Cunlo corrente con la posta. ucTi^'. »i1* jug0s^& rA^-oa List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številkal liro. Leto IV. Štev. 4 April 1925 Pcw/m' tekodmčun. :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA: Irance Magajna: O vrednosti modernih a-iukov v kmetijstvu. Živinoreja in živinozdravništvo: Dr. Ravnik: Krmljenje za čas brejosti. Nakup plemenskih bikov rjavo-sive švicarske Pasme. Mlekarstvo: Trgovina z maslom. Kako bi povzdignili naše sirarstvo, Kakšno siri-ščc je najboljše? Izvoz mleka iz Slovenije. Mlekarji pozor! Sadjarstvo: Just Ušaj: O zatiranju listnih trši. Za naše sadjarstvo. Ne stikajte po ptičjih; gnezdih. Vinogradništvo in kletarstvo: Just Ušaj: Oidium. — grozdna plesen. Pomladi in vino. »B B 5« (dve sliki). Poljedelstvo in vrtnarstvo: Gnojite pšenici s čilskim solitrom. 100 letnica pluga »Ruhadlo«. Splošno gospodarstvo: Letošnja trgovina s semenskim krompirjem. Gospodinj-sko-nadaljevalna šola v Lokavcu. Čebelarstvo: l)r. Josip Ličan: Nova čebelarska knjiga »Naš panj«. Zadružništvo: Iz okrožnice »Zadružne zveze v Gorici. D. Doktorič: Čebelice za mladino. Vprašanja in Odgovori. Tržni pregled. Gospodarski koledar: Kmetovalec v aprilu. Razno.__________________________________ Cena oglasom. Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L , 500 L i/ 11 60 „ 200 „ 300 „ i / J*. 40 „ 120 „ 180 „ Vh 25 „ 65 „ 100 „ Zadruge I Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri „Zadružni Zvezi,, v Gorici. Nabava semenske ajde. Podpisana Zveza je pripravljena zagotoviti semensko ajdo vsem kmetovalcem, ki ,fo pravočasno naroče. Ker moramo nabaviti ajdo iz inozemstva, se na prepozna naročila ne bomo mogli ozirati. Zadružna zveza v Gorici, Corso Verdi 37, Mlekarske in sirarske potrebščine. Podpisana Zveza ima v svojem uradu na , razpolago najrazličnejše mlekarske in sirarske potrebščine, kot posnemalnik tvrdke »Persoons« (izborno belgijsko, blago), vrče za mleko, obode za šir, platno, mlečne gostomere itd. Vsak si lahko ogleda. Sestavljamo brezplačno proračune za cele sirarne in maslarne. _______________Zadružna Zveza v Gorici. NOVE POŠTNE PRISTOJBINE. Od 16. marca naprej so v veljavi sledeče poštne pristojbine: Pisma (za vsakih 15 gr ali ulomek) v domači kraj cent. 30, v ostalo kraljestvo cent. 60, vojakom (največ 15 gr težka) cent. 30, v inozemstvo cent. 120. Dopisnice in razglednice v kraj in vojakom cent. 20, v kraljes-tvo cent. 40. v inozemstvo cent. 60. Priporočniivu stane cent. 60, zavarovalnica za prvih 200 L ali ulomek cent. 80, pristojbina za »ekspres« cent. 70. £n5fSi Domača kavarna „Caffe fldriatico" GORICA — Na Travniku — GORICA Shajališče deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. Za obilen obisk se priporočata Nadig - Pečenko, lastnika. Posnemalnik „Persoons.“ Priobčujemo sliko po&nemalnika znamke »Persoons«, katerega jc začela širiti v naši deželi Zadružna Zveza v Gorici. Tak posnemalnik je danes postavljen v mlekarni v Avčah in v Lazcu, izgloda pa, da jih bo v kratkem ve«;, ker zanimanje za to vrsto posnemalnika je splošno. Posnemalnik »Persoons« je tudi vreden vsega vpoštevanja, ker je zelo trdno Sestavljen, lahko razložljiv, lahko In hitro se ga osnaži, zelo enostavno je mazanje, ki ni potrebno vsaki dan in ne vsak teden, temveč zadostuje enkratno mazanje v enem mesecu in še v daljšem roku. Posnemalnik »Persoons« stane sicer nekaj več, kot enako velik Alfa-posnemalnik, a zavedati se moramo, da je strošek za tak posnemalnik le enkraten, ker vzdrže ti posnemalniki tudi 20 let brez vsakega popravila. Kdor si ga hoče ogledati, naj obišče Zadružno Zvezo v Gorici ali eno zgoraj imenovanih mlekarn. Pri Zadružni Zvezi v Gorici dobi tudi druga podrobna pojasnila. ■ ■ ■■ ■ ■ I TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283. Zadružna Zveza V Gorici. Za novoporočence Skladišče tkanin Corso Verdi štev. 1 Volneno blago, bombaže-vine, tkanine, odeje, trliž, (dVonitnik) volneno blago za moške inž ženske. Podružnica: ...:; ■ . vi i • /n ■ i % «« Izdelano [perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. nizkih cenah. Conto corrente con la posta. Poštlii tekoči račun. —_____________________________ GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro. Lelo IV. Štev. 4 April 1925 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: 0 vrednosti modernih naukov o kmetijstvu. Neko ncdtijo popoldne v preteklem poletju sva prijatelj France in jaz ogledovala sadno drevje ob naši Reki. Med drugim je nanesel pogovor tudi na vrednost kmetijskih naukov, ki jih razširjajo kmetijska šole, kmetijske publikacije itd. France, konservativen do mozga, mi ie rekel: »Lepo ouiečen; gospodje, ki izza svojih Pisalnih miz učijo nas kmete takozvanega umnega kmetovanja, znajo govoriti in pisati jako iepo, a slabo bo kmetoval usii, ki jili bo poslušal. Poglej jablane tukaj, sto let so stare in še vedno žive; kje so Pa tiste, ki so bile posajene pred dvajsetin! leti In smo ,iih dobili od Kranjske kmetijske družbe? N. N., ki je bil tudi na kmetijski šoii. rr> je zatrdil, da nauki kmetijskih šol v praksi ne veljajo. On kmetuje danes lako Kakor so kmetovali njegovi očetje in ne kan or se je učil.« Glejte argumentov, ki bi bili skoro neovrgljivi! Gotovo je, da so> podobnih mnenj snteri naši kmetje širom deže'e. in kaj je na naši stvari prav za prav? Pred leti je Kranjska; kmetijska družba imela nedaleč t u tu svojo drevesuieg. V pretežni večini je gojila take sadne vrste, ki bi j'h bilo ireba pri nas šele preizkusiti. Preizkušanje sadnega drevja pa1 traja dolgo vrsto let; ni kakor pri preizkušanju umetnih gnojil, ko se spozna uspehe že po preteku enega leta. Preizkuševatelji smo zategaidel bili mi, ki smo dobivali drevesca iz omenjene drevesnice. Izmed novih vrst je prva začela roditi zlata zimska parmena in ko so ljudje videli to prekrasno sadje in neprimerno veliko rodo- vi to st te vrste, je vse zahtevalo samo par-nieno. Toda parmena pač zgodaj rodi, mnogo rodi, vsako leto rodi pa se zato tudi brž izrodi. Po vrhu tega je nekaka sladčica vsem vrstam sadnih škodljivcev in jako mehkužna napram mrazu. Po dvajsetih letih so parmene izginile. Druge vrste, morda trpežne in dolgih življenj, so bile v drevesnici cepljene na parmeno, posledica tega je bila, da so deblai teh dreves bila v nekoliko letih vsa pokrita z zmrzlin-skimi ploščami in so izgledala. kakor bi bila ožgana. Tako se je zgodilo, da so naši ljudje nenadoma izgubili svoje mlade sadne nasade, kmetijska družba pa v našem kraju svoj ugled. Vsekakor, ostalo nam je n,skaj vrst, ki uspevajo in rodijo, a to z;>to. ker so bile precepljene na lesnike, ki so bile prinesene iz bližnjih gozdov. Toda vse drugače se sponaša.io drevesca, ki smo jih dobili iz drevesnice kmetijske šole na Grmu. Po naključju ie vodstvo šole odkrilo neko vrsto lesnike, ki jo pod imenom »grmski divjak« rabi za debla svojlim drevescam. Drevesa uspevajo krasno in debla iz grmskega divjaka so povsem neobčutljiva za pozebe. Glede stoletnih jablan je pa ta stvar; živijo! — in to je vse. Če je kdaj kako jabolko na njih — in tak slučaj je presneto redek — je brez vsake vrednosti. Tani. rastejo te jablane kakor raste bukev v gozdu. Tudi moj konservativni prijatelj France ne jemlje cepičev na njih nego odi drugih boljših vrst, ki so jih razširile med nas kmetjiske družbe in kmetijske šole. Glede -tistega N. N., ki kmetuje po starih navadah in ne po naukih kmetijske šole ali kmetijskih listov, naj povem, da kmetuje tako kakor hoče njegov oče, ki ie gosix>-diar. Sicer se mi zdi neverjetno, da je za- vrgel nauke znanstvenega kmetijstva, ki temeljijo na strogih in potrjenih dejstvih, a če je, tedaj najdemo za to lahko vse polno razlogov. Najnavadnejši le ta, dia je kmetovanje po stari modi manj sitno in zahteva mani dela in malo miselnosti; po modernih naukih je pa treba vsako delo izvršiti sistematično, temeljito in skrbno premišljeno. Površnost ne rodi dobrih sadov. Kmetijstvo danes ni več tisti priprosti opravek, ki se ga naučimo v štirinajstih dneh, nego je znanost v pravem pomenu besede. Pravijo, da malo znanja je nevarna reč in to postaja v kmetijstvu vsak dan bolj res. Ge hočemo biti uspešni živinorejci moramo natančno poznati namen, ki ga hočemo z živino doseči; poznati moramo različne pasme in njihove dobre in slabe strani; poznati moramo najnavadnejše živinske bolezni; poznati moramo vreidi-nost različnih krmil in vešči moramo biti v travništvu, pred vsem pa moramo dobro poznati živino, razumeti njene potrebe, njene življenjske pojave, njego nego itd., itd., itd. Vinogradnik mora poznati različne vrste trt, kako se jim streže, vzgaja, brani pred boleznimi in škodljivci in biti mora po vrhu tega tudi vešč kletar. In tako bi lahko našteval naprej za poljedelstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo in druge veje kmetijstva. Iz tega sledi, da znanstveno kmetijstvo zahteva inteligentnega izšolanega gospodarja, ki se pa ne srne bati nobenega dela, pa naj izgleda to še tako »neestetično«. Kdor je imel priliko obiskovati kmetijsko šolo, dobro zanj; svoje znanje naj uporablja in naj ga deli s sosedi, ki niso imeli take prilike, njegova človečanska dolžnost je to. Tisti im, ki se ni mogel izobraziti, v tem oziru, naj si pomaga s strokovnimi kmetijskimi listi in knjigami. In kaj je tsto napačno, kar učijo gospodje izza zelenili mi? Ali bi ne bilo dobrio če bi se taki konservativni oglasili in našteli lepo po vrsti, kaj smatrajo oni za nepraktično ali kratkomalo za nič in bi dali zato tudi svoje razloge? Kako lahko bi potem o vprašanju debatirali in dognali, kdo je v zmoti in kdo ni! Da, da, le priznajmo si: zato' ker smo maliomarneži, ker se bojimo dela. ki nam ga nalagajo znanstveni kmetijski nauki, zato pravimo da so za nič. S tako zatrditvijo se da imenitno potolažiti vest., Le kar na skrivaj si sprašajmo vest. Pravijo gospodje izza zelenih miz: Ko sadite sadna drevesca izkopajte jame široko in globoko; zasujte jih tri četrtine z dobro prstjo (namreč s prstjo, ki je bila prej na vrini; ledina naj gre na dno), postavite drevesce, zasujte mu korenine z dobro razpadlim kompostom itd. Mi pa pravimo: Velike jame zahtevajo preveč dela, ledina, ne sme na dno, ker jo bomo zložili na vrhu zopet okoli drevesca; kdo se bo pečal s kompostom itd. Kar so rekli strokovnjaki je torej za nič; za nič je, če prav vemo, da bo drevesce čez par let žalostno ugasnilo, kakor bi ugasnilo človeško dete, ki bi ga vzeli skrbnim roditeljem in ga prodali v sužnost. Kaj je vreden znanstven način kmetovanja pa ne opažamo nikjer bolje kakor v Zedinjenih državah Amerike. Tudi tam ne manjka nemarnih kmetov in staroko-pitnežev, zato se pa njihove farme ločijo kakor, dan in noč od farm izšolanih in skrbnih kmetovalcev. Ti poslednji niso črpali svojega znanja iz modrih ugibanj starih očancev, pač pa iz knjig kmetijskih strokovnjakov. Vsaka ameriška država ima svoj državni kmetijski kolegij; vsako vseučilišče, ki je kaj na glasu in vsak boljši učni zavod ima svoj oddelek za poučevanje modernega kmetijstva. Na tisoče kmetijskih strokovnih učiteljev in učiteljic je vedno na poti po deželi, da učijo gospodarje in gospodlinje novih metod gospodarstva in gospodinjstva. Federalna vlada v NVaschingtonu razpošlje vsako leto na tone .in tone raznih kmetijskih brošur kmetom po deželi brezplačno; na podoben način pomagajo dvigati kmetijski stan posamezne države v svojem območju. Kmetje pa, ki so zavedni in znajo misliti, se po dobljenih naukih tudi ravnajo in ne zavržejo nobenega dokler ga niso temeljito preizkusili. Pri nas je pa ravno narobe; vsako novo stvar enostavno zavržejo in osmešijo še prej kot jo poznajo. Vsak starejši gospodar pri nas ve povedati, kako so bili zasmehovani tisti, ki so prvi začeli škropiti ali žveplati trte proti peronospori oziroma trtni plesnobi. Bili so> celo taki, ki so »neumno početje« označili kar za bogokletno; z.a nekak objesten upor proti božji voljli. No in končno so spoznali, da je volja božja vedno na strani pridnih in razumnih, pa so se potuhnili in se jim pridružili. Tisti, ki bo sledil naukom kmetijskih strokovnjakov, bo spoznal, da so dobri; za tistega pa, ki jih bo zametaval in jih ne bo poslušal, bodlo pa seveda »za nič«! France Magajna. Živinoreja in živinozdravništvo Krmljenje za Časa brejosti. Naši živinorejci polagajo včasih premalo ražnje na' pravilno in dobro krmljenje ter oskrbovanje brejih živali. V naslednjem pridejo v poštev bistvene točke, ki se tičejo držanja, krmljenja in negovanja nosečih živali Breja1 žival mora ijneti predvsem mir. Vsaka nagla, huda izprememba in vpliv ji škoduje. Delo, ki ga je žival v normalnem stanju opravljala, naj se omejuje. Toda zmerno gibanje je celo koristnoi. Krma mora biti obilna z ozirom na večjo potrebo, vendar Ib v toliki meri. da zadošča za razvoj zarodlka in ohranitev srednje telesne teže matere. Dejstvo je, da se živali v začetku brejosti dobro redijo, ker jim krma bolj tekne; takrat tudi zarodek še ne potrebuje mnogo hrane. V drugi polovici mesečno&ti ne smejo postati živali mastne. Krma mora biti primerno sestavljena. Zarodek potrebuje drugačnih redilnih sno- vi kot mati. Za tvorbo novih stanic rabi zarodek primeroma veliko množino beljakovin; istotako potrebuje mnogo železa za tvorbo krvi in končno mu ne sme primanjkovati v zadostni meri apnenih soli za rast kosti. Jasno je torej, da mora vsebovati krma brejih živali vse te navedene snovi. Z ozirom na brejost mora biti pokladana •irana v gotovi obliki. Ista ne sme biti obsežna, ker je trebušna stena že itak obremenjena, prostor za želodec in črevo zožen in dihanje je pri razširjenju teh organov še bolj otežkočeno. Vsled tega se ne sme pokladati krma, ki žival napenja. Razumljivo je, da mora biti piča ilahko1 prebavljiva. Da bi se ne nakopičila masa v prebavilih, naj se poklada1 krmo večkrat na dan v majhni količini. Posebno skrb je treba polagati, da ne dobi breja žival mrzle vode in pokvarjene, plesnive ali zmrznjene C knme. Hlev mora biti zračen in ne vregorak. Čisti zrak namreč olajšuje dihanje in je zato breji živali tembolj koristen kot sicer. Žival mora udbbno stati in ležati; vsledtega je treba skrbeti za prostorno mesto' in mehko nasteljo ter jo varovati pred udarci in poškodbami od- sosedstva. Preveč nizka lega v zadnjem delu utegne imeti za posledico izstop nožnice. Z ozirom na vime je treba paziti, da se žival pred porodom ne prehladi. Ležanje na mrzlih tleh zamere škodovati materi in zarodku. Ugodno vpliva na razvoj čiščenje kože pri konjih in kravah. Pri vseh nosečih živalih je treba končno polagati veliko skrb na odvračanje zvrga-vanja. Zvrgavanje je lahko posledica naj-raznovrstnejših okoliščin: vsled velikega napora, preobložitve želodca oz. črevesa, napenjajoče aii škodljive krtne. mrzle vode, razdraženega ravnanja, nadlega ohla-ienja in končno vsled poškodb vseh vrst. — Kakor je razvidno so prej omenjena splošna navodila umnega1 krmljenja obenem tudi važna za odvračanje zvrgavanja. Navedena splošna navodila se tičejo brejih živali vseh vrst. V naših krajih je govedoreja najbolj razširjena, zato' sem smatral za potrebno opisati natančneje način držanja brejih krav. Noseča krava se lahko giblje pri lepem vremenu na paši, le proti koncu brejosti naj ostane v hlevu; pred pašo naj užije nekoliko suhe krme. Ce se je krava običaj- no nahajala v hlevu je naravno*, da ji ni potrebna paša za časa brejosti. Navadno se mleko posuši, če preneha mladič sesati. Pri kravi pa tega ni, ker nastopi namesto sesanja, molža, ki ohranjuje še nadalje — s svojim umetnim draženjem — delovanje vimena. Kot znano imarkrava po porodu največjo množino mleka, ki se potem polagoma zmanjšuje. Istočasno vpliva na zmanjšanje produkcije mleka tudi nanovo pričeta brejost. V drugi polovici brejosti mleko vedno bolj pojema in končno preneha izločevanje popolnoma, klub molzenju (umetnemu draženju). Vendar se dobijo dobre krave-inol-znice, ki dajejo mleko do naslednjega poroda!. To ni pravilno, ker se izloča z mlekom velika množina onih redilnih snovi, ki jih zarodek potrebuje. Dokazano je tudi, da ne doseže več takšna krava po porodu polnega donosa. Zelo potrebno je torej v takih razmerah molžo polagoma opuščati. Najbolj ugodno je, pričeti z opuščanjem 8 tednov pred porodom; samo 4—6 tednov bi bilo premalo. Pričenši od 8. tedhai se priporoča molzti kravo samo dvakrat na dan, potem (najkasneje od 6. tedna) samo še enkrat. Mleko se nato samo zgubi. Ce to nič ne izda, naj se izmiva vime z mrzlo vodo visak 2.—3. dan in naj se nekoliko ur pozneje temeljito izmolze. Prehod k izsušavanju mleka se mora zelo previdno vršiti. Vedno je treba do zadnje kaplje izinoizti, sicer i>ovzroča zaostalo mleko slabe posledice. Krmljenje ne sme biti proti koncu brejosti — kot že oinnejeno — preobilo, kajti predebele krave navadno zbolijo na porodnem mrtvoudu. . Primerna sestava krmil je nujno potrebna. Repnih zrezkov naj se poklada v manjši meri. Umestno je pridati tečnih redilnih snovi (otrobe, lanene tropine). Seno vsebuje precej apnenih sno- vi in je zato dobro in neobhodho potrebno krmilo. Ker pride seno v prvi vrsti v poštev pri krmljenju, se mora določiti njegova kakovost z izkušnjo ali s poskusom. Ce ne odgovarja potrebam rodi često mchkokost-nost in kostolomnico ravno pri brejih kravah, ki potrebujejo v veliki množini apnenih soli za zarodek in za mleko. V letih, ko je krma slaba in pomanjkljiva, pogine za to boleznijo veliko nosnih krav. Temu se pride v okorn s posebnimi apnenimi preparati (klajno apno). Ce je potrebno, se morajo podajati živini železnati preparati. Zmerna uporabni Glauberjeve soli ne škoduje kravam. Približno 3—4 tedne pred porodom je treba zmanjšati dnevno porcijo krme in to posebno pri debelih kravah. Priporoča se pokladiaiti kravi pred in po porodu laneno moko med pijačo1, ker vpliva dobro na odluščenje trebila. Včasih je vime pred porodom zelo napeto. Nikakor se ne sme krave ali junice molzti, ker je prvo mleko (mlezivo) neob-hodno potrebno za novorojenčka. Breja krava mora imeti dovolj prostora, da bi jo ne udarjale blizu ležeče krave. Ze v začetku je bilo omenjeno, da ne sme ležati krava z zadnjim’ delom preveč nizko radi izhoda nožnice. — Posebno proti koncu brejosti se mora čuvati kravo prepiha. Prehitra hoja in grdo ravnanje kravi tudi škoduje. — l)r. Ravnik, živinozdravnik. Nakup plemenskih bikov rjavo-sive švicarske pasme. V kratkem bo nakupila pokrajinska živinorejska komisija furlanska večje število za skok že sposobnih, 14 do 20 mesecev starih bikov rjavo-sive švicarske pasme, ki se bodo oddajali naročnikom po znižani ceni. Prevozne in komisijske stroške ter del nabavne cene pokrije pokrajinska živinorejska komisija iz sredstev, ki sta jih v ta namen dovolila vlada in pokrajinska uprava. Živinorejci, ki se nameravajo poslužiti te ugodne prilike za nabavo potrebnih čistokrvnih plemenjakov, naj se zglasijo najkasneje do 20. t, m. in naj vplačajo živinorejskemu nadzorništvu v Gorici. Via Trie-ste 43 na račun vsakega naročenega bika 2000 lir. Reditelj, ki prevzame bika s temi ugod-nosstmi, se mora obvezati, da ga bo redil vsaj dve leti za pleme in da ga ne bo rezal, zaklal ali prodal brez predhodnega dovoljenja pokrajinske živinorejske komisije. Mlekarstvo Trgovina z maslom. Skoraj po celem Tolminskem je znano, Ja kupuje Zadružna zveza v Gorici mle-karniško maslo, maslo dobljeno iz smetane, Posnete s posnemalnikom. Danes izroča Zadružni zvezi že 18 mleka™ vse svoje maslo, poillagoma pa bodo pritegnjene tudi druge mlekarne, seiveda a‘ko bodo hotele. Organizacija prodaje masla je nujno potrebna iz sledečih razlogov: 1. V naših Gorah je tedensko približno 40 q masla. Ako računamo za 100 kg masla 1500 lir, predstavlja vse maslo tedensko 60.000 lir, alii letno približno tri milijone lir. (Cena 15 L za’ kg je zelo nizka.) 2. Kakovost masla je zelo različna po Posameznih mlekarnah. Nekatere mlekarne imajo izborno, aromatično maslo, druge slabejše, tretje zelo slabo1. Oblika hlebčkov je najrazličnejša, enako- tudi napisi itd. Nujno je potrebno, da bi v tem oziru vladala Enotnost, vsaj kjer irt kolikor mogoče. V vsem posebno glede aromatičnosti ne bo irkdar vladala popolna enotnost, ker rti mogoče povsod imeti enake krme. V splošnem se pa da mnogo urediti. Kdo naj pa uredi, ako' ne organizacija, ki ima tudi prodajo masla v rokah. Kako naj se uredi, to pa mora; izraziti konsument, katerega se mora vprašati za mnenje. 3. Potrebno pa je tudi organizirati trgovino, prodajo samo na sebi. Do danes so sinete nekater e mlekarne pogodbo za celo leto in so oddajale maslo celo leto po gotovo določeni stalni ceni. Druge mlekarne so imele pogodbo tudi za oello leto a brez določene cene. Dobivale so dnevno ceno. Velika večina pa je imela in ima pogodbo samo za kratek rok. Mnogo je takih ntle-karen, ki so sploh brez vsake pogodbe in 'Oddajajo maslo po dnevni ceni prvemu poljubnemu prekupcu. K a pa je dnevna cena? Kdo jo določa, ‘di prekupec z maslom? Do danes je bilo tako, upeljati pa moramo gotovo podlago 111 Zadružna zveza v Gorici je določila za m dnevno ceno borzno ceno v Milanu, ki se doioča v Milanu vsak petek za prihodnji teden. Dnevno ceno v Milanu ugotovi tamkajšnja trgovska zbornica pri pogajanjih med milansko občino (zastopnica konsu-mentov) in organizacijo proizvajalcev masla. So pa gotovi meseci, ko pade milanska cena masla zelo nizko, to so predvsent meseci od junija do septembra. Lani je bila ta cena skozi dva tedna 14.— L za kg. Tako nizka cena pa za naše mlekarne ki da-jajo maslo Zadružni zvezi v Gorici ne bo prišla v poštev in vse mlekarne1 imajo zagotovljeno, da bodo dobile za maslo vsaj 2.— L več . 4. Organizacija prodaje masla ie bila tudi zato potrebna, da se lahko nudi maslo tudi različnim letoviščarjem, ki pridejo v tisočih v Gradež, v Opatijo in Lovrano, v Portoroze in drugam. Ti letoviščarji (navadno iz severa) so vajeni zauživati kruh z maslom in se jim ga mora tudi nuditi. So še drugi različni razlogi, ki so napotili Zadružno zvezo v Gorici k temu, da je začela misliti na trdno organizirano prodajo masla, a naj navedeni zadostujejo. Kako se bo organizacia sponesla, bomo pa videli. Začetek je zadovoljil vseh, mlekarske zadruge, Zvezo in konsumente, seveda je o-zlovoljil dosedianje prekupčevalce z maslom, ki so morali dvigniti ceno maslu za približno 2.— L pri kg. Nekdo je pač vedno udanjer, a ni mogoče drugače. Marsikdo bo pa vprašal: Zakaj pa ne organizirate prodaje masla? Tudi to bo prišlo na vrsto, a trdna organizacija se ustvarja polagoma, zato počasi. Kako bi povzdignili naše sirarstvo. Ker nimamo Slovenci še nobene dobre knjige, ki bi razpravljala o sirarstvu, je sklenila Zadružna' zveza v Gorici, da tako knjigo izda. Javljamo v brezdvomno veliko veselje naših sirarjev in vseh onih, katerim leži na srcu vprašanje našega sirarstva, da je knjiga o sirarstvu že v tisku in da izide v kratkem. Knjigo je spisal g. Anton Pevc, sedaj državni mlekarski inštruktor v Radovljici (Slovenija — Jugoslavija). Od g. Pevca so tudi naslednje vrste, ki jih je pisal med drugim uredniku »Gospodarskega lista«. Ker so misli vredne vpoštevanja, jih priobčujemo v neizprte-rnenjeni oblaki: Izdelovanje tolminskem siru. Ne tolminski in ne bohinjski sir nista znana ua svetovnih trgih. Tržne prilike so morebiti za tolminske sirarne drugačne kakor za naše bohinjske; slednje bodo navezane na izvoz na svetovne trge, njih cilj ostane zato »e-mentalski sir« vsaj glede »očes« in okusa, ker se na »očesa« kapricirajo tudi sedanji jugoslovanski odjemalci bohinjskega sira. Tolminske sirarne bodo mogle morebiti oddati vso produkcijo na tržaški in goriški trg, in moreta tedaj ta dvai trga določiti kako naj izgleda »standardni tolminski sir«. Producent se mora ravnati po okusu konsumentov, tudi če hoče uvesti na trg kakšno novost in še prav posebno v tem primeru. Ugotovite torej zahteve, ki jih stavijo glavni odjemalci glede tolminskega sira, — naito pa izberite najprimernejšo sirarno in najboljšega sirarja, ki bo> (deloma tudi s poskusi) ugotovil najboljši recept za izdelavo standardnega sira. Švicarski sir je zgodovinsko nad 1000 let star. toda pri ustvaritvi modernega »ementalca« ima največ zaslug 1. 1887. ustanovljena mlekarska šola v Rutii-Zoliikofen in pa znanstvena raziskavanja pl. Freudenreicha in dr. Orla Jensena od 1. 1890. dalje na preiskuševali-šču Liebefeld in na omenjeni šoli — niso torej sirarji učili in odločevali, marveč znanstveni zavodi so sirarje učili in odločevali (slednje po ugotovitvi zahtev »Schvveiz. Kase-Union« t. j. zveze švicarskih trgovcev s sirom). »Zadostitev okusu konsumentov« more izkazovati dve zelo različni vrednosti in sicer a) absolutno vrednost. Konsument je valjan plačati za dotični okus vsako ceno. To je cilj vsakega producenta, prav posebno pa organiziranega (zadrug). b) relativno vrednost. Konsumentu ugaja dotični okus le, če je cena nizka) ali zmerna, — pri višji ceni pa rajše kupi drugo, konkurenčno blago. Za to vrednostjo producent ne stremi, mora pa se z njo zadovoljiti čim vsled: nezadostnega znanja v fabrika- ciji ali zanemarjanja trgovskih običajev podleže v konkurenčnem.boju. Ali ima sedanji — najboljši tipični — tolminski sir absolutno ali le relativno vrednost na sedanjih odvzemnih trgih? Naš bohinjski ima v Jugoslaviji relativno: tudi jaz kupim rajše originalnega ementalca kaikor bohinjca, če imam l/e dovolj denarja v žepu. Naloga osrednjih gospodoraskih korporacij je: a) poučiti producenta - kmeta, kako ie mogoče najcenejše producirati največje količine surovin (kmetijskih) in b) omogočiti najboljše vnovčenje teh surovin, obvladujoč čim popolnejše poznavanje danih krajevnih ali svetovnih tržnih prilik in vseh metod predelavam j a v polsurovine ali v konsumne izdelke. Primorsko (goriško) mlekarstvo bi po mojem mnenju moralo o-hrniti vso pozornost na svetovno znane specijalitete italijanskega mlekarstva (for-maggioi Orana, Gorgonzola, Caciocavallo), okoriščajoč se njihovega slovesa in šlele potem misliti na ustvaritev lastnih »standardnih« sirov, ako mu sloves laških gospodarsko ne zadostuje - in tudi to šele tedaj, kadar bo razpolagalo s temeljito nao-braženimi, ženijalnitni mlekarji-umetniki. Konkretno naj bi se isto bavilo z nastopnimi panogami mlekarstva: 1. oddaja svežega mleka, ako teži mlekarna v bližini železniške postaje, ter če je cena mleka primerna in odjemalec stalen ; 2. proizvajanje presnega masla in sicer a) z uporabo sredbbežne sile tam, kjer je mogoča intenzivna reja prašičev-peršutar-jev in izraba centrifugiranega mleka od teh, in b) predvsem po Schwarzovi metodi v mrzli vodi, kjer sc namerava posneto mleko izrabljati za sir, ker je vsled omejene reje za prašiče zadostna siratka; 3. proizvajanje sira in sicer a) ementa-lec, predvsem v planinskih krajih in kjer je vsaj nad 500 1 dobregai kravjega mleka dnevno na razpolago, b) Orana, v zvezi z rmiskirstvom po Schwarzovi metodi, c) Gorgonzola, kjer je n® razpolago cenena električna moč za pogon hladilnih strojev v kleteh, č) tolminski sir iz zmesi kravjega in kozjega mleka, manjši hlebi, fabrikacija 1)0 švicarsko-tilsitskem načinu, d) ovčji sir a la Roquefort (v zvezi s kletmi za Gor- gonzola), ker isti plačai ovčje mleko najdražje, e) edamski sir (krogle/) na samotnih posestvih, kjer ni mogoče zadružno vnov-čenje mleka. Kakor razvidite presojam jaz goriške mlekarske prilike iz drugačnih vidikov kakor Vi1 s pripombo, da sos mi tamkajšne tržne prilike zaenkrat povsem neznane in zato moje mnenje ni merodajno. Od Vas nameravani »mlekarski dan« bi mogel u-gotoviti podrobnejše smernice za nadaljni razvoj mlekarstva, tehničnih novosti v fa-brikaciji bi pa ne mogel ustvarjati, — ker mislim, da niso tolminski sirarji nič boljši kakor naš bohinjski in slednje smatram jaz zaenkrat v to sploh nesposobne. Cim bodo sirarji Imeli priliko seznaniti se pobližje s splošno, teorijo in proizvodi svetovnega sirarstva, tedaj šele se jim bo mogla taka naloga poveriti. — zato morajoi naši mlekarji poznati podrobnejše tudi take sire, ki ne pridejo ne za Goriško, ne za Slovenijo in tudi ne za ostalo Jugoslavijo v poštev (deloma ker je sploh težko določiti kaj bo kedaj v slovenskih prilikah prišlo v poštev in deloma ker bod'o naši mlekarji, idoč s trebuhom za kruhom po svetu, mogli najti zaposlenja v mlekarnah, alko bodo poznali kaj več kakor samo tolminski in bohinjski sir). Opomba uredništva: Sirarji in drugi so naprošeni, da povejo svoje mnenje in sta-vije svoje predloge. Kflkšno sirišče je najboljše? Dveh vrst sirišča poznamo: domače in umetno (tekoče ali suho). Katero je najprimernejše? Ni mogoče v kratkem odgovoriti na to vprašanje, a. odgovor1 je nujno Potreben. Ako hočemo imeti dober sir, ki bo v sloves mlekarne, kupcu in konsumentu po godu, moramo uporabljati dobro sirišče. Slabo sirišče ne bo dalo dobrega sira. V splošnem moramo zahtevati odi dobrega sirišča sledeča svojstva: 1. Sirišče mora biti čisto, to se pravi, da 'Je sme vsebovati nikakšnih primesi ki bi škodovale okusu in duhu sira. V sirišču morajo biti prisotni samo* oni fermenti, ki shtžijo na usirenje in zorenje sira. Škod- ljivih fermentov ne sme biti v sirišču, ker predvsem ti so krivi, da sir nima dobrega okusa in da se kmalu pokvari. 2. Sirišče mora imeti stalno moč, to se pravi, da ne sme zgubiti na svoji moči, da bi morali spreminjati-količino sirišča za usirenje 100 kg mleka. Dobro sirišče se mora pustiti več časa hraniti, brez, da bi se pokvarilo. Seveda mora odgovarjati prostor, kjer se sirišče hrani. 3. Sirišče ne sme biti predrago, ker se ga mnogo uporablja. To bi bile tri zahteve, ki jih moramo staviti na dobro sbišče, Že iz teh zahtev vidimo, da eno sirišče gotovo odpade, in to je domače sirišče. Domače sirišče je sicer res najcenejše sirišče, ker navadno nič ne stane, zavedati se pa moramo, da je bas domače sirišče krivo, ako nima naš tolminski sir danes nobenega dobrega imena. Priprava domačega sirišča se ne posreči skoraj nobenemu domačemu mlekarju in zato vsebuje naše domače sirišče vse mnogo najrazličnejših fermentov, ki mleko sicer vsirijo .a ne dajo posebno vkusnega in trpežnega sira. Zato ni pretirana naša trditev, da mora iz naših mlekarn in sirarn izginiti domače sirišče, ako hočemo pridobiti našemu sini sloves. IZVOZ MLEKA IZ SLOVENIJE. Po podatkih prometnega ministrstva je izvoz mleka iz Slovenije meseca julija in septembra p. 1. močno narastek Tako se je preko postaje Št. lij izvozilo v juliju 527 tisoč 254 kg mleka, v septembru pa celo 780.366 kg mleka. Od teh množin je šel večji del s postaje Maribor, znatno manjši s postaje Ljubljana. S postaje Ljubljana je šlo v juliju na Št. lij 54.466 kg mleka, v septembru pa 124.366 kg. MLEKARJI POZOR! Zadružna Zveza v Gorici dobi večkrat vprašanje, ako ve za kakšnega dobrega mlekarja. V korist brezposelnih mlekarjev samih bi bilo, ako se bi oglasili. Eden mlekar bi bil lahko kmalu nastavljen. Kdor se javi, naj pa bo v resnici vešč v svoji stroki. Sadjarstvo | O zatiranju listnih uši. Vsi kmetovalci se gotovo spominjajo kako veliko škodo nam delajo v zadnjih letih listne uši. Posebno občutijo to škodo oni, ki so zasadili breskve. Takih kmetovalcev je pa veliko, ker v zadnjih dveh letih se je pri nas zasadilo obilo tega dobička-n os n ega sadeža. Zato bi bila velika škoda, če bi kmetovalci vsled škodte po listnih ušeh, zgubili veselje do> gojenja tega plemenitega drevesa. Ta list je gojenje breskev zelo priporočal in nesporno mu pri tiče veliki del zasluge, da se je nasadilo v naši deželi v zadnjih letih toliko breskev. Vendar bi ta propaganda prej škodila, kakor koristila, če ne bodo naši kmetovalci svojih breskev tudi negovali in branili jih pred obilim številom škodljivcev, ki jim je, žal, podvrženo to plemenito drevo. Glavni škodljivec breskve so gotovo, listne uši. Ta golazen napada breskve komaj so ozelenele. Napadeni listi se začnejo kmalu zvijati in gubančiti in v gubah zvitega listja najdejo uši varno skrivališče, v katerem jim je težko priti do živega. Zato se moramo lotiti zatiranja listnih uši, čim se iste pojavijo, vsekakor prej, ko se listi zvijejo in zgr-bančijo. Takrat je zatiranje listnih uši lahko in gotovo uspešno; pozneje je uspeh zelo dvomljiv in negotov. Najboljše sredstvo za zatiranje listnih uši je škropljenje s tobačnim izvlečkom in s zelenim milom. To sredstvo si pripravimo! tako-le: V orno zlijemo 96 1 vode in v to vodo prilijemo I kg tobačnega izvlečka, ki vsebuje 8—9 % nikotina. Nato razstopimo v 3 litrih vrele vode Vi kg mehkega zelenega mila (sapone mol-le) in pomešamo vse skupaj. S to raztopino poškropimo breskve z navadno škropilnico, ki jo rabimo v vinogradu. 1 )rugo, tudi zelo učinkovito sredstvo napravimo* takole: ’4 kg trsk od kvasije (guassia) skuhamo v 5 I vode. Čim so trske dobro zavrele odstavimo lonec od ognja in pustimo vse skupaj stati en dan pri miru. Nato odlijemo previdno vodo od trsk v orno, v katero smo prej vlili 40 1 mrzle vode. Končno pri- lijemo med mešanjem še i kg zelenca mila, ki smo ga prej razstopilii v 5 litrih vrele vode. To raztopino se rabi tako. kakor prvo. Just Ušaj. Za naše sadjarstvo. Pod okriljem in prr Trgovski zbornici v Gorici je bil ustanovljen poseben odsek, ki se bi moral brigati za naše sadjarstvo. V odseku so zastopani izvozničarji s sadjem, poljedelci - sadjarji in kmetijski veščaki. V torek, dne 24. marca je imel imenovani odsek svojo sejo, pri kateri so bili najprej razmotrivani predpogoji za , razvoj sadjarstva na Goriškem. V tem oziru igra zelo va/jio vlogo milo podnebje in pa bližina trgov Osrednje Evrope. Za uspešen razvoj pa ta dva predpogoja ne zadostujeta in zato je bilo sklenjeno: 1. Nadaljevati razdeljevanje sadnih sadik po znižanih cenah, tako, kot se je to delalo že v tekočem letu. 2. Podpirati pridnost posameznih sadjarjev s tem, da se pridnejšim nakažejo nagrade. 3. Napraviti vse potrebne korake, da se izvede v posameznih delih dežele sadni izbor. To delo bi morali izvršiti posebni odbori, ki se na zadevo razumejo: Na ta način bomo dosegli, da bodo gojene v resnici samo one vrste, ki v kraju uspevajo in ki se lahko prodajo. V tem oziru bi bili potrebni tudi vzorni sadovnjaki, potem pa tudi razsadniki sadnega drevja, ki bi gojili sadike samo odbranih vrst. V goratem delu Goriške bi se moralo posvečati več pažnje razsadnikotn v Tolminu, ki bi moral biti mnogo večji in pa razsadniku v Idriji, katerega bi bilo potrebno na novo ustanoviti oziroma prevzeti ga od tamkajšnjega Sadjarskega društva. 4. Glede prodaje sadja se mora zahtevati od države, da čimbolj olajša in pospeši železniški prevoz, izvozničarji pa morajo skrbeti za odgovarjajočo opremo pri odpošiljanju. Za izvršitev celotne akcije, zapopadene v zgornjih točkah, je potreben denar. V tem oziru se bodo podali zastopniki odseka pri Trgovski zbornici k Kr. komisiji za furlansko pokrajino v Vidmu, kjer bodo predložili načrt dela in tudi proračun. Računa se, da bo komisija nakazala potreben fond, v katerega se pa bodo zbirali tudi prispevki drugih orgnizacij in posameznikov. Za tajnika odseka je bil izvoljen g. dr. Peter Vallig, vodja »Sadjarskega oddelka pri Kmetijskem uradu« v Gorici, v odseku pa je tudi urednik »Gospodarskega lista«. Ne stikajte po ptičjih gnezdih. Dne 15. marca je izšel odlok Kr. komisije za upravo Furlanske pokrajine, glasom Oidium - Grozdna plesen. Grozdna plesen, v znanstvu Oidium Tuc-ke;ri, je za trtno ušjo in perouosporo najhujša bolezen vinske trte. Ta bolezen se je v sredini prteklega stoletja prvič pojavila v Evropi. V letih med 1850.—60. ie napravila največ škode. Francija, ki je v letu 1850. pridelala 45 milijonov hi, je pridelala v letu 1854. vsled škode po grozdni plesni le 10 milijonov lil vina. Hvala Bogu, da so že takoj v začetku te bolezni našli sredstvo proti nji. To sredstvo je žveplo, ki je še danes v rabi. Oidium je glivica, ki spada med plesni. Te vrste glivic, ki jih je v prirodi zelo mnogo, rastejo samo na površju živih ali mrtvih organskih snovi. Tako raste tudi oidium samo na površju grozdja, listov in mladik vinske trte. Ker raste samo na površju, :se da z lahkoto s prstom obrisati. V tem se loči od peronospore, ki jo ni mogoče obrisati. Nadalje napada oidium liste od spodaj in od zgoraj, kar peronospora ne dela1. Oidium se razlikuje od peronospore katerega so podvrženi kazni 200 do 2000 L vsi oni, ki bi pobirali jajčka ali izvaljene ptiče iz gnezd. Na mesto neodrastlih otrok bodo kaznovani njihovi stariši oziroma varuhi. Kdor bi bil ponovno zasačen pri taki tatvini, bo plačal trikratno kazen in bo vrhu tega še zaprt do treh mesecev. Predsednik Kr. komisije prosi vse župane, učitelje in duhovnike, da bi odlok razglasili, karabinjerji, milicija, finančni stražniki, poljedelski in gozdni čuvaji so pa naprošeni, da pazijo nad strogo izvršitvijo1. Opomba: Ne samo strah pred kaznijo, temveč tudi srčna in gospodarsko uvidevna ljubezen do ptičev in njihovega zaroda, bi morala odvračati vsakterega, da čuva koristne ptiče in njihova gnezda. tudi po svojem duhu po plesni. Oidium napada trto ob suši, peronospora pa ob vlagi. Oidium napada pri nas trto prav zgodaj. Zato je potrebno pri nas trte prej irožvepla-ti, kakor poškropiti. Prvič je žveplati, čim dosežejo poganjki eno ped dolžine, drugič med cvetenjem, kar nič ne škoduje, ali po cvetenju in tretjič po potrebi v sredini julija meseca. Pri prvem in drugem žvepla-nju, žveplamo celo trto, pri tretjem pa samo grozdje. Žveplati je le ob tihem in lepem vremenu. Žvepla naj se porabi kolikor mogoče malo, ker če žveplo potrosimo preveč na debelo, lahko ožge liste. Za žveplanje je rabiti nahrbtne ali ročne mehove, ki morajo biti opremljeni s pripravo za drobljenje žvepla. S takimi mehovi je mogoče žveplanje pravilno izvršiti in z njimi se porabi mnogo- manj žvepla, kakor z navadnimi. ZvepLo za žveplanje trt bodi fine kakovosti. V trgovini je več vrst žvepla. V glavnem razlikujemo ventilirana in zmleta žvepla. Kakovost žvepla zavisi od finosti žveplenih zrnc. Finost žvepla merimo s stopi- Vinogradništvo in kletarstvo n jami po Chancelu (izg. ŠanseL). Ventili-rana žvepla imajo navadno 70—90%, mleta pa 60—85% • Zelo priporočljivo je rabiti žveplo, nekoliko pomešano z mleto modro galico. Navadno se rabi za prvo žveplan je žveplo pomešano z 3—5% in za poznejša žveplanja pa z 8—10% modre galice. Zve-planje s takim žveplom koristi tudi proti peronospori. Končno opozarjani vinogradnike, da imajo vedno pred očmi dejstvo, da žveplanje oidium le preprečuje, nikakor ga pa ne uniči, ali pa ozdravi trto od bolezni. Isto velja tudi za škropljenje z modro galico proti peronospori. Zato žveplajte in škropite vedno že prej, kakor se je pojavila bolezen. Just Ušaj. Pomlad in vino. Tekom zime se je vino kolikor toliko učistilo, ako se ni, ga pa mora vinogradnik. Vino naj se prečisti ali z želatino, ali s špansko zemljo, ali naj ga filtriramo. Zadnje sredstvo je najboljše in najgotovejše. Filtriranje ne vzame vinu alkohola, kot nekateri mislijo. Zakaj naj bo vino čisto? Z zvišanjem toplote v naravi se zviša tudi toplota v kleti, posebno v naših kmetskih kleteh in tedaj postajajo predpogoji za bohotno razvijanje glivic vedno bolj ugodni. Glivice se namnože v vinu. vino ni stanovitno in se lahko pokvari. Ako vina ne čistimo, ga pa moramo vsaj pretočiti. Da nam pa ostane pretočeno in čisto vino stanovitno, moramo skrbeti, da je v vinu vedno dovolj žveplene soki-sline. V to svrho ne stavimo v vino meta-bisulfita, temveč kalijevega pirosulfita (pi-rošolfito potassico), ki je spojina žveplene sokisline in kalija ter se v vinu razstopi. Pri razstavljanju se oprosti žveplena soki-slina, ki obdrži vino stanovitno in zdravo. Na hi vina uporabljamo 5 gr kalijevega pirosolfita. „B B 5.“ Dodatno k članku »Nov divjak za cepljenje trt« v marčevi številki »Gospodarskega lista« priobčujemo dve sliki, na katerih vidimo dva spozna valna znaka tega novega divjaka. Kdor bi hotel poskušati divjaka >4313 5,« naj sc v jeseni pravočasno prijavi pri »Uradu za kmetijski potovalni pouk« v Gorici, na Tržaški cesti št. 43. Poganjek „B B 5.“ Poljedelstvo in vrtnarstvo Gnojite pšenici s Čilskim solitrom. Žc ponovnokrat smo pisaJii o- tern vprašanju. Spomladi moramo pognojiti ozimni pšenici s čilskim solitrom, ako hočemo imeti obilno žetev. Pa čilski soliter je drag? Gotovo j,e drag, ker danes stane 100 kg približno 160—170 L. V gospodarstvu pa ne sme igrati nobene vloge vprašanje, ali je eden ali drugi predmet drag. Osnovno gospodarsko- vprašanje mora biti: ali se.-i-zplača. Kar se izplača, to delajmo, četudi bi bilo- drago. Vedno moramo ukreniti taiko, dia imamo korist. Koliko koristi imam od čilskega solitra, recimo od 100 kg, to je od stroška 160 L. Na to vpruašanje moira dati odgovor poskusi, ti pa do danes govore zelo jasno. Od vsakega q čilskega solitra dobimo približno 250 kg zrnja več, seveda- moramo čilski soliter pravilno uporabiti. Koliko je vredno 250 kg pšeničnega zrnja? Danes- stane pšenica okolii 180 L za q, cena, ki je gotovo zelo visoka in je ne smemo vzeti za merilo, ker je tat cena proizvod špekulacije. Cena pšenici bi morala biti približno 120 L, največ 150 L za q. Pni ceni 120 L za 100 kg pšenice odgo-voarja 250 kg svoti 300 lir; pri ceni 150 L za 100 kg pšenice pa znaša višji pridelek celili 375 L. Dohodek je torej približno dvakrat taiko visok nego strošek, oziroma strošek nam je prinesel 100% obresti. Kdo plačuje tako visoke obresti? Nihče, samo zemlja nam je tako hvaležna. S 100 kg čilskega solitra lahko pognojimo I ha zemljišča, to so skoraj 3 njive. Samo tedaj bo-mo imeli največjo korist od uporabljenega umetnega gnojila, ako bomo isto pravilno uporabljali. Glede tega pa si zapomnimo sledeče: Čilski soliter rabimo za vrlino gnojenje, kar pomeni, da ga trosimo- tedaj, ko se je začela rastlina že razvijati. Pri ozimni pšenici- je najugodnejši čas za gnojenje s čilskim solitrom ravno sedaj, to je do konca aprila. Najboljše je, ako trosimo čilski soliter dvakrat, to je polovico določene količine prvikrat, drugo polovico pa približno dva tedna pozneje. Tako razdeljeno trošenje ima to veliko prednost, da ne odnesejo- veliki nalivi raztopljenega solitra globoko v zemljo, -kjer ga ne bi mogle koreninice doseči. Glede trošenja čilskega solitra si moramo tudi to zapomniti, da ga ne trosimo- v rosi ali takoj po dežju, pač pa črez dan in pred dežjem. Soliter naj bo kolikor mogoče drobno razdrobljen, kot kuhinjska sol in zato moramo razdrobiti vse debelejše kepe, v katerih se navadno nahaja čilski soliter. Čilski soliter trosi-mo najprimernejše z navadno jedilno žlico-; trositi ga pa moramo enakomerno, to je, ne ga razmetati kar tja v en dan. Poskusi pravijo, da se strošek za čilski soliter izplača z 100% dobičkom. Pameten gospodar ne veruje kar tja v en dan toliko časa, dokler se ni pr-epričal. Prepričati se moramo in zato poskusimo z vsaj majhno količino. Opomba: Okoli 80 naročnikov »Gospodarskega lista« je dobilo letos po 1 kg čilskega solitra v poskušajo. Prosimo vse, da bi darovano količino v resnici uporabili in napravili poskus, potem pa poročali o uspehu. 100 letnica pluga ,,Ruhadlo.“ Letos se poljedelski krogi na Češkem, v Nemčiji in drugod hvaležno spominjajo 100 letnice, odkar sta bratranca FRANC in VACLAV VEVERKA izumila »ruhadlo«, nov plug, ki je s svojim izvrstnim delom zmagovito prodiral ne le po Češkem, ampak povsod po sosednjih deželah, ki so imele slično lahko zemljo., kakor jo imajo doma na Češkem. Ta iznajdba je postala epohalnega pomena za vse poljedelstvo, kajti vsi moderni plugi, ki jih danes izdelujejo po svetov-noznanih tvoirnieah in ki jih kupujemo pod imenom Zakovh in ameriških plugov, so vsaj glede deske, ki je glavni del pluga, posnetek pluga »ruhadlo«. Ta plug, ki ga po naše lahko imenujemo »rušilec«, ima čisto posebno desko, ki je štirioglata, 35 cm visoka in 37 cm dolga, ki je z lemežem vred iz enega kosa, strmo ležeča in navzgor nekoliko zavita. Čisto drugačna je kakor deska pri našem navadnem plugu. Spredaj na gredlju tudi ni nobenega noža ali črtala, tako da reže brazde deska sama. Pri oranju s tako desko se brazda sproti ruši, se sproti drobi in sesuje (prekucne) in pri tem obračanju pomeša. Na preorani zemlji ne ločimo običajnih brazd kakor pri nas, ampak vse površje iz-gieda zrušeno, tako da je izbrisana skoraj vsaka sled posameznih brazd. Mogoče je tako delo seveda le na zemlji, ki ie rahla in drobljiva. Cim hitreje delamo s tem plugom — in to je pri lahki zemlji in konjski vpregi mogoče — tem bolj se zemlja pri o-ranju ruši, drobi in meša. Iznajdba »ruhadlo«-pluga je pomenila za izboljšanje češkega poljedelstva tako velik napredek, da so postavili v Pardubi-cah k 1883. v znak hvaležnosti velik in lep spomenik, ki nosi napis »Iznajditeljema ruhadla, bratrancema Veverica«. Kolikor je znano iz življenja teh mož, je bil pravi izumitelj pluga Franc Veverka, ro- Letošnja trgovina s semenskim krompirjem. Ko sem podpisani v jeseni in v zimskem času prepotoval Tolminsko, sem povsod med drugim povpraševal, kako stoji kaj s krompirjem, ali ga je mnogo na razpolago, ali je bolan itd. Odgovori so bili v splošnem, da je zelo mnogo krompirja segnilo in da ga marsikje ne bo dovolj niti za domače seme. Podi vtisom teh vesti in pa vsled dejstva, da je bila v decembru v idrijskem okraju cena krompirju okoli 80 do 90 L za 100 kg, se je morala Zadružna Zveza v Gorici začeti zanimati za nabavo semenskega krompirja iz drugih krajev, predvsem iz okolice Kranja in Škofjeloke, od jen kot preprosti kmetski sin 3. ma:rca 1799. I. v Rvbitvah pri Pardubicah na Češkem. Ze v zgodnji mladosti je kazal posebno veselje s popravljanjem hišnega in gospodarskega orodja. Najbolj mn je šlo pa po glavi izboljšanje starokopitnega »arina«, tistega prvotnega »drevesa«, ki nima nobene deske, ampak samo lemež. Pri tem delu mu je zvesto pomagal njegov bratranec in tovariš Vaclav Veverka, ki je po modelu Franca izdelaval tudi prve pluge »ruhadlo«. Povestnica pra,vi. da je Fr. Veverka umrl v revščini, ko je bil 50 let star. Pri nas v Sloveniji nismo poznali »ru-liadlo«-pluga v izvirni sestvi, dasi bi imeli zanj semintja pripravno zemljo. Pač pa izkoriščamo to znamenito iznajdbo pri drugih plugih, ki se širijo po naši deželi in ki so posneti ix) deski in lemežu »ruhadlo«-pluga. Zato se z veseljem in hvaležno tudi pri nas spominjamo teh vrlih mož. ki sta s svojim izumom spravila velik preobrat v obdelovanju naše zemlje in ki sta s tem položila temelj za bolj uspešen napredek našega poljedelstva. Časten jima spomin! R. (»Kmetovalec«.) kjer se je pred vojno obnavljalo seme našega krompirja. Zadružna Zveza v Gorici je prosila za uvozno dovoljenje 20 vagonov krompirja, dovoljenja pa ni dobila in zato ga tudi ni uvozila niti 1 kg. Med naročniki krompirja, ki so se oglasili pri Zadružni Zvezi v Gorici, je bila tudi Mlekarska zadruga iz Novakov pri Cerknem, ki je sama prosila za en vagon. Zelo mnogo vprašanj pa je bilo tudi iz Istre. Na goriškem trgu je cena krompirju vedno bolj rastla in dosegla ceno od 1 L za kg, pri začetku sajenja pa se je cena po-vspela celo na 1.20 in 1.30. V četrtek, dne 12. marca pa so prišle na trg v Gorico ogromne količine krompirja in cena je tedaj začela padati ter je dosegla isti dan 90 L za q, cena, ki je ostala več ali manj Splošno gospodarstvo v veljavi še dopoldne, na dan sv. Hilarija, dne 16. marca. Ta dan popoldne se pa je moglo dohiti semenski krompir tudi po ceni 70 in celo 65 L za ep Kako je mogoče, da je cena naenkrat tako padla? V tem oziru je več razlogov, izmed katerih navajam naslednje: 1. Krompirja je bilo na Tolminskem mnogo več na razpolago kot se ie mislilo. Pomanjkanje krompirja je bilo sicer na Cerkljanskem in Idrijskem, a ne v drugih delih Tolminske. 2. Upoštevalo se ni dovolj dejstvo, da pride v'Gorici na trg krompir tudi iz stane videmske pokrajine, predvsem iz Kamije in tudi iz drugih pokrajin. Tega krompirja je bilo letos v Gorici zelo mnogo in ga je še vedno. 3. Cena krompirju je bila odločno mnogo previsoka in neupravičena. Je sicer res vse drago, res so cene vsemu'blagu posebno pa kruhu in moki lezle gor, a ne tako hitro in v taki meri, kot krompirju. Semenski krompir pa kupujejo večinoma vinorodni dali dežele, ki bi morali plačati 1 kg krompirja z J litrom vina. Na Vipavskem, posebno v zgornjem in srednjem delu doline bi marsikateri vinogradnik rad prodal svoje vino po ceni 1.30 za liter. Da je bila cena mnogo previsoka, se najbolje razvidi iz dejstva, da so bile cene v celi Severni Italiji in tudi v Trstu mnogo bolj nizke in da bi Istrani po nižji ceni kupili marsikateri vagon, a cena bi morala biti približno 60 L za q. Kmet prodaja semenski krompir, kmet ga kupuje in v takih medsebojnih stikih bi morala biti oba zadovoljna. Kaj nas uči letošnja trgovina s semenskim krompirjem? Marsičesa, predvsem pa da bi morali imeti dobro organizirano gospodarsko poročevalstvo po celi deželi, potom katerega bi dobivali točna obvestila, kaj imajo v enem okraju na prodaj in kaj na drugem rabijo. Tako poročevalsko siužbo si moramo urediti in kdor. je voljan pomagati, naj se oglasi, »Gospodarski list« je na razpolago. Sprejemajo se tudi nasveti. Urednik Rastja. Gospodinjsko-nadaljevalna šola v Lokavcu. 1. novembra lanskega leta se- je ustanovila v Lokavcu pri Ajdovščini Gospodinjsko nadaljevalna šola za dekleta. Solo je otvoril učitelj Paljk Leoix)ld z dovoljenjem šol. oblasti, ter tudi poučuje sam vse predmete iti to povsem brezplačno. Priznati si moramo, da je to polje pri nas še povsem neizorapo. Naše ženstvo ni imelo po večini nobene prilike, da bi se nadalje izobraževalo po dokončani Ijua-skošolski dobi. Malokatero kmečko dekle je bilo tako’ srečno, da; so jo stariši poslali še v kak Gospod, tečaj (v Tomaj ali Ljubljano). Res je s iger, da pritiče dekliška vzgoja za gospodinjski poklic predvsem družini, posebno materi. Kolika sreča za mlado dekle, katero vodi za roko skrbna in razumna mamica, ki jo upehava v hišna, gospodinjska opravila. V mnogih družinah pa se dekleta ne morejo baš doma dosti naučiti. Mati sama nima dostikrat časa in veselja, pa večkrat tudi potrebne izobrazbe ne. Koliko grešijo tudi matere same, ker ne dajo za nobeno ceno kuhance iz rok. Za vse skrbe stariši: za bogato balo, doto in drugo, ali da bi posvečali večjo skrb za vzgojo svojih hčera, v to j,ih bo treba šele vzgojiti. Treba bo vsekakor v bodoče posvetiti dekliški vzgoji večjo skrb kot do sedaj, ker žena mora razumevati svoj veliki poklic in nalogo. Žena — kraljica doma, bodi pospeševateljica vsega dobrega in lepega, ona bodi otrokom nraven in duševen vzor, možu pa zvesta tovarišica. Država sama bi se morala zavzeti za gospod, nad. šole, katere naj bi posečala dekleta, ko so zapustila ljudsko šolo. Tudi bi moral biti pouk v gosp. nad. šoli obvezen za dekleta, kot je v obrtnin nad. šolah obvezen za vajence. Upamo, da bomo tudi pri nas stopali vsporedno z drugimi narodi, ki poznajo te ustanove že desetletja. Dokler pa nimamo zakona, bo pač najboljše, ato uberemo pot, ki nam jo je pokazal g. učitelj Paljk v Lokavcu. V naslednjem poročamo o omenjeni šol! fo-le: Gospod, nad. šola ima namen, da se kmetska dekleta po dovršeni ljudski šoli izobražujejo in sicer v vseli tistih predmetih, ki so važni in potrebni za praktični poklic ženskega naraščaja, t. j. za gospodinjo. V ljudski šoli pridobljeno znanje naj bi se tu spopolnilo .in poglobilo ter mlada dekleta upeijalo v gospodinjstvo. Pouk je dveleten in se vrši vedno v zimskem času. Vsako šoli. leto traja 6 mesecev in sicer od' i. nov. do konca aprila. V kolikor pa zadeva potreba praktičnega pouka, se vrše primerna predavanja tudi v poletnem času (n. pr. iz vrtnarstva, v konserviranju sadja in zelenjadi itd). Tedenski pouk 5 ur se vrši redno ob l>ond. in četrtkih v večernih urah. Za pouk se pritegnejo večkrat tudi prazniki m nedelje. Letos zahaja v 1. tečaij 56 deklet, po večini iz Lokavca. Učni predmeti so: Vzgojeslovje, Gospodinjsko spisje, Gospod. računstvo in Knjigovodstvo, Kmet. gospodinjstvo (Nauk o živilih, Vrtnarstvo, Cvetličarstvo. Mlekarstvo, Perutninarstvo), Kuharski nasveti in recepti, Zdlravstvo, Skrb in nega dojenčka, Slovstvo in italijanščina. v Čebelarstvo Nova čebelarska knjiga „Naš panj.“ Vse slovenske čebelarje je vzrudostila vest, da je nuš priznani strokovnjak Anton Žnideršič v II. Bistrici priredil po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje knjigo z napisom »Naš panj«, ki vsebuje opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Knjiga je izšla v samozaložbi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in je o-premljena z 107 slikami, ter stane 17.60 lir. Dobi se jo lahko v Gorici v prodajalni Kat. Tisk. društva — Via Carducci 2. Nova knjiga je za naše čebelarje velike važnosti. Z njo zadobijo podroben opis celotnega panja, ki se je splošno v naših krajih razširil. Marsikak čebelar je posnel uredbo in mere Žnideršičev e ga panja pri sosedu, kakor ga je ta površno in iz svoje glave rekonstruiral. S tem je povzel vse pogreške in hibe, ki jih je dotični sosed napravil. Naleteli smo često na panje, ki so jih nuzvali sicer Žni-deršičeve, ki so pa bili v vsakem oziru potvorjeni. V novi knjigi pa imamo natančen in avtentičen opis panja s precizno navedbo mer. Razpndelba panju in njega mere je pisatelj iz svoje izkušnje in skušenj drugih strokovnjakov dobro utemeljil. Upamo, da pridemo po tej knjigi do enotne mere in enotnega panja, kar je za čebelarstvo velevažno. Zelo bo zanimalo čebelarje poglavje, kako opravljamo razna dela v Z. panju. Po splošnih pojasnilih nam pisatelj opisuje potrebo in način spo-mladnega in jesenskega špekulativnega pitanja. Iz lastne skušnje daje prekoristna navodila, kako in kedaj se najuspešnejše preveša, kako se usajajo naravni in nare-jejo umetin roji ter kako se vzgajajo naravnim in umetnim potom matice. Žnideršiču gre gotovo ena glavnih zaslug, da je že prej s svojo prakso in sedaj s svojo knjigo opozoril čebelarje na potrebo in način prevažanja čebel na pašo. Knjiga podaja dalje praktične migljaje o pripravi za prevažanje čebel sploh, potem o prevažanju čebel s konji, z železnico, z avtomobilom. G. Ž. priobčuje tudi nesebično svoje bogate izkušnje pri iskanju paše. Zanimiv je članek o stalnem čebelnjaku in n zunanjih, ter o navodilu o preseljevanju čebel iz kranjičev na premično satje. Poleg navedenega gradiva dobimo v knjigi opis orodja, strojev in drugih priprav, potrebne za čebelarenje, kakor tudi pojasnila o čiščenju, shranjevanju in prodaji medu ter o pridobivanju istega v satju. K omenjenim vrlinam Znideršičeve knjige naj dodam še tele pripomnje: Na strani 9 se priporoča dvojno žrelo pri panju, drugo v medišču. Mnogi čebelarji so proti dvojnemu žrelu in to radi prepiha ki vsled tega v panju nastane, ter povzroča razne bolezni pri čebelah. Vendar kdor preveša satje iz vališča v času, ko je med zalego mnogo trotovine, zdi se potrebno žrelo v medišču, ker sicer trotje, ki se v medišču izlezejo nimajo nobenega izhoda. In ko jih čebele pozneje umore ali izstradajo, ne morejo mrtvecev skozi matično re-steko odstraniti. Na str. 22 omenjeno žlebičje se na prvi videz zdi zelo praktično, vendar v praksi povzročajo čebelarju razne težkoče, zlasti če ima poleg tega druge panje brez žlebi-čja. Satovje namreč ne more prenesti iz ene vrste panju v panje druge vrste, ker mu nagajajo pri tem kvačice, ki služijo za nožiče pri satnikih. Ob lesenem žlebičju se kaj rada vgnezdi črvivost in nabira razna nesnaga. Glede čiščenja medu priznava podpisani, da je enotnost barve medu za trgovino velikega pomena, vendar ker se za zjed- \z okrožnice „Zadružne zveze" v Gorici. 1. Prijava zadrug Trgovski zbornici. Vse obstoječe tvrdke se morajo prijaviti v času od 1. marca: do 30. aprila 1925 pristojni trgovski zbornici. Ta prijava se izvrši potom posebnih tiskovin, ki jih dobite, ali pri trgovski zbornici, ali pri županstvu brezplačno. Goriška trgovska zbornica je razposlala te tiskovine vsem- županstvom. Kdor jih ne more dobiti pri lastnem županstvu, naj piše torej naravnost pristojni trgovski zbornici ponje. Zadruge, ki spadajo v območje goriške trg. zbornice, jih lahko dobijo pri podpisani zvezi. Tiskovine so dvojne, ene za zadruge z neomejenim in druge za zadruge z omejenim jamstvom. Kot navodilo za izpolnjevanje tiskovin je bil poslan vsem članicam po pošti poseben vzorec. 2. Davki. Dan na dan nas prosijo naši zadrugarji pismeno in ustmeno, naj jim da- načenje barve mora med raznih barv raztopiti in na ognju ogreti, meni podpisani, da gre to precej na škodo zdravilnega svojstva medu. Pri razgrevanju medu *na ognju zgubi isti razne zdravilne snovi, kakor eterične sestavine in nad vse važne vi-> tamine. Radi tega sem odločno za povsem naravno manipulacijo z medom. Več ali manj enotna barva medu se da doseči, če se po vsaki paši med iztrča. Tako dobimo med vsake vrste posebej, torej spomladni rudečkasti med od resja, belkast od lipe, rumenkast od akacije in travniških cvetlic, lemnorudečkast od žajbelna in kostanja, zelenkast od hoje in teman od ajde. Vsled neoporečnih vrlin, ki jih ima 2. knjiga, je vsem čebelarjem toplo priporočamo. Dobili bodo v nji v poljudni, razumljivi, obenem strokovni obliki vse kar jim je potrebno za čebelarenje v 2. panjih. Dr. Josip Ličan. mo navodila glede davkov. Najprej Vas opozarjamo, da pazljivo preberete tozadevne članke, ki so izšli v »Gospodarskem listu*, in sicer: 1923. istr. 189, 1924. str. 33 in 1925. str. 18. Davki, ki jih plačujete v tekočem letu, so se Vam odmerili na podlagi bilance pred1-preteoenega leta. Leta 1925. plačate torej davke, odmerjene na podlagi bilance leta 1923., 1926. boste plačali na podlagi računov leta 1924. itd. Davkariji je treba poslati koj po občnem zboru 1 izvod računskega zaključka, ki mora biti podpisan vsaj od dveh članov načelstva. Najbolj zanima davčne še niso, takoj grablje v roke. Kjer je ruša redka, mormao podsejati, a sejmo samo dobre trave. Skoraj povsod uspevajo angleška ljulka, mačji rep, pa tudi nekoliko deteljnega semena ne škoduje. Najboljša je ona krma, ki obstoja iz dobrih trav in detelje. Smeti izpod sena in jasli so smeti, med katerimi je mnogo plevela, katerega bi morali povsod zatirati. Plevel na senožeti je največkrat kriv, da Pridelamo malo krme. V vinogradu ni posebnega dela, ako so trte že obrezane in povezane, ako je po- gnojeno in prekopano. Kdor tega še ni uredil, naj uredi hitro. Ko začne trta brsteti, tedaj ne bi smeli imeti v vinogradu nobenega dela. V sadovnjaku: Letos je sploh vse vreme aprilovo. Zima in začetek pomladi sta bila aprilova, kakšen bo april, ne vemo. Letos vsajenemu sadnemu drevju — tega je širom dežele precej — moramo večkrat zaliti, ako bi vladala suša. Seveda ne smemo na enkrat uporabiti preveč vode. Boljše je večkrat in pornalo, kot enkrat, a tedaj obilno. Kdor ni še pognojil sadnemu drevju, naj pognoji. V tem mesecu se pojavijo listne uši (glej članek). V vrtu: Širom dežele so v sedanjem času najrazličnejša vrtnarska opravila. Ponekod stavijo v zemljo prvo seme, drugod pa že berejo grah, solato itd., presajajo zelje, paradinžike itd. Posvetimo vrtnarstvu mnogo pažnje, ker nam daje tečne in zdrave hrane, prepotrebne zelenjave, ki čisti kri. V hlevu: Za velikonočne parznike naj bo hlev prečiščen, iz njega naj zgine ves gnoj. Hlev moramo pobeliti ali vsaj poškropiti z apnenim mlekom Kdor je v jeseni sejal deteljo inkarnatko, bo dajal živali že sveže krme. Ponekod je tudi drugačna detelja že toliko razvita, da je že godna za krmo. Naši kmetovalci vedo, da ne smejo naenkrat nadomestiti suhe krme s svežo, ker napade žival napenjanje, driska ali pa tudi druge bolezni. Čim počasnejši je prebod iz ene vrste krmljenja na drugo, tem boljše je in za žival tem zdravejše. Prašiče začnemo spuščati na prosto, kjer naj se mnogo gibljejo. V tem mesecu dobe tudi nekaj sveže krme, predvsem prašičje detelje. Prašičjo deteljo bi moral vse-jati vsak kmetovalec nekje blizu hleva, da bi imel blizu to za prašiče zdravo in tečno krmo. V kleti: Vino smo pretočili, ako ga pa nismo, opravimo to delo čimprej. Paziti moramo, da je vino stanovitno glede barve, da nima nobenega škodljivega duha in da nima pričetkov kakšne bolezni. Predvsem; moramo paziti na kisanje v onih sodih, ki niso polni. Prostor nad vinom v sodu moramo napolniti z žveplenim dimom, ki bo zabrani! razvoj škodljivih glivic. Paziti moramo na praznoi posodo1, ki naj leži na suhem a ne na veternem prostoru in ki naj bo dobro zažveplana. Na domu: Do 24. aprila napravimo prijavo glede rekvizicij, ako smo prizadeti. Od 10. do 18. plačamo drugi obrok davkov. Povsod morajo prašičereja' misliti na cepljenje prašičev proti rudečici. VOJNI OŠKODOVANCI. Informirajte se dobro, ali morate vložiti prijavo glede voine odškodnine ali ne. Cas je do 24. aprila, a ne čakati najzadnej-šega trenutka. V časopisih je bilo dovolj pojasnil, ako pa kljub temu niste na jasnem, vprašajte na občini. PRIJAVE OBRTNIKOV, TRGOVCEV IN DRUGIH TVRDK. Glasom Kr. dekreta z dne 4. januarja t. 1. št. 29. se morajo nanovo prijaviti vse tvrdke (trgovci, obrtniki, zadruge). Prijave se predloži pri domačem županstvu, na sedežu trgovskih zbornic pa pri ondotni trgovski zbornici, (tvdke iz Gorice pri Trgovski zbornici v Gorici, tvrdke iz Trsta pri Trgovski zbornici v Trstu itd.) Vse podeželske tvrdke se priglasijo torej pri domačem županstvu, kjer dobe tudi potrebne tiskovine. Prijave se morajo predložiti do 30. t. m. Kdor ne predloži prijave, bo kazno- van z zneskom 20 do 800 L, kdor pa1 predloži potvorjeno prijavo bo kaznovan z zneskom ne manj kot 400 L. Vse nove tvrdke morajo predložiti prijavo tekom 15 dni po ustanovitvi (zadruge, družbe) ali otvoritvi poslovanja (posamezni trgovci in obrtniki). SPREMEMBA DOLOČB O KOLKO-VINAH. S kraljevim odlokom z dne 5. marca št. 258, v veljavi od 1. aprila 1925. so bile spremenjene nekatere kolkovinske pristojbine, od katerih so važne za naše zadruge in zasebnike predvsem sledeče: 1. Izvlečki in prepisi računov ter pri-znailna in obremenitvena pisma morajo biti kolkovana s kolkom 20 stotink za vsako poljubno .svoto. 2. Računi, fakture, seznami blaga ali podobne listine, na katerih so označene cene in ki so namenjene podružnici (iz centralnega podjetja filijakam) morajo biti koikovane za zneske odi I do 100 L s kolkom L —.10 od 100 do 1000 L » » —.50 nad 1000 L » » 1.— CEPITE PRAŠIČE PROTI RUDEČICI. Kmetovalci, napravite potrebne korake pri domačem županstvu, da organizira skupno cepljenje Vaših prašičev proti rudečici. Kmalu bo nastopil čas, ko bo začela bolezen razsajati. Pomaga samo cepljenje, a mora biti izvršeno predno prašič oboli. Vesela čMleluja. Vsem naročnikom in čitateljem gospodarskega lista,“ vsem voditeljem in članom naših zadrug, vsem sodelavcem na gospodarski povzdigi našega ljudstva želita Veselo Vllelujo Uredništvo in Uprava Zadružna Zveza „ Gospodarskega lista “ v Gorici. & ' c B u. o •s > O ■*-* ><» J* •> S 'g o §• U 05 >CJ •= o S c •— u >cn 13 g S o ■4-t a> N .... C -4_l IM v« CL> £ ° 5- y "S 'o S b 09 o > o '4“' -4-» X/3 ® d> b v# \ 03 • • o «5 J3 c a> s C J 05 < rt* S3 3 O c« cn V iS « c bjo iž n o. >o I N O eti ^ 5- O' N in o o 3 T3 v- 03 2 cd > *a ~ OS C X! * ’53o’c o a 'z: N S V* > o S -E .22 — 'a © ^ JO cc o V»* o O Gospodarske knjige: Belle: Sadjarstvo '430 strani s 165 slikami Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinpzdravnik Domači zdravnik Nasveti za hišo in dom Naše gobe Reja domačih zajcev Umni čebelar Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri Katoliški knjigarni v Gorici Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica) Umetna gnojila: Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo Seme ajde in druga žitna semena naročite in dobite pri Zadružni Zvezi v Gorici Corso Verdi 37, telefon 283 Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustju. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici.