. ; Cl/ e \NW, AM MARBURG Eingei ,145t am J ^ DEZ. 1916 mit—™.. Beilagen // A ' f List ljudstvu v pouk m zabavo. 'u»«ja vsak čftneh in velja scoiour.ü v fid tu v Maribora • poiiljanjm na own t» telo leto 4 X, po! leta 2 K ta u fttt leta i X. Htuotum* u K«miljo tj, » i mor bodi «am po njesra, plat» na lete sa»o 3 K • Narc&taa se poSfijs ot .Slovenskega Oospodaija* » Matflmm. — Lit* «e «£opoi?5Ja jSa «toonft - ..lUtst&te, Rokopisi *P " öyfAvnH^o. VereMa swt» Jtv ; maMta- .iruitv»" dn&vsjo lisi Srca'posebne oarointof - Poaaaaeutf list! stanejo 10 via. L.csiaStvo: Koroška ceste itev. S, ttiraSntao. lnseraie H rekijunac^a. £• Mtersfe je plaiuK f«J enostepne pctlr«m* t* cnfcrst 18 v!n., al! kar it Isto, ! kv»«Jri»tnl >s?n«meter prostora stane 13 i/a. Za »eifcrstnf s*i«M pftema fmmt V oditetfc» „MaJ* »ta«» Seseda "> »m. Parte ia tahvaie vaaka petitvrsta 24 vin., fiiave fta Poslane i6 vfa. — laterati »e *pr«j«»*}o 4© todta opoidns. ~ Me*aprte idftiw|i »s priMn 3Fwe»e •«UJM»®'* Ce n j ~ -s T m «a aro en s kom ! Zopet je prišlo novo leto, ko je treba obnoviti naročnino. Cenjene naročnike prosimo, da se takoj poslužijo danes priložene položnice in nam čim prej pošljejo naročnino za leto 1017. Kdor naročnine ne obnovi tekom meseca januarja, njemu se bode list brezpogojno takoj ustavil, kajti pri sedaj,ni grozoviti draginji moramo tu(5i mi skrbno in dobro gospodariti, ako se hočemo vzdržati ne. površju. Imamo slovenske hste. katere podp.ra.,o bogataši in denarni zavodi s prostovoljnimi doneski, mi pa se moramo popolnoma sami vzdržati in nismo dob li in ne dobimo vinarja podpore. Draginja za tiskarske potrebščine je postala že neznosna, tako da je na stotine časnikov prenehalo izhajati, drugi pa so že po dvakrat zvišali naročnino, da bi se mogli ohraniti. Mi dozdai nismo zvišal, naročnine, ker smo pričakovali, da preneha vojska iu nastopi mir ter draginja zopet poneha. A draginja je rastla od meseca do meseca in še bo rastla, dokler bo vojska divjala. Da cenjeni čitatelji spoznajo, kako so rastle cene raznim tiskarskim potrebščinam, jim podamo tukaj kratek pregled cen pred vojsko in pa koncem leta 1916 le za nekatere reči: Papir je stal pred vojsko kilogram 20 v, zd, j stane K 1.05: barva poprej kilogram K 1.10, zdaj K 2.— ; surovo olje poprej kilogram 14 v, zdaj 40 v; mazilno olje poprej kilogram 68 v, zdaj K 2.40. To so samo najvažnejši izdatki, v katerih še podvojeni davki in razne doklade niti vštete niso. Že samo papir se je tekom enega leta tako podražil, da to podraženje — lahko uniči celo podjetje. Pred enim letom bi bil stal papir za 28.000 naročnikov na leto 1 5.9 0 0 K, zdaj pa stane 66.000 K, torej je treba plačati samo za papir štirikrat toliko, kakor poprej, t. j. 50.000 K več kakor lansko leto in to pri sedajnih cenah; ako v novem letu cene še rastejo, kar se bo gotovo zgodilo, potem je pa raelika še večja. Iz tega samo površnega računa bodo cenjeni naročniki spoznali, da „Slovenski Gospodar" ne more biti več za popre;šnjo ceno. Dasi težko in nerad , smo mu morali za leto 1917 zvišati naročnino na 6 K. Ko se bodo razmere spremenile, bode tudi našemu „Slovenskemu Gospodarju" zopet padla naročnina. V prihodnjem letu torej stane „Slov. Gospodar" za celo leto K C.—, za pol leta K 3.—, z a četrt leta K 1.50. Za Nemčijo pa stane: za celo leto K 8.—, za pol leta K 4.—, za četrt leta K 2.—. Za vojake pa ostanejo stare cene. Za vojake velja torej naš list za celo leto K 4.—, za pol leta K 2.—, za četrt leta K 1.—. Mnogi naročniki so že v tem letu sami od sebe pošiljali več naročnine, kakor je bilo določeno in sicer s pripombo: Ker je vse dražje, mora tudi „Slovenski Gospodar" občutiti draginjo. Uverjeni pa smo, da t odo vsi naročniki vpoštevali gorej navedene razloge ter nam kljub podraženju lista ostali zvesti. Obenem prosimo svoje prijatelje, da pridno a-gitirajo za razširjanje našega lista, da bode „Slov. Gospodar" v vsaki slovenski hiši vsaj na Štajerskem. Lani ob novem letu je imel naš list 23.000 na ročnikov; zdaj iili ima 30.000; del ijmo, da jih bomo čez eno leto šteli 10.000! List je treba plačati vedno naprej! , Kdor si list naroči po dopisnici, dobi 1 e e n o številko s položnico na ogled. Kaj je treba napisati na položnico ali n ak a z n i o