SpedlsloM tn »bboDUMato , Poi talna plataat v i*t«tU Naročnina m—eCoo t3 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — m-deljika izdaji celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir Ček. rafc Ljubljana 10.650 za naročnino ia 10.349 za iaaerat*. Podr«liieii Novo meato. Izključna pooblaščenka ca oglaievanje italijanskega tn tujega izvora: Unione Pnbblicitt Italiana S. A„ Milana VENEC izhaja vsak dan s|utra| razen ponedeljka in dneva po praznika. S Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, L|nbl|ana. I Redazion«, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiana. I Telelon 4001—4005. Abbooamenfi: Mem 12Lirat Estero, mete 30 Lira, Edizione domenica, anno 34 Lir«, Eat«ro 50 Lir«. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-uamenti- 10.349 p«r 1« inserzioni Filial«! Novo mesto. Concessionaria eselusiva per la pubblicitA di provemenza italiana ed estera: Unione PnbblicitA Italiana S. A., Milano. II Bollettino No 682 Colonne nemiche respinte in Cirenaica Un sommerglbile ha affondato in Atlantlco 5 navi nemiche per complessive 84.000 tomieiate II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica: In Cirenaica torti colonne nemiche appog-giate da mezzi blindati e da artiglierie sono state respinte dopo vivace combattimento; selte carri ar-mati e numerosi automezzi risultano distrutti, due ufficiali e varie diecine di uomini catturati. L'av-versario che ha pure subito sensibili perdite in morti e feriti, si e ritirato in disordine. Sono proseguite le azioni di bombardamento delPaviazione conlro gli obiettivi d i Malta, a piu riprese violentemente battuti. Formazioni Italo- Germaniche hanno altaccato con successo gli aeroporti di Micabba, Hal Far, Luca e Gudia, danneggiando gravemcnle molti ap-parecchi al suolo. Un sommergibile operate in Otlantico al co. mando del Capitano di Corvetla Emilio Olivieri comunica di aver affondato due piroscafi e tre pe-troliere per complessive 84.000 tonnellate. Vofno poročilo št. 682 Sovražnik odbit v Cirenajki V Atlantiku |e italijanska podmornica potopila pet ladij s 84.000 tonami Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Cirenajk! so bile po živahnem boju odbite močne sovražne kolone, ki so jih podpirala oklepna vozila in topništvo; sedem oklepnih vozil in mnogo avtomobilov je bilo uniče- nih, dva častnika in vč desetin vojakov pa J . . _ zgube v mrtvih in ranjenih, se je v neredn umaknil. ujetih. Nasprotnik, ki je imel občutne iz* Letalstvo je nadaljevalo z bombardiranjem ciljev na Malti in jih večkrat močno zadelo. Italijansko nemške letalske skupina so napadle uspešno letališča v Micahbi, Luki, HM Far jo in v G ud j i. kjer so težko poškodovale mnogo letal na tleh. Podmornica, ki deluje na Atlantskem morju pod poveljstvom korvetnega kapitana Emilia Olivierija, sporoča, da je potopila dva parnika in tri petrolejske ladje s 84.000 tonami. Berlin, 14. aprila. AS. Sinočnji berlinski listi so polni hvale za italijansko letalstvo, ki je med 4. in 10. aprilom sestrelilo v zračnih bojih 40 sovražnih letal, 6 letal uničilo na tleh ter težko poškodovalo dve sovražni križarki, en rušilec ter veliko trgovsko ladjo. ..SEBEIBlilfl 11 ■!!—W———— Vojna na Daljnem vzhodu še ena angleška križarka poškodovana — Japonsko prodiranje v Birmi — Corregidor pod stalnim ognjem Japonci pred vrati Indije Tokio, 14. aprila. AS Glavni japonski stan javlja, da jo neka japonska ladja blizu indijske obale težko poškodovala angleško križarko razreda »Leander«. Križarke razreda Leander so bile zgrajene med leti 1931 in 1934, imajo 7000 ton, razvijajo hitrost 32 vozlov in pol na uro, posadka pa'znaša 550 mož. Tokio, 14. apr. AS. Japonsko vrhovno poveljstvo podaja sledeče poročilo o dogodkih na Indijskem morju do 9. aprila: Japonsko mornariško letalstvo je pri napadu na ColomlK) na Ceylonu zbilo 57 sovražnikovih letal in je poškodovalo ali pa v polno zadelo 16 ladij, težko pa poškodocalo tri po-pravljalnice letal in druge vojaške cilje. Uničeni sta bili tudi dve veliki stražni ladji in eno torpedno letalo. Dve sovražnikovi križarki razredu »London« sta bili potopljeni južno od Ceylona. V Bengalskem zalivu so japonske vojne ladje 5. aprila potopile 21 angleških pomikov za 140.000 ton, poškodovale pa 7 parnikov za okrog 40.000 ton. Ob vzhodni indijski obali so druge japonske vojne ladje poškodovale sovražne enote pred Visagapatanom in Konta-lando. Na področju blizu Trincomalija je bilo ob japonskem napadu zbitih 41 sovražnikovih letal, štiri druga letala so bila zažgana na tleh. Pri istem napadli je letalstvo poškodovalo tudi križarko vrste »Leander«, potopilo dva velika parnika in enega majhnega. Skladišče streliva ie bilo razbito, enako pa tudi popravljalnica letal, vojašnice in drugi vojaški cilji. V vodah pri Trincomaliju so japonska letala zagledala letalonosilko »Hermes« v družbi enega rušilca ter obe enoti potopila, druga skupina japonskih bombnikov pa je zadela štiri tovorne ladje. Med spopadi je bilo 15 nasprotnikovih letul sovražnikovin ladij, eno pa težko poškodovale. V vseh teh akcijah je Japonska izgubila 13 le- uničenih. Japonske podmornice so potopile ? je Japoi tal, mornarica pa ni imela nobenih izgub. Rim, 14. aprila. AS. Radio Boston poroča, da so se morale angleške sile v Birmaniji umakniti na nove postojanke. Buenos Aires, 14. aprila. AS. Govornik wa-shingtonske vlade je izjavil, da je položaj branilcev Corregidorja zelo težak, ker so od vseh strani obkoljeni in izpostavljeni močnemu neprekinjenemu bombardiranju. Tokio, 14. apr. AS. General Homa je bil imenovan za poveljnika japonskega ekspedicij-skepa zbora na Filipinih. Dosedanji poveljnik ie bil premeščen za poveljnika japonskih čet, ki delujejo v južni Kitajski. Lisbona, 14. aprila. AS: Iz Londona se je zvedelo, da Japonci nadaljujejo svoje nezaustavljivo prodiranje v severno Birmanijo. Vojaški dopisnik »Timesa« piše, da Angleži na svojem umiku pred Japonci že zapuščajo petrolejski kraj Jenanpyaung, ki je v zelo nevarnem položaju. V neposredni ne- Nemško vojno poročilo Boji na vzhodnem bojišču se nadaljujejo — V Severnem morju potopljene tri sovražne ladje, v Atlantskem morju pa 12 trg. ladij s 150.000 tonami Hitlerjev glavni stan, 14. aprila: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na polotoku Kerču ln v donškem področju ni bilo razen krajevnih sunkov slabih sovražnih sil nikakršnih bistvenih bojev. Nemška bojna letala so v nekem pristanišču na kavkaiki obali z bombami poškodovala veliko sovjetsko petrolejsko ladjo. Na srednjem odseka vzhodnega bojišča je bilo pri uspešnih napadih zadetih več sovražnih krajev. Na posameznih mestih so bili odbiti močni napadi sovražnika, ki so jih podpirali tanki Na severnem odseku je bila neka sovražna sknpina obkoljena in uničena. Stroga disciplina v nemški prehrani Berlin, 14. aprila. AS. Nekaj dni je videti v Berlinu na vseh trgih in javnih prostorih nalepljene letake, ki groze z denarnimi in zapornimi ter celo smrtnimi kaznimi vsem kršilcem predpisov o prehrani in cenah. Lepaki imajo vzgojni pomen, kajti oblasti trdno upajo, da se bo prebivalstvo ravnalo točno po predpisih. Cripps potuje v London Rim, 14. aprila. AS: Churchill je poslal Crippsu naslednjo brzojavko: »Storili ste vse, kar je bilo po človeško mogoče in vaš pogum, vztrajnost in spretnost je dokazala kolikor mogoče živo željo angleške vlade, doseči sporazum. Čeprav se vaše upanje ni uresničilo, ste izpolnili veliko delo za skupno stvar ter ste položili osnove, ki bodo vodile do napredka indijskih narodov v bodočnosti.« Rim, 14. aprila. AS: Konec tega tedna se bo vrnil v London, kjer bo poročal o ne-svojih pogajanj v Indiji, zlasti pa o Wa- Cripps vrnil v London, kjer bo poročal o neuspehu svojih pogajanj v Indiji, zlasti pa o Wa-vellovih navodilih in željah za potrebne ukrepe za ustavitev morebitnega japonskega vdora v Indijo ter za utrditev notranjega reda v Indiji. Prepoved tujejezičnih časopisov v USA Stockholm, 14. aprila. AS: Kakor poroča dopisnik li6ta »Dages Nyheter« iz Newyorka, ie 6eve-roameriška vlada prepovedala izhajanje vseh li6tov v tujih jezikih. Ta odlok je vzbudil veliko nejfcdo-volj6tvo pri mnogih manjšinah, ki 60 s tem izgubite svoj tisk. V času od 9. do 13. aprila je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 175 sovražnih tankov. Kakor je bilo že povedano v posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornice v Severnem morju napadle konvoj, ki je vozil iz Mor-m a n s k a ter odbile dve ameriški prevozni ladji z 12.000 tonami, od katerih je bila ena poškodovana tudi z bombami iz nemških letal. Bojna letala so iz istega sprevoda potopila 4000 tonsko petrolejsko ladjo ter tako zelo poškodovala veliko trgovsko ladjo, da je računati z njeno izgubo. V Atlantskem morju so podmornice potopile 12 trgovskih ladij s 150.000 tonami, med katerimi je bilo 12 velikih petrolejskih ladij. V Severni Afriki je bilo uničenih 7 an. gleških tankov. Sovražnik je bil odbit in je pretrpel občutne izgube. V Marmariki so bila bombardirana zbirališča angleških vozil in eno letališče. Podnevi in ponoči so se nadaljevali napadi na vojaške naprave na Malti. Skupine lahkih bojnih letal so podnevi napadle pristaniške naprave in preskrbovališča na angleški jugovzhodni obali ter uničile važne obrale. Preteklo noč so skupine težkih nemških bojnih letal učinkovito napadle važno preskrbovalno pristanišče ob izlivu reke H u m b e r. Manjše število angleških bombnikov je poskusilo prileteti v noči na 14. april nad severozahodno nemško obalo. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. varnosti je tudi Mandalay. Položaj je še tem težji, | ker ni dovolj cest, po katerih bi lahko Angleži dovažali potrebno obrambno gradivo. Tokio, 14. aprila. AS: >Asahi< piše, da je v trdnjavi Corregidorju 12 280 mm topov, 2 240 mm topova, 30 150 mm ter več manjših topov. Tri trdnjave na Corregidorju imajo 16 280 mm topov in štiri protiletalske baterije. Po padcu Batanga bruha japonsko topništvo silovit ogenj na Corregidor. Ženeva, 14. aprila. AS. »Petit Dauphinois« poroča, da so angleške vojaške oblasti v Indiji podvzcle potrebne ukrepe za primer morebitnega japonskega izkrcanja nu severni obali. Vse avtomobile, ki so državna last, so prepeljali v notranjost dežele, pristanišča pa so po-škodovali. Bern, 14. aprila. AS: Iz Kalkute se je izvedelo, da je bilo iz tega mesta že izseljenih 740.000 ljudi, na izselitev pa še čaka 250.000 ljudi. Kalkuta ima 2,600.000 prebivalcev. Berlin, 14. apr. AS. Pristojni nemški vojaški krogi izjavljnjo, da je popolnoma izmišljena in brez podlage novica angleškega vira, češ da je nn birmanskem bojišču angleška vojska zajela nekega nemškega čostniko. Nemški pristojni krogi izjavljajo, da na birmanskem bojišču ni ne nemških častnikov ne nemških vojakov. Bivanje generala Szombathelyja v Rimu Včeraj je obiskal fašistične voditelje in vojaške poveljnike ter si ogledal nekaj važnih vojaških ustanov Ri'm, 14. apr. AS. Načelnik madžarskega 1 glavnega stana general Szomlxitbelly je takoj po svojem prihodu v Rim obiskal svojega italijanskega tovariša generala Cavallera. General Cavallero pa mu je vrnil obisk v hotelu. Pozneje sta oba odšila na Kvirinul, kjer se je madžarski gost vpisal v dvorne knjige. V njegovem spremstvu so bili vojaški pribočniki in italijanski vojaški predstavoiki v Budimpešti, madžarski vojaški ataše v Rimu in drugi častniki. Ko je gost izkazal čast kraljevskim grobovom io pred grobom Neznanega junaka, je povsod položil vence Pri Pantheonu kakor pri liku spornem zmage so bile razvrščene dolge vrste častnikov oboroženih sil. Podoben obred se je ponovil tudi v svetišču padlih za revolucijo. Tukaj je gostu izkazal časti bataljon mladih fašistov Svoje dopoldansko bivanje je zaključil madžarski general z obiskom pri generalu Cavalleru in v madžarskem poslaništvu. Meščanstvo je madžarskega gosta pri vsakem koraku toplo pozdravljalo. Popoldne je general Szombatheliy obiskal državna podtajnika za vojsko in letalstvo, nato iaše, katera dovoljuje Angležem popolno gospodarjenje nad Egiptom preko meja in pogojev, določenih v angleško-egiptov6ki pogodbi. Dogodki, ki 60 6e odigrali 5. februarja v Egiptu, dokazujejo, da j| Nahas paša delal jx> navodilih iz Londona. Iz Lotii dona je prišlo povelje, naj zapre vrhovnega musli manskega verskega poglavarja El Maraghija in ne. katere vseučiliške profesorje. Anglija, ki je na Bliž. njem vzhodu ogrožena od nemških armad, skuša i Egiptu na vsak način zatreti kakršno koli protian-gleško gibanje. Egiptovski rodoljubi pa so že odgo-vorili na hlapčevske Naha6 paševe ukrepe z manifestacijami in dejanji, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o njihovi trdni odločnosti, boriti se do konca proti nasiljem angleških tlačiteljev. Anglija ne bo mogla nikdar postopati z Egiptom kakor bi sama hotela. Zanimivo ameriško priznanje Osne države imajo veliko prednost pred Združenimi državami Rim, 14. aprila. AS: V ameriškem listu »Life« je izšel članek, ki govori o poslanstvu načelnika ameriškega glavnega stana generala Marshalla ter Henryja Hopkinsa v Londonu. Iz članka se posredno vidi sedanje resnično vojaško stanje v Ameriki, na tihomorski obali kakor tudi na ostalih bojiščih. List piše: V naših vojaških pripravah smo storili šele prve korake. V določenem času, recimo leta 1944. ali 1945., bo naša vojna industrija lahko oborožila velikansko armado za različna bojišča. — Združene države so se zavezale pošiljati orožje in vojake polovici sveta, voziti jih preko oceanov, kjer naj bi se spoprijeli z nasprotnikom. Sile Osi pa nasprotno že v celoti izrabljajo svojo začetno prednost, ki je pred nami vsaj za šest let, poleg tega pa se jim ni treba mučiti z vprašanjem, kako prepeljati svoje vojske preko morij. V dopolnitev političnega humorja anglosaških držav piše današnji «Times»: »Kako bo mogoče uresničiti fantastične številke, ki jih vsebuje ameriški Nemški glas o zadnjem Churchillovem govoru Berlin, 14. aprila. AS: »Zwolf Uhr Blatt« komentira Churchillov govor v spodnji zbornici ter kaže na njegov nenavaden in skoraj zasmehljiv ton pri govoru, kjer mu je bilo tokrat nemogoče zamolčati nenadne izgube angleške vojne mornarice. Potopitev dveh težkih angleških križark in ene letalonosilke po japonskih strmoglavih letalih je vzbudila v angleškem javnem mnenju sum, da je treba te stalne poraze pripisati slabosti angleškega letalstva. Churchill je moral zavzeti stališče do tega vprašanja. Izjavil je da je popolnoma nemogoče z razpoložljivih letališč ter letalonosilk braniti vse aagležke ladje, ki delujejo na raznih morjih. Nekateri poslanci se s tem pojasnilom niso zadovoljili in so vprašali, zakaj angleško letalstvo v tem morju ni poskusilo napasti japonskih ladij. Nato je Churchill odgovoril: »Naša tor-pedna letala so odletela v napad, toda med poletom je nastala nenadna nevihta in zaradi tega je nastopila slaba vidljivost, tako da letala niso mogla stopiti v stik s sovražnikom.« Nemški list pravi, da je čudno, kako je mogla nevihta zavreti delovanje angleških letal, japonska letala pa so v istem času in na istem področju lahko izpolnila svojo nalogo pomorski program, če pa ameriškim ladjedelnicam do konca marca ni uspelo doseči niti lanske proizvodnje?« Obvezna delovna služba na Slovaškem Bratislava, 14. aprila. AS. SlovaSka vlada je za ves čas vojnega stanja izdala odlok o obvezni delovni službi za vse tiste, ki prejemajo plačo od države ali od javnopravnih ustanov. Zakon hoče vzpostaviti pravično razmerje med tistimi, ki se bore na bojiščih oziroma so bolni,, in onimi, ki opravljajo državno službo ali lažje službe. Vsi tisti, ki so po novem zakonu zavezani javni delovni službi, bodo j>oleg državne plače dobili še nosebno doklado za opravljeno obvezno delo. Churchill zopet imenoval novega poveljnika Stockholm, 14. aprila. AS: Churchill je sporočil v zbornici, da je bil sin švedske pnncezinje kraljevske krvi in mali bratranec kralja Jurija lord Mountbatten imenovan za vrhovnega poveljnika vojaških operacij. To 6e pravi, da je istočasno vrhovni mornariški in letalski poveljnik ter poveljnik 6tt-liozemske vojske. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« poroča, da je imelo to imenovanje v Angliji precejšen odmev, ker je bil s tem imenovan prvi angleški oficir, ki bo imel važno poveljstvo nad tremi vretami orožja. Z imenovanjem lorda Mountbattena na to me6to je Churchill hotel očivid- no zadovolji — " " ' ' ..... ker tam 6'kiiSe. Ekscelenca Grazioli obiskal ljubljanske podporne zavode Povsod je Ekscelonea dal navodila za nadaljnje delo in se podrobno zanimal za dosedanje delo V torok dopoldne je Visoki komisar Eksc. I Grazioli v spremstvu vicekvestorja Ferranteia, majorjev Kr. Karabinjerjev Lombardija, l e-lagija in številnih predstavnikov Fašistične Stranke obiskal Pokrajinski podporni zavod, ki je nastanjen v Gregorčičevi ulici. Visokega gostu je sprejel načelnik zavoda comm. Gatti in ga po prisrčnih jx>zdravnih besedah povedel po uradnih prostorih lepo in smiselno urejenega Osrednjega podpornega zavoda za vso pokrajino. Eksc. Grazioli se ie podrobno zanimal za vse razsežne panoge delavnosti tega zavoda, ki daje navodila iu smernice za delo vsem ol>čin-skim podpornim zavodom v pokrajini. Eksc. Grazioli, ki se je za vse živo zanimal, je ob zaključku obiska izrazil comm. Gattiju svoje zado. voljstvo ter pohvalo zaradi njegove vneme pri delovanju. Potem je dal podrobna navodila za nadaljnje humanitarno delo, ki ga vodi pokrajinski podporni zavod. Sledil ie obisk Pokirajinske hranilnice v Via Pucoini, kjer so ob vhodu pričakovali visokega gosta načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik, načelnik kmetijskega oddelka inž. Podpornik, načelnik socialnega oddelka p. A. Kosi, dalje predsednik pokrajinske hranilnice dr. Božič in izrekli prisrčne pozdrave v imenu uredništva. Načelnik občinskega podpornega odbora, major Campana Tullio, ki ima 6voje prostore v prvem nadstropju tega zavoda, je po prisrčnem ]>ozdravu povabil Eksc. Graziolija, naj si ogleda delo zavoda, ki podpira potrebne prebivalce na območju ljubljanske občine. Eksc. Grazioli je dobil točne podatke o dosedanjem delu tega osrednjega občinskega podpornega urada, ki je v dveh mesecih od 15. februarja do srede aprila prejel 5056 prošenj iu pomngal nad S800 pod-j>irnncem Vrednost vsakomesečnih podpor v živilih, oblekah, čevljih, gorivu, zdravilih, knjigah, podporah za najemnino presega za Ljubljano že pol miljona lir. Tudi tu je Eksc. Grazioli izrazil svoje zadovoljnstvo in pohvalil majorja Cam-pano in dal navodila za nadaljnje delo. Ogledal 6i ej tudi še poslovne prostore pokrajinske hranilnice. Nato je Ekscelenca Grazioli obiskal zavetišče v stari cukrarni. Na vatih zavoda je pričakoval Eksoelenco Graziolija ljubljanski župan dr. Adle-šič z načelnikom socialneaa urada dr. Kodretom in zastopnikom mestnega fizikata dr. Misom. Najprej si je Eksc. Grazioli ogledal kuhinjo, kjer je bilo že skuhano kosilo, zanimal se je, koliko do- bijo stanovalci tega doma za kosilo in tudi pokusil kosilo, ki je bilo tečno in okusno. Zupan je nato vodil Eksc. Graziolija po spalnicah. V stari cukrarni je v teh spalnicah 110 postelj za moške in 57 postelj za žen«ke. Povsod je Eksc. Grazioli navzoče stanovalce in stanovalke ljubeznivo ogovarjal in jih spraševal po njihovih razmerah. Obljubil je ludi stanovalcem, da bo naklonil podporo, s katero so bodo zboljšale stanovalske in higienske razmere v tem domu. Obiskal je tudi prehodno otroško zavetišče, kjer je bilo pri kosilu 24 šolarjev. Vsi so visokega gosta pozdravili z rimskim pozdravom. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal, če so zadovoljni z obedom, če se kaj pridno uče, in ko so mu pritrdili, jim je obljubil, da jim bo poslal slaščic, kar je vesela mladež sprejela z navdušeno hvaležnostjo. Prav tako je Eksc. Grazioli obiskal obednico v stari cukrarni in se je ljubeznivo razgovarjal s stanovalci in jim želel vse najboljše. V stari cukrarni Je sedaj tudi urad za prevzem radijskih aparatov. Uredila ga je mestna občina in je prav danes urad začel z delom. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal za delo posameznih predsednikov komisij in si ogledal skladišče, v katerega bo šlo do 5000 radijskih sprejemnikov. Po pregledu je v kratkem nagovoru povedal uradništvu, da se je prepričal, da je dobro preskrbljeno za shrambo radijskih aparatov, in da želi, da bi komisije delale kar najbolj vestno. Eksc. Grazioli je s premstvom obiskal še občinski podporni odbor v Frančiškanski ulioi in potem občinski podporni urad v Trnovem. Tu je pozdravil Eksc. Graziolija tudi trnovski župnik g. Vindišar. Ilitro se je zbralo prebivalstvo in izrazilo svoje pozdrave visokemu gostu, ki se je ljubeznivo razgovarjal^ s posamezniki in nekaterim na njihovo prošnjo ljubeznivo obljubil svojo pomoč. Po ogledu prostorov je odšel s spremstvom še v trnovsko farno cerkev ter se je pohvalno izrazil o njeni lepi notranji ureditvi. Obisk Eksc. Graziolija po vseh uradnih podpornih ustanovah v Ljubljani ponovno dokazuje veliko skrb, ki jo posveča Eksc. Grazioli najbolj siromašnemu prebivalstvu. Navodila, ki jih je povsod dal, in pomoč, ki jo je obljubili, so bila povsod sprejeta s prisrčno hvaležnostjo, zlasti pa z globoko vdanostjo s strani številnih siromašnih prebivalcev v Ljubljani. Delodajalci, ki ne bi prijavili v roku iz člena 8. koneo delovnega razmerja, s« kaznuiejo denarno od 50 do 300 lir za vsakega delavca, toda ne z več ko 2.000 lirami. Delodajalec, ki ne odvzame delavske knjižice v smislu čl. 9. te naredbe ali ki ne hrani pri sebi delavskih knjižic svojih uslužbencev, se kaznuje za vsako opustitev v denarju od 20 do 100 lir, toda ne z več ko 2000 lirami. Delavec, ki bi, razen v primeru iz drugega odstavka, člena 4., sprejel delo brez posredovanja namestitvenega urada, se kaznuje denarno od 20 do 100 lir. Denarne kazni iz tega člena izrekajo upravna oblastva prve stopnje po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št 8 Člen 15. Nadzorstvo o spolnjevanju predpisov te naredba je poverjeno Inapokciji dela pri Visokem komisariatu ca Ljubljansko pokrajino. Člen 16. Zoper odločbe ali opustitve Pokrajinskega namestitvenega urada ae morejo delodajalci in delavci pritožiti na Inšpekcijo dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino. Člen 17. Do preklica ne veljajo določbe te naredbe za grafične delavce, vpisane v svoj strokovni sindikat, včlanjen pri Pokrajinski delavski zvezi, ki skrbi pod nadzorstvom Pokrajinskega namestitvenega odbora še nadalje za njih nameščanje po razvrstitvi, določeni s kolektivnimi delovnimi pogodbami. Člen 18 Razveljavlja se naredba z dne 25. junija 1941-XIX it. 52 in vse določbe, ki nasprotujejo ali so nezdružljive z določbami te naredbe, katera stopi v veljavo na dan svoje objave v S! lž-benem listu za Ljubljansko pokrajino. Dopolavoro za novoporočence Ureditev povpraševanja in ponudbe dela Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maia 1941-XIX št. 291 in in glede na potrebo, da se izpopolnita ureditev in poslovanje glede nameščanja delavccv, odreja; Člen 1. Ureditev povpraševanja in ponudbe '.-dela ima namen ugotoviti, koliko delavcev je na vsem ozemlju pokrajine na razpolago in skrbeti za njih namestitev, predvsem v kraju njih bivanja, r. Te posle opravlja Pokrajinski namestitveni urad pri Borzi dela v Ljubljani. V vsaki občini se ustanovi oddelek namestitvenega urada, ki ga vodi zaupnik Borze dela, ka- i teremu je poverjena skrb za nameščanje delavcev I iz območja občine. Oddelki opravljajo, vsak na svojem območju, vse posle urada. Za nameščanje delojemnikov, ki bi želeli biti zaposleni zunaj pokrajine ali ki prihajajo iz kakega kraja zunaj pokrajine, skrbi komisariat za izselništvo in kolonizacijo, ki mu mora v ta namen namestitveni urad biti na pomoč. Posredništvo, tudi brezplačno, je prepovedano. Čeln 2. Za delavce po tej naredbi se smatrajo osebe, ki dajejo trajno ali priložnostno v službi in pod vodstvom drugih svojo ročno ali umsko delovno moč na razpolago zaradi zaslužka ali izobraževanja. Člen 3. Delavci ki nimajo dela, se morajo vpisati v seznam namestitvenega urada okoliša, v katerem imajo svoje bivališče, in to po svoji strokovni skupini. V seznam jih mora vpisati namestitveni urad po vrstnem redu, kakor so prošnje vložene. Poleg tega morajo delavci v petih dneh od dne, ko je njih zaposlitev prenehala, prijaviti temu namestitvenemu uradu, da so prenehali delati. Člen 4. Delodajalci, pa bodi njih poslovanje kakršne koli vrste, ne smejo sprejem-ti delavcev, ki bi ne bili vpisani v seznamih, ki jih vodi namestitveni urad, in brez posredovanja tega urada. Delodajalci pa smejo sprejemati delavce neposredno vselej, kadar jih je treba sprejeti, da bi se preprečila škoda osebam aH surovinam ali napravam ali da bi se zagotovilo nepretrgano delo. Tak sprejem pa se mora javiti namestitvenemu uradu v treh dneh in pri tem navesti vzrok za neposredni sprejem. V vseh drugih primerih se mora opirati namestitev delavca na pismeno obvestilo, ki ga prejme delodajalec od namestitvenega urada. Člen 5. Določbe prednjega člena ne veljajo: a' za ženo, sorodstvo in svaštvo delodajalca, do vštete tretje stopnje, ki živijo z njim v skupnosti in jih on vzdržuje; b) za vodilno osebje, ki j-e odgovorno za poslovanje podjetja; c) za uradniško razvrščeno ali kakor koli stalno osebje; za uradniško nerazvrščeno osebje in za delavsko razvrščeno osebje v službi javnih oblastev ali ustanov javnopravnega značaja, ki so pod nadzorstvom ali zaščito države; d) za delavstvo na domu; e) za kmetijsko delavstvo, za katero bolezensko zavarovanje ni obvezno; f) za člane zadrug, ki so sprejeti pri njih na delo; g) za osebe, ki dobivajo za svoje delo samo provizijo. Člen 6. Zahteva za dodelitev delavcev mora navajati praviloma le njih število Za vse urad-ništvo, za kvalificirano in specializirano delavstvo, za osebe, ki so jim poverjena zaupna ali nadziralna mesta kakor tudi za hišne posle in za vajence se sme prositi z navedbo imena. Poimenska zahteva je dopustna tudi za obrate sezonskega značaja ali ponavljajoča se obdobna dela pri zopetnem sprejemu delavcev, ki so že prej bili zaposleni pri takem delu Člen 7. če bi namestitveni urad ne mogol ustreči zahtevam delodaialcev zc delavce, se pošljejo njih zaprosbe uradu komisariata za irsel-niStvn in kolonizacijo v Ljubljani Člen 8. Delodajalci morajo prijavili oddelku namestitvenega urada, na čigar območju obratujejo, t petih dneh ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpustili ali ki so iz katerega koli drugega razloga sami prenehali delati. Prijava iz prednjega odstavka ni obvezna, če gre za ustavitev dela, ki ne bi trajala več ko petnajst dni. Ustavitev dela morajo prijaviti delodajalci ustno ali s priporočenim pismom. Za ustne prijave se izda prejemno potrdilo. Člen 9. Za trajanja zaposlitve mora delodajalec delavcu delavsko knjižico odvzeti in jo hranili pri sebi zaradi potrebnih vpisov. To dolžnost ima delodajalec tudi v primeru iz drugega odstavka prednjega člena Z izročitvijo delavske knjižice dclavcu se prekine delovno razmerje v smislu te naredbe. Člen 10. Namestitveni urad mora ugoditi zahtevam delodajalcev r delavci s strokovno kvalifikacijo kakor je v njih navedena. _ Ob enaki strokovni zmožnosti je pri dodeljevanju na delo prednostno upoštevati; stisko v delavčevi družini, vzdrževanje otrok in njih število, daljše trajanje nezaposlenosti, članstvo v sindikatu. Poleg tega se morajo upoštevati tudi podatki o usposobljenosti in strokovni izobrazbi v zvezi_ z zakoni, pravilniki in kolektivnimi delovnimi po-" godbami. Določbe tega člena se ne uporabljajo pri poimenskih zahtevah. Člen 11. Ob prvem sprejemu na delo morajo namestitveni uradi ugotoviti, da li obstoje pogoji, določeni z veljavnimi zakonskimi predpisi o zaščiti delavcev. Člen 12. Pri Borzi dela v Ljubljani se ustanavlja Pokrajinski namestitveni odbor. Ta odbor je pristojen izdajati navodila organizacijske in strokovne vrste, da bi se zavarovala enotnost pri nameščanju, in da se potrebe le-tega spravijo v sklad s potrebami delodajalcev in delavcev raznih delovnih strok, kakor tudi predlagati upravnemu svetu Borze dela morebitne odredbe finančnega značaja, ki se nanašajo zgolj le na nameščanje. Odboru predseduje odposlanec Visokega komisarja, sestavljen pa je odbor iz: a) enega predstavnika PNF., b) enega predstavnika komisariata za izselništvo in kolonizacijo, c) enega predstavnika Inšpekcije dela, d) upravnika Borze dela, e) štirih predstavnikov delodajalcev in štirih predstavnikov delojemnikov, ki jih imenuje Visoki komisar po predlogih njih Pokrajinskih strokov nih zvez. Predlogi glede imenovanja tz točke e) tega člena morajo obsegati po tri zastopnike vsake izmed naslednjih proizvajalnih strok: kmetijstvo, obrt in industrija, trgovina, denarništvo, zavarovalništvo. Posle odborovega tajnika opravlja ravnatelj Pokrajinskega namestitvenega urada. Člen 13. Odbor je upravičen odrediti izbris delavca iz seznama brezposelnih in hkrati določiti trajanje izbrisa, če bi delavec zakrivil: a) da bi se ne zglasil pri uradu po dvakratnem pozivu; b) da bi se ne zglasil v dveh zaporednih razdobjih pri občasnih pregledih, ki jih določi uradi c) da bi brez opravičenega vzroka odklonil namestitev, ki mu jo ponuja urad; d) druge tehtne pregreške. Izbris ima za posledico izgubo pravice do podpore za brezposelne za čas, ki ga določi odbor. Člen 14. Kdor koli bi posredoval v nasprotiu z določbami te naredbe, se kaznuje denarno do 5.000 lir. Delodajalci, ki bi sprejemali delavce brez po sredovanja namestitvenega urada ali ki bi ne po dali prijave iz drugega odstavka člena 4 namestit venemu uradu v tamkaj določenem roku, se ka snujejo za vsakega nepredpisno sprejetega aH neprijavljenega delavca denarno od 50 do 300 lir, toda na z več ka 5.000 lirami Dopolavoro, velika delavska organizacija, in italijanska družba za tujski promet, »ta vsestransko olajšali poročna potovanja. Prav to sodelovanje se je izkazalo koristno in jc omogočilo znaten popust prebivanja v najboljših hotelih Italije v razmerju z na štiri različne razrede določenimi cenami. To pa še ni dovolj. Dosežen je bil tudi 80 odstotni popust na državnih železnicah, prav tako na drugorazrednih železnicah, avtomobilskih in pomorskih progah, mestnih tramvajih, kakor tudi zasebnih. Narodna ustanova Dopolavoro pa v veliki meri tudi olajša potovalne stroSke z denarnimi podporami, ki so toliko višje, kolikor manjše so finančne zmožnosti Dopolavoristov. Sodelovanje italijanske družbe za tujski promet pa je gotovo jamstvo za najprijetnejše potovanje, ker družba lahko da vsa koristna in potrebna navodila in stori tudi druge usluge potnikom Na podlagi sporazuma med Narodnim zavarovalnim zavodom in italijansko družbo za tujski promet, dobe Dopola-voristi novoporočenci življensko zavarovalno polico na Buono del Tesoro Novennale 5% 1950 po 500 lir, plačljivo v 32 trimesečnih obrokih po 16 lir vsaka. Na ta način bodo mogli novoporočenej Dopolavora sodelovati pri žrebanju, ki se vrši dvakrat na leto in sicer 21. aprila in 28. oktobra. Vsakokrat izžrebajo 2,400.000 lir nagrad. Poročna potovanja Dopolavoristov niso samo Poceni, temveč imajo tudi vse druge prednosti, otnikom nudijo vse udobje in gotovost in so jim na razpolago mnogi tolmači in vodniki na železniških postajah in drugod. Dopolavorist prejme od urada italijanske družbe za tujski promet tistega kraja točna navodda, odnosno vprašalno polo, na katero zapiše vse svoje želje. Dobi tudi točen seznam vseh hotelov kraja, kamor potuje. Praktična ureditev vprašanja stroškov pa omogoča potovanje takorekoč brez denarja. Zadostna je le manjša vsota. Vozni listek Dopolavorist lahko kupi pri uradu italijanske družbe za tujski promet ali pa na železniški postaji, ki je najbližja kraju, kjer se bo vršila poroka. Družba si bo ( , . prizadevala olajšati potovanje novoporočrticem i nadaljnih 30 dni s plačilom 2% na dan za vsak tudi na ta način, da bo sama določila najprimer- 1 podaljšek. Bivanje v Campu Imperatoreju nejše ure odhoda in bo izbrala take proge, kjer je potovanje najmanj utrudljivo in so vmesne postaje najbolj redke. V hotelu pa, kjer bodo novoporočenci na poročnem potovanju prebivali, bo ie v naprej vse pripravljeno in urejeno, da odpade neprijetno čakanje, izguba časa, razne neprijetnosti, neugodnost in predvsem možnost, da se ne bi v hotelu dobilo najpotrebnejše. Velika udobnost je ie pred odhodom poznati ime hotela, da more vsak sporočiti morebitnim znancem svoj prihod. V krajih, kjer je sedež uradov italijanske družbe za tujski promet, to je v glavnih mestih Italije in na važnejših tujsko-prometnih postajah, pričakujejo potnike že na kolodvoru vodniki te družbe, katerih naloga je v vsakem pogledu pomagati potnikom. Družba tudi skrbi, da morejo Dopolavoristi po želji potovati v spalnem vozu in da obeduiejo v jtlilnem vozu. Dopolavorist bo imel na svojem poročnem potovanju, ki je, kakor rečeno mnogo cenejše, ▼ enotnem znesku vračunano naslednje: 1. itročke hotela (prenočišče in hrana), v izbrani skupini in druge malenkosti; 2. osebni prevoz in prevoz osebne prtljage od postaje do hotela in obratno; 3. morebitno postrežbo v jedilnem in spalnem vo močno nagnjeni strmini. Takrat 6o hodili smučarji na Campo Imperatore v turistovski opravi ter oprtani 6 težkimi nahrbtniki, prebivali pa 60 v >laninski koči Duca degli Abruzzi. Sedaj pa pri. lajajo v promenadnih oblekah, 6vojo opremo in druge potrebščine pa nosijo v kovčegih. Kakšna razlika med nekdanjim in sodobnim planinstvom. Nekdaj je bil turist na 6voji pot: do koče, ki je bila njegov cilj, vedno v borbi z vetrom in meglo; noge so 6e mu globoko vdirale v sneg. Sedaj se pa pripelje z avtobusom na vznožje hribovja, do postaje žične železnice. Tam kupi vozni listek, za katerega plača 10 lir in v četrt ure je na vrhu. Z najmanjšim trudom opravi v 15 minutah ono pot, ki bi jo drugače v potu svojega obraza premagoval dolge ure. In vožnja z žično železnico, to je nekaj svojevrstnega! Neslišno se pomika vagonček vedno viš. je, po krepki žični vrvi. V globini pa hiti vzporedno z vzpenjaoo njena senca. V 6trmi dolini, ki je zalita 6 snegom, se kažejo številne pečine, nekaj pogumnih smučarjev 6e z veliko brzino spušča navzdol. Mimo beže podporni 6tolpi, delo moderne tehnike 6e druži z divjo pokrajino. Oni, ki potujejo prvikrat v življenju z žično železnico, se ne morejo nagledati in naužiti vseh lepot, ki jih vidijo okoli sebe. Zanimiva in lepa vožnja hitro mine. Vagonček zapelje na gornjo postajo žične železnice. Vse naokoli se vije pielepa pokrajina, V6a pokrita 6 snegom, ki ga v najrazličnejših barvnih odtenkih ožarja pomladansko 6onoe. Od te postaje pa do hotela je kaj kratka pot. Toda ta ni speljana po snežni gazi, potn'ki pridejo 6 postaje po podzemskem hodniku v hotel. Veliki planinski hotel na Campu Imperatoreju stoji 2200 m nad morjem, je zopet novo prijetno presenečenje za marsikaterega turista, ki je obredel že mnogotere 6lične gorske postojanke. Ta velika štirinadstropna zgradba, last občine Aquila, je prijetno zatočišče vsakega smučarja in turista, prav. tako pa tudi udobno bivališče mnogih, ki se za nekaj časa odtegnejo mestnemu trušču ter 6e predajo čarobni planinski pokrajini. V zimskih mesecih je tu eno največjih smučarskih torišč v srednja Italiji, poleti se pa odtod odpravljajo planinci na gorske vršace. Poleti je tu tudi plezalna šola italijanskega alpinskega društva CAI, v kateri se izvež-bajo številni mladi alpinci. Ta veliki hotel sprejme lahko pod svojo 6treho do 200 oseb, gostje so tia6tanjeni v 75 sobah, 3 stanovanjih in 6 skupnih spalnicah. V vseh teh spalnicah so zgrajeni umivalniki 6 tekočo toplo in mrzlo vodo, vsako stanovanje pa ima tudi kopalnico. Spalnice so najudobneje opremljene. Vsakdo se v njih počuti kakor doma. V vsaki 6obi so kar tri svetilke, tla 60 pokrita z linolejem, ob širokem oknu, iz katerega je krasen razgled na zasnežene planjave, je pa grevec centralne Kurjave. Kljub temu, da eo v sobah veliki umivalniki, je gostom na razpolago šest kopalnic. Kako je tu preskrbljeno za udobje lahko vidimo po tem. da je v hotelu čitalnica, družabna dvorana, igralna soba z igralnimi mizami, z biljardom iu rr)izo za namizni tenis. Žejni imajo pa na razpolago nairaznovr&tnejše pijač« v bogato založenem baru Ob uri, ko kliče zvonec lačne želodce h kosilu ali večerji, se napolni prostrana svetla jedilnica. Natakarji prinašajo k mizam obilno hrano. Tu 6e ne deli jed v porcijah, kakor je to običaj v restavracijah. Natakar pride k mizi in da iz posode vsakemu toliko, kolikor 6i poželi. Tako lahko dobe požeruhi tudi več obrokov iste jedi. ZanitrfH* jiJ tudi pogled v veliko kuhinjo, kjer 6e skrbno pripravlja hrana številnim go6tom. Tu imajo kuharji na raz. polago najraznovretnejše pripomočke. V kleti je velika shramba za 6muči. Poleg shrambe je delavnica, v kateri posluje 6laven »smuški kirurg«. Ta mož popravi na 6imičeh vsakovrstne hibe. Njegova delavnica je pribežališče vseh onih, ki si na svojih podvigih zlomijo 6muči. Vendar 6e nahajajo v kleti še mnogi drugi važni prostori. Tu je še jedilnica, zgrajena v značilnem abruškem 6logu. Dalje 60 tu še shrambe in spalnice za uslužbence in električna centrala, ki deluje takrat, ko je vod z Aquilo poškodovan. Dostikrat se pripeti taka nezgoda, to predvsem takrat, ko pihajo po tem hribovju divji viharji. V kleti je speljan tudi hodnik, ki veže hotel z gornjo postajo žične železnice. Poleg tega ima hotel tudi telegrafsko in telefonsko zvezo 6 svetom. Tako lah. ko z višine 2200 obveščajo gostje 6voje drage v najkrajšem času o vseh svojih zadevah. Hotel ima toliko posebnosti in zanimivosti, da jih je težko na en mah popisati. Projektant je gledal na to, da je veak prostor 6krbno opremljen z vsem, kar mora človek imeti 6talno pri 6ebi. In v tej moderni zgradbi brezskrbno živimo ter »i krepimo telo in zdravje. Po teh lepih dnevih počitka se bomo doma zopet z veseljem oprijeli dela, ter z novimi prerojenimi močmi nadaljevali 6voja opravila! Knjige za vojne ujetnike Avtonomna sekcija italijanskega Rdečega križa j« prejela od izobraževalnega odseka italijanskega Rdečega križa obvestilo, da bi potrebovala slovenskih knjig za vojne ujetnike. — Slovence v italijanskih ujetniških taboriščih. Avtonomna sekcija 6e za. radi tega obrača do knjižnih založb, knjigarnarjev in privatnikov s prošnjo, naj darujejo knjige, zabavne in poučne vsebine za vojne ujetnike. Knjige se sprejemajo v uradnih urah od 8 do 4 v glavni pisarni avtonomne sekcije, Gosposvetska cesta 2-II. Gospodarstvo Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila tvrdka Trobec Franc, trgovina z lesom in žaga, Kožarje št. 26, — Pri naslednjih tvrdkah so bile vpisane izpretnembe: I. Knez; izbrisan je bil osebno jamčeči družabnik Knez Zdenko. Pri Akcijski družbi za kemično Industrijo na Dunaju, podružnica Ljubljana, je bil izbrisan reprezentant Bader Edo. — Pri tvrdki Jos. Erzin je bil vpisan prokurist Erzin Gabrijel ml. — Pri Gradbeni inženirski in stavbeniški pisarni dr. inž. Miroslav Ka-sal in tov., družba z om zavezo v Ljubljani, je bil izbrisan poslovodja Slavec Ivan, vpisan pa novi poslovodja Kobau Danilo. Občni zbori: Združene papirnice Vevče, Go-ričane in Medvode d. d. v Ljubljani 30. aprila ob pol 10 v Ljubljanski kreditni banki, Združene opekarne, d. d. v Ljubljani, 29. aprila ob 11, Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani 22. aprila ob 14. uri. štetje prebivalstva v pokrajini Cattaro. Dne 2T. aprila letos bo izvršeno v pokrajini Cattaro splošno štetje prebivalstva, kar bo služilo za osnfl^o vodenja registra prebivalstva v tej pokrajini, U i« po štetju iz leta 1931. imela okoli 34.000 preb. lne novice Koledar Sreda, 15. aprila: Helena, kraljica; Peier Gon-zalez, opat; Teodor, mučenec; Anastazija, muče-nica; Bazilisa, mučenica. Lunina sprememba; mlaj: 15. aprila ob 3.33 popoldne. Iterschel napoveduje mokrotno vreme. četrtek, 16. aprila: Benedikt Laber, spoznavalee; Bernarda Soubiroux, devica; Turibij, Škot; Julija, mučenica. Novi grobovi t Župnik Anton Lesjak Umrl je, kakor smo na kratko sporočili že v nedeljski številki, v 86. le^u starosti župnik in duhovni svetnik Anton Lesjak Na svoji življenjski poti je deloval predvsem kot duhovnik, kot učitelj in kronist. Zadnje njegovo zgodovinsko delo je bila zgodovina šentjernejske fare, ki jo je 6pisal že pred 6vetovno vojsko. 34 let je bil župnik v št. Jerneju. Z mladostno vnemo se je lotil dela, zgradil društveno dvorano, ustanovil godbo na pihala, postavil nove orgle na kor, zgradil je kapelico v Lurdu, uredil in nanovo postavil nekatera gospodarska a. Kot goreč dušni pastir je tudi na po- lju verske vzgoje začel z reformami evharistič-nega življenja in je navodila papeža Pija X. vneto šir« v svoji župniji. Kakor je živel kot župnik z žuipnijo, tako se je tudi kot upokojenec vedno živo zanimal za življenje v župniji. Rad je pomagal dokler je mogel, z opravljanjem 6lužbe božje, ko duhovnikov ni bilo_ dovoli, sicer pa živel tiho življenje v Vovkovi hiši, lči jo je lepo uredil. Uboge šolske sestre so mu stregle vseskozi do smrti, katero je pričakoval posebno zadnje tedne in se na njo prav lepo pripravil. Vid mti je popolnoma odpovedal, razum mu je pa ostal svež vse do konca. Bog mu bodi plačnik za vse dobrote, ki jih je delil župljanom! t Župnik Jožef Nagode Kot smo že sporočili, je v št. Joštu nad Vrhniko umrl župnik g. Jožef Nagode. Bolehali je dalje časa. Pred nekaj meseci si je zlomil roko; ni si več opomogel. Po hudi bolezni, ki jo je udano prenašal, je odšel v večnost. Župnik Jožef Nagode je bil rojen 15. maja 1873 v Hotedrščici. Ker je v srednjo šolo pozno vstopil, je moral po dokončani gimnaziji odslužiti enoletno vojaško službo. V mašnika je bjl posvečen 22. julija 1899. Kot kaplan je služu ie malo časa.'Že leta 1908 je prišel v Št. Jošt pri Vrhniki kot župnik, kar je ostal 34 let do svoje smrti. Njegova vedrost in dobrohotnost ga je priljubila vsem, ki so ga poznali; ljudstvo g>a je spoštovalo in ljubilo, z odkritosrčno družabnostjo je pritegnil nase svoje tovariše. Prosvetno življenje se je pod njim visoko razvilo, svojo župnijo je zapustil versko in nravno v najboljšem stanju. Pogreb bo danes ob pol U. Naj v miru počival •f V Podgradu je mirno v Gospodu zaspala fJo*pa Uriuta Kirar roj. Miklič, mati g. župnika ranča Kirarja. Pogreb bo v sredo,. 15. aprila, ob 10 dopoldne. Naj ji sveti večna luči G. župniku naše iskreno sožaljel Obvestile. _EM0NA", Zavod sa poliedeljstvo in nepremičnine, obvešča vse svoie zakupnike hiš in semljišT: ▼ Kočevskem okraju, da se bo dne 22. aprila t. I. vršil v Kočevju semenj za plemensko govejo živino. Na ta semenj bodo lahko pristopili samo tisti, ki bodo predložili prepis zakupne pogodbe. Le tem bo , BM0NA" prodala živino proti plačilo v gotovini, vendar po selo ugodnih cenah. Tak sejem se bo vršil tudi sa Črnomaljski okraj ▼ Crmošnjicab dne 24. aprila 1.1. okrožnem sodišču v Ljubljani je bilo v ponedeljek več razprav zaradi navijanja cen raznim živilom. Trgovski pomočnik Vinko J. je v prodajalni svoje matere prodal neki stranki lani 2 kg sladkorja-sipe po 28 lir kg, ko jo bila za ta sladkor takrat jeseni določena maksimalna cena 7.20 lir kg. Zahteval je torej skoraj štirikrat višjo ceno, kakor je bila oblastveno določena. Razen tega je ta sladkor prodal stranki, ne da bi od nje zahteval odrezek živilske nakaznice za sladkor. Lani decembra pa je neki strauki prodal pol litra petroleja za 15 lir, ko je bila najvišja cena petroleju določena na 2.66 lir za liter, neki drugi stranki pa je prodal 3 litre petroleja po 28 lir liter. Državno tožilstvo je tega pomočnika obtožilo prvič navijanja cen in drugič prestopka po čl. 6 naredbe Visokega Komisarja z dne 15. julija 1941, ker je prodal sladkor, ne da bi zahteval od stranke odrezek živilske nakaznice. Obtoženec je pred kazenskim sodnikom-poedincem priznal očitana mu dejanja. Bil je obsojen zaradi obeh prestopkov na 10 dni zapora in 1000 lir denarne kazni. Ljubljana Koncert Antona Trosta v radiu Nocoj ob 21.30 bo Anton Trost, rektor Glas-bene akademije in priznani odlični pianist izvajal pred mikrofonom EIAR — Radio Ljubljana posebno zanimiv koncertni spored. Tako bo izvedel Suito op. 1. ki jo je napisal Eugen d'Al-bert, ki je predvsem znan kot avtor mnogih oper naturalističnega (verističnega) sloga. Poleg opernega ustvarjanja si je pridobil — bil je učenec Lisztov — tudi sloves svetovno pomembnega pianista in je v tem svojstvu s svojim eruptivnim temperamentom in dinamično silo naravnost vžigal koncertno poslušalstvo. Naravno je torej, da ie razen opernih in simfoničnih del zapustil dokaj klavirskih skladb, med njimi dva klavirska koncerta z orkestrom. Silita op. t je zgrajena docela v obliki staroklasične suite in obsega iste sestavne dele kakor so bili v teh običajni (Allemande, Corrente, Saraban-da, Gavotta in Gigue). Duh skladbe je docela klasicističen, pianistično pa posega v polno-zvočje moderne virtuozne igre. Vitezslava Novaka »Pesmi zimskih noči« op. 30 opevajo vtise štirih značilnih zimskih noči na skladateljevo dušo. Srebrnina mesečne noči je razlita v prvi skladbi, toplo občutena melodija se razvija iz nežnega početka v prekipevajoč spev ljubezni do stvarstva in izzveni končno v mehki oto/nosti. Buren kontrast čutimo v viharni noči. Z dramatično silo pretresa skladatelja vtis razburkanih naravnih sil. Pesem božične noči razkriva intimno poezijo te blažene noči, pobožen spev izraža njen miste-sterij. Potem se mu pridruži lnhnejši motiv, poln priprostega veselja, angeljci sami se ra-dujejo nad rojstvom Kristusovim. Mogočno se pa vzpne prvotna melodija v kanonu do veličastnega speva božje slave in se potem^ umiri v spokojno tišino jasnega zvezdnatega zimskega neba. V pesmi karnevalske nočij prevladuje razigranost dovtipno in mestoma v hrupni ve-seiosti se zabava skladatelj v karnevalski družbi, dokler ne vzdrami nebrzdanih ponočnjakov petelinji klic. Značilno je, knko se spremeni isti veseli motiv hipoma v utrujenost in iztreznje-nje ob sivem jutranjem svitu. Vse štiri skladbe so globoko občutene in 6 točnostjo zajemajo karakteristiko tako različnih impresij. IzSla fe naflepSa planerska povest Ovčar Marko ki jo je spisal znani pisatelj JANt/. JALEiV Povest obsega 280 strani »Slovenčeve knjižnice" in ima 32 ilustracij delo akad. slikarju Lvgena Sajovica. Naj ue bo družine, ki si ue bi omislila te pesmi planin! — — Knjiga stane kljub obsegu in številnim ilustracijam le 6 lir. — V občini Dobrunje in v onih delih vasi Šte-panja vas in Hrušica, ki 60 izven žičnega pa6u, se na podlagi čl. 6 in 7 predpisov za oskrbovanje z mlekom za prehrano od 22. novembra 194I-XX. Mi Hiuiajv ' — ~ • ------------—' . loči Pokrajinski prehranjevalni zavod. Konzumen ti, ki 60 prejemali mleko od mlekaric iz omenjenih predelov, dobe mabavne knjižice za mleko v pripadajoči mlekarni. — Prehranjevalni zavod Vi6o. vega Komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. — Dogoni živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: dne 20. aprila 1942 v Črnomlju za govedo in pra. šiče; dne 21. aprila 1942 v Žužemberku za govedo in prašiče; dne 21. aprila 1942 v Stični za govedo lo prašiče, dne 22. aprila 1942 v Ljubljani za govedo in prašiče in dne 22. aprila v Grosupljem za govedo in prašiče. — Vreme. V ponedeljek je bilo podnevi lepo, splošno jasno in sončno. Belkasti oblaki so visoko. Tu in tam se zbirajo v velike skupine. V ponedeljek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +15.6° C, v torek zjutraj najnižja +4 5°. Barometer pada. V torek je kazal za nekaj milimetrov nižje stanje ko v ponedeljek in sicer 763.7 mm. Zadnji dnevi so bili zelo ugodni za razna poljska in vrtnarska dela. — Prepisi lastninske pravice. V aprilu je bilo v zemljiški knjigi izvršenih že do 20 prepisov lastninske pravice na podlagi kupnih pogodb, ko so bile prodane nekatere stare hiše, vile in različna stavbišča v mestu in okolici. Na podlagi prL sojilne listine okrajnega sodišča, pa so bile lam 22 novembra umrlemu veletrgovcu Andreju Sa-rabonu lastne nepremičnine prepisane na dve dedinji. Nepremičnina, vpisana pod zemljiškoknjižnim vložkom 35 k. o. Petersko predmestje II. del, je bila prepisana na ime Milke Kemperle, po-sestnice v Ljubljani, Šmartinska cesta št 14, vse ostale nepremičnine, vpisane pod zemljiškoknjižnimi vložki štev. 15, 22 in 101 k o. Petfskopred-mestje II. del, štev. 171 k. o. Udmat št 137 k. o. Gradiško predmestje, štev. 281 k. o. Moste in štev. 57 k. o. Zadobrova, pa so bile prepisane na ime pok. vdove Marije Šarabonove. Pokojni veletrgo-vec Andrej Šarabon je zapustil pismeno oporoko, zato je bila zapuščinska razprava po njem kaj hitro končana. . „ — Pretirane eene za sladkor :n petrolej. Na 1 Slovesna maša zadušniea za pokojnim tajnikom bivšega ASK-a akademikom Frančkom 2uj> cem bo v četrtek, 16. t. m. ob 8 v cerkvi Mariji, nega Oznanjenja pri oo. frančiškanih. Vabljeni gg. starešine, tovariši akademiki *er V6i prijatelji in znanci pokojnega. Ker bo ta dan ravno mesec po njegovi mučeniški 6mrti, gremo po 6V. maši 6kupno na "njegov grob. — Prijatelji-športniki. 1 Maša zadušniea za pok. go. Fani Pečnik, roj. Hajek bo v petek, 17. t. m. ob 8 v župni cerkvi oo. frančiškanov pri oltarju Marije Pomagaj. 1 Dar. Družina višjega finančnega svetnika Ivana Predikake daruje namesto cvetja na grob pokojne gospe Fani Pečnik roj. Hajek, 100 Lir za Društvo slepih v Ljubljani. Prisrčna hvala! I Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu začne danes, v sredo, 15. aprila zopet z rednim sestankom ob 7 zvečer. 1 Spored orgelskega koncerta, ki ga bo izvajal v nedeljo, dne 19. t. m. ob pol 7 zvečer v ljubljanski stolnici mon6ignor Stanko Premrl: L: 6tari italijanski mojstri: Bassani: Larghetto; Pescetti: Alle-gro; Frescobaldi: Fuga. II. Novejši italijanski mojstri: Bossi: Odrešenje; Picchi: Pastorale; Cane-6trari: Allegretto festoso. III. Slovenski mojstri: Gojmir Krek: Slavnostna predigra; Ignacij Hlad-nik: Meditacija; St. Premrl: Variacije na Škrou-povo papeško himno. IV. Najnovejši slovenski mojstri: Pavel Šivic: Passacaglia; Janko Ravnik: Gra. duale: Matija Tome: Fuga. Opozarjamo na orgelski koncert, za katerega so v predprodaji vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 V mestu opuščeni travniki. V središču mesta ob prometnih žilah, kjer je najživahnejši promet, se nahajajo še nezazidane zemljiške parcele, ki so druga leta predstavljale zanemarjene travnike, kjer je rastla le slaba trava in kjer so se navadno igrali otročaji iz bližnjih stanovanjskih hiš. Te travnike so letos začeli lastniki prekopa-vati in jih spreminjati v manjše in večje gredice, kjer bodo nasadili krompir, fižol, razno zelenja- vo in sočivje. Mnogo takih travnikov je ie do po- i lovice prekojianih in obdelanih. 1 Semenski krompir za Ljubljano, ki je nakazila j zanj strankam dal mestni gospodarski urad je Go- j 6podarska zveza ie spet dobila ter ga bo današnjo I sredo 15. t. m. tudi 6pet oddajala v skladišču Pre- I voda v Maistrovi ulici št. 10 (Osrednje mlekarne). | Tja naj danes od 8 dopoldne dalje pridejo z denar. ; jem in vrečami, zlasti pa z na gospodarskem uradu j dobljenimi nakaznicami samo oni z začetnimi črka- , mi A, B in C. Opozarjamo pa stranke, ki se njih imena začenjajo z drugimi črkami, naj dsnašnjo sredo še ne hodijo po semenski krompir, saj bo o pravem času objavljeno, kdaj pridejo na vrsto. Dolgo jim ne bo treba čakati, ker je krompir že na potu in v kratkem prisp>e v Ljubljano 1 Odra pri opernem poslopju. Pri opernem po. slopju so zadnje dni postavili dva zidarska odra. Notranjost opere bodo namreč te dni nekoliko popravili, zlasti pa preuredili garderobe ter nekatere manjše prostore, odra pa 6ta potrebna za škripce, po katerih bodo dvigali gradivo v višino. 1 100% invalid se nahaja s svoio bolehno ženo v zelo bednem položaju v Ljuoliani, Poljanski nasip št. 40, in vljudno prosi dobrodelna srca za kakršno koli pomoč potom upravni-štva »Slovenca«. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, IS., ob 17.30: »Konto X«. Red B. — Četrtek, IS., ob 17.30; »Zaljubljena žena«. Kad četrtek, _ _ , Oper«: Sroda. 15 , ob 17: »Orfej in Evridika«. Red Sreda. — Četrtek, 16., ob 16.30: odrobno V6e politične akcije predlanskega in lanskega leta. Podatke za to knjigo je dr. Oregorič dobil od ljudi, ki 60 aktivno sodelovali pri vseh teh dogodkih in iz uradnih dokumentov jrosameznih ministrstev v Beigradu. Knjiga je vzbudila tako v Beigradu, kakor tudi v vseli ostalih srbskih krogih veliko zanimanje. Koncert slovenskih umetnikov Beigradu. V torek, dne 8. t. m. je bil v Beigradu, v dvorani Kolar. čeve ljudske univerze, koncert, ki 60 ga priredili znani umetniki gdč. Anita Mezetova, priljubljena oj>erna pevka ter gg. Uroš Prevoršek, violinist in Ivan Turšič, umetnik na glasovirju. V programu 60 bile naslednje točke: Vitalli: Giacoma; Pagan-nini: Koncert D-dur; Dvoržak: Slovanski ples; Sa-rasa6te: Ciganske melodije tyer Prevoršek: španski ples, ki jih je odlično odigral na violini g. Prevoršek; dalje Mozart: arija »11 Re Pastore«, nekaj najlepših Lajovčevih skladb; Hristič: More sela mome na pendžere; Prevoršek: Serenada; Nastasi. jevič: Ne žalaj; Pavčič: Pa6tirica; I.eoncavallo: arija iz opere -Bajazzo«; Puccini: arija Mimi iz »La Bohčme« in Oounod: arija Margarete iz »Fau-sta«, ki jih je odpela gdč. Mezetova. Na klavirju je oba umetnika spremljal g. TuršiČ. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom Komisariata za begunce ter je šel tudi ve6 dobiček v dobrodelne 6vrlie in namene. ' V belgrajski državni bolnišnici je umrl po težki želodčni bolezni Slovenec Ivan šeruga, bivši delovodja apnenika Pečovnik pri Celju. Pokojnik jc bil pokopan dne 9. t. m. na belgrajskem novem pokopališču. dtidLtiu 28 _ »Hitro, hitro!« je kričal Mišek. »To je ukradeni avto. Ali si opazil, kdo gn vodi?« »Ne, nič nisem opazil,« je jecljal Kužek, ko se je pobiral s tal. »Pa ti bom takoj pojasnil, Kdo je bil...« »Kaaj, ti veš, kdo je bil?« se je začudil Mišek. »Videl sem številko na ščitu!« je povedal Kužek, ko je otepaval prah raz obleko. Toda za Miška iu za Kužka ni bila lahka naloga ugotoviti, kdo je tat. O avtomobilu ni bilo ne duha ne sluha. Ko pa sta se nekega dne podila Mišek in Kužek na svojem konju po cestah in oprezovala za tatom, je Mišek nenadoma zagledal pred seboj županov avtomobil. Po hudem trpljenju in lepo pripravljena za večnost je odšla k Bogu po večno plačilo moja dobra in skrbna mati Uršula Kirar Miklič Pogreb pokojne bo v sredo, dne 15. aprila 1942 ob 10 dopoldne. Priporočam mater v molitev. Pod g rad dne 13. aprila 1942. FfanC Kirar, Župnik Umrla nam je nepozabna žena, mama, stara mama in sestra, teta, gospa Prifatelj Ivana Pogreb bo v sredo, 15. aprila 1942 ob pol 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Frančiška, na pokop k Sv. Križu. Ljubljana, 13. aprila 1942. Žalujoča družina in sorodstvo. 59. »Kdo naj obdeluje našo zemljo, če bi se primerilo, da Turki ubijejo mene ali tebe? Kdo naj gospodari na zemlji, katero so od nekdaj že obdelovale žuljave roke naših pradedov in kjer še zdaj orjemo in sejemo? Misliš, da bi naj prišla zemlja nekrščanskim ljudem v roke? 60. Le tega ne, Mirko! Bog ne daj, da bi se šopirila kdaj tuja židovska glava pod mojo streho iu rodili ne-krščanski otroci! Ne mogel bi mirno počivati v hladnem grobu, dokler bi ne izumrl zadnji tvoj rod.« Globoko ganjen je utihnil sivolasi oče. Sin pa je snel klobuk in rekel: 81. »Oče moj dobri! Vaša želja mi je bila in mi bo vedno sveta. Nikdar ne pozabim kar sem dolžan vam in svojim pradedom in vsej okolici. Prišli so zares trenutki, ko sem omahoval in sem se nagiba! k Almiri. Ali nocoj, oče, vam prisegam, da se vdam za vselej vaši želji, pa tudi — M i k 1 o v i Žalil« Vacanze felici eterne per 12 lire Večno srečne počitnice za 12 lir possono allietare tutta la tua vila se, acqui s'ando un biglietio della Lotleria di Tri-poli, sarai tra i fonunati vincilori di <|ua!cuno dei grossi premi che verranno estratli in Koma il 10 Maggio p. v. La fortuna sorride a chi le va incontro Socchiudile la porta della tua časa, acqui stando qnalche biglieMo della I.otteria. pe-chč, volendo, possa entrarvi. Non rischi che 12 lire' lahko razveseljujejo vse tvoje življenje, če si nabaviš srečko loterije Tiipolis in se uvrstiš med srečne dobitnike kateiega velikih dobitkov, ki bodo izžrebani v Komi 10. maja t. 1. Sreča se nasmehne tistemu, ki ji gre naproti. Pripri v ata svoie hiše,steni i a kupiš kako srečko loter ije, da bo sreča, če bo hotela, lahko vstopiia. Tvegaš samo 12 lir! LOTTERIA DI TRIPOLI Vsem duhovnim sobratom, prijateljem in znancem javljamo, da je v soboto, 11. aprila ob /412 umrl dobro pripravljen za zadnjo pot, gospod ANTON LESJAK župnik v pokoju in duhovni svetnik Pogreb je bil v ponedeljek, 13. aprila ob 10 dopoldne iz Vovkove hiše na šentjer-nejsko pokopališče. Cerkovnik Franc, župnik; Fister Alojzij, kaplan; Mohar Janez, kaplan; Kastelic Vinko, kaplan. j Sliftžto B Bobe: Zavijalko In praktlkantlnjo z znanjem strojepisja - sprejmemo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2266. Mlado gosoodično ISčem za dveurno lahko delo, jutranje ure. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2283. b j Služkinjo 1 za kuho ln vsa M.lna dela takoj sprejmem. — I Dr. Mira Fink, Gledališka ! ulica 16-1. b' 1 1 ISfelo: Izvežbana bolničarka ln maserka z dolgoletno prakso In dobrimi spričevali išče mesta. Polzve se Zrinjskega cesta 6/11. javio-molorj Tovorni avtomobil 3—5 tonski, kupim. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Les« 2216. f Motorno kolo 330 cem kupim. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Motor 350: 2296. istcio: Stanovanje eno ali dvosobno s prltl-kllnaml 1 S č e v sredini mesta mirna ln solidna gospodična za mesec maj ali junij. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1968. Fiiatelija Filatelisti pozor! Nakup Id prodaja znamk vseh vrst. JOL albumov ln tilateltstt&nlb potrebščin je najugodnejša v knjigarni Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica t Telefon 44-24 Prodamo Razprorfajamo dallje najlepših vrst, be-gonlje, gladlole In druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik. — Sever & Komp., Ljubljana. Cvetje, sadje po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska 18, dvorišče; tel. 89-66. Čebele v kranjičlh proda Me-darna, Ljubljana, 2ldov- k ska ulica 6. 45 vrtnih stolov zložljivih, ter več kosov dobro ohranjenega pohištva proda Trgovina Ogled, Mestni trg 3. Semenski oves, papežko repo ali topl-nambur kot nadomestek krompirja, deteljno some, travne mešanice, fižol za itročje, grah, buče za krmo In Jelo nudi Sever 4 Komp., LJubljana. Najceneje kupite ln najdražje prodaste umetniške predmete pri »Umetnost«, Kolodvorska ulica 30. k miMiiiu Zopet kupujem vse vrste vreče ln odpadke (krojaške, volnene, šiviljske) ln •tare cunje po najvišji ceni. — Alojz Grebene, Sv. Petra cesta 33, telef. 34-26. k stare plašče od biclkljev, zračnice, okvirje Itd. ter vreče kupimo po visoki ceni. Generator delavnica Tyrševa c. 13 (Flgovee, levo dvorišče), tel. 29-27. |Dcnnt| Posojilo 30.900 lir Iščem za takoj. Plačam visoke obresti. Garonclja milijonsko premoženje. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nujno« 2282. d Knftoc Vse vrste antikvarižnih Knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva 6. Telefon 44-24. Obcl Krznene plašče ln drugo tcožuhovlno sprejemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila Imamo sedaj največ časa. L. ROT. Krznarstvo Ljubljana, Mestni trg S Zajčje kože nam dajte takoj v strojenje, da vam jih moli ne poškodujejo L ROT, krznarstvo v Ljubljani, ,, Mestni trg 5. NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA v St. Joštu naznanja, da je umrl njen večletni član upravnega odbora, preč. gospod Jožef Nagode župnik v S t. Joštu Skrbnega gospoda se bomo s hvaležnostjo spominjali. 51. J oš t, dne 14. aprila 1942. HRANILNICA IN POSOJILNICA v St. Joštu naznanja, da je zatisnil trudne oči njen ustanovitelj in večletni načelnik, preč. gospod Jožef Nagode župnik v St. Joštu Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. S t J o š t, dne 14. aprila 1942. ^ržs Vsemogočni gospodar je poklical danes k Sebi našega dobrega gospoda župnika Jožefa Nagode Za vse delo, ki ga je med nami opravljal 34 let, mu bodi Bog plačnik. Pokopali ga bomo v sredo ob 11 dopoldne, št. J oš t. dne 13 aprila 1942. Ivan Maček, župan. Pred Vsemogočnega Sodnika je stopil danes naš sobrat, prečastiti gospod Jožef Nagode župnik v Št. Joštu nad Vrhniko Pokopali ga bomo v sredo ob 11 dopoldne v Št. Joštu. Bratje, molimo zanj! Vrhnika, dne 13. aprila JQ42. Za dekanijsko duhovščino Janez Burnik, dekan. Paul Heuze: Steklar iz Murana zgodovinska povest. Gualterio je ostal nem. kakot po svoji navadi. Oči pa so sledile vsem podrobnostim Kmalu' mu je žarel obraz v izrazu ponosa in veselja... Janez je vzel cev iz peči in jo potopil v topil-niku. Ko jo je odmaknil iz nje, jo je nalahko napihnil. Nastal je prozoren mehur ki se je večal in okrožil... Gualterio je pograbil za cev in pregledal od vseh strani zdrobljivi mehurček Žarek smehljaja mu je priplaval na vedno mračni lici. »Gospod Peter,« je rekel mladenič, »ta zmes ni še kristalno steklo, lahko pa si mislite, kaj bi znalo nastati iz njega po drugem topljenju in po-škropljenju z mrzlo vodo. Drugega nimam več pripomniti. Ce dvomite, napravite sami poskus. Dovolim, da delate, dokler hočete. Jaz sem držal svojo besedo in vem, da boate tudi vi svojo.« — Vse jutro ni dal Gualterio znamenja življenja. Janez je hodil nepotrpežljivo ven in noter. Začudeni prijatelji so se spraševali po tem pogovoru s starim steklarjem In Conegliano? Težko je pre-nnšal, da ni mogel razodeti. kar je vedel. Zato je planil v avojo sobo ln godrnjal med zobmi; »To je sramota, kateri ne maram biti za pričo... Videl sem na njegovem obrazu, kako je hle pel po iznajdbi Janezovi. . Le kako, da je ta spre jel tako sleparske pogoje .« Vrata so zaloputnila za njim. Ostanek besed so slišali samo registri. Prišel je večer. Okoli petih so se vrata odprla na stežaj in Janez Bocato je planil noter, Peter Gualterio je stal ob mizi. Na nji ee je bleščalo več prozornih krogel lahkega stekla. Na obrazu starega mojstta se je zrcalila izredna radost... »Torej?« je vprašal Bocaro. Peter Gualterio je odgovor:!: »Janez Bocaro. Tulija je vaša.« VII. Zaročenka. Vsa ljubka in lahka, oblečena v belo oblačilo svežega in veselega obraza je mlada Tulija Gual terio v vrtu krmila svoje golobe. Stala je sredi njih, ki so jo obletavali in metala ovsena zrna iz papirnatega zavitka Sladko in s smehom na ustih jim je govorila, kakor starim prijateljem Njeni svetli lasje so ohkrožali drobne alavo kot žareč sijaj in rožnala lica. čista ln eladka, so bila podobna cvetnemu listu vrtnice Njene ustnice so se odpirale v prisrčen smehljaj in rde čica na njih, nežna in prozorna. Je lepo objela svetle zobe. V črnih očeh, v katerih je bil jasen ij) odkrit pogled, se je zrcalilo vse beneško nebo. Angel! Ne le po zunanji lepoti, tudi po čistem in neomadeževanem srcu, iz katerega je nevredni oče prodal vso srečo... Čakala je na Janeza, ki je prihajal k nji proti večeru vsakega dne. da bi določila dan poroke. Dva tedna je že minilo, ,odkar sta bila zaročena, Peter Gualterio se je že dan prej podal po opravkih na otok Porcello in bi se. moral vrniti vsak trenutek. Tako je Tuli,ji v sladkem pričakovanju srečnega dne drhtelo mehko srce. Ljubila je Janeza iz vsega srca in iz vseh moči svoje duše in zaupala v Boga, da bo razlil polno milosti na njun'zakon ... Pa je nenadoma pomislila: »Bog ve, če pa pride danes! Danes je v Muranu praznik njemu na čast!« Vse ljudstvo je bilo veselo, ko je zvedelo za njuno zaroko. Poznali so Tulijo, ki je večkrat šla po mestu 6 staro služkinjo, kot dobro dekle. Manj priljubljen pa je bil njen oče. ki je bil vedno molčeč, zagrenjen in oddaljen. To pa ni nič motilo vseh priprav, ki so se vršile mlademu umetniku v slavo. Sklenili so namreč da prirede veliko pojedino, kjer bodo okoli mladega junaka vsi njegovi častilci ln prijatelji. iziaiateli: Inl Jože Sodia iirerinikr Viktor Ceniiie