ploščice privabljajo njihove poglede, dokler jih ne zmoti Tanja Pirš s Tednika. Pozdravi in stiskanje rok, sicer pa ta spomin na hotelsko avlo hitro zbledi, zakaj bazen premoti mlade novinarje. Šest štrbunkov in že plavajo v vodi. Fant premišljuje o naslednjih dneh, Pri večerji spoznajo še Janeza Pirša, ki jih zaplete v pogovor. Najbolje v celem večeru pa je okusna jed, ki v celem tednu ne izgubi svojega čara. Ste ugotovili, da gre za mlade novinarje? Jaz sem se vse večere mučil s pisanjem dnevnika, zabavanjem po telefonu in žuriraniem. Kaj bomo pa počeli naslednji dan? Odgovor na to sem dobil pri hotelskem animatorju in športnem referentu. Razka-zala sta nam bližnjo in daljno okolico. Najbolj všeč so mi bili poleg bazenov seveda trim steza in izlet s kolesi po Prekmur-ju. V vasi Filovci sem se prvič srečal s čisto "ta pravim" lončarjem in z njim naredil intervju o njegovem delu. Trim steza pa nas je vodila na 1200-metr-ski tek po gozdičku. Naš zgod- nji trim ob šest petnajst smo izvedli le trije, Petra, Katja in moja malenkost. Upam, da ste se kdaj srečali z zaspanci, ki krevsajo v jutranjih urah po gozdu. Bili smo pravi primerek... Naše največje veselje so bili bazeni. V hotelu Ajda je bil najlepši zunanji, saj je poleg gobe, ki meče vodo na vse strani, tu še mali bazen, ki z močnimi curki vode masira telo. Tu smo se občasno zadrževali in se pogovarjali o sošolcih, učiteljih... Kadar sta se nam pridružila še Bojan in Maja, naša spremljevalca, je šele postalo veselo. Poskusili smo stunkati Bojana, vendar je trdno stal na mestu in se upiral. Špricali smo ga, ga poskusili zgrabiti za noge, vendar zaman. Šele porcija žgečkanja ga je pripravila do vdaje. Vihravo življenje pa je preprečila vojna. Najtežje trenutke smo preživeli v zaklonišču, toda s pisanjem dnevnika in anketiranjem gostov smo si krajšali Čas. Iz mladih novinarjev smo se spremenili v vojne novinarje. Z Bogi Pretnar smo naredili članek za Delo. Torej je bilo dela dovolj. Toda namesto sedmih dni smo v Moravcih ostali devet dni, nato pa so po nas prišli starši. Nato pa, saj veste, cmok, cmok, kako je bilo... Matiček Žumer, kmalu 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor An Iz šole v naravi, lov na lisico - Narisal Matjaž Vouk Šola v naravi na Pokljuki Bilo je imenitno! Radi se bomo spominjali doživetij s Pokljuke. V Šport hotelu so bili vsi izredno gostoljubni in vsem nam je bilo hudo, ko smo se poslavljali. Spoznali smo planoto, poraslo s smrekovimi gozdovi, opazovali smo planinski kal s pup-ki, hudournike, ki so gnezdili pod napuščem hotela, videli smo ptice komatarje, poimenovali smo mnoge visokogorske cvetice, prvič smo videli visokogorsko barje s šotnim mahom in kalužnicami. Želeli smo videti tudi andromedo (rožmarinko), pa nismo imeli sreče pri iskanju. Veliko smo planinarili. Lenobe so se pritoževale, da nas učitelji mučijo, da moramo toliko hoditi. No, pa ni nihče iz- dihnil. Zelo smo uživali v športnih igrah. Imeli smo tudi lov na lisico, ki nam je bil še posebno všeč. Obiskali so nas: gospod Štremfelj, ki nam je v sredo zvečer pokazal diapozitive s Himalaje, gospod Šolar iz Triglavskega narodnega parka pa nam je pripovedoval o obsegu parka, o njegovih znamenitostih in pomenu. Nikoli pa ne bomo pozabili naših zabavnih večerov, ko smo plesali, se igrali dame in gospode, se zabavali s skeči in vici. Posebno zabavna sta bila naša tabornika Peča in Bane. Upamo, da šola v naravi ne bo nikoli ukinjena, saj je nekaj najbolj imenitnega Učenci 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka 1. PROGRAM TV SLOVENIJA NOVO V KINU 8.50 9.00 9.00 9.15 10.15 10.25 10.50 11.50 12.20 15.45 15.55 17.20 17.50 17.55 18.00 18.00 18.30 18.35 19.00 19.24 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.15 20.20 20.30 20.35 22.00 22.25 Video strani Mozaik, ponovitev Radovedni Taček: Boben Klub klobuk Alf 37. epizoda ameriške nanizanke Vroče - hladno, oddaja Tv Sarajevo Zgodbe iz školjke Naši pevski zbori, pojejo dela sodobnih skladateljev Video strani Video strani Pes, ki je rešil Hollvvvood, ameriški mladinski film Sova, ponovitev. Dragi John, ameriška nanizanka EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik 1 Spored za otroke in mlade z vrha, angleška nanizanka EP Video strani Prostozidarstvo od blizu, ponovitev angleške dokumentarne serije Risanka EPP TV okno EPP TV Dnevnik 2 Vreme Utrip EPP Žrebanje 3x3 EPP Koncert ob otvoritvi Poletnega festivala, prenos iz Križank TV Dnevnik 3, Šport, Vreme Sova 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Muppet show: Shirlev Bassev 19.30 TV dnevnik 19.59 Utrip 20.15 Filmske uspešnice, Zloba v čudežni deželi, ameriški film 21.45 Evropska noč jazza, Dunaj -Krakov, posnetek 1 dela 22.55 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.30 Yutel, eksperimentalni progra- 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Vesela sobota 10.45 Alf, ameriška nanizanka 11.10 Vrtoglavica, oddaja o filmu 12.10 Igrani film 13.40 Ciklus filmov Nikole Babica: Človek ni trst 13.50 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 15.20 Sedmi čut 15.30 Miraklet in Valby, švedski mladinski film 17.05 Poročila 17.10 Narodna glasba 17.40 TV teden 18.10 Ročna dela: Tkanje 18.20 Lorna Doone, angleška nadaljevanka 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Rdeči pajek, ameriški film 21.45 EX libris 22.30 TV dnevnik 22.50 Športna sobota, oddaja TV Črna gora 23.10 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.55 Poročila TRAPASTI PSIHIATER komedija Režija: Michael Ritchie; igrajo: John Burns, Goerge Maitkin, Laura Rollins, VValter Matthau Popularni psihiater dr. Maitlin gre na dopust v Evropo, kjer vodi oddajo na radiju. Da bi ušel konkurenci, svetuje pobeglemu norcu. Način govora novega voditelja je neobičajen, vendar ima oddaja velik uspeh pri poslušalcih zaradi trapastih nasvetov trapastega psihiatra. TV HRVATSKA 2 TV AVSTRIJA 2 17.20 17.30 18.30 19.30 20.05 20.20 20.40 21.45 22.30 23.00 Video strani Barcelona: vaterpolo za pokal Fina Megamix Dnevnik Risanka Samci Nasledstvo Šoguna, dokumentarna serija Delo na črno Ženske in moški: Tri zgodbe o zapeljevanju, 2 del angleškega filma Glasbeni maraton KANALA 20.00 Tonton, gospodar morja 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Božji oklep TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.40 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 "Popsy pop", francoski celovečerni film 22.30 TV Dnevnik 22.40 V svetu fantazije, TV film 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravico imamo ljubiti 9.30 Diagnoza 10.15 Odkritja pod vodo, 2. del 11.00 Zadnji bandit 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 40 milijonov išče moža 15.25 Popaj 15.30 V sovini senci 16.00 VVurlitzer za otroke 17.00 Mini ČVS 17.10 Oče Murphy 18.00 Čas v sliki 18.05 Zmenek 18.30 Leteči zdravniki-nato ORF danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Skedenj z godci 21.15 Manekenka in vohljač 22.40 Šef 0.15 Lepa obdaritev 1.45 Čas v siiki 1.50 EX libris 8.30 Vremenska panorama 12.55 Nekoč 13.00 Šport 16.15 Giuseppe di Stefano - v gosteh pri Marcelu Pravvvju 16.45 12. avstrijski festival pihalnih godb 17.30 Skrivnost gradu Rubein, filmski esej 18.00 Pravico imamo ljubiti 18.30 Magazin Alpe Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Ni vse zlato, kar se sveti 21.50 čas v sliki 23.00 Ybbsiade 1991, vrhunci s kabaretnega festivala 00.00 Bee Gees, posnetek koncerta 1.10 Čas v sliki 1.15 Ex libris RADIO TRIGLAV JESENICE SOBOTA, 20. julija 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio SLOVENIJA 1 1.20 ZVEZDA COUNTRY GLASBE Nenavadno je, da se je ameriška narodna glasba v svetu tako močno uveljavila in je postal Nash-ville mestece, ki živi od folk and country glasbe, vsakodnevnih prireditev, in najrazličnejših tekmovalnih festivalov. Nashville je postal sinonim za nacionalno osveščeno ameriško miselnost, ki jo prevevajo elementi skrajne konzervativnosti in desničarstva. Glasbeniki tega stila narodno-za-bavne glasbe so nacionalni junaki in po priljubljenosti v Ameriki prekašajo druge glasbene izvajalce. Ena velikih zvezd countrvja je Dolly Parton, ki je izvrstna pevka in filmska igralka, nazadnje smo jo na velikem platnu videli v filmu Jeklene magnolije. Junakinja Catesovega filma Country Gold Loni Anderson po zunanjosti močno spominja na slovito Dolly, da pa bi se izognili morebitnim težavam, so igralko Loni Anderson opremili s platinasto lasuljo in se tako razlikuje od prave Dolly. Zgodba, prepletena s prepevanjem country pesmi v Nashvillu, je preprosta in govori o rivalstvu med neznano pevko countryja, ki hoče za vsako ceno uspeti in uveljavljeno zvezdnico, ki si zaradi svojega ugleda lahko privošči dobrohotno pomoč mlajši, še neuveljavljeni pevki. Zvezda je od naporov nastopanja že močno utrujena, njen zakon z možem - menagerjem je v krizi in tako prihajajoča nova zvezda izkoristi položaj v svoj prid. Z intrigami izkoristi prijateljsko naklonjenost, premami celo pevkinega moža, toda zvezda bo še vedno zmogla toliko moči, da se bo vrnila v Nashville in požela slavo za najuspešnejšo country pesem leta. Slovenija 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa KINO 20. julija CENTER amer film PREBUJENJA ob 17 in 19 ur. LETNI KINO STADION prem. amer kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 21.15 uri STORŽIČ amer trda erot. RULETA POŽELENJA ob 20. uri ŽELEZAR amer. krim. kom ROČK NROLL DETEKTIV ob 19 in 21 uri DUPLICA prem. amer. ro-mant kom. ZELENA KARTA ob 19. in 21 uri ŽELEZNIKI amer. psih. trii. JACOBOVA LESTVICA SMRTI ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 18 30 in 20 30 uri RADOVLJICA amer pust. film HIGHLANDER ob 20 uri BLED amer barv film LEGENDA ob 20. uri. amer erot film ONE DELAJO TO NAJBOLJE ob 22. uri BOHINJ amer. glasb film VELIKE ŽAREČE KROGLE ob 20. uri KARAVANŠKA POSLOVNA SKUPNOST n.sol.o. Jesenice, Sp. Plavž 6/b Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: STROKOVNEGA SODELAVCA ZA OPRAVLJANJE FINANČNIH IN RAČUNOVODSKIH DEL - 1 delavec — končana višja ekonomska šola in tri leta ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti in življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: Karavanška poslovna skupnost, SP. Plavž 6/b, 64270 Jesenice. I rt — 3 c/3 — •—> O o z < v— if) 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Video strani 9.10 Otroška matineja, Živ žav 10.00 Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke 10.30 V znamenju zvezd: Lev, nemška dokumentarna serija 11.00 Domači ansambli: Ansambel Borisa in Mateja Kovačiča 11.30 Obzorja duha 11.50 Video strani 12.30 M. Luedcke: Beg, nemška nadaljevanka 14.00 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Zlo pod soncem, angleški film 19.00 EP Video strani 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59. EPP 20.05 A Marodič: Mali oglasi - Avto- šola, 2. del TV nanizanke 20.45 EPP 20.50 Zdravo 22.10 TV dnevnik 3, Šport, Vreme 22.30 Video strani 22.35 Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik, vreme 20.00 Opali, dokumentarna oddaja 20.35 Trsat - svetišče kraljice Jadrana, dokumentarna oddaja 21.00 Ciklus filmov Jirija Menzla, Muhasto poletje, češko-slova-ški film 22.15 Satelitski programi, poskusni prenosi 22.30 Yutel, Eksperimentalni program (do 23.30) 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.40 TV koledar 9.50 Dobro jutro, poletje, nedeljsko dopoldne za otroke 10.50 Čarovnije Davida Copperfielda 11.05 Naj vam čas prijetno mine: Željko Bebek 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.01 OKapitan James Cook, angle- ško-nemška nadaljevanka 14.05 Zdravila, izobraževalna oddaja 14.35 Sestanek brez dnevnega reda 17.00 Poročila 17.10 Veni, Vidi 17.15 Nesrečniki, 2. del francoskega filma" 18.45 SNOOPY, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Pomaranča ni edini sadež, 3 zadnji del angleške nadaljevanke 21.05 Portreti: Richard Nixon 22.30 TV dnevnik 2 22.30 Dubrovniški poletni festival: Koncerti simfonikov HTV 23.30 Športna poročila 00.00 Poročila TV HRVATSKA 2 NOVO V KINU ROČK' N'ROLL DETEKTIV premiera na LETNEM KINU STADION "STANKA MLAKARJA" (v primeru slabega vremena bo premiera v kinu CENTER ob 21. uri) Režija: Rennv Harlin; igrajo: Andrevv Dice Clav, Wayne Nevvton, Priselila Presley Detektivom devetdesetih let se je pridružil novi, nepredvidljivi in trapasti Ford Farlaine, ki ga v filmu ROČK 'N'ROLL DETEKTIV igra Andrevv Dice Clay, komik, ki se je v Ameriki proslavil z nastopi v nočnih klubih in na televiziji in ga imajo mnogi za naslednika temnopoltega Eddiea Murphya. Zasebni detektiv Ford Farlaine raziskuje umor in sled ga vodi v srce ameriške glasbene industrije. Tu ga čakajo mnoge vznemirljive in smešne situacije. Film je za ljubitelje dinamičnih filmov, nikakor pa ni namenjen nežnim dušicam. 18.50 Glasba 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.20 National Geographic 21.20 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka 21.55 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 22.40 V poznih urah, ameriška nanizanka KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno-dokumentarni program 21.00 Sin Caroline Cherie TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Percy, angleški celovečerni film 22.30 TV dnevnik 22.40 V svetu fantazije. TV film 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 17.20 Video strani 17.30 Barcelona: vaterpolo za pokal Fina. finala, prenos 9.00 Čas v sliki 9.05 Quackser Fortune ima v Bron-xu bratranca 10.30 Čudovite slike iz živalskega sveta 11.00 Evropski studio 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravico imamo ljubiti 13.35 Počitnice na Immenhofu 15.05 Takrat 15.15 Raj za živali 15.30 The Real Ghostbusters 15.55 Risanka 16.15 Dežela miru 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset 18.00 Čas v sliki 18.05 X large 18.30 Leteči zdravniki 19.15 Žrebanje lota 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Tukaj kuha šef 22.20 Vizije 22.25 Glasbene specialitete iz Avstrije 23.05 Balanchinov cikel 0.35 Čas v sliki L PROGRAM RADIO SLOVENIJA SLOVENIJA 1 17.05 ZLO POD SONCEM Na jadranskem otoku se na počitnicah zbere pisana in nenavadna druščina, ki jih poveže prihod pravkar poročene ekscentrične filmske igralke Ariene, ki prispe na počitnice skupaj z možem in pastorko. Na otoku je tudi Poirot, ki mora razvozlati primer dragocenega kamna, ki ga je igralki podaril njen prejšnji oboževalec. Prihod Ariene naelektri ozračje in vzbudi predvsem sovraštvo, pa tudi moško naklonjenost. Napetost doseže vrhunec, ko najdejo na samotni plaži truplo umorjene igralke V preiskavo umora najprej poseže Poirot Njegovi pogovori z gosti, ki bi lahko igralko umorili, ne prinesejo želenega rezultata, ker ima vsakdo takšen ali drugačen alibi, toda v enem izmed alibijev najde Poirot vrzel in namesto enega reši kar dva primera hkrati. NEDELJA, 21. julija: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi l. RADIO Žffil NEDELJA, 21. julija 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar, kino - 10.00 - Športne novice 10.30 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa - KINO 21-julija CENTER amer film PREBUJENJA ob 17 in 19 uri LETNI KINO STADION prem. amer. krim. kom. ROČK N'ROLL DETEKTIV ob 21.15 uri STOR-ŽIĆ amer. trda erot. RULETA POŽELENJA ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer. filma TAM, KJER JE SRCE ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. romam, kom ZELENA KARTA ob 19 in 21. uri ŽELEZNIKI amer drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer kom PROBLEMATIČEN MULC ob 18.30 in 20.30 uri RADOVUICA amer akcij, filmn AIR AMERIKA ob 18 in 20. uri BLED amer. glasb, film VELIKE ŽAREČE KROGLE ob 18 uri, amer. zgod film HRABRI VIKING ob 20 uri BOHINJ LEGENDA ob 20 uri ISKRA - Instrumenti Otoče, d.o.o. Otoče 5/a 64244 Podnart PRODAMO ALI ODDAMO V NAJEM objekt s površino 720 m-\ primeren za proizodno dejavnost ali za skladiščne prostore. Objekt je vseljiv takoj. Vse informacije dobite po telefonu (064) 70-131 int. 08, Zaplotnik, lahko pa se tudi oglasite osebno. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Igrajmo se gledališče 9.25 Mladinski pevski festival Celje '89 10.00 Obzorja duha 10.20 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Zdravo, ponovitev 16.30 EP Video strani 16.35 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Mozaik, ponovitev 18.05 Utrip 18.20 Zrcalo tedna 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Novosti založb 18.45 Radovedni Taček: List 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 P. Voranc - V. Frantar: Boj na Požiralniku, TV drama 21.30 EPP 21.35 400 let slovenske glasbe, 24. oddaja 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 EP Video strani 22.45 Sova Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Polnočni klici ameriška nanizanka 00.00 Video strani 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 1 20.05 Zbiralka školjk, angleška drama 21.50 Sedem dni v svetu 22.20 TV Dnevnik 2 22.40 Kinoteka Hollvvvooda: Človeške vezi, ameriški film 00.05 Poročila TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo 20.05 Risanka 20.20 Prvaki razreda 20.55 Izvori mafije 21.50 Temna plat pravice 23.00 Poročila 0.25 Glasbeni vsakdan KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno-dokumentarni program 21.00 Krvava svatba TV AVSTRIJA l l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽM PONEDELJEK, 22. julija_ 16.00 - Napoved programa reklame • obvestila - 16.50 - Obvestila - 17.15 - Veseli dnevi - otroški program -18.00 - Pa še za mal' starejše... - mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE SLOVENIJA 1 18.45 RADOVEDNI TAČEK: SVEČA Sveča je koristen predmet. Daje svetlobo, toploto, pa še diši, če je dišeča. Sveča je tudi znamenje življenja: tistega, ki se je končalo in tistega, ki se začenja. Ledena sveča ne gori in ne greje, čarovniška sveča pa je sploh nekaj posebnega In ko boste gledali vse te sveče, glejte, da se boste držali ravno kot sveča! RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila - 9.05 Otroški program - 9.25 Jetsonovi sre čajo Flintstonove - 11.00 Shovv trgovina - 11.25 VVells Fargo 12.10 Buck Rogers - 13.10 Hammer - 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba - 15.10 Klic srca - 15.55 Chtps - 16.45 Tvegano - 17.10 Vroča nagra da - 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev - 18.45 Poročila - 19.25 Ekipa A - 20.15 Šef - 21.10 Film - 22.45 10 pred 11. - 23.25 Moški magazin 24.00 Film - SCREENSPORT 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi, posku sni prenosi 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.30 Tunguzijska katastrofa, poljudnoznanstvena oddaja HTV 2150 Rezervirano za šanson. Šanson Rogaška '89 23.10 Yutel. Eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 7.30 Video strani 8.00 Poročila 8.10 V divjini Kanade, dokumentarni film 09.00 Zlata nit, otroška serija 09.35 Poročila 09.45 TV koledar 09.55 V vrtincu stoletij: Split 10.25 Portreti: Richard Nixon, ponovitev 11.20 Poročila 11.30 Glasbena oddaja 12.25 Kamniti cvet, sovjetski mladinski film 13.45 Murphv 8rown. ameriška nanizanka 14.10 Poročila 14.20 Rumena reka, dokumentarna serija 15.25 TV Koledar 15.35 Zvezdne steze - nova generacija, ameriška nanizanka 16.20 Poročila 16.30 Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka 16.55 Delo na črno, ameriška nanizanka 17.45 Zlata nit, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Neubran prometni orkester, dokumentarna oddaja 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Slika Avstrije 10.00 Tednik, ponovitev 10.30 Gorila, ponovitev 11.45 Žabji shovv 12.00 Nočni studio 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca, ponovitev 13.40 Tarzan, ameriški film 14.55 Popaj 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Medved Bojan 15.55 Zgodbe iz Davvolanda 16.10 Oče Murphv 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.15 Naj živi življenje 0.00 Praznik jazza, Dunaj 91 1.10 Čas v sliki PONEDELJEK, 22. julija TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.10 Nekoč 15.15 Zadnje poglavje 17.00 Sedem čudes tehnike 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas, evropski magazin 22.00 Čas v sliki 22.30 Nippon - pot Japonske do velesile 23.30 Nočni studio 0.30 Čas v sliki 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - PRO 7 5.55 Buffalo Bili - 6.20 Bosonog v parku, ameriška nadaljevanka - 6.45 Agencija Maxweell - 7.30 Space -8.45 Pustolovščine s Sindbadom -9.10 Richmond Hill - 10.00 Čarovnik -10.55 Dundee in Culhane, ameriška vesternska nadaljevanka - 11.45 Grk osvaja Chicago - 12.10 Cosby shovv -12.35 Trd, toda prisrčen - 13.25 April odkriva Rim, ameriška komedija, ponovitev - 15.35 Kapitan Future 16.10 Mladenič z druge zvezde -17.05 Vicki -17.45 Ulice San Francisca -18.30 Risanke - 20.15 Simba, angleški pustolovski film 21.00 Peeting, ameriški erotični film - 23.40 Starsky & Hutch - 0.40 Zgodba o Helen Morgan, ameriški film - 2.20 Avtostopar - 2.45 Ko pokliče tujec, ameriška kriminalka, ponovitev - 8.00 Mednarodni moto šport - 9.00 Dirke dragsterjev - 10.00 Golf - britanski open - 11.00 Monster trucks -12.00 Ameriški nogomet - 13.00 Kolesarstvo - dirka po Nemčiji - 13.30 Šport v Franciji - 14.00 Nemški moto šport -15.00 Konjske dirke -15.30 At letika - VB : SZ - 16.30 lndy dirke 17.30 Svet športa - 18.00 VVfestling 19.00 GO - nizozemski moto šport -20.00 Formula ena - dokumentarni film - 20.30 Pokal Porsche Carrera 21.00 Nogomet - pokal Amerike -23.00 Boks - 0.30 Bovvling - Srečanje harmonikarjev V nedeljo, 21. julija, bo na Er-manovcu nad Sovodnjem tradicionalno srečanje harmonikarjev. Srečanja, ki bo ob 15. uri, se lahko udeležijo harmonikarji z vse Gorenjske. Po prireditvi ho družabno srečanje. • D. S. KRANJ, CANKARJEVA 4 KINO 22. julija CENTER amer kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 19 uri LETNI KINO STADION amer kom TRAPASTI PSIHIATER ob 21.15 uri ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer. pust film HIGHLANDER ob 20 uri BLED amer. akcij, film AIR AMERIKA ob 20. uri ZA DOM IN DRUŽINO PIŠE: Danica Dolenc Gobarski kotiček V tej novi rubriki bomo predstavljali posamezne gobarske družine, aktivnost le-teh, predvsem pa prebivalstvo Gorenjske seznanjali z novostmi s področja gobarjenja, kot so radioaktivnost posameznih gob, katere so užitne, katere strupene itd. Želja vodstev posameznih družin je, da bi včlanili v gobarske družine vse, ki jih go-barjenje zanima. Predvsem želimo pridobiti mlade; tudi po osnovnih šolah nameravamo organizirati naša predavanja. Imamo dobre determinatorje -prepoznavalce gob ter dovolj tehničnih pripomočkov za nuđenje pomoči šolam, ki bi želele organizirati naravoslovne dneve' s področja mikoflore in goba&jenja. Spremembe, ki bodo uveljavljene z novimi zakoni o gozdovih, b lastninjenju, o nabiranju gozdnih sadežev, bodo sedanji način gobarjenja po vsej verjetnosti spremenile. Zato bo članstvo v gobarskih družinah še bolj zanimivo, strokovno poučno, člani pa bolj osveščeni do dobrin, ki jih v gozdovih nudi narava. Občani, ki so vključeni v gobarske družine, gledajo na naravo iz povsem drugega zornega kota; veliko skrbi že sedaj posvečajo odstranjevanju divjih odlagališč, očuvanju posameznih vrst gob, ki so že zelo redke. V gobarskem kotičku bomo predstavljali posamezne vrste gob, recepte za pripravo gob, želimo pa tudi vprašanja in sporočila širšega kroga bralcev; pojasnjevali in odgovarjali vam bodo strokovnjaki s področja mikoflore. Torej, spoštovani bralci, obračajte se na gobarske družine v vašem kraju. Toliko za uvod, več pa v naslednjih tednih v tejle rubriki, ki naj bi postala priljubljena, predvsem pa vzgojno poučna za vse, ki radi zahajajo v gozd. • I. Križaj Bučke v prehrani Bučke pripravljamo predvsem v različnih omakah, prav okusne pa so tudi ocvrte ali pečene. Iz buč lahko spečemo okusno pito, bučno seme zlasti v zimskem času marsikateri jedo.- V- bučkah je veliko karoti-na, to je provitamina A, kar je 1,96 mg, malo vitamina C. samo 9 mg, nekaj fosforja, 44 mg in 22 mg kalcija v 100 g sv.eže snovi. Zdravilno učinkuje tudi mastno olje, fitosterin, globulin, edestin, leicitin, fitin. dia-staza, emulzinin in salicilna kislina. Bučke vsebujejo 96 odstotkov vode, 0,1 do 0,57 surovih beljakovin, 5,2 ogljikovih h i t-diatov, od tega 2,1 sladkorja in ,0.09, odstotka surovih maščob. Bučke priporočajo kot dietno hrano pri shujševalnih kurah, želodčnih, sladkornih, led-\ičijih, revmatičnih boleznih, pri protinu in obolenju mehurja. Pri shujševalnih kurah pripravimo bučke tako, da jih otupljene dušimo v lastnern soku skupaj s paradižnikom in rezinami čebule, dodamo malo kisle ali sladke smetane in jedi ne solimo. Ker bučke odvajajo odvečno vodo iz telesa, so zlasti pri ledvičnih bolnikih zelo zdravilne, saj najprej povečajo izločanje trdnih in topljivih sestavki seča. kasneje izginjajo otekline, zato zdravijo tudi vodenico. Že od nekdaj pa velja bučno seme ,za zdravilo proti trakulji. K.o ;seme lupimo, odstranimo: samo zunanjo lupino, ne sme- mo pa odstraniti sive mrene, ki je pod lupino, ker so v njej učinkovite snovi, ki škodujejo črevesnim zajedalcem. Bučno seme stremo in z mlekom zmešamo v kašo, ki jo jemo, obenem pa pijemo pelinov čaj. Za odpravljanje glist pojemo 10 do 15 semen, nato pa čez eno uro popijemo čajno žličko rici-nusovega olja. Pri težavah s prostato zdrobljeno bučno seme prevremo in kar se da vroče popijemo. Bučno olje, ki ga pripravimo iz semen, je odlično zdravilo za rane, opekline, pri ozeblinah in od mraza razpokani koži. Za zdravljenje ran uporabljajo tudi posušeno in v prah zdrobljeno bučno seme, tanke rezine svežih buč pa polagajo na tvore in čire in obkladke redno menjajo. Tudi pri krčnih žilah in bolečinah v nogah priporočajo obkladke, ki jih pripravimo iz svežih buč. Za sladkorne bolnike pa je priporočljiv čaj, narejen iz enakih delov olupljenega bučnega semena, baldrijanovih korenin ih borovničevih listov. Nosečnicam, ki često bruhajo, pomaga kompot, narejen iz buč ali celo sveže bučke. • Dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. Bučke tako in drugače Mlade bučke lahko pripravimo na najrazličnejše načine. Lahko jih narežemo in zabelimo s solatnim prelivom, odlično tudi teknejo, če jih zmešamo z drugimi vrstami solate. Lahko jih skuhamo v juhi ali pripravimo iz njih omako, s katero zabelimo špagete ali rižot o. Lahko jih ocvre-mo, popečemo, lahko jih izvotli-mo in polnimo s pikantnim nadevom. Mladih bučk ne lupimo. Obrežemo jih na konceh, umijemo in obrišemo s prtičem. Potem jih narežemo na kolesca ali na kocke, na podolgaste rezine ali pa jih tudi samo razpolovimo. Nekateri recepti zahtevajo, da narezane bučke posolimo. Potem jih pustimo stati pol ure, toliko, da izpustijo odvečno vodo. Šele nato jih pripravimo po receptu. Če nameravamo pripraviti polnjene bučke, jih najprej deloma skuhamo. V vreli osoljeni vodi jih kuhamo 8 do 10 minut. Potem izdolbemo sredico z žličko. Bučke polnimo z nadevom, ki mu premešamo sesekljano sredico bučk, nato jih pečemo v pečici. Bučke iz pečice Za 4 osebe potrebujemo 1 kg bučk, 4 jajca, 170 g gaude, 1/8 1 smetane, šopek peteršilja, smetano, nastrgan sir, 4 žlice olivnega olja, 40 g masla, sol, poper, maščobo za pekač. Dve jajci skuhamo v trdo, ohladimo ju, olupimo in narežemo na rezine. Bučke obrežemo, umijemo, obrišemo in narežemo na pol centimetra debele rezine. Bučke popečemo v ponvi, kjer smo segreli olje in maslo. Bučke solimo in popra-mo. Potresemo jih s sesekljanim peteršiljem. Dve jajci razž-vrkljamo s smetano, solimo ju in popramo. Pekač namastimo in potresemo z drobtinami. V pekač damo polovico bučk, na bučke naložimo rezine trdo kuhanega jajca. Na jajca naložimo tanko narezan ali nastrgan sir. Prekrijemo s preostalimi bučkami, potresemo z nastrganim sirom in prelijemo z jajci in smetano. Pečemo v pečici pri 180 stopinjah 15 minut. Popečene bučke s sirom Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg bučk, olivno olje, 250 g para- dižnikov, 150 g sira, 3 sardelne filete, baziliko, sol. Bučke obrežemo, umijemo in obrišemo. Narežemo jih na pol centimetra debela kolesca. Potresemo jih s soljo in pustimo stati toliko časa, da izpustijo tekočino. Odcedimo jih, osušimo in popečemo na olju. da zarumenijo z obeh strani. Pečemo jih v več obrokih. Pečene bučke zložimo v namaščeno nepregorno posodo. Na olju, kjer smo jih popekli, priplazimo olupljene in grobo narezane paradižnike. Paradižnike z maščobo prelijemo čez bučke. Prekrijemo s tanko narezanimi koščki sira, potresemo s sesekljanimi sardelnimi fileti in z baziliko. Popečemo v pečici, da se sir razleze. Ponudimo za samostojno zelenjavno jed ali kot prilogo k mesu. Ocvrte bučke Za 4 osebe potrebujemo I kg bučk, 2 jajci, peteršilj, majaron, nastrgan sir, sol, moko. olje za cvrtje. . - Izberemo mlade in čvrste bučke. Skuhamo jih v osoljeni vodi, da se zmehčajo, nato.jih sesekljamo ali pretlačimo z vilicami. Pretlačenim bučkam primešamo dve jajci, sesekljan peteršilj. malo majarona, nastrgan sir in sol. Premešamo z leseno kuhalnico. Zmes naj bo gosta, a ne trda. Če je preredka, jr primešamo malo moke. Testo zajemamo z žlico. Dajemo ga v ponev, v kateri smo segreli olje. Bučke, cvremo, da zlato zarumenijo z vseh strani. Ocvrte ponudimo z majonezo alt s tatarsko omako. Ta mesec na vrtu Julija sejemo še glavnato solato, ledenko, radič za zimo, endi-vijo, sladki janež, črno redkev. Kadar se stebla zgodnjega krompirja suše, ga izkopljemo, da bo prostor za potrebne setve, saditve (endivije, radiča). Vrtičkarji, ki se ukvarjajo z btovrtnarje-njem, vedo, da je ob vročih dneh treba gredice zaščititi pred prehudo izsušitvijo. Eden od načinov je zastiranje. Za stalno zastiranje tal je zdaj dovolj listov gabeza, ki jih zrežemo in potresemo na golo zemljo. Tudi koprive na ta način dobro vplivajo na rast zelenjave ter ščitijo vlago in življenje v zemlji. Pokošena travica, spodrezan plevel, vse je koristno za pokrivanje tal. TEMA TEDNA Iz dneva v dan, od izjave do izjave, vedno bolj lahko spoznavamo, da je bila bivša Jugoslavija, ki smo jo morali še do nedavna živeti, vedno na tak ali drugačen način umetna tvorba, na tak ali drugačen način vzdrževana od strateških interesov zunanjih sil, ki nekatere tudi danes, odkrito ali diplomatsko prikrito, dajo vedeti, da bo njihov pritisk danost, na katero bo pač treba računati. Z Zalivsko vojno vemo, kako je bilo in če so jo interesi velikih res preselili k nam, potem Evropa pač ravna tako, kot ravna: skrajno previdno. Najbrž je še kako res, da smo v neki igri, kot je v igri vsaka umetna tvorba. Že kralj Aleksander se je v obupu prijel za glavo, koje spoznal, da je pravzaprav igračka velikih, rekoč: »Pa meni je bila ova država nametnuta!« Kako se bo ta norija bivše Jugovine razpletla, danes zanesljivo še nihče ne ve, čeprav je špekulacij na tone. Raznorazne sociološke teorije o, denimo, možnih posledicah nacionalizmov in etničnih razlik so lahko na teh prostorih ničeve, kajti na Balkanu so iz ure v uro mogoče popolnoma nepredvidljive zadeve in scenariji. Tu sploh ni več belo, kar je res belo in ni zeleno, kar je očem zeleno: na Balkanu je vsak dan toliko iracionalnosti, da se jim čudijo še tako slaboumni možgani. Čas miru i Velika je stiska tistih, ki živijo južno od Kolpe in ki so se zgrozili ob militantnosti armije v Sloveniji. In doumeli, da bo ob najmanjšem namigu jugo -armija, sedanja ali prihodnja najemniška, udarila po vsem, kar ji bo na poti. Ce je upala na Slovenijo in na slovenske meje - bog nam pomagaj! V tem smislu je razumljiva skrb predvsem hrvaških novinarjev, ki so tuje opazovalce, ki so prišli k nam, takoj začeli vztrajno nagovarjati, naj se vendarle iz Ljubljane preselijo tudi na Hrvaško. Skrb je res razumljiva in v mnogočem moralna in humana, ni pa pravno utemeljena. Ne, da tuji opazovalci ne bi hoteli na Hrvaško, tudi ne morejo, kajti njihova misija nikakor ni odvisna od njihove dobre volje, morebitne simpatije ali antipatije. Koliko se bomo na teh zemljepisnih širinah in dolžinah morali še naučiti in načuditi! Ni kaj prida treba poznati protokola in mednarodnega pra- va, da veš, da pri tem veljajo povsem določena pravila igre. Mednarodni opazovalci - pa če je še tako hudo - ne morejo skakljati po tej državi, kakor jim ljubo, saj imajo precizno določene naloge, ki jih morajo opraviti skrajno profesionalno. Kakorkoli bodo že zbirali informacije, jih bodo selekcionirali na informacije iz zanesljivih, manj zanesljivih ali nezanesljivih virov in jih pač po veljavnem mednarodnem sistemu takega dela potem združili v določene ocene. Kako so med minulimi napadi armije delali v Ljubljani novinarji ameriške CNN? Prevajalce so imeli, ki so jim noč in dan prevajali vse informacije lokal- nih radijskih in televizijskih postaj in se nato na osnovi vsega tega odločili, kakšno bo njihovo najpomembnejše sporočilo, oddano pred avditorij najštevilnejše televizijske publike tega sveta. Poročila vplivnega ameriškega CNN so strašno zanimiva tudi zato, ker ne ustvarjajo le svetovnega javnega mnenja, ampak so v službi tudi česa drugega... A to je že druga tema. Upajmo, da se bo ta mednarodna misija tudi sicer pri nas lepo imela. Se dobro, da jih naše parlamentarne in strankarske zdrahe ne bodo kaj prida zanimale - če pa bi jih po kakš- nem čuOtnem naVAjutju vseeno prebirali, so v teh trenutkih še za nas tako nepomembne, da bi bilo skrajno priporočljivo, da se jih potencialni polemi-čarji začasno vzdržijo. Ce kdaj, potem naj nas vsaj zdaj različnost združuje. Ne iz strahu, da bi se ponovilo, ampak iz želje, da ne bomo enkrat ne le simbolično in deklarativno, ampak zares na svojem. Lif, bo še priložnosti za strankarska klanja, politična maščevanja, obračunavanja in in raznorazne strankarske boje. • D. Sedej Pojasnilo Zaradi nekaterih mnenj, ki smo jih v uredništvo prejeli zaradi dveh tem tedna pod naslovom Vesoljci nas gledajo in Pod lipo, poudarjam, da gre tudi v teh dveh kozerijah kot vseh drugih, ki so bile objavljene v tej rubriki, izključno za razmišljanja podpisane, ne pa za mnenje uredništva. • D. Sedej Kaj ste nam sporočili o vojnih številkah časopisa, II. del Prejšnji petek smo vam predstavili nekaj mnenj bralcev, ki so izpolnili anketo Gorenjskega glasa, s katero smo zbirali mnenja o tem, kako so vam bile všeč vojne številke časopisa (številke 50, 51 in 52). Poleg tega smo pred tednom dni opravili tudi žrebanje, med udeležence ankete smo razdelili nagrade in prvo nagrado svečano dostavili nagrajencu v Smlednik (o čemer smo pripravili poseben zapis v tej prilogi). Ker je v uredništvo prispelo zelo veliko vaših mnenj, predlogov in ocen, tokrat nadaljujemo s predstavitvijo odgovorov iz ankete. Podjetju Gorenjski glas Kranj, ki izdaja istoimenski časopis, vsekakor najbolj godijo pohvale vseh, ki so poslali odgovore na anketo, da so kljub vojnim razmeram časopis dobili pravočasno ali pa le z minimalno zamudo. Naše vprašanje v anketi je bilo: "Ali ste kljub vojnim razmeram dobili Vaš Gorenjski glas pravočasno?" In najbolj pogost odgovor: "Da, pravočasno in točno kot vedno." Le naročniki izven območja PTT podjetja Kranj (npr. Helena Vehovec iz Dragočajne) so nam sporočili, da je Gorenjski glas prišel z enodnevnim zamikom oziroma petkova številka v ponedeljek. Večinsko mnenje naročnikov o tem, kako je Gorenjski glas prišel do svojih naročnikov v času vojne, pa najbolje odraža odgovor Irene Škrbec iz Kranja: "Da, kljub izrednim razmeram sem časopis dobila pravočasno. Bila sem presenečena. Hvala uredništvu in poštarjem.)" S svojim odgovorom nas je najbolj razveselila Milena Neumann z Jesenic: "Edino Gorenjski glas smo dobili redno na datirani dan." Kaj pa vaša mnenja o vsebini Gorenjskega glasa v času sedemdnevne vojne proti Sloveniji? Na vprašanje: "Kaj pogrešate v vojnih številkah Gorenjskega glasa?" ste nam odgovorili: Nikjer nismo zasledili seznama zaklonišč na Bledu (Nada Žorger, Bled). Pogrešam podatke o mrtvih, ranjenih in ujetih (Andreja Marolt, Bled). Pogrešam informacijo o trenutnih voznih redih avtobusov zaradi izrednih razmer (Helena Vehovec, Dragočajna). Želela bi, da predstavite ministra za informiranje Jelka Kacina (Barbara Nagode - Vari, Idrija). V vrstah teritorialne obrambe imamo kar nekaj vrst novega orožja - lahko bi predstavili glavne karakteristike, osnovno ravnanje in podobno (Henrik Perko, Sebenje). Gorenjski glas bi lahko vtaknil nos v delovanje podtalnih, tajnih služb slovenskih primitivcev, ter v vse mogoče osebne privilegije po naročilu generalitete (Ana Komatar, Škofja Loka). Malo več slikovnega gradiva (Franc Brdnik, Smlednik). Malo več humorja, ker so časi težki (Marinka Bobnar, Lahov-če). Morda več splošnih informacij, npr. o znakih za alarm, kje so zaklonišča; lahko bi bilo še več praktičnih nasvetov, kako ravnati v primeru izrednih razmer (na vprašalnik je bralka pozabila pripisati svoj naslov!). Več intervjujev z osebami, ki so skrbeli za varnost ljudi in za pravočasno obveščanje. Objavite tiste, ki so stisnili rep med noge in zatajili, da jim Slovenija vse nudi (anonimna bralka). Pogrešam prvi članek o prenehanju nasilja (Anica Eržen, So-vodenj). Napišite navodila o zaščiti pred zračnimi napadi, tako bombnimi kot plinskimi itd. Objavite seznam zaklonišč na območju Gorenjske (Franc Dežman, Naklo). Poročajte, kaj pravijo družine in žene generalov - ali so v vojni? Ali vsa ZKJ sodeluje s predstavniki ZSSR (anonimni bralec). Ne vem, mogoče sem preveč zahteven - rad bi imel malo več podatkov o sovražnikih, njihovo število, zapise o opremi, ki je ostala v kranjski kasarni (Jože Keršič ml., Kranj). Več poročanja o gospodarskih zagatah in njih premagovanju v času izrednih razmer na Gorenjskem -v podjetjih, trgovinah in drugod (Miha Bakovnik, Preddvor). Po naši oceni pa posebno pozornost zasluži naslednji odgovor iz ankete o Gorenjskem glasu: "Da bi čim prej prebrala novice o mirnem stanju! Da bi napisali: nevarnosti je konec." S to željo bralke Ivanke Gart-ner iz Selc se nedvomno srčno strinjamo prav vsi. (Prihodnjič: nadaljevanje o vaših mnenjih v anekti). ANKETA GORENJSKEGA GLASA - ANKETA GORENJSKEGA GLASA o o m z r— xa r- r > ANKETA Novi slovenski prazniki Poznate osnutek novega zakona o praznikih in dela prostih dnevih v republiki Sloveniji? Praznik, ki ga bomo uradno še praznovali v ponedeljek, bo dokončno izbrisan iz naše zavesti in s tem tudi iz slovenske zgodovine. Kaj pa vi menite o spremembah, ki se nam obetajo? Bojan Dičovski, Kranj - "Mislim, da ti prazniki lahko ostanejo, glede novih pa nai odločajo drugi. Zakaj pa ne bi imeli cerkvenih praznikov, saj smo demokratična država." Anton Lovrič, Kranj - "Praznujejmo tiste praznike, ki imajo v slovenski zgodovini glede na sedan|i čas še kakšen pomen Cerkveni prazniki pa niso prazniki za vse, zato jih lahko izkoristi vsak na svoj način." Simona Kavčič, Smlednik - "Ali nimamo malo preveč praznikov? L|udje se teko lahko le polenijo. Paziti pa moramo sedaj, da ne bomo vnesli preveč cerkvenih praznikov, kajti to je spet druga skrajnost." Ivanka Sire, Visoko - "Enkrat bo potrebno vzpostaviti nekak red pri teh praznikih. Nai se obravnavajo, kot del slovenske zgodovine in imajo tudi svojo vrednost. Tudi cerkveni prazniki morajo dobiti svojo vrednost." Matej Medved, Kranj - "Praznoval bi vse praznike, če bi bili šole prosti dnevi. Tudi partizanski in cerkveni prazniki me ne bi motili, samo da bi bili doma • M. Zabret, fo-to J. Ciglar 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Video strani 16.25 Video strani 16.40 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade, H. C. Andersen: Grdi raček, lutkovna igrica 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 D Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 21.15 Marlboro music shovv 21.45 EP Video strani 21.50 TV Dnevnik 3, Vreme 22.10 SOVA 23.25 Video strani 20.05 Risanka 20.20 Vietnam, dokumentarna serija 21.10 Pujsovi dosjeji, angleška humoristična nanizanka 21.40 Izvori mafije 23.30 Glasba 23.05 Zgodba o magnumu 23.55 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. PROGRAM TV HRVATSKA 7.30 Video strani 8.00 Poročila 8.10 Junaki akcije, dokumentarni film 9.00 Majhen svet, oddaja za otroke 9.30 Poročila 9.40 TV Koledar 9.50 Portret glasbenika: Capucilli 11.05 Poročila 11.15 Glasbena oddaja 12.20 V vrtincu stoletja: Salona 12.50 Čas igre, francoski film 15.25 Poročila 15.35 Murphv Brown, ameriška nanizanka 16.05 Poročila 16.15 TV Koledar 16.25 Prvaki razreda, ameriška nanizanka 16.50 Korenine mafije, ameriška nadaljevanka 17.45 Majhen svet, oddaja za otroke 18.15 Hrvaška danes 18.45 Veterinarji, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 1 20.00 Pravi heroj, angleška nadaljevanka 21.00 Žrebanje lota 21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.40 TV Dnevnik 2 23.00 Kinoklub Evropa, Vrtalec zidov, madžarski film 00.30 Poročila TV HRVATSKA 2 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.45 Z za bavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.05 Škotski ansambel dud, posnetek s Poletnega festivala 19.30 TV dnevnik, vreme 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 21.30 Žrebanje lota 21.35 Umetniški večer. Dovolj slave za vse, 2 del angleškega filma 23.15 Yutel, eksperimentalni program KANALA 20.00 Toriton z morja, japonska risana serija 20.30 Informativno-dokumentarni program 21.00 Aventis TV KOPER 17.30 18.30 18-50 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 22.00 22.05 22.10 23.00 Športne oddaje Risanke Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški pro gram Lucy Shovv, ameriška humoristična nanizanka Celovečerni film Žrebanje loto TV dnevnik V svetu domišljije, televizijska nanizanka Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Ruščina 10.00 Mi, ponovitev 10.25 Čas v sliki 10.30 Ni vse zlato, kar se sveti 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Kim - indijska tajna služba 15.00 Oddaja z miško 15.25 Ostržek 15.50 Risanka 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.07 Pogledi s strani 21.15 Iščemo Rickija Fosterja, 1. del 22.45 Odločitev v Sieri 0.20 Chicago 1930 1.05 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.00 Nekoč 15.05 Trener leta 16.40 Rumena reka 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče belo-rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Belo-modre zgodbe 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 1. RADIO ZRI ib.uu - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Obvestila 17.30 -Med poljanskimi igralci - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE TOREK. 23. julija 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 2 21.35 DOVOLJ SLAVE ZA VSE, 2. del Film Dovolj slave za vse, biogra fijo izumitelja inzulina, so Angleži posneli v dveh delih. V prvem smo spoznali trdo odločnost dr. Bantinga, da bo kljub težavam s predpostavljenimi nadaljeval svoja znanstvena odkritja. Obe nem pa smo sledili tragični usodi dekletca, ki se spopade s sladkorno boleznijo. V drugem delu dr Banting deluje kot že priznan nadarjen znanstvenik v ZDA, kjer ima boljše pogoje in tudi hitreje napreduje Deklica, ki izve za tragično smrt svoje mlajše prijateljice, noče verjeti v svoj konec in fcepogum no, že kar s čudežno močjo, bori za preživetje Vsekakor je ena redkih med bolnimi otroki, ki uspeva s svojo vztrajnostjo, vse-, kakor pa je sedaj odvisna tudi od. tega, ali bo dr Bantingu uspelo dovolj hitro najti formulo za učinkovito zdravilo.. Film Dovolj slave za vse nadvse; zanimivo prikazuje znanstveno delo, a gradi predvsem na karak-terizaciji posameznih junakov. RTL PLUS 12.00 Ameriški nogomet 13.00 Pokal Porsche Carrera - 13.30 Akcija avto - 14.00 Golf britanski open - 15.00 Dirke dragsterjev - 16.00 Nogomet -pokal Amerike - 18.00 Dirke motornih čolnov 19.00 Moto dirke - 19.45 Bovvling 21.00 Britanska formula 3 -21.30 Britanski avto moto šport - 6.00 Dobro jutro m poročila 9.20 Film - 11.25 VVells Fargo 12.10 Buck Rogers - 13.10 Hammer - 13.35 Kali fornijski klan - 14.25 Springfieldska zgodba - 15.10 Klic srca - 15.55 Chips - 16.45 Tvegano - 17.10 Vroča nagra da - 18.00 Ženska za 7 milijonov do larjev - 18.45 Poročila - 19.25 Knight Rider - 20.15 B L Stryker, ameriška kriminalka 22.00 Eksplozivno 22.50 Glavne novice - 23.50 Film - PRO 7 SCREENSPORT 8.00 Formula 3000 - 9.00 Britanske avto dirke - 9.30 Tenis 11.00 VVrestling 6.00 Dobro jutro - 8.35 Sosedje - 9.05 Splošna bolnišnica - 9.50 Teleshop -10.10 Film, ponovitev - 12.05 Kolo sreče - 12.45 TV borza - 13.35 Bigno -14.00 Policijska akademija 14.25 Splošna bolnišnica - 15.10 Sosedje -15.35 Teleshop - 15.50 Bbnanza 16.45 Matt Houston - 1750 Zaljubljen v čarovnico - 18.15 Bingo - 18*45 Po ročila - 19.15 Kolo sreče - 20.00 Film -21.00 Film - 22.50 Poročila, šport -23.00 Spieglova TV reportaža - 23.30 Film - 0.40 Film, ponovitev - KINO 23. julija CENTER amer kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 19. uri LETNI KINO STADION amer kom TRAPASTI PSIHIATER ob 21 15 uri ŽELEZ AR amer film TAM, KJER JE SRCE ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. psih trii LEPI JOHNNY ob 20.30 uri RADOVLJICA Ni kino predstave' BLED amer pust. film HIGHLANDER oh 20. uri 19.20 Video strani 19.30 TV dnevnik Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba p.o. Kranj RENAULT - ŠKODA pri ALPETOUR REMONT KRANJ - LABORE !MGJL 159.500 din R?n?PQP. 239.500 din R 5 DIESEL 275.500 din ŠKODA FAVORIT 178.000 d!n Dobava takoj tudi po sistemu staro za novo. Informacije dobite tudi po telefonu 223-276. EMa - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita Jošt, Prešernova 11 SLOVENSKE ZASTAVE - NAJLEPŠE - NAJCENEJŠE! 90x180 700,00 din 120x1000 1.000,00 din Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita PERFTECH PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ Ljubljanska 12 64260 Bled, d.o.o. K sodelovanju vabimo ustvarjalne in sposobne sodelavce za prosta delovna mesta na področju računalništva 1. PROJEKTANTA INFORMACIJSKIH SISTEMOV z visoko ali višjo izobrazbo 2. PROGRAMERJA z visoko ali višjo izobrazbo 3. SERVISERJA s srednjo strokovno izobrazbo elektro smeri Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mese- čnim poskusnim delom. Od kandidatov pričakujemo strokovnost, ustvarjalnost, znanje angleškega jezika ter pripravljenost za teamsko delo. Kandidati morajo imeti vozniški izpit. Ponudbe z ustreznimi dokazili bomo sprejemali do 15. 7. 1991. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku razpi- LOKA LESING d.o.o. Podjetje za razvoj, proizvodnjo in trgovino Titov trg 3 a 64220 Škofja Loka Prodamo rabljene odsesovalne naprave: - ventilator z elektromotorjem - ciklon - silos okoli 20 m3 Cena: 65.000 din Informacije po tel. 064/622-481 Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj in PAN Kran| d.o.o., Music management, produkcija, založništvo, obiavljata: RAZPIS - ZA trgovsko in gostinsko ponudbo na tradicionalni prireditvi "KRANJSKA NOČ '91" - 2. in 3 avgusta - na Titovem, Maistrovem in Slovenskem trgu. Interesenti naj pošljejo ponudbe z opisom prodajnega programa najkasneje do 24. 7. 1991 na naslov. PAN Kranj, d.o.o, Poslovni center Planina 3 64000 Kranj Tel.: 064/326-508 NOV BLAGOVNI CENTER LOKA V MEDVODAH PROIZVODNO. TRGOVSKO IN GOSTINSKO FJOD.JETJE ŠKOFJA LOKA p.o. 64220 Škofja Loka Kidričeva 54 Telefon: 064/631-261,632 Telefax: 064/631-983 11 i fi i? mir V: {{ PRIDEŠ IN IZBEREŠ: prehrana in potrebščine za dom in gospodinjstvo .. . oblačila za vso družino in tekstilni izdelki. .. elektro material, bela tehnika, vse za šport in prosti čas . . . UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI LOKI 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Živ žav 9.50 Ukradena, angleška nadaljevanka 10.45 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Klub klobuk 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPF 20.05 Film tedna, Pogum, ameriški film 22.15 EPP 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 EP, Video strani 22.45 Sova 0.00 Video strani 20.05 Risanka 20.20 Krila, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Izvori mafije 21.50 Poirot. angleška nadaljevanka 22.40 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Satelitski programi - poskusn prenosi 18.30 Alpe Jadran 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Mari bor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Žarišče 20.30 W A Mozart Figarova svatba 23.45 Yutel, eksperimentalni pro gram_ l. PROGRAM TV HRVATSKA 7.30 Video strani 8.00 Poročila 8.10 Himalaja, dokumentarni fillm 8.55 Pasja pripoved ali kako je bilo... češka nanizanka za otroke 9.30 Poročila 9.40 TV koledar 9.50 V vrtincu stoletja: Hvar 10.20 Risanka 10.30 Kultura vsakdana 11.00 Poročila 11.10 Doba športa 12.10 Zgodba o Ann Jillian, ameriški film 13.45 Poročila 13.55 Murphy Brovvn, ameriški film 14.20 Glasbena oddaja 15.10 Poročila 1520 TV Koledar 15.30 Vietnam, ameriška nadaljevanka 16.15 Poročila 16.25 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 16.50 Korenine mafije, ameriška nadaljevanka 17.45 Pasja pripoved ali kako je bilo 18.15 Hrvaška danes 18.45 Usode: Ksenjina pot do rešitve, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 1 20.05 Moderni časi, oddaja o filmu in Hamburg Altona, domači film 23.00 Spomin na 2 stoletje, Ligio Za-nini, pesnik z Golega otoka, dokumentarna oddaja 0.00 Poročila TV HRVATSKA 2 KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Cyrano de Bergerac 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 1. RADIO ŽIRI SLOVENIJA 1 20.05 POGUM Mati narkomana, se pogumno odloči, da se bo priključila newy-orški skupini za boj proti mamilom, saj noče prekrižanih rok gledati, kako propadajo sin in mnogi njemu podobni. V tvegani akciji se vtihotapi v mrežo razpeče-valcev mamil. Njen pogum je poplačan, ko razkrije glavne akterje tega umazanega posla. TV KOPER Ib.UO - Napoved programa - EPP obvestila 17.00 - Obvestila - 17.15 Heavy metal - filmska glasba -19.00 Odpoved novic - 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka otroški program 19.25 Videoagenda 20.00 Lucv Shovv, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Dokumentarna oddaja 21.00 Buck Rogers 21.50 Dokumentarna oddaja 22.20 TV dnevnik 22.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Evropska univerza, 2. del 10.00 Mi, ponovitev 10.25 Čas v sliki 10.30 Odločitev iz inozemstva 13.00 Čas v sliki 13.10 Pustolovščine družine Robin-son 14.45 Glasbeni zaboj 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Natanko poglej 15.55 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Gospodar v hiši 21.40 Pogledi s strani 21.50 Dallas 22.35 Gorila 23.55 Chicago 1930 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.10 Nekoč 15.15 štirje letni časi 17.00 Strategija razuma 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Viza za nikamor 21.45 Knjiga meseca 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport nato. Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA PRO 7 5.55 Buff alo BiH - 6.20 Bosonog v parku - 6.45 Samurajevo maščevanje -7.40 Dandee in Culhane - 8.30 Risan- ke 9.20 Planet opic - 10.10 Hiša na trgu Eaton - 11.00 Dandee in Culhane -11.50 Vicki - 12.15 Grk osvaja Chicago - 12.40 Tenis, loparji in tatovi -13.30 Simba, angleški pustolovski film, ponovitev - 15.10 Risanke -16.05 Lassie - 16.35 Moj prijatelj Ben - 17.10 Vicki - 17.30 Poročila - 18.45 Primeri Harrvja Foxa - 18.30 Bugs Bunny - 20.15 Grease 2 del, ameriški glasbeni film - 21.10 Tekmeca - 23.05 Slovo v noči. francoski film NOVO V KINU HURA ZA BIKCA (BULL DURHAM) amer. komedija; režija: Ron Shelton; igrajo: Kevin Costner, Sušan Saradon Dumam je mestece v Severni Karolini in Dumam Bulls so njegovo drugorazredno baseballsko moštvo: Costner igra Crasha Davi sa, veteranskega igralca baseballa. ki mu zaupajo nehvaležno nalogo: trenirati mora prihajajočo baseballsko zvezdo Calvina La Loosha, ki ga kličejo Nuke. Darovi so med Crasha in Nuka precej nepravično porazdeljeni: Crash je strasten igralec, a ne dovolj nadarjen, da bi se prebil v prvorazredno moštvo, Nuke ima talenta na pretek, a ga poleg baseballa zanima še mnogo drugega. Recimo ženske. In tu se vmeša Susan Saradon (ena od treh eastvvi-ških čarovnic), ki igra strastno podpornico durhamskega moštva Anne Savov. Njeno navdušenje gre tako daleč, da vsako leto izbranega mladega igralca povabi v svojo posteljo. In letos je na vrsti Nuke. Toda tudi Crash ni ravnodušen do nje in potem ko dekle precejšen del filma prebije v napačni postelji, na koncu vendarle spozna, kje je njeno mesto... KINO CENTER prem amer kom BULL DURHAM ob 19. uri LETNI KINO STADION amer kom. BULL DURHAM ob 21.15 uri ŽELEZAR amer fant thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 20. uri DUPLICA amer. trda erot. RULETA POŽELENJA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. trii. LEPI J0HNNY ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. pust. film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri BLED Ni predstave! 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo Krvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba KOKRA, Trgovsko podjetje, p.o. Kranj, Postna ulica 1 objavlja Javno dražbo za prodajo več kosov opreme za prodajne prostore. Dražba bo v sredo, 24. 7. 1991, ob 13. uri v 1. nadstropju veleblagovnice Globus v Kranju, Koroška cesta 4. Ogled blaga bo mogoč od 12.30 ure dalje. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Kupci morajo kupnino poravnati takoj. Kupec demontira in odpelje kupljeno blago najkasneje do 24. 7. 1991 do 19. ure. Pri prodaji velja načelo VIDENO -KUPLJENO. Podrobnejše informacije dobite v podjetju KOKRA Kranj oz. po telefonu 214-761 (Dovžan). 24. julija je ugnana, ( oglaša ' se zid Tržič, junija - Tr/ičani so zdaj pomirjeni, njihovih grobov na osrednjem pokopališču divjad ne obiskuje več, vendar pa nase opozarja pokopališki zid, ki se poveša. Vse kaže, da so posegi lovcev Lovske družine Tržič, ki so znižali število divjadi v najbližnji okolici mesta, nanovo postavljene ograje okrog pokopališča in celo električni pastir vendarle naredili svoje: srnjadi skorajda ni več na obisk na pokopališče. Verjetno je pripomogla tudi pomlad, ki daje dovolj hrane živalim v gozdu. Komunalno podjetje je nekaj vhodov zaprlo z lesami, nekaj jih ima pa še v načrtu in če bodo ljudje vrata skrbno zapirali za seboj, srne ne bodo več mogle med grobove. Vendar se na tržiškem osrednjem pokopališču pojavlja nov problem: v zgornjem koncu se poveša široki kamniti pokopališki zid, ki grozi, da se bo podrl na cesto. Kot povedo v komunali, trenutno za to sanacijo ni denarja, potrebno pa ga bo zbrati in bo obnova zidu ena od bližnjih prihodnjih nalog tržiške komunale • D. D. JjHjjj ZAVAROVALNICA TRIGLAV l^^j d.d. Ljubljana ^55^ Območna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto zavarovalnega zastopnika za opravljanje naslednjih del: — sklepanje premoženjskih zavarovanj, zbiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkasiranje premij v zastopu Bled Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima srednjo oz. najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri (V. oz. IV. stopnjo) — eno leto delovnih izkušenj — starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) — veselje do terenskega dela in do dela.z ljudmi — da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini Kandidati za opravljanje navedenih del naj svoje prošnje, napisane lastnoročno, pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d. Ljubljana, Območna enota Kranj, Oldhamska št. 2. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. [1 SERVISNO PODJETJE KRANJ p.o. Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, I t I servisnih in inštalacijskih del v gradbeništvu Kranj, Tavčarjeva 45 objavlja prosto delovno mesto SPLOŠNEGA MIZARJA Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe smeri - splošni mizar — vozniški izpit B kategorije — najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, p.o.,Tavčarjeva ul. 45, 64000 Kranj. Blejski vlakec že sopiha. Foto: G. Sinik Veselje za najmlajše obiskovalce Bleda Blejski vlakec spet vozi Bled, 15. junija - Minuli ponedeljek je prvič v letošnji turistični sezoni spet zasopihal blejski vlakec. Novost, ki sojo lani uvedli kot popestritev turistične ponudbe tako te dni že razveseljuje najmlajše obiskovalce Bleda. Ko sta lani Miloš Jocif in Uroš Filipič, s podporo blejskega turističnega društva, na travniku pod športno dvorano na Bledu postavila majhne tire in na njih pravcati vlakec s parno in električno lokomotivo sta požela veliko priznanj in občudovanja tako mladih obiskovalcev, kot njihovih staršev. SONČKOV KOT Tudi cena vožnje je bila zgolj simbolična, tako da so si prav vsi lahko privoščili prijetne mi-nutke na vlakcu. "Letos imamo novo parno lokomotivo, nove tri vagone in nov tir na postaji. Način dela je podoben kot lani, enako prodajamo prave vstopnice, tako da otroci spoznajo, kakšen je postopek vožnje z vlakom. Cene ene vožnje je trideset dinarjev in tudi letos pričakujemo veliko zanimanje med otroki in starši. Lani se je z našim vlakcem, ki je vozil od julija do konca septembra, peljalo kar deset tisoč otrok," je povedal Miloš Jocif. Naj še zapišemo, da vlakec vozi le popoldne, od 14. ure pa do noči. • V. Stanovnik Trikrat Parni valjak Tako, spet je tu petkov Gorenjski glas, z njim Šestnajsti-ca, v njej pa seveda Sončkov kot. Moram reči, da ste tokrat poslali nekoliko manj dopisnic, kot je v navadi, pa kaj, je pa verjetnost za izžrebanje toliko večja. Torej, Špela Šturm iz Šutne 60, 64209 Žabnica po prejetju našega dopisa se oglasi v prodajalni Sonček in izbira bo tvoja. TOP 3 1. Glasba iz filma Twin Peaks (kaseta) 2. Jovride - Roxette (kaseta, LP) 3. Time Love & Tenderness - Michael Bolton (Kaseta) NOVOSTI Skupino Parni valjak prav gotovo dobro poznate. Petnajst uspešnih let so letos spravili na tri kasete oziroma plošče. Na njih je mogoče najti njihove največje uspešnice in sicer v Live izvedbi. Sončkar je končno dobil tudi že pričakovano kaseto Chrisa Isaaka, Wicked Game in famozni video poznate kajne. Tu sta še Paula Abdul s SpellBound (kas, LP) in Prince z Graffiti Bridge (kas, LP). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 8: Koliko let že rola skupina Parni Valjak? In, dopisnice naj bodo poslane v uredništvo do srede, 24. julija, na naslov Gorenjski glas, 64000 Kranj, za "Sončkov kot". Nagrada je v stilu, LP ali kaseta po želji. Čav! 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Ben|i, ameriška nanizanka 9.20 V Citvju, angleška nanizanka 10.10 Alpe Jadran 10.40 Video strani 15.45 Video strani 16.55 EP Video strani 17.00 Sova. ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 TV Mozaik: Tunguzijska katastrofa, poljudnoznanstvena oddaja HTV 18.35 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ehzabetin dvor, slovaška nada Ijevanka 21.25 Tednik 22.25 TV dnevnik, vreme 22.50 SOVA 21.10Srce mesta, ameriška nanizanka 21.55TV dnevnik 22.15Morje, morje, dokumentarna oddaja 22.45Glasbena scena 23.45Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. PROGRAM TV HRVATSKA TV AVSTRIJA 2 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Žarišče 20 30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.30 Prostozidarstvo od blizu, angleška dokumentarna serija 21.55 Mali koncert Volodja Balžalor sky. violina, Christoph Theiler, klavir 22.15 Večerni gost Peter Amalietti 23.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.15 Yutel eksperimentalni program TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 20.45 Glasba 20.55 Od maja do decembra 21.25 Potopisna razglednica 21.55 Izvori mafije 22.50 Poročila 23.10 Splošna praksa 8.30 Vremenska panorama 15.45 Nekoč 15.50 Poroka z Eriko, nemški film 17.15 Monte Cristo - otok zakladov za prihodnost - 2. del 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 7.30 Video strani 8.00 Poročila 8.10 Narodni park Gran paradiso, dokumentarni film 8.55 Ključek okrog vratu. TV igra za otroke 9.30Poročila 9.40TV koledar 9.50Arheološka odkritja: Tisočletje Vinodola 10.20Risanka 10.30Zgodovina hrvaškega sabora, dokumentarna serija 11.00Poročila 11.10Risanka 11.35inšpektor Vinko, TV nadaljevanka 12.45Poročila 12.55Moj človek Godfrev, ameriški film 14.30Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 15.00Poročila 15.12TV koledar 15.20Poirot, angleška nanizanka 16.15Poročila 16.25Krila, ameriška nanizanka 16.50Korenme mafije, ameriška na daljevanka 17.45Ključek okrog vrtau, TV igra za otroke 18.15Hrvaška danes 18.45Narodm park Kotišina. dokumentarna oddaja 19.15Risanka 19.30TV Dnevnik 20.05Spekter KANALA 20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Košuti, francosko-italijanski film TV KOPER TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 13.10 Latigo, ameriški film 14.40 Raji živali 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Zgodbe 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Pogledi s strani 21.30 Išče se Rickv Poster 23.00 Adamovo rebro, ameriški film 0.35 Chicago 1930 1.20 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški pro gram 20.10 Superpass. glasbena oddaja 20.40 Tajni agenti 21.10 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.10 TV dnevnik 22.20 V svetu fantazije, televizijska nanizanka 23.20 Športna rubrika K*rvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila 17.30 - Od tu in tam 17.45 - Ringlšpil - 19.00 - Odpo ved programa RADIO ZIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98. 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavž: 96.4 Mhz SLOVENIJA 1 20.05 ELIZABETIN DVOR Gre za družinsko sago o ansto kratih Fabicijih, ki živijo v čudovitem dvorcu. Dogajanje se odvija v letih 1812 - 1944 in prikazuje življenje nekaj generacij te družine, ki je polno romantike in različnih avantur. Družinska tragedija se začne s strastno ljubeznijo starejšega Matthiasa Fabicija do prelepe Elizabete Castiglione. Po njeni nasilni smrti Matthias napiše te stament, po katerem bo številnim generacijam tega družinskega klana usojeno trpeti. Zgodba se plete še okrog drugih plemiških in kmečkih družin, ki obkrožajo Fabicije, njihovo življenje pa zapletajo tudi burni zgodovinski dogodki. Nadaljevanje ima šest delov. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije 14.30 - Domače novice 1 15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.58 -Odpoved programa PRO 7 6.20 Buffalo Bili - 6.45 Bosonog v parku - 7.10 Hiša na Trgu Eaton, ponovitev - 7.55 Dundee in Culhane - 8.45 Risanke 9.30 Lassie - 10.00 Moj prijatelj Ben - 10.25 VValtonovi - 11.26 Dandee in Culhane - 12.05 Vicki -12.30 Alice 12.55 Primeri Harrvja Fo-xa 13.40 Vzhodno od Sudana, angleški pustolovski film - 15.10 Risanke 16.10 Lassie - 16.35 Medvedje prihajajo 17.05 Vicki - 17.25 Poročila - 17.40 Detektiv s čarovništvom -18.30 Risanke KINO 25. julija CENTER amer. kom. BULL DURHAM ob 19 uri LETNI KINO STADION amer. kom BULL DURHAM ob 21.15 uri ŽELEZAR amer. akcij thrill UMRI POKONČNO II. ob 20. uri DUPLICA amer. krim. kom ROČK N'ROLL DETEKTIV ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. drama DRUGE SORTE KAVBOJ ob 20 30 uri RADOVLJICA amer. erot. film HENRI IN JUNE ob 20. uri BLED amer. pust film HIGHLANDER ob 20 uri BOHINJ amer. pust. film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri «0« ::: SAMSUNG SAMSUNG ™" Eiectronics " Electronics Barvni televizorji ekran 70 cm 23.490,00 din ekran 63 cm 26.490,00 din teletekst, stereo, raven ekran, blak matrix, S-VHS HI-FI stolp 12.490,00 din Videorekorder 3 glave 12.490,00 din Vse, ki ste televizorje rezervirali, vljudno prosimo, da se oglasite v prodajalni, ker so količine omejene! del čas od ponedel|ka do petka 9 do 12 ure. od,i5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažuni tel.: 212-367 H a. u ca V UJ O < a> BRAZDA Kalan Poljšica 6, Podnart Tel. 064/70-225 Nova trgovina v Radovljici Kranjska cesta 23 vam nudi razno-orodje; dele za kmetijske ' Stroje, semena, vrtne kosilnice itd., dobite pa lahko tudi -vse informacije za traktorje in druge kmetijske stroje na Poljšici. Posebna ponudba: -Traktorji SAME. IM T, ZETOR in kosilnice BCS. m AVTOSERVIS Leon Pintar ml. 4 Kranj, Koroška c. 53 a Tel.: 064/212-191 Servisiranje in popravila VW - Audi vozil in Wartburg vozil z golfo-vim motorjem. [—AVTO ŠOLA' ing. HUM AR DO VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO.V PONEDELJEK, 22. 7. ob 18. uri VOZILI BOSTE NA NAJSODOBNEJŠIH VOZILIH R 5 CAMPUS IN NA MOTORNEM KOLESU JAMAHA ® 311-035 Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Vabimo vas v naš poslovno-servisni center v Hrastju PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO: - motorje nove in generalno osvežene - rezervne dele za program IMT - rezervne dele za motorje IMR, M33, M43 - motorje in rezervne dele za traktorje tovarne traktorjev Bjelovar - kompleten asortiman rezervnih delov za škropilno tehniko PO UGODNIH CENAH NUDIMO TUDI: akumulatorje vseh tipov, avtomobilske in traktorske gume, molzne stroje in marsikaj iz drobnega programa za kmetijce in vrtičkarje IZREDNA PONUDBA PARKOVNE KOSILNICE Z BRIKSOVIM MOTORJEM VSE INFORMACIJE DOBITE V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V HRASTJU ® 326-033,324-035 Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ; ! 1 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Z MORJEM NE BO LETOS •Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v zgornji lik, boste dobili sponzorja današnje križanke. Nagrade: 1 Kupon v vrednosti 1.000 din 2 Modna očala 3 Sončna očala 4 , 5 in 6 nagrada: praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti po 600,00 din Izpolnjen nagradni kupon na dopisnici pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 25. julija 1991, do 8. ure. Pravilno geslo prejšnje križanke je: NIČ Med 986 rešitvami, ki so prispele v naše uredništvo, je komisija v sestavi: Stanko Logar, Andrej Perne (bralci) in Sergeja Čuhalev (Gorenjski glas) izžrebala naslednje srečne reševalce: 1. nagrada - bala blaga v vrednosti ok. 3.000,00 din prejme KRISTINA RALIČ, Kaštela 18, Kropa 2. nagrado - posteljno garnituro v vrednosti ok. 1.500,00 din prejme VESNA ŠAVS, F. Benedičiča 10, Jesenice 3. nagrado - posteljno garnituro v vrednosti ok. 1.000,00 din prejme SUZANA MODRIJAN, Janeza Puharja 9, Kranj 4. nagrado - praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 500,00 din prejme NATAŠA CUZNAR, Rateče 15, Rateče - Planica 5. nagrado - praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 500,00 din prejme BARBARA MENCINGER, Grajska ul. 4, Bohinjska Bistrica 6. nagrado - praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 500,00 din prejme TINE TOMAN. Ul. XXXI. divizije 3/a, Kranj Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič' MESTO NA TAIWANU VERDIJEVA OPERA ROPARSKI DELFIN TLAČENJE ZATIRANJE AMER SATIRIK BUCHVKALD NAMEN ZVUAČA OSREDNJA POKRAJ V VIETNAMU SL UMETN SINCLAIR ZGODOVINAR IFRANCE 4 & IZ FILMOV 0KEKCU BRAZDA KAR JE PO SREDI SVETA PO VERIST EGIPČANOV FR EKSIST PISATELJ (ALBERT 'KUGA" I PAUl VERLAINE KOSTARIŠKi POLITIK 0SC AR SKALA V VODI MESTO V ZDA PPE-ST0LNICA KANSASA ISAAC NEVVTON ST SLOV MO TOLURKAi (LUDVIK: RAJK0 TURK PREBIVALEC ISTRE GERMANSKI OREL IT DIRIGENT IALBERT0I PEVKA PRODNIK ANDREJ RAHNE RE AKTIV LETALO ZNAČAJ KAOS ZMEŠNJAVA IMNOŽI IZDELOVALEC TALIG PERJE PRI REPI KAREL ERBEN DIET HRANA EMONE GORA NA KRETI REKA V SEVERNI ITALIJI iAOIŽAI OSEBA Ki JE ZADOLŽENA ZA RED LUKAV AM PISATELJICA FERBER KENUSKI DdŽAVMI JEDILNA BUČA mL. ( NEKD ŠPAN SKI NOVEC MAJHEN PETER NAJDALJŠI VlETSK; 1 ČEŠ FILM IGRALKA BEROVA KLICNO ZRNO ZMERJA VEC LAJALO NOVINARKA TV SLOVE-NUAIMAJAI TOVARNA ETER OU I KRATICA I DELEŽ CR'J ŽABNIKA KAREL SMOLLE "MS.A, NERALIČ ZME=Je\i VIŠINSKA TOČKA PEVEC PESTNER STO KV ADR METROV VODNI VRTINEC STAR SLOVAN ZEMELJSKI AVTOR KRIŽANKE R NOČ Petek, 19. julija 1991 15. STRAN w&mw^ssla& Fotografije: FRANC TEMELJ *..4.v>» - Mlada, številna in prijazna družina Černetovili pred svojo novo hišo 'št. 23) na spodnjem koncu vasi (prva Itiša na levi. Ce prideš od cerkve). Na sliki so: ata Tomo Čeme. mama Dragica, ki drži v naročju najmlajšega, Vilkota, stojijo pa (z leve) Tomaž. Katarima in Go-'azd. Oba se vozita v službo v Železnike. Tomo v Iskro. Dragica v Alplcs. zraven tega pa delata še na kmetiji Tomovih staršev, pri Sloju. Njegova starša namreč pripadata generaciji, ki manjka. Bila sla "'cd tistimi, ki so šli na Jesenice in zdaj živita v Žirovnici. v*n napad na nemško postojanko £ft< Sorica, da ji onemogoči eventualno pošiljanje pomoči postojanki v Železnikih, ki jo je napadla Prešernova brigada. Za časa napada naj se hkrati izvršila tudi rekvizicija v lemško usmerjeni vasi Sp. Danje. Rekvizicija je popolnoma uspela. 'Sledi opis napada in dostavek:/ Medtem pa je 1. četa nemoteno rekvirirala v Sp. Danjah 10 glav iivi-le in precejšnjo količino drugih ži-i'//." (16) Stanko Petelin v svoji monografiji o Prešernovi brigadi poroča 0 njenih bojih na Jelo\ ici. za Ratitovcem. julija 1943. Pravi, da so takrat del bataljona poslali v Sp. Danje po hrano. In nato v opombi pojasni, zakaj ravno tja: "Prebivalstvo hribovskih vasi Zgornje in Spodnje Danje ter Zgornja Spodnja Sorica v bližini bivše ju-Soslovansko-italijanske meje je potomstvo nekdanjih nemških naseljencev. Čeprav so govorili slovensko, so se imeli za Nemce in bili v Rlavnem sovražni do partizanov. Nemci so moškim dali puške in ta-"° okrepili postojanko obmejnih stražarjev v Zgornji Sorici." Sicer I111 ta rekvizicija ni uspela. "Vas sp naši obkolili, toda v njej niso na-s» nobenega moškega, ker so vsi bi-'.v pol ure oddaljeni Zgornji Sori-Cl- Zadostovala pa je že ena sama s°vražnikovu patrulja, ki je s hriba JjOd vasjo izstrelila nekaj rafalov, a bil miniaturka tistega, ki se iz nepalske džungle mul, na himalajske vrhove. Mogočne, v gručo stmje-'/«• domačije samevajo prazne. Z leve: Balam. AdanvČK Jurjevc. Gajger. nad njimi Ka,rair) V hiši še h"it desno ki fe na sliki m živi Ko,v)drova Rozalka. a Še to le poleti, lud, domačiji Sp. in Zg. Trojar, k' ležita malo dlje ob cest, proti Za brdu. sta prazni. Žalostno, toda resnično._ vil. posebno tistih, ki so povezana z lesom, so bili cenjena delovna sila v železnikarskih in loških tovarnah. Predstavniki le-leh so hodili od hiše do hiše in ljudi dobesedno novačili za svoje potrebe. Dobili so stanovanja v blokih, njihove mogočne domačije pa zdaj samevajo prazne. "Dol so jih lahko spravili, gor jih bojo pa težko", pravi Ko(v)drova Rozalka. zadnja prebivalka Zg. Danj. Ko so 1970 ukinili šolo v Zabrdu, so se vasi med Zg. Da-njami in Torko praznile še hitreje. Preostali "Podgorci" so si danes edini v oceni, da je ukinitev te šole zadala usodni udarec njihovemu prebivanju v teh krajih! (19) Spodnji Danjarji, katerih nova oblast ni imela tako rada in katerih otroci so hodili v šolo v Sori-co, so ostali. Vsaka palica ima pač dva konca. Nekatere posebnosti "Posebnih navad in šeg nimajo, in če so jih kdaj imeli, opustili so jih večidel in osvojili si slovenske, na priliko: koledo, kres, šege o svatbah, botrinjah, pogrebščinah, tudi obleko itd. Može in ženijo se naj raje med seboj, ker sosedne Slovence blezo od nekdaj, ne vem, zakaj? po strani gledajo, in če se tudi kdo med njimi nastani, niso ž njim tako vljudni in pa prijazni, kakor s svojci. Častni so posebno, in kar hitro se jim zameriš, ako jih, četudi po pravici, grajaš, očitovaje jim kako-šno napako. Njih lepe lastnosti so še posebno zvestoba tudi v malih rečeh, udanost in pokoščina gosposki, natanjčnost v odrajtvilih in pa za- služčnost in varčnost, kolikor je potrata z obleko ne podkupuje. Pijanca in posebnega zapravljivca med njimi ni. Lepo je tudi to od njih, da imajo čedne in snažne hiše zunaj in znotraj; ravno to velja tudi od cerkve. Mladina je od nekdaj pošteno in sramožljivo živela, kar" terdijo še stari ljudje in pričajo farne bukve. Al novejšo dobo so posebno mladenci pri dervarjenji v Jelovici nalezli in domu zasejati mnogotere napake, ktere jim madežvajo njih per-votno poštenost in nravnost."(20) Med Danjarji sem prebil premalo časa, da bi lahko ugotavljal, katere od "nekterih" posebnosti so ohranili, katere izgubili ali pridobili na novo? Rečem lahko le. da sem bil med njimi prijazno sprejet. Ena od posebnosti je tudi danj.tiski "semenj", proščenje. V urbarju loškega gospostva za leto 1501 piše, da je proščenje pri sv. Marku v Danjah ("zu sannd Marx zvv Hueben") v nedeljo po sv. Marjeti. Tako je še dandanašnji, le da je bilo letos že v nedeljo. 14. julija, torej pred Margarctinim godom. Dan gor ali dol, nekateri stari običaji in posebnosti ostajajo. Danjarji ne hodijo več "u mi- lu pu melu", v mlin po moko. kruh pa še pečejo. "Prot se poker v oufen" - Biot vsird im Olen ge-baken. kruh se peče v peči. Naj se reče tako ali drugače, važno je. da se peče. In da ga je dovolj za vse! Opombe 1 Pavle Blaznik. Kolonizacija Sel-Ske doline. lnavguralna disertacija. Lj. 1928. strm 46. 2 Prav lam. 47. 3 Pra\ lam. 47. 4 Prav lam. 48. 5 Prav lam. I 1 1 6 I rane Kos. Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Lj. 1894. 28. 7 France Stukl. Zg. in Sp. Danje. Sk. Loka. 10.7.1989. tipkopis. napisan za potrebe Radia Žiri. Zanimiva je tudi oddala, ki jo je posnela Dušica Jurman in je bila predvajana na Radiu Žiri, 9.8.1989. Posnetek hram avtorica 8 Prav tam. 9 Navedeno po pripovedovanju domačinov. 10 O tem glej še: France Planina. Skolja Loka s Poljansko in Selško dolino. 1976. 180. 11 Sorica in pa Soričanje. Spisal Andrej Likar. Koledarček slovenski za prestopno leto 1856, str. 33-37. Na svetlo dal dr. Janez Bleivveis. Natisnil Jožef Blaznik. - Ko piše o "Soričanih". ima Likar v mislih vse farane (in ne le vaščane Sorice): "Vseh skupaj jih je okoli 900 duš. Močni in čversti korenjaki, bolj velikanom podobni, pričajo s svojo terdno rastjo, kako zdrav je ta kraj." - Po Likarju povzemamo tudi nekatere mednaslovc v pričujočem sestav ku. 12 VVoerterbuch der deutschen Sprachinselmundarl von Zarz/Sori-ea und Deutschrut/Rut in Jugosla-vvien. Celovec. 1983. Ta dragoceni slovar "danjščine" je vir. po katerem so navedeni tudi številni drugi zgledi njene rabe v tem sestavku. 13 Glej op. 11. 14 Zbornik dokumentov in podatkov o NOV jugoslovanskih narodov. VI. del, knjiga 1, Beograd. 1952. 261. 15 Prav tam. knjiga 10. 265. 16 Prav tam. 328-29. 17 Stanko Petelin. Prešernova brigada. Lj. 1980. 42-43. 18 Ker se v tem sestavku Davčarji ne omenjajo v najlepši luči. želim posebej poudariti, da nimam oseb- Inničiška Culcrir. 1923). me-znanca pri sv Marku v Sp. Danjah /a cerkev vzorno skrbi in jo prav rada pokaže obiskovalcem, ne mara pa. da In se v njej fotografiralo - da ne bi kakih nepovabljenih gostov zamikali dragocenosti, ki so v njej. Živi v lepo obnovljeni hiši pri Tinu na št. 21. V hlevu ima tudi telička, kateremu prinaša krmo s strmih bregov pod vasjo. Če ji ob tem kdo reče: "Ti pa garaš!", mu odvrne: "Bog daj, da bi še lahko!" Najlepše, pravi, je v naravi; "ko bi le vse tiste mašine tako ne ropotale". no nič proti njim. Je pa očitno, da so bili do Danjarjev res precej "ter-di", bodisi v cerkvi bodisi v vojni, tako v duhovnih kot v posvetnih zadevah. Očitno gre za stara in globoko zakoreninjena nasprotja, ki pa jih s to objavo nikakor ne želimo poglabljati. Pri mladih Danjar-jih zamere in sovraštva do Daveai-jev ni. Druga svetovna vojna je naše ljudi razklala, to. kar doživljamo zadnje čase. pa nas očitno zbližuje 19 "Solo so ustanovili I. 1906. V Šolskem letu 1968/69 jo je obiskovalo 10 otrok. Učitelj jih je učil za vseh 8 razredov." Tako je zapisal prof. France Planina, še preden je šolo vzel konec. V: Samotne vasi pod Raiitovcem. Loški razgledi XVI (1969). 136. 20 Glej oo. 11. 1 1 M Najvišje ležeča hiša v vasi: Sp Danje 17. pri Ž.najdcrlu. v kateri živi Ivanka Egart. Hiša je lep primer nekdanjega stavheniškega mojstrstva, z vencem na čelni fasadi, s katerega visijo leseni zvoiieki. ki ob vetru prijetno cingljajo; bolj žalostno pa zazvenijo, če jih zadene kak nepridiprav z zračno puško. Rozalija Koder (t: 1923). zadnja (?) in še to le sezonska prebivalka Zgornjih Dan/ Živi v hiši št. 6, pri Kot v'dni Pra\ rada vidi, če pride kdo mimo, da se kaj pogovori. Ko smo /o obiskali, sta bila pri njej sin in vnuk iz Nove Gorice: drugega sina ima mi Jesenicah in k njemu gre, ko se bliža zima, spomladi, ko sneg skopni, pa se vrne. "Navajena sem na svoj dom in preveč smo garali, ko smo ga obnavljali, da bi ga mogla kar tako pustiti " Ko smo šli mimo drugič, ni pozabila povedati, da je ta čas v vasi "en inženir, ki riše"zgoraj v kajti. Čeprav nista skupaj, ji občutek, da je v vasi še ena živa duša. prav dobio dene. Kadar je sama m je noč, se na,bolj hoji. da hi potrkalo mi okno; tega. pravi, ne bi prenesla SIcer pa fotografija te dobre žene pove vse. Želimo ji, da bi se kdo od njenih SOvašČanOV vendarle vrnil in da bi ta prečudno lepa vas spet oživela! GLAS 16. STRAN Petek, 19. julija 193 JOŽE NOVAK Pogovor z Janezom Janšo Trdna vera v zmago Janez Janša je verjetno trenutno najbolj zaposlen minister v slovenski vladi. Janša in njegovi sodelavci so že davno pred agresijo JA na Slovenijo delali vse sobote in nedelje. Kljub preštevilnim obveznostim in stalnemu zvonjenju telefonov si je gospod Janša vzel čas za pogovor. S podpisom Brionske deklaracije je evropska trojka vsilila Sloveniji tisto, kar ni uspel Marković s pomočjo JA. Kako vi komentirate posledice deklaracije za Sloveni-jo? Predstavniki vseh strani, ki so direktno vključene v jugoslovansko krizo, so se strinjali s prekinitvijo ognja in z omogočanjem pogajanj o prihodnosti Jugoslavije. Ali je Slovenija z deklaracijo dobila ali izgubila, pa bo pokazal čas. Z zahtevo v Brionski deklaraciji, da mora TO vrniti zaplenjeno orožje JA, je "trojka" očitno naredila veliko koncesijo generalštabu JA. Ali ne obstaja spet nevarnost, da bo JA to razumela kot opogumlja-nje za nove agresije? Težko je predvidevati, kako si bo JA tolmačila Brionsko deklaracijo glede na dosedanja kršenja prekinitve ognja. Pozorno spremljamo vse akcije JA in tako bo tudi v prihodnje. JA pa mora najprej izdelati spisek izgubljene opreme, še prej pa se mora v celotni Jugoslaviji vrniti v kasarno. To je predpogoj za vračanje opreme. Trenutno je v Sloveniji zatišje. Konflikti so se preselili na Hrva- ško. Ali so se Kadijevič in srbski politiki že odrekli Slovenije? Na Hrvaškem je problem mnogo bolj akuten, kot v Sloveniji, zaradi njihove večnacionalne strukture. Ne bi rekel, da so se odrekli Slovenije, vsaj ne vsi. Slej ko prej je v Jugoslaviji velika zmeda, v kateri vsak dobi toliko, kolikor se v danih okoliščinah znajde. Kakšen smisel ima, da dr. Drnovšek še sodeluje v predsedstvu SFRJ, če ima Srbija štiri glasove (tri in Črna Gora) in če z mobilizacijo rezervistov v Makedoniji in BiH lahko Srbija in generalštab pritisneta na Tupurkovskega in Bogičevića, da jih podpirata? Nikakršen. Ali pričakujete nov napad J A na Slovenijo, ali pa sočasen napad na Slovenijo in Hrvaško? Tega ne izključujem, čeprav bo rezultat za agresorja še slabši kot ob prvem poskusu. Številne zahodne države so izjavile, da bodo ob novem napadu JA priznale Slovenijo in Hrvaško. Kako to komentirate? Kruto je dejstvo, da nekatere zahodne države vežejo priznanje samostojne Slovenije na nove napade, kar pomeni, da bi samo z novimi žrtvami lahko vstopili v Evropo. To je dokaz, da Evropa še zdaleč ne temelji na humanizmu, temveč predvsem na lastnih, sebičnih interesih. To dejstvo je treba sprejeti in upoštevati. Po trditvah Tanjuga ste za neko ameriško tiskovno agencijo izjavili, da je ameriški državni sekretar James Baker kriv za intervencijo JA na Slovenijo. Ali je to točna trditev, ali pa gre za dezinformacijo prosrbskega Tanjuga? Za agresijo na Slovenijo ni kriv Baker, saj je le-ta rezultat yugo-politike in razmer. Je pa pristanek ZDA na vojaški poseg predstavljal zadnjo potrebno zeleno luč za Markoviča. Zdi se, da Zahod ravna v nasprotju s svojimi interesi, ko se zavzema za enotno Jugoslavijo, saj so s tem konflikti večji in imajo hujše posledice, kot če bi se Jugoslavija razdelila v nacionalne države. 10 % POPUSTA SO VAM VAŠE DRAGOCENOSTI DOVOD DRAGOCENE? Če se boste prav v teh dneh odločali za nakup zidnega ali pohištvenega trezorja potem obiščite prodajalne MERKURJA: • MERKUR, Koroška c. 1., Kranj • FERRUM, Titova 55, Ljubljana PTC NOVA GORICA, Vipavska 53, Nova Gorica OKOVJE, Prušnikova 73, Ljubljana Delitve Jugoslavije se bojijo, ker menijo, da bo tako za njih nastalo šest novih odprtih problemov. Slovenija je pri tem izjema, ker je nacionalno enovita, v vseh drugih republikah pa so nacionalna nasprotja tako izrazita, da se pri njih s samostojnostjo vse težave nadaljujejo. Prepričan sem, da bo realpolitika prispevala k temu, da bo Evropa začela Slovenijo obravnavati ločeno od drugih. Zakaj je bila TO tako uspešna v spopadu z JA? Jugoslovanska armada je korumpirana in spolitizirana. TO, ki je prilagojena sodobnim razmeram, pa se je borila doma. Vsak pripadnik TO in ONZ je vedel, za kaj se bori. Na kakšnih osnovah je zgrajena TO? Koliko ima profesionalnih vojakov in rezervistov? TO je oblika organiziranja in pripravljanja državljanov za oborožen boj v neposredni vojni nevarnosti in vojni. TO je sestavljena iz štabov, enot in zavodov, ki jih organizirata v skladu s splošnim načrtom organiziranja, opremljanja in oboroževanja TO RS. republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ter Republiški štab za TO. TO RS ima mirnodobno in vojno sestavo: Mirnodobna sestava se popolnju-je z osebami v stalni sestavi TO in vojaki, ki služijo vojaški rok. Vojna sestava TO pa se popolnju-je z obvezniki iz rezervne sestave. Kakšna je oborožitev TO? Po prvih spopadih nekoliko boljša kot pred njimi. Koliko okrepitev je JA v zadnjih dneh poslala v Slovenijo? Njihovo število se stalno spreminja, zato je vsak podatek, ki bi ga dal sedaj, že zastarel. Vendar gre zaenkrat zgolj za premeščanje manjšega števila oficirjev in spe-cialcev, hkrati pa se nadaljujejo pobegi vojakov iz kasarn. Število pripadnikov JA se je na ozemlju Slovenije od začetka agresije zmanjšalo z 22.000 na 11.000. Veliko teritorialcev je bilo nekoliko razočaranih, ker niste utegnili obiskati enot TO. Ali jim želi' kaj sporočiti? Vse enote Teritorialne obrati ni bilo mogoče obiskati zar drugih delovnih dolžnosti. Vfl dar sem jih obiskal kar nekaj i'' vsakega obiska sem se vrnil s tf» no vero v našo obrambno sposo' nost. Kakšna bo usoda slovenskih f"' tov, ki so v JA? V vseh pogovorih z zveznimi^ gani je vprašanje vojakov v | stalnica, ki se nenehno ponavlj1 doseženega pa je žal zelo ma'c Želel bi potolažiti starše vojaki saj je naše zavzemanje za njiW ve sinove postavljeno na pfV mesto in mnoga naša ravnanja' opredeljena z njihovo usodo. V Zagreb in Ljubljano so prišli prvi opazovalci ES. Kaj pričakuj« te od opazovalcev ES? Cilj mednarodne misije opa^ valcev je nadzor uresničevanj1 vseh elementov Brionske dek" racije. Ker smo podpisniki bomo z vsemi sredstvi prispev da bo njihovo delo potekalo i* moteno. Lfch OBIŠČITE MALOPRODAJO LTH! Po zelo ugodnih cenah vam nudimo: • hladilne in zamrzovalne omare, • zamrzovalne skrinje (ZS-220, ZS-300, ZS-350 M, ZS-380, ZS-530) • hladilne vitrine tipa SATURN, VENERA, NEPTUN, • toplotne črpalke, • brusilne stroje, • aksialne ventilatorje, • klima naprave (sobne) • montažne hladilnice, • gostinske hlad. pulte, • spec. gostinske hI. aparate, • hladilnice mleka, • tehnološke presežke reprodukcijskega materiala itd. ' Delovni čas trgovina - Maloprodaja DELAVNIK od 8. - 16. ure SOBOTA od 8. - 12. ure VABLJENI! Peter Čolnar DREVESA V GOZDU Finanserji Težko je po dolgih letih ob pomanjkanju pismenih dokazil naštevati ljudi, ki so finančno ali materialno pomagali. Dr. Ivo Černe je redno dostavljal zdravila. Ko je imel Lojze ob neki priložnosti 100.000 dinarjev, je šel v lekarno in sam kom-pletiral 20 ročnih apotek s kininom in vsem potrebnim materialom za več oseb. Prav te omarice so prišle kasneje zelo prav slovenskim izgnancem. Veletrgovec Zoran Škerlj, po rodu Primorec, je redno dostavljal limone za bolnike in to v času, ko jih ni bilo mogoče nikjer dobiti. Pošiljal je po več zabojev limon hkrati. Neki Jakil, usnjar iz Karlovca, je redno prinašal sam ali pa pošiljal po svoji znanki denar. Nikoli ni poslal manj kot 30.000 kun. Ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati ob vsakem času, je bilo veliko. Med drugim je ostal v spominu tudi Arko, tovarnar žganja. Poročen je bil s hčerko bivšega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. Zdenka Šilović (Majdičeva iz Kranja); ki je bila poročena v Zagrebu, je npr. redno zbirala tudi pri drugih ter nato pošiljala zbrano blago in denar. Izredno veliko je pomagala tudi družina Drnovšek iz Trbovelj, ki je živela v Zagrebu. Redno so pošiljali od dva do tri tisoč cigaret, obleke in drugo. Zanimivo je, da je pošiljala stvari tudi neka trgovka, ki je imela moško manufakturno trgovino z nazivom TIP-TOP. Ko je vpisoval prejemke, je krajšal v TITO. To je bilo junija 1941, ko za Tita še niti vedela ni. Ko je kasneje sodelavka Jana Koch pregledovala knjigovodstvo in opazila, da pomaga tudi TITO, ga je povsem resno vprašala, ali se mu je zmešalo, da to vpisuje. Velikokrat bi bil povsem nemočen, če ne bi pomagali izseljeni štajerski zdrdvniki dr. Marinič, dr. Lutman, dr. Pirnat, dr. Drnovšek in razumljivo predvsem zagrebški Slovenec dr. Černe. Vse svoje strokovno znanje so nudili zastonj in velikokrat tudi materialno pomagali. Izseljeni mariborski zdravnik dr. Marinič je npr. zbiral tudi denar. Ko so imeli nekoč polno bolnih otrok, je dal dr. Marinič naslov nekega skladišča v kleti madžarskega konzulata in rekel: "Pojdi tja z vozičkom po ribje olje in reci, da sem te jaz poslal." Lojze je šel z Očićem, slugom srbske družine Čuk, in samo ime dr. Mariniča jima je odprlo vsa vrata. Dr. Mariniču z ženo je kasneje pomagal oditi z enim izmed transportom v Ljubljano. Med bombardiranjem je oba ubila bomba v vrtni hišici. Njegov sin je padel v partizanih, s hčerko pa je izgubil stike, čeprav jo je še dolgo po osvoboditvi iskal. Davek Rdečemu križu Ing. Marcel Žorga in dr. Ivan Černe kot tudi drugi so sv«jj vali, naj prosi za pomoč tudi tovarnarja keksov Ivana Bizjaka ( povsem gotovo, če je bilo njegovo ime Ivan). Bil je eden izi"* bratov Bizjak in je začel najprej delati v Rogaški Slatini ter k* neje v Zagrebu. Bil je med najbogatejšimi. Lojze je že imel pooblastilo slovenskega RK in to je nafe' lo na Bizjaka izredno ugoden vtis. Takoj je segel v denarnico ponudil 20.000 dinarjev. Denarja ni hotel sprejeti. "Slišal sem, da imate sladkor, moko..." Bizjak se je zdrznil. Bil je vidno presenečen. "Še nikoli v življenju se mi ni zgodilo, da kdo ne bi h0} vzeti denarja ... Samo povejte, kaj rabite..." S to "odklonitvijo" denarja je dosegel več, kot je pričakov: Kadarkoli je kaj potreboval, je pomagal. Moral je zavrteti le t*l fon in delavec je takoj pripeljal od Bizjaka cele vreče sladki in drugih stvari. V začetku je Bizjaku ponudil, da mu stvari plača. "Ne! Od Rdečega križa pa ne vzamem denarja! Raje mi te potrdilo, da sem dal res za Rdeči križ!" Kasneje je srečal še veliko ljudi, ki so bili vsi pripravlja pomagati po svojih močeh in jim je za plačilo zadoščalo potro11 Rdečega križa. Bizjak je pričel pošiljati hrano vsakega prvega v mes«1 petek, 19. julija 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 17. STRAN &E2GLAS Pred Festivalom Radovljica 91 GLASBA POVSOD OKOLI NAS Radovljica - Nedavni vojni dogodki so temeljito spremenili program, ki ga je Koncertna agencija Klemen Ramovš Menagement kot organizator imela z Akademijo za staro glasbo ter Festivalom Radovljica 1991. Konec tega meseca naj bi Radovljica tokrat že devetič Postala glasbeno središče, ka-mor so iz vseh koncev tako domačih kot iz tujine prihajali v Poletno šolo tako imenovano Akademijo za staro glasbo Ucenci in študenti, da bi se pri naJbolj znanih domačih in ev-F°Pskih ter ameriških profesor-J'b glasbe izpopolnili v igranju na inštrumente, ki se jih običaj-f]0 uporablja pri izvajanju glas- be starih mojstov - kljunaste flavte, viole da gamba, čembala ud. To poletje tujih glasbenih Pedagogov ne bo v Radovljico, ludi Akademije ne bo," je po-^edal znani glasbenik Klemen Ramovš, tudi vodja radovljiške Poletne šole. "Zadnja leta smo "Jieli v poletni šoli za staro 8'asbo od trideset do štirideset učencev, letos pa je iz razumlji-v'h razlogov osip tako velik, da ^e bi bilo nobenega pomena $olo organizirati za dva ali tri čenče v posameznem razredu. spravljeno je bilo sicer vse, Pr'jayljeni učenci bi z dodeljeno štipendijo za poletno izpopolnjevanje lahko kot vedno .0s'ej plačali dokaj znižano j°lnino - pa iz tega ne bo nič. 9'etnega glasbenega izpopolnjevanja letos v Radovljici ne ■ °- Upam, da bodo naslednje ,et°, ko bomo imeli jubilejno eseto Akademijo za staro ? asbo, pri nas mirnejši časi. ~Pam, da bodo drugo leto Prav tako pripravljeni sodelo- at' nekateri znani glasbeniki, ki so doslej že nekajkrat sodelovali na Akademiji za staro glasbo, kot so Nigel Rogers iz Londona za baročno petje, asistentka Miranda Aureli iz Bo-logne, Andreas Kroper iz Man-heima ter Lucy Hallman Rus-sell iz ZDA." Toda kljub temu bo to poletje v Radovljici, med hladnimi zidovi radovljiške graščine in ob prižganih svečah zvenela stara muzika. Glasbeniki bodo v Radovljico kljub temu prišli in od nedelje, 28. julija, pa do 4. avgusta v graščini pripravili štiri izjemne glasbene prireditve. "Res bodo le štirje koncerti, čeprav je bilo prvotno načrtovano, da se jih bo tako v Radovljici kot na Bledu zvrstilo kar dvanajst. Upam, da bo to radovljiško in tudi ljubljansko glasbeno občinstvo sprejelo z razumevanjem. Med nastopajočimi ni domačih glasbenikov, sami tuji. Med njimi so nekateri že sodelovali na festivalu Radovljica, drugi spet kot na primer dr. Herman Buchner pa so že nastopali v drugih slovenskih krajih," je povedal Klemen Ramovš, ki se je s sodelavci odločil, da kljub vsemu izpelje festival. Prav dr. Buchner je zanimiv glasbenik, obenem je tudi izdelovalec klavirjev, ki je pred tremi leti ustanovil svoj ansambel za staro glasbo. Vendar pa se bo ta glasbenik iz Spodnje Avstrije predstavil sam in kot izvajalec evropske zgodnje glas- SLOVENSKI MADRIGALISTI V FRANCIJI _ Z včerajšnjim kratkim koncertom na ljubljanskem magistra-lu v spomin Gallusu prav na dan njegove smrti pred 400 leti so *e Slovenski madrigalisti in dirigent Janez Bole za krajši čas ponovili od slovenskega glasbenega občinstva. Na povabilo mednarodnega festivala Idriart in njegovega predsednika slovenskega violinista Mihe Pogačnika namreč odhajajo na enotedensko |°stovanje v Francijo. Že v nedeljo bodo dvakrat nastopili v '•"asbourgu, nato pa še v Sainte Odile in Chartru, svetovnemu l^tru zborovskega petja, kjer bo tudi osrednja prireditev festiva-> 'driart ob njegovi deseti obletnici ter obletnici gibanja posve-nega evoluciji glasbe in zavesti. Gostovanje so omogočili mini-rstvo za kulturo, mesto Ljubljana, Rotomatika Idrija in Gallu-*0v sklad. • Tomaž Bole v IVANTOURS d.o.o. PODJETJE ZA TURIZEM Pod gozdom 17, 64264 Bohinjska Bistrica tel. & fax: 064/721-453 ODDIH IN POČITNICE TUDI ZA PLITKE ŽEPE doma in v tujini v POREČU • julija, avgusta in septembra • v hotelih B kat. • v apartmajih in bungalovih • v hotelih vam nudimo 7 polnih penzionov po NAJUGODNEJŠI CENI • za otroke do 11 leta dodatni popust POKLIČITE NAS ŽE DANES IN SE PREPRIČAJTE! v ŠPANIJI na COSTA BRAVO odhod 27. 7.1991 • potujete z avtobusom, ki ima WC, BAR, VIDEO • bivate v hotelih visoke kat.-TWC, BALKON, TEL • hoteli so ob obali • nudimo vam polne penzione CENA 800 DEM Možnost potovanj in oddihov po svetu: Ciper, Grčija, Tajska, Tunis,.„ in doma. Za vse informacije po tel.: 064/721-453 be od 12. do 16. stoletja in to kar na štirinajstih starih instrumentih. Dr. Buchner si je glasbeno ime utrdil na številnih koncertih doma in tudi v tujini, pri nas pa je nastopal na glasbenih prireditvah na gradu Snežnik v okviru tako imenovanih koncertov princese Ane. Izraelski komorni ansambel Modus vivendi, nastopil bo v sredo, 31. julija, se na radovljiškem festivalu predstavlja prvič, vendar pa to ne velja tudi za vse člane orkestra, saj je na primer Naomi Rogel, igra kljunasto flavto, lani že bila v Radovljici. V ansamblu sta še Gi-la Abrahamson, sopran in Ma-risa Meckier, čembalo in klavir. Tudi Shalev Adel, čembalist, prihaja na radovljiško glasbeno prireditev iz Izraela. Na mnogih koncertih po Evropi je sodeloval z najboljšimi sodobnimi glasbeniki. Shalev Adel, ki je umetniški direktor Poljskega baročnega orkestra, je za koncertiranje v radovljiški graščini izbral glasbo J. Sebastia-na Bacha. Madžarski ansambel za staro glasbo Kecskes Ensemble že drugič prihaja na festival Radovljica. Petčlanski glasbeni anambel s pevko Judit Martha ima širok glasbeni repertoar, saj ob zgodnji evropski glasbi posega tudi po glasbi dvorov aziatskih ljudstev (turškega, arabskih, perzijskih). Vsekakor zanimivi glasbeni gostje, ki so nastopali že na vseh koncih sveta, znani pa so tudi po izjemno uspelih ploščah. Program tako okrnjenega Festivala Radovljica, ki se ponaša s častnim svetom, v katerih so najvišji slovenski predstavniki od Kučana, Bučarja, Peterleta in radovljiškega župana Černeta, bo kljub vsemu izjemno zanimiv. V vseh dosedanjih letih si je festival pridobil svoje občinstvo: koncerti ob svečah bodo v teh poletnih dneh vsekakor izjemno kulturno glasbeno doživetje. Organizatorji pa za naslednje leto že pripravljajo tudi nekaj sprememb, saj bodo poleg tako imenovane stare glasbe program popestrili tudi z glasbo mojstrov kot so Mozart, Bach, Šostakovič in drugih. • Lea Mencinger RAZSTAVA TREH SLIKARJEV Škofja Loka - Združenje umetnikov Škofja Loka in ZKO Škofja Loka sta v Groharjevi galeriji pripravila likovno razstavo, na katero so povabili tri škofjeloške slikarje: sinoči so namreč odprli razstavo slik Franca Ranta, Lojzeta Tarfile in Staneta Žerka. Za skupinsko razstavo so se odločili, ker v škofjeloški občini ni ravno malo slikarjev ljubiteljev, ki že dlje časa opozarjajo nase s svojo kvaliteto. Takšne vrste razstav bodo postale tradicionalne in naj bi v prihodnjih letih zajele najvidnejše likovne ljubitelje, člane treh skupin, ki delujejo v okviru ZKO Škofja Loka. To so likovna skupina Iskra Železniki, Škofjeloško likovno umetniško društvo in likovna skupina pri Svobodi Žiri. Na sinočnji otvoritvi je v kulturnem programu nastopil Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke. TRZISKI MUZEJ Tržič - V osrednji muzejski stavbi, Zgornji kajži so ponovno na ogled stalne zbirke (tehniške in paleontološko - mineraloška). V Kurnikovi hiši pa lahko poleg lokalnega etnografskega muzeja vsak četrtek od 17. do 19. ure obiščete čevljarsko delavnico, v kateri čevljarski mojster Zaplotnik prikazuje ročno izdelovanje čevljev. V galeriji (Paviljon NOB) se lahko seznanite z rezultati javnega anonimnega splošnega anketnega natečaja za programsko rešitev širšega območja mejnega prehoda Ljubelj. Vse zbirke so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, ob nede Ijah pa od 14. do 18. ure. OBLETNICA FK KARAVANKE Tržič - V začetku julija je Folklorna skupina Karavanke nameravala s celovečernim nastopom proslaviti 25 let svoje ustanovitve. Zaradi vojnih razmer je razumljivo prireditev odpadla in so jo prestavili na kasnejši čas. Skupina, v kateri je skupaj s člani, mladinci in cicibani okoli sto članov, je začela skromno pod koreografskim vodstvom Marjana Vodnjova in si že kmalu z nastopi doma in na tujem pridobila naziv "ambasadorji dobre volje". Začeli so z gorenjskimi in belokranjskimi plesi, danes pa imajo v svojem programu plese skoraj vseh slovenskih pokrajin ter plese drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Sedanjo sestavo folklorne skupine vodijo koreografi Ljuba Nadišar, Bojan Knific in Tatjana Plohi. Letošnji jubilej bodo proslavili tudi z nastopom v pobratenem francoskem mestu Ste Marie aux Mineš in tam pripravili večer slovenskih plesov. • Boris Kuburič KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše danes, v petek, ob 18.30 odpirajo razstavo ob 20-letnici delovanja kiparja Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši odpirajo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave slik Karla Kuharja. V stavbi Gorenjskega muzeja je odprta razstava Življenje na listkih. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je še do 20. julija odprta razstava Bakrorezi italijanskih mojstrov 19. stoletja. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. RADOVLJICA - V knjižnici A. T. Linharta je odprta knjižna razstava Slovenska umetniška beseda 1941 - 91 doma in po svetu. V fo-togaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled drugi del letne razstave fotografij radovljiškega Folo kino kluba. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavljajo Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Žerko. V galeriji Fara razstavlja slikar Gregor Nartnik. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. LJUBLJANA - V Domusu je na ogled razstava Umetna in domača obrt. KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER SPET ZGOVORNE MUZE Kdor je imel zadnje čase priložnost v letalu preleteti vsaj del zemlje, tudi ta del, o katerem pesem poje kot o "brdovitom Balkanu", je bil začuden: nobene jeze med ljudmi ni videti z višine, nobenih razlik med mnenji, nobenega sovraštva med narodi. Samo spokojno zelenilo, rjavina njiv, v soncu se srebrijo reke. Iluzija popolnega miru, tišine... Čez mestno ulico v Kostanjevici je vihral velik napis, ki je vabil v Lamutovo galerijo na razstavo slik Toneta Kralja. Kdo ve, ali so v tej na srečo ne tako dolgotrajni vojni pozabili sneti napis, saj so najbrž dragocene slike iz galerije spravili na varno. Ce so seveda imeli kam. Toda ne glede na to, ali so bile slike v galeriji ali ne in ali je bila ta odprta ali ne, je vihrajoč širok trak z velikimi črnimi črkami razširjal iluzijo, da bo takoj po vojni nekaj, kar sodi v duhovno kulturo spet tu pri roki, samo vstopiti bo treba in sprejeti mir, ki ga umetnost v svojem vsem razumljivem jeziku pripoveduje vsakomur. Stari dobri Churchill je imel še kako prav, ko je med drugo svetovno vojno odredil, da morajo gledališča imeti odprta vrata, ljudje naj hodijo na koncerte. Skratka, vse v kulturnem dogajanju mOra dihati tako kot, da ne bi bilo vojne. Življenje, celovito življenje, pač ne pozna poraza. Prav to pa lahko oznanjajo odprte galerije, festivali glasbe, knjige, ki izhajajo tudi zdaj. Morda se sliši tolažilno, toda iz tiskarn še vedno prihajajo nove natisnjene knjige kot po tekočem traku. Res v teh časih nimajo kdove kolikšnih naklad, skoraj bi lahko govorili le o nakladicah. Čeprav zaradi tega ne bodo prišle do velikega števila bralcev, pa je vendarle dobro vedeti, da so in da je kljub prevladi drugačnega branja, aktualnega pač, še vedno zlahka priti do knjig, v knjigarnah so. Morda je tolažilno tudi vedeti, da so znova odprte galerije, na primer Mednarodni grafični bienale je znova na ogled, pa tudi v vseh drugih galerijah takoj za prvim vogalom so znova odprte razstave: nekatere so podaljšali za toliko časa, kolikor so bile zaprte zaradi vojne, druge spet odpirajo na novo. Morda se sliši tolažilno, toda festivali glasbe bodo prav tako v kratkem postali poletne glasbene dvorane, kjer bo glasba univerzalna govorica. Manj je vsekakor pomembno, da bodo ti festivali krepko okrnjeni, manj bo glasbenikov, krajši bodo. Toda - bodo. Že zaradi tega je treba verjeti, da se stvari počasi vračajo v normalni tok. UGODNO-UGODNO-UGODNO E-moda, Prešernova 14 hlače vseh vrst samo 570,00 din UGODNO-UGODNO-UGODNO (KMI^mgMGLAS NAGRAJENE RADIJSKE IGRE Ljubljana - Na natečaj za izvirno radijsko igro Radia študent in revije Literatura ter sponzorjev Državne založbe Slovenije, Name in Cankarjeve založbe Slovenije je prispelo 45 tekstov. Komisija (Darja Pavlic, Goran Gluvić, Jaša Jamnik, Andrej Blatnik, Matevž Kos in Tone Vrhovnik) je glede nagrad razsodila takole: 1. mesto in 15.000 din - Nova notranjost (šifra Dvigalo) 2. mesto in 7.000 din - šifra Mitnica, 3. mesto in 5.000 din - Čriček (šifra Čriček). Nagrajeni avtorji se lahko s tretjim izvodom igre oglasijo na Radiu Študent in potrdijo svojo genialno identiteto. GLAS 18. STRAN ŠPORT, MALI OGLASI, OGLASI Petek, 19. julija 199' Na Bledu so se začele priprave na ledu Hokejski kamp za najmlajše Bled, 17. julija - Minuli ponedeljek so v blejski športni dvorani naredili ledeno ploskev, na kateri se že te dni obeta prava gneča. Med številnimi drsalnimi in hokejskimi klubi, ki te dni prihajajo na priprave na ledu, pa so tudi mladi hokejisti, ki so se zbrali v hokejskem kampu. Kamp bo potekal v treh skupinah, tokrat šteje petdeset fantov med osmim in dvanajstim letom. "Otroci so iz vse Slovenije, največ je domačinov z Bleda in Ljubljančanov. Treniramo dvakrat na dan po dve uri na ledu, poleg tega imajo fantje tudi telovadbo, tek, hodimo tudi na kopanje, tako da je program precej natrpan. Za eno skupino traja kamp šest dni - od ponedeljka do sobote. Večina fantov ima za seboj že eno, dve ali več sezon igranja hokeja, prav začetnikov pa je malo. Zanje skrbi šest profesionalnih trenerjev: Blaž Lomovšek, Zvone Bolta, Rudi Hiti, Albin Felc, Frenk Žbon-tar in Jože Sipi. Vsak ima na skrbi pet, šest, mladih hokejistov, s katerimi dela. Rad bi pohvalil tudi prehrano mladih športnikov, za katero skrbijo v vili Moj mir. Starši za teden bivanja in treninge plačajo 150 DEM v dinarski protivrednosti, domačini, ki pa plačujejo le treninge pa 50 DEM v dinarski protivrednosti," je povedal vodja hokejskega kampa Bogomir Gruškovnjak. Uroš Trobec, mlad hokejist Olimpije iz Ljubljane pa o kampu pravi: "Hokej treniram četrto leto, za hokejski kamp pa sem se odločil zato, ker letos najbrž ne bom šel nikamor na počitnice zaradi znanih razmer pri nas. V kampu mi je všeč, saj poleg hokeja tudi veliko plavamo, všeč mi je družba. Danes me pridejo pogledat na Bled tudi starši. Hokej mi je kot šport zelo všeč, vendar pa sedaj še težko rečem, ali bom res postal ho-kejist." • V. Stanovnik, Foto: " J. Cigler Plavalni miting v Radovljici Radovljica, 18. julija - To soboto, 20. julija, Plavalni klub Radovljica organizira tradicionalni plavalni miting, ki se bo začel ob 17.30 uri na kopališču v Radovljici. Ker bodo na tekmovanju vsi najboljši slovenski plavalni kubi s svojimi plavalci (tudi kandidati za evropsko mladinsko in člansko prvenstvo), se obeta res vrhunsko tekmovanje. • V. S. Zmage padalcev pod slovensko zastavo Bellun, 14. julija - Konec prejšnjega tedna so padalci ALC Lesce tekmovali na 2. pokalu mesta Belluna, ki se ga je udeležilo 15 ekip iz Italije, Avstrije, Švice, Francije in Slovenije. Padalci ALC so se odlično izkazali in dosegli pomembno mednarodno zmago v ekipni konkurenci, med posameznicami je v ženski konkurenci zmagala Irena Avbelj, med moškimi pa je svetovni prvak Branko Mirt delil drugo mesto. • S. Medven V Bohinju so močno skrčili program prireditev Taborniškega teka ne bo, triatlon pa Bohinj, 18. julija - Pred letošnjo turistično sezono so v Bohinju pripravljali kar petindvajset turističnih prireditev, od teh večina športnih. Vojna v Sloveniji je načrte porušila, ker je malo gostov, je tudi manj denarja. Tako so se te dni odločili, da program prireditev skrčijo na vsega pet, prva pa bo prihodnji teden in sicer "Triatlon Bohinj 91". Poleg te bo konec avgusta še triatlon jeklenih, septembra bo pohod sto žensk na Triglav, poleg športnih prireditev pa bo tudi srečanje petih jezer in tradicionalni kravji bal. Taborniškega teka okoli Bohinjskega jezera, ki bi moral biti po načrtu to soboto in ga skupaj pripravljata Turistično društvo Bohinj in Odred dobre volje iz Ljubljane ne bo, bo pa prihodnji teden "Triatlon Bohinj 91". Triatlon, ki bo letos v Bohinju drugič, pripravlja domače turistično društvo, začel pa se bo v soboto, 27. julija, ob 16. uri na kopališču ob Bohinjskem jezeru. Udeleženci bodo tekmovali v treh panogah: plavanju na 1,5 kilometra, kolesarjenju na 36 kilometrov in teku na 10 kilometrov. Moški bodo nastopali v šetih kategorijah, od mladincev do 22 let do super veteranov nad 60 let, ženske pa bodo nastopile v treh kategorijah, od članic do 30 let do super veterank nad 46 let. Pogoji za nastop so poleg kolesa tudi zdravstvena sposobnost nastopa in plačilo štartnine 200 dinarjev po poštni nakaznici z navedeno letnico rojstva na naslov. Turistbiro Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero - za Triatlon Bohinj. Prijave že sprejemajo. možno pa se bo prijaviti tud na dan tekmovanja dve uri pred startom. Razdelitev štar tnih številk bo od 15. ure dalje na startnem prostoru. Kot je ob tem opozoril predsednik triatlonske zveze Slovenije Jaka Rozman, so za nastop na kole su obvezne čelade. Vsak tekmo valeč bo dobil majico, topel obrok, poskrbljeno pa bo tud za okrepčevalnice. Prvi trije v posamezni in skupni uvrstitv bodo dobili pokale, poleg tega pa bo tudi žrebanje praktičnih nagrad. Zaključek tekmovanja in razglasitev rezultatov bo na prireditvenem prostoru Pod skalco eno uro po končanem tekmovanju. Vse informacije lahko dobite v Turistbiroju Bo hinj osebno ali po telefonu 064-723/370, vsak dan med 7 in 18. uro. Konec tega tedna, 21. julija z začetkom ob 14. uri, pa bo tri atlon v Celju, ki šteje za drža vno prvenstvo v triatlonu. In formacije o Celjskem triatlonu lahko dobite po telefonu 063/26-113 (dr. Rudi Škapin) • V. Stanovnik MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam ŠTEDILNIK za centralno ogrevanje ali samo za kuhanje in pečenje. Cena 2.000,00 din. flf 215-153 10015 Prodam KOSILNICO BCS. flf 70-009 10019 Ugodno prodam star GLASBENI STOLP Gorenje, z radiem, dvojnim kasetnikom in gramofonom ter prenosni TV Matsui, z radiem irv kasetofonom; možna uporaba tudi videorekorderja na njem ter uporaba baterij. Cena obeh po dogovoru. Stanislav Černec, T. Vidmarja 12, Kranj, © 329-181, od 9. ure dalje_10060 Ugodno prodamo malo rabljen 170-litrski HLADILNIK in novo ku-hinjo NAPO, g 324-066 10067 Ugodno prodam pomično MERILO šubler. 045. g 329-321 10087 Prodam termoakumulacijski PEČI, 3 in 2 kvV. g 221-330_10100 Nujno prodam ELEKTROMOTOR 3 kW. Sv. Duh 146_10109 ELEKTROMOTOR 5.5 kW, 1430 O/ min., prodam, fl? 74-048 10116 PLETILNI STROJ Singer prodam za 1500 DEM, -g 620-398 10122 Prodam termo PREŠO za leplenje slik, g 620-398_10124 Prodam KULTIVATOR Honda 620 s priključki, g 311-694 10126 Prodam nov OBRAČALNIK SIP Fa-vorit 2250, 35 odstotkov ceneje. Gašperlin, Predoslje 42, Kranj _10132 Ugodno prodam 360-litrsko zamrzovalno SKRINJO. Uf 51-181 10136 Prodam TROSILEC gnoja. flf 310-511 hlevskega 10138 GRADBENI MATERIAL Prodam STROJ za izdelavo zidnih oblog, z noži. flf 45-601 10142 Prodam C 64, z opremo Raff. fl? 45-109_10152 Prodam nov MERILNIK satelitskih signalov, flr 42-338_10174 Prodam TRAČNO ŽAGO in motorno, HUSOARNA.« 622-581 Prodam ameriški SESALEC Kirby. g? 324-645_10190 Ugodno prodam skoraj nov PISALNI STROJ, tip Biser 35. Čer-nelč, Tomšičeva 30, Kranj 10198 RAČUNALNIK C 64, z dodatki, prodam, m 51-575_10210 Prodam 1 leto star GLASBENI STOLP Philips, flfr 242-129 10221 Prodam STROJ za izdelovanje strešne opeke "folc", z vibratorjem in modeli. Janez Kodrič, Sr. Dobrava 10, Kropa_10223 Poceni prodam stereo RADIO. Vidmarjeva 2, Kranj_10229 RAČUNALNIK Schneider ČPČ 6128, s programi, prodam, flf 48-067_10247 Prodam 2 nova KOLEKTORJA, tip IMP, 10 odstotkov ceneje od seda- nje cene, g 67-168_10266 Prodam 1.400-litrsko hladilno OMARO, tf 061/815-756 10267 Prodam betonsko ŽELEZO, preme-ra 10 mm. "g? 218-145_10191 Prodam OKNO Termoton, dim. 180 x 120 cm in balkonska VRATA, dim. 220 x 90 cm, POLKNA. različnih dimenzij in plinsko PEČ - vse novo ter stara OKNA z roletami -poceni. g? 632-480 10201 Prodam borove PLOHE. Zg. Brnik 132, Cerklje_10202 Prodam PPR KABEL, dim. 3 x 2.5 mnvafr 218-145_10209 Ugodno prodam dobro ohranjena garažna VRATA, g 632-920 10224 Hrastove PLOHE, 1 kub. m., pro-dam. "g 241-137_10244 Prodam novo električno vzidljivo OMARICO in 60 kosov strešnih DESK ter kupim 1 kub. m. suhih borovih PLOHOV in pol kub. m. borovih DESK. Informacije na flf 48-060_10258 Prodam 4 kub. m hrastovih HLODOV, 2 kub. m DESK 30 mm, 1 kub. m smrekovih PLOHOV, 3 mesece brejo TELICO in TELIČKO staro 7 mesecev. Porovne, Poženik 6, Cerklje_10260 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ. g 323-131_10023 INSTRUIRAM matematiko za srednje šole, g» 43-131 10049 ANGLEŠČINA - HIGH STYLEI Pro-fesionalne instrukcije za hitro individualno učenje ter zanesljivi programi za popravne izpite, flf 061/551-469_10163 INSTRUIRAM matematiko ža srednje in osnovne šole. flf 70-568 _10265 KUPIM_ Kupim KUNCA, franc. srebrc ali zamenjam, flr 75-343_10099 Kupim rabljen HLADILNIK in PRALNI STROJ, g 213-232 10107 Kupim 130 kosov LAT za kozolec, dolž. od 4.80 do 5 m. ® 325-686 10188 Prodam enoramne STOPNICE. 215-766 Z4JTAVA AVTfJ po LJUBLJANA Celovika 150 Bleivveisova 10. Kranj PRIPELJITE AVTO - PRODALI GA BOMO 064/211-553, 216-563 Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), za oblaganje stropov, sten ali zunanjega napušča ter vseh vrst rezan LES, kot so deske za šolanje, za streho, letve za streho in podobno, flf 64-103 9349 OBVESTILA J & J TV, VIDEO, HI-FI servis! Popravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav, g? 329-886 7671 Želite spremeniti svoje stanova-nje, nudimo vam izdelavo in montažo LAMELNIH ZAVES, ŽALUZIJ in ROLET. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, flf 43-345, delav- nica ali 061/50-720_9607 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZAVESE - izdelujemo, montiramo ter popravljamo, flf 216-919 9875 "ŠTEFAN TOUR" Bled organizira 1-dnevne kopalne IZLETE v Portorož. Odhod ob 7. uri. Cena 250,00 din po osebi. Informacije na gf 78-343_9941^ IZPOSOJAMO videokamere - sne-majte sami! qf 241-265 10041 Obrtnik vam po ugodni ceni POLOŽI keramične ploščice. flf 65-705 10057 TAPISERIJO "Zadnja prodam.