o? Na položnico ali nakaznico napiši razločno svoje ime ter kraj in p o i -t o. Ako si list že dosedaj imel, napiši na položnico ali tudi na nakaznico besedo: star naročnik in zraven pristavi Številko, ki se nahaja na ovitku. Ce si pa list naročiš prvokrat, potem pa zapiši na polož-nioo ali nakaznico: nov naročnik. Ako bodo položnice oziroma nakaznice tako izpolnjene, potem pri pošiljanju lista ne bode pomot. Slo vensk i Gospodar - j ubila nt. Dne 16. januarja 1917 bo obhajal „Slovenski Gos: odar" fiOletnico svo ?ga obstanka.. Celih 50 let že zahaja naš list med slovensko ljudstvo ter med niim podučuje, ga navdušuje za vse, kar je lepega in poštenega. „Slovenski Gospoda^ ie ustvaril celo vrsto organizacij na Slovenskem Stajerju. Smelo la-ii/co trdimo, da je naša politična (S. K. Z.), nepolitična (S. K. S. Z.) in gospodarska organizacija pred vsem njegovo delo. 30.000 Slovencev in Slovenk je danes naročenih na „Slovenskega Gospodarja." To je število, s katerim se niti mnogi „veliki" listi ne morejo ponašati. List se je zadnji čas s pomočjo vnetih agitatorjev in agitatoric povspel do tega veličastnega števila. Ljudje so spoznali vrline „Slovenskega Gospodarja" in so ga začeli širiti oti hiše do hiše. Celo mnogi taki, ki, so nas poprej gledali od strani, so stopili v krog naših čitateljev in naročnikov. „Slovenski Gospodar" pa se danes prodaja tudi po mnogih tobačnih trafikah ter prodajalnah in sicer ne le samo v' Mariboru in drugih krajih Slovenskega Sta-jerja. ampak celo v Gradcu na javnem trgu in na Gornjem Stajerju ga marsikje dobiš. In še več bi se lahko storilo Ako bi vsi naši prijatelji in prijateljice začele agitirati z vso vnemo za naš list, bi se Števili! „Gos odurjevih" naročnikov lahko povspelo od 30.000 do 40.000. Mnogo, mnogo, ie še slovenskih hiš, mnogo gostiln in trgovin ter tobakarn, kjer še „Slovenski Gospodar" ni našel dostopa. Prosimo naše prijatelje in prijateljice, da te dni, t. j. od Novega leta do 16. januarja, agit.rajo od hiše do hiše za naš list. Velike važnosti je prav posebno, ako se „Slovenski Gospodar" prodaja v trgovinah, gostilnah in tobakarnah. Ako je v Eraju kak tak človek, ki bi bil pripravljen prod;-j ti „Slovenskega Gospodarja", naznanite to našemu uprav-ništvu, ki bo poskrbelo, da dotični dobi, za prodajo potrebnega dovoljenja. V Mariboru n. pr. proda samo ena tobakama na teden 500 številk „Slovenskega Gospodarja" in neka trgovina v Ljutomeru ravno toliko. „Slovenski Gospodar" bo kot mož osta.l tudi v bodoče to, kar je bil že od svojega začetka: brani-telj pravic katoliškega slovenskega kmetskega ljudstva. Natančneje razvijati našega programa pač ni treba. Stari znanci smo in poznamo drug drugega, kot brat svojega rodnega brata. Kot jubilant pa obljubu-je „Slovenski Gospodar" ob novem letu 1917, da bo tudi zanaprej z vsemi silami branil verske, narodne, politične in gospodarske pravice slovenskega naroda. Skušali pa tudi bomo naš list izpopolniti tako, da ga bo vzljubil sleherni dobromisleč Slovenec in Slovenka. Zatorej: Rojaki, rojakinje, zbirajte se okn „Slovenskega Gospodarja", naročujte ga, agitirnjt j pridobivajte mu novih naročnikov, tako da bomo V. hko že v kratkem zapisali veselo vest: 40.000 na Je! V novo leto. Novo leto 1917 se bliža. Vsakdo je radoveden: Kako bo novo leto? Kakor je naša bodoča usoda zar strta v oblake, tako tudi človek, kljub raznim prerokom, niti pojmiti ali z gotovosto trditi ne more, kako bo leto 1917. Ali nam bo ljubi Bog naklonil mir, vpraJšujejo milijoni in milijoni Zemljanov, ki ječi jo sedaj v trdih okovih krvave svetovne vojske. Ali bo leto 1917 za. kmeta ugodnejše, kot so bila zadnja leta? Ali bodo odpravljene vse, nekdanji tlaki in desetini podobne ostre odredbe? Ali se bodo povrnili naši sinovi, naši očetje, naši delavci na svoje domove? In celokupen slovenski narod se povprašuje: Kakšna bo moja bodoča usoda? Si i * ' f Gojimo zanesljivo upanje, da se bodo v novem letu povrnili vsi, ki se že tretjo zimo borijo na krvavih bojiščih in sicer da bodo prišli z zmago ovea-čani na svoje domove. Upajmo, da nam bo leto 1917 prineslo tolizaželjeni mir. In ko bo vojska mimo nas, bodo tudi za našega kmeta — tako vsaj upamo — prišli zopet časi svobode, ki smo jui uživali, a jih mnogokrat nismo vedeli ceniti, nazaj. Da mora biti usoda slovenskega naroda v bodoče lepša, svitlejša, m srečnejša kot dosedaj, to je brez dvoma. Slovenski narod si je s svojim neprimernim junaštvom, z žrtvovano krvjo tisočerih in tisočerih za domovine padlih junakov zaslužil, da uživa v naši državi ra-vnoisto svobodo, iste ugodnosti, kot vsi drugi avst-i o-ogrski narodi. Na najvišjih mestih so dodobra poučeni o zvestobi, jupaštvu in vstrajnosti slovenskih sinov. Sam cesar Karel je v zadnjem času opetova-no glasno in jasno povedal, da spoštuje in visoko ceni naš slovenski narod. In naši slavni vojskovodje najdvojvoda Friderik; nadvojvoda Evgen, maršal pl. Hecendorf, general Boroevič, vsi so prepričani o našem brezprimernem junaštvu in drugih vzvišenih vrlinah slovenskega ljudstva. In naj pride karkoli, slovenski jnarod se je že po lastni brigi povspel tako daleč, da je popolnoma izključeno, da bi nas kak drug narod mogel uničiti. Vedimo, da narodi, ki imajo globoko vero v Boga, da ljudstva, ki so narodno zavedna ter imajo močno podlago v svojih političnih, izobraževalnih in gospodarskih organizacijah, ne morejo propasti. Torej proč z vsako malodušnostjo, proč s črnimi mislimi! Leto 1917 mora biti za nas pot, ki vodi do boljše dobe ne samo za celokupni slovenski narod, ampak tudi za kroetski ter vse druge slovenske stanove. Slovenci, ne bodite maloidušni. zavedajte »e svoje veljave, ne zgubite poguma! Glavo po koncu! Vsem našim prijateljem, naročnikom, agitatorjem, in dopisnikom srečno in blagoslovljeno novo leto! Pred velikimi dogodki. Novo leto bo leto velikih dogodkov! Dozdaj smo mogli, le ugibati, kedaj bo strašna vojska končana, sedaj vidimo že s precejšnjo jasnostjo in gotovostjo, da bo vojska končana prihod-n i e leto 1917. Mirovna ponudba naših držav je začela valiti kamen, in naj je izpadel odgovor nam nasprotnih držav kakorkoli, to je gotovo, da je ta moder korak našega cesarja in zaveznikov vzbudil ludi v njih deželah mirovno željo s tako silo, da se nihče ne bo mogel več ustavljati. Se do včeraj, lan-ko rečemo, Severna Amer.ka ni hotela ničesar vedeti, da bi pospeševala mirovno gibanje, toda naenkrat. dne 22. decembra, je predsednik Wilson že čutil potrebo, da tudi začne pripravljati na mir. Kamen se je začel valiti, to ie brezdvomno, in mi gremo miru nasproti. • , Da miru ne bomo imeli že jutri, to ve vsak razsoden človek. Do istega Časa pa bodo skušale še vse države, da zboljšajo svoj položaj na bojiščih _in s tem povečajo veljavnost svoje besede pri mirovnih j/Ogajanjih. Prihodnie leto bomo torej tudi priče velikih, še zadnjih dogodkov naboji š č i h. Armade bodo tekmovale med seboj, da čim častnejSe završijo svoje vojaško delo in da prinesejo neomadeževane, zmagovite zastave seboj. Vse države se bodo kmalu začele pripravljati na življenje po vojski. Tudi Avstrija! Za to lahko rečemo, di stojimo . tudi glede notranjih razmer v naši državi pred izredno velikimi, Btran 2. SLOVANSKI ««SFOfU». 28. decembra 1916. v a ž n i m i spremembami. Sklenila se bo . godba z Ogrsko, kakor se sliši, za dobo 20 let, in sklepale se bodo trgovinske pogodbe z zunanjimi državami. Kmetu je vse na tem, njegov prospeh ali pogin je od tega odvisen, ali bodo v teb nagodbah in pogodbah njegovi pridelki dovolj varovani. Ljudsko šolstvo se bo popolnoma spremenilo. Narodnostne razmere bodo dobile nove oblike. Vse to sicer vemo, ne vemo pa še natančne izpeljave, od katere je končno vendarle vse odvisno. Ako se vse te zadeve rešijo dobro, blagor Avstriji in nam! Ako bi imeli nesrečno roko, bi bil to le vir novih zamotanih razmer in nesrečnih prepirov. Za to mora biti vsakemu, ki res avstrijsko misli, veliko na tem ležeče, da se vsa vprašanja ugodno, v dobrem smislu rešijo. In sedaj vas vprašamo: Ali hočete v dobi tako velikih dogodkov ostati brez lista, brez zanesljivega poročevalca in modrega svetovalca??? Gotovo ne! Za to pa: Naročite si „Slovenskega Gospodarja!" Novo mi aistrstvo Spitzmiillerju se ni posrečilo sestaviti novega ministrstva. Zato je cesar poveril to nalogo češkemu grofu Klam-Martinicu, ki je minfistrstvo sestavil ta-ko-le: 1 : j i [ | i Predsedstvo in poljedelstvo,: grof Klam-Marti-nic; uk in bogočastje: baron Husarek; notranje zadeve:. baron Handel; javna dela: baron Trnka; železnice: baron Förster; pravosodje: baron Senk; trgovina: dr. Urbaji; domobranstvo.: baron Georgi; minister za Galicijo: dr. Bobžinski; minister za Nemce: dr. Baernreither. Odkar je padel poljski grof BaÜeni, v Avstriji ni bilo Slovana kot ministrskega predsednika. Zdaj po dolgi dobi sedi zopet avstrijski S 1 o -v a n, češki grof Klam-Martinic, na sedežu ministrskega predsednika. To dejstvo navdaja seveda vse avstrijske Slovane z zadovoljstvom, ker je s tem doma in na zunaj dokazano, da Slovani niso določeni v Avstriji samo za podrejena, ampak tudi za vodilna mesta. , i Kolikor nam je znano, je novi ministrski predsednik veren katoličan, neupogljiv Avstrijec in zaveden Ceh. Kdorkoli bi žalil avstrijsko mišljenje — proti njemu bi znal novi ministrski predsednik nastopiti gotovo z največjo odločnostjo in ostrostjo. V tem oziru bi postopal proti vsem narodom enako. Škiljenja čez meje ne bo trpel nobenega. Kot vedno zvesti državljani odobrujemo to stališče. Sploh pa nam ni treba mnogo govoriti o načelih novega ministrskega predsednika, ako povemo, da je bil do zadnjega izmed najvernejših zaupnikov, prijateljev in spremljevalcev pokojnega prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Novo ministrstvo čakajo velike naloge, največja, med njimi je pač preureditev Avstrije. Sicer ni verjetno, da bi se s preurejevanjem začelo že sedaj med vojsko, toda priprave se bodo brezdvomno začele. Novi ministrski predsednik mora uresničiti veliko umetnost, da okrepi Avstrijo in obenem stori vse narode, kolikor mogoče, zadovoljne. Za predite v razmer na Češkem'si je poklical kar dva češka Nemca»v kübinet, dr. Urbana in dr Baernreitherja. Za to Slovenci in Hrvati tembolj obžalujemo, da, ni p r i - vzel nobenega Jugoslovana v kabi-n e t, kajti izmed vseh ministrov ni nobenega, ki bi količkaj natančneje poznal razmere na jugu naše držav«. Razven preureditve Avstrije na znotraj se morajo rešiti kmalu še tudi druge važne zadeve. Z 0-grsko je treba klončnoveljavjio skleniti nagodbo in pripraviti trgovinske pogodbe z zunanjimi državami. Upamo, da v tem oziru novi ministrski predsednik, ki je sam velik posestnik, ne bo pripustil, da bi se o-škodovala pravična k m. e t s k a stvar. Vse svoje naloge hoče novi ministrski predsednik rešiti, kolikor je mogoče, po državnem z -b o r u. To je tembolj verjetno, ker so v kabinetu tudi državni poslanec dr. Urban in dva odlična politika, nemški dr. Baernreither in poljski dr. Bobžinski, katerim ne more biti vseeno, ali se vlada z dr' žavnim zborom ali brez državnega zbora. Jtfov zunanji minister. — Druge spremembe. Komaj smo so dovolj poučili o enem važneai ctogodku v naši Avstriji, že stojimo pred drugim. Minister zunanjih zadev baron Burian je odstopil. Za zunanjega ministra je imenovan grof Otokar C e r n i n. naš bivši poslanik v Bukarešti, Baron Burian ne stopi v pokoj, ampak je postal skupni finajični minister itn upravitelj Bosne in Hercegovine. Dosedanji skupni finančni minister knez H o h e n 1 o h e, bivši tržaški namestnik, je postal najvišji dvorni komornik. Dosedanji najvišji dvorni komornik knez Montenuo-vo je stopil v pokoj. Spremembe so zelo važne. Grof Cernin je isto-tako kakor grof Klam-Martinic vzet iz kroga Franc Ferdinandovih zaupnikov, za to pošten, veren katoličan in navdušen, kremenit Avstrijec. Po narodnem mišljenju je zmeren, pravičen Nemec. Baron Burian in knez Hohenlohe pa sta nam itak znana. Naše žrtve za domovino. Žalostno poročilo je došlo k ¡dobri Germovi rodbini v S t. 11 j v Slov. gor., da je padel na i-talijanskem bojišču sin Pavel, zadet od laške granate. So le 20 let star, je dal svoje mlado življenje za cesarja in domovino. K vojakom ¿e odšel lansko leto meseca aprila. Bil je že dvakrat ranjen, enkrat na Ruskem, drugikrat na Italijanskem. Se par dni poprej je pisal svoji ljubi materi za god ter ob enem vsem domačim poslal srčna voščila za božične praznike, prav kakor bi slutil, da pozneje tega več ne bo mogel storiti. Izrazil je v pismu tudi željo, da bi že rad videl skoraj zopet svoje domače, a božja volja je bila drugačna. Rajni je bil priden in marljiv mladenič ter povsod priljubljen. Bil je tudi ud Marijine družbe. Dragi Pavle! Počivaj mirno v tuji zemlji, rešen si zemeljskega trpljenja, tvoja duša pa uživa rajsko veselje! K Sv. J a k o b u v Slov. gor. smo dobili žalostno poročilo, da je Jožef Dajčman od domačega domobranskega pešpolka, star 21 let, na tirolski bojni črti bil od sovražne krogle zadet naravnost v glavo in je bil takoj mrtev. Že lani meseca julija je bil na ruskem bojišču precej ranjen, vendar pa je Jcma^ lu okreval in se zopet podal na južno bojišče.'Vedno je bil navdušen in vnet bojevnik za domovino in ce- sarja. Kakor njegovi junaški so/bojervniki semkaj, poročajo, je bil naš Jožek pri stofniji zaradi svojega lepega vedenja in veselega srca jako priljubljen. Žalostno vest je dobila rodbina Roškar v P o-brežju pri Mariboru. Na južnem bojišču je zadet od sovražne krogle, padel v cvetu svoje mladosti (star 22 let) v izpolnjevanju svoje dolžnosti za cesarja in (domovino sin desetnik Janez Roškar. Srčno si je želel še enkrat videti svoje starše in drago mu domovino, a usoda mu ni bila mila. Svojo Se tako mlado in junaško dušo je izročil Bogu pri Ri-fenbergu pri Gorici. Iz bojišča nam je prišla žalostna vest, da je laška granata uničila mlado življenje vrlega mladeniča iz župnije Sv. Anton v Slov. gor, 21-lefnega Ignaca Vršič. Hudo nas je zadela ta izguba, ker je rajni bil vzor pridnega mladeniča, veselje svo-jin staršev, ponos, naše mladeniške Marijine družbe ter vsem nam ljub in drag znanec in prijatelj. Bridka žalost nas navdaja ob misli, da se nam ne vrne nikdar več naš dragi Nacek, katerega smo vsi tako radi imeli in v katerega družbi smo se vedno vsled njegove vedre in šaljive narave rajdi nahajali. Mirno spavaj, predragi naš Ignac, v nam neznanem tujem grobu in vživaj v nebesih večno veselje, saj si zdaj tam v bližini svoje nebeške Matere in Kraljice, kateri si v življenju bil vedno zvest otrok in udani častilec. Cenjeni rodbini Vršiičevi kakor tudi č. g. kaplanu Srečku Vršič, bratu rajnega, pa bodi izraženo naše iskreno sožalje. — Ožaloščeni starši imar io še dva sina v vojni službi tn najstarejši. Franc, ;c bil priča bratove smrti. Na laškem bojišču je padel Jakob Kovačec, doma od S v. A n d r a ž a v B 1 o v. gor. Padli je bil kot vrl slovenski junak odlikovjajn z dvema hraibro-stnima kolajnama. Rajni je bil član Marijine družbe, vrl cerkveni pevec in zaveden Slovenec ter spoštovan pri vseh, ki so ga poznali-Blagi Jakob, tam počivaj brez bridkosti, brez ovir in pri Jezusu zavživaj večni pokoj, večni mir! Desetnik Franc Kelbdč, ciotaa od S v. Marjete ob Pesnici, je bil zadet od sovrafene granate na južnem bojišču. Rajni je bil odlikovam r 2 hrabrostnima kolajnama, s srebrno II. vrste in bronasto. Ko se je ta novica raznesla med vojaki, je bil vsak ginjen do solz in reklo se je: Skoda zanj! Bil je sicer male postave, a krepke narave. Izdržal je vsak naval ter se boril mnogokrat kakor lev. V imenu 11. stotnije vam, dragi starši in znanci, izrekam sožalje! Martin Fras. Došla nam je iz tirolskih sneženih planjaiv žalostna vest. da je Ivan Gaišt, doma v S i k o 1 j a h pri Cirkovcah, padel, zadet od sovražne granate. Daroval je svoje mlado življenje za dom in cesarja. Bil je priden fant, zvest cesarju in domovini do zadnje ure. Za njim močno žalujejo mati, sestre, brata in oče, ki se nahaja že 11 mesecev na italijanski fronti. Padli je zapustil pozemeljsko življenje ▼ starosti 21 let. Na veselo svidenje tam gori nad z-vezdami, ker on je zaspal junaške smrti. Ivan boda spaval ta čas, dokler ne bo zapel angelske trobente glas! Iz italijanskega bojišča je prišlo žalostno poročilo, da je bil od sovražne krogle zadet v trebuh Vinko Horvat od Sv. Ane na Krembirg«: Zapušča ženo in štiri majhne otročiče. Bil je velik» let predsednik bralnega in pevskega društva. Veliko se je trudil za povzdigo cerkvenega in narodnega petja, posebno veliko je storil za bralno društvo, koder je dostikrat nastopil kot pevec in igralec na o-dru. Kolikokrat je društvo uprizorilo kakšno igro, je siroraj vsikjdar imel kakšno ulogo, katero je vsikdar Vojni spomini, GSapisal Janug Gotocu) (Dalje.) Mislim, da je bil ono noč, ko je odhajal trža-Bki regiment na bojišče, ves doma ostali Trst zbran k slovesu na kolodvoru. Marsikatero oko se je sr-Gno zasolzilo, ko je udarila godba pred pripravljenim viakom cesarsko himno in je tisočerih, mladih, vojaških src zagrmel zadnji: Z Bogom! Na vseh kranjskih, štajerskih, in ogrskih postajah, kjerkoli je postal vlak. smo bili od občinstva burno-veselo pozdravljeni in obilno pogoščeni z jedjo in pijačo. V zahvalo za. pozdrave in gostitev je naša godba vselej zakrožila par veselih in poskočnih. Med to res veselo vožnjo sem bil ponosen, da nitjem ostal kje doma za pečjo, ampak, da se vozim pred godbo in burnimi klici navdušenja na vojsko, nad — sovražnika. Hladno, nekako tuje in boječe so nas sprejemali v Galiciji. Na nekaterih večjih postajah ni bilo žive duše razen uradnikov. Zdi se mi. da so ti ljudje že tedaj nekako slutili, da bo vojska za nas likajoče. pa tudi za nje — krvava svatba. Celih pet dni smo se vozili z rajanjem v duši, med bogatimi gostitvami za telo. Petega dne, pozno zvečer, v gosti megli in vlivajočem dežju smo izstopili na gališki postaji Zid'aczow. Naprej poslani stotnik našega polka, ki nas je čakal na kolodvoru z vozovi, mi je ošepnil: „Saperment! V gradu Ljubomirskega bo stanoval štab." Beseda — grad! Kako s pritajenim veseljem je mi ogladila srce in želodec. Prepričan sem bil, da nas bo koj po prestopu grajskega praga pozdravila grajska gospa in nežne komtese nam bodo po ondot-m navaai ponujale krepilnega Čaja. Med vožnjo od postaje do grada nas je dež tako napral, da smo bili vsi do kože premočeni. Megleni mraz me je potresal po vseh udili, pa nisem bil prav nič nevoljen, saj sem gledal v duhu toplo, lepo opremljeno sobico v gradu in kot vile dvoreče dame. Naš voz je pridrdral skozi mogočna grajska v-rata na dvorišče. Tema in gosta megla sta nam še zakrivala grad. Gospod oberst je kriknil po luči; a živa duša se ni prikazala, da bi nam posvetila in pokazala pot v grad, o katerem sem že med potjo tako sladko sanjal Čakali smo v dežju na dvorišču in starti je ro-bantil nad grajsko nečuječnostjo. Nič ni pomagalo čakanje: luči in grofovskih lakajev ni bilo od nikoder. Zagrabiti smo morali za v vojski najbolj varno palico: Pomagaj si sam! Po dolgem tavanju in coklanju po blatu smo se vendar pritipali v grad. Vrata so bila na stežaj odprta, a po hodnikih in sobanah je bilo tiho in mimo kot v grobu . . , Z žepnimi vžiklicami smo svetili in kresili okrog. Vse odprto, vse prazno. Celo okna so bila odprta., a sobe prazne, niti stolca za sesti ni bilo. Gosta megla se je valila po sobanah in mraz nas je potresal na pohodih skozi prazne — grajske dvorane. Nobeden ni govoril, le tu in tam je kateri iz jeze m nevolje glasno pljunil. Gospod graj&čak j« menda pričakoval našega poseta, pa je tudi skrbno skril sebe, grajske dame in celo sobno opremo do zadnjega stolca. Mokri smo bili vsi, da so nastale luže, kjer jo kateri malo postal. Sedaj pa nič suhe preoblekie, niž gorkega čaja in gola tla za postelj. Klelo in upravičeno godrnjalo se je ono noč iz ust nas vseh, ki smo bili vsi prepričani, da, četudi v vojski, bomo imefi vendar vsaki večer zasluženo, gorko ležišče. Tavali smo lačni, mokri in premraženi do jutranje zora po odmevajoči^ hodnikih. Se le ko se je danilo, so nam prinesli wjaki nekaj vlažne slame za pod glavo. DrugI so polegli, jaz. ne, ker me je preveč majal in otepal mraz. Vsak je trdil, da se je ono noč za življenje nevarno pre-hlad.il. Kaj še! Niti domači nahod se ni nikogar poprijel. Oči so me škelele, ker nisem celo noč ni« spal in v srcu mi je poganjalo prepričanje: vojska bo nekaj drugega kot Trst. Tamkaj je sicer Bosanec pometal z menoj cesto in nekaj kapljic krvi sem po-cedil na konju, imel sem pa vsako jutro stoj zaflu-tres, bogat obed, okusno večerjo in krono vsemu temu — mehko toplo in gotovo postelj. V Galiciji, če tudi je posejana z gradovi, vsega tega ne bo, ker je — vojska ... Take sem gruntal in tako bridke korenine so poganjale v mojem razvajenem srcu, ko mi udari s-kozi odprto okno na uho glas — cerkvenega zvonca.-Vem, da mi nikoli prej ali slej ni ljubki glas zvona tako nežno tolažilno zavalčkal v ušesu in srcu kot tokrat, ko sem se čutil tako zapuščenega in osame- m. decembra 181«. Stran 3. dobro izpeljal. Dragi Vinko! Sedaj ne bomo več slišali tvojega močno donečega glasu ne iz cerkvenega kora in ne raz društvenega odra, zato ti pa žebmo, da se sedaj z angelji veseliš in raduješ v svetih nebesih, da z njimi 'prepevatš ono veličast to angelsko fjesem „Slava Bogu na višavi in mir ljudem na, zemlji!" Ne rezani kamen, ne lavorov šop» Ne kaže ne pravi, kje njegov je grob. Le prosta pravljica naj ta ne molči, Na¡ prosta pravljica junaka slavil, Na polju časti in slave sta izdahnila svoji junaški duši brata. Miha in Jožef Polanko iz Koprivnice. Bila sta spoštovana in vrla mladeniča, V daljni tujini je našel v boju za domovino dne 4, julija t, 1. popoldne ob 4. uri, od sovražne granate zadet, prera.no smrt Matija Rajh, (toma iz Pavlovec p r i Ormožu. Za njim žalujejo ne-utešljivi starši, brat, sestre, drugi sorodniki ter mnogobrojni prijatelji in znanci Bil je vzgleden sin m brat, navdušen vojak, zvest prijatelj, živafien družabnik, postrežljiv in prikupljiv. Vsakomur, kdor ga, ie poznal, bo ostal v prijaznem spominu. Padel ie ^1. Voglair iz obč, JVinterovci, župnija S v. U, rb a n p r i P t ti j u. Bil je priden, vzoren mladenič, za to čutijo starši in drugi močno njegovo izgubo. Sel ie po zasluženo plačilo k Vsemogočnemu, pri katerem naj izprosi tudi za nas srečno večnost in veselo svidenje nad zvezdami! Iz Dr ame 1 j se nam piše: Število naiših vo-(akov se je zopet skrčilo za štiri. Padli so: mož M. Selih in fanta Štefan Belak in Alojz Močnik iz Do-bja ter fant Janez Preložnik iz Svetelke. Vsem slovienakim žrtvam bodi tra^ein spornim ! O miru, Cetv«ro,sporazum še ni odgovoril na našo mirovno ponudbo. V četverosporazumovib državnih z-bornicah so sicer ministri govorili zelo odklonilno, toda počakajmo vendar le, če bo tuidi niih sku|)en odgovor tako izpadel. Med tem je namreč že tudi Severna Amerika posegla vmes zaradi miru. Predsednik Severnoameriških Zveznih držav Vilson je na vse vojskujoče države poslal vabilo, da se naj poišče prilika, pri kateri bi mogle vse države povedati, pod katerimi pogoji so voljne končati vojsko in kako se hočejo zavezal),, da v prihodnje ne pride več do tako strašnega krvoprelitja. Kje in kako se najde taka prilika, je Vilsonu vseeno,, toda okolš-čine bi morale biti take, da vsaka država lahko prostodušno pove svoje mnenje. Cetverosporazum seveda še tudi na ta Vilso-nov predlog ni odgovoril. Pač pa je odgovorila ž naša vlada in zavezniki,. Naša vlada in zavezniške vlade so odgovorilet da z veseljem pozdravljajo ameriški predlog, ker s« popolnoma krije s tem, kar smo tudi mi predlagali, namreč da se ustvarijo podlage za trajen mir. Ker Severna Amerika prepušča vojskujočim državam, da same najdejo sredstva in pota za tak razgovor, sma-framo mi in zavezniki kot najprimernejšo pot, da se zastopniki vojskujočih držav neposredno in osebno razgovorijo, torej brez posredovalcev. Za to predlagamo v smislu naše mirovne ponudbe, z jdne 12. t. m., da stopijo zastopniki vojskujočih držav kmalu s-kupaj v kakem kraju nepristranskega ozemlja. Tudi smo pripravljeni, kakor želi Amerika, da se kar po vojski razgovarjamo, kako bi se v bodoče dale za-braniti take strašne vojske. Švica je poslala na vojskujoče drŽave poslanico, v kateri naznanja, da podpira želje predsednika severnoameriških Zveznih držav. Švica bi bila srečna, ako bi mogla na kak način koli pripomoči do velikega ciljia. Papež ie dne 24. t. m. sprejel kardfinalski zbor, lega. Spomnil sem se, da je danes Gospodov dan in glas brona vabi vernike v hram božji. Urno sem o-stavil mrzlo, pusto sobo in hitel za nebeško vabečim clasom zvona. Nekaj streljajev za gradom sem zapazil kapelo, raz katere je zvončkalo tako milo tola-žilno. Hram božji je bil poln vernikov, ki so v ponižno klečeči glasni' molitvi čakali najsvetejše daritve. Tega pogleda na ta v prahu ponižnosti in srčne u-danosti klečeči, in moleči človeški rod ne znbm nikdar. Tudi jaz sem zdrknil na kolena in molil z ljudstvom vred vneto-noreče. Pristopil je k oltarju rimsko-katoliški duhovnik m grla vseh vernikov so zapela tako žalostno donečo poljsko mašno pesem, da so celo mene oblile solze. Dozdeva se mi še 'Wies. da je bilo v isto pesem v-lito vse gorje tedaj še nepoznane svetovne vojne. Ta sv; daritev, molitev in petje tega ljudstva je podprlo moje po slabo prebiti noči potrto srce z mogočno tolažbo. Pozabil sem na mokro obleko in prazno sobo, ker dozdevalo se mi je. da klečim v slovenski domači romarski cerkvi. V tem pusto-praznem gradu smo bivali kakih osem dni. Zbili smo si postelje, stole in mize tor se čutili zadovoljno-domače. Obhajali smo tamkaj 18. avgust s sv. mašo na prostem, z veliko parado in o-kusno-bogatim obedom. Drugega dne pa smo dobili povelje, nastopiti pohod v prvo bitko . . . fD*I|« prlhj prod katerim je govoril, da se bo naprej trudu in ne bo opešal v delu za mir. Naj bi ga poslušalo vse države ter ustavile dogodke, ki uničujejo ljudstva. To so vsi koraki, ki so se zares storili v zadnjem času za mir. To je uradno pribito. Vse, kar- pa več prinašajo listi, so le mnenja posameznih časnikarjev in politikov. In kaj je naše mnenje? Da se bo nit, ki drži do mira, plela naprej. V časi bo sicer drobne., ša, včasi debelejša, a utirala se ne bo več. Mi gremo miru nasproti, toda sedaj še z zeio počasnimi, opreznimi koraki. Spremljajmo mirovna prizadevanja, kakor želijo sv. Oče. z gorečimi molitvami za po-polen uspeh. kuffluosio bojišče. V D o b r u č i so bolgarske čete dospele že do spodnjega toka Donave in so zasedle mesti Tulcea 111 Isaccea ¿blizu izliva Donave). Naši težki topovi obstreljujejo ruski breg Dbnajve. Sovražnik ima zaseden v Dobruči le še ozek kot ozemlja med Bralo in Isaeceo. Rusko in rumunsko paroplovstvo po Donavi ¡0 ustavljeno. Na r u m u n s k i h tleh med sedmogrnško me->0 in Donavo in sicer na črti Braila—Rimnicul-Sa-rat—severovzhodno obmejno gorovje, se je razvila te dni zopet večja bitka. Naši so na. več mestih prodrli sovražno fronto in prodirajo v severovzhodni smeri proti glavni sovražni obrambni črti ob Seretu, kjer organizirajo Rusi in Rumuni glavni odpor. Ogromen vojni plen. Plen, ki so ga v vojski naše armade odvzele sovražnikom, je mogoče določiti le približno, ker je bilo vplerijeno vojno gradivo često uporabljeno ta,koj zopet proti sovražniku. Navesti je mogoče torej samo število v naše kraje odvedenega plena. Že pred rumunsko vojno je znašal plen daleč na]d 11.000 topov z okoli 5 milijoni krogel, 3500 strojnih pušk, 0-koli poldrugi milijon pušk in karabink in okrog 10 tisoč municijskih vozov. K temu je prišteti še do 14. decembra vračunjeni zelo bogati rumunski plen, in sicer okrog 500 topov, 400 strojnih pušk, 200.000 navadnih pušk in veliko število vojnih vozov. Ruslo bojišče. Rusi ponavljajo svoje napade posebno na nar še karpatske postojanke, a vedno brez uspeha. S temi svojimi napadi bi sovražnik rad kril pošiljanje čet na rumunsko bojišče ob Šepetu. Italijanska bojišče. Na italijanski fronti, posebno na Krasu,, je bil zadnje dni pred Božičem hud obojestranski artilerijski ogenj. Iz izjav vojskovodje generala Boroeviča v listih preveva naše armadno vodstvo upanje na 11-goden potek bodočih bojev na Krasu. V južni A-driji je del našega manjšega brodovja v noči od 22. na 23, decembra uspešno napadel tamošnje italijansko1 brodovje. Uničili smo tri sovražne ladje, več pa. poškodovali. Vaši rušile! v boju z italijanskimi ladjami. V noči od 22. na 23. t. m. so štirje naši rušilci v -Otrajntskem preli|vu (spodnjja Adr&jp) potopili po topovskem boju dva oborožena stražna pamika. Na r.ovratku jim je zastavilo pot najmanj šest sovražnih rušilcev mouočnejšega, in hitrejšega tipa. Naši so predrli sovražno ladbsko črto. Nato je prišlo do srditega topovskega boja, pri čemer ]e en. sovražni ru-šilec ostal razbit na bojišču, trije drugi bili zadeti večkrat iz bližnje razdalje in pognani v beg, med n'imi en rušilec še močnejšega, neznanega tipa. Iz-m^d naših rušlcev je bil eden zadet dvakrat na dimnik, drugi enkrat v zgornjem delu. "En mož je inrtev, nobeden ranjen. Le trdnovernl ostanejo v vojski mirni. Janez Hajnšek od Sv.. Petra na Medvedovem selu piše s tirolskega liojišča č. g. župniku Gomil-šeku : Srčen pozdrav iz bojnega polja in se lepo zahvalim za vaše L družbeno pismo. Prejel sem ga že dne 10. novembra. Odgovorim vam pa na njega danes, ko praznuje god sv. ^tmislav, naš patron. C. g. župnik! Jako me je razveselilo, da se še spominjate v ljubi domovini na nas vojake, ki smo dan in noč pripravljeni žrtvovati svoje življenje za njo. Res je in to se pozna najbolj tukaj, da je v prvi vrsti vera potrebna. Vsak, ki vere nima, je podoben blaznemu in ie vreden usmiljenja, Talkih pa žalibog ne manjka in tudi vojska ne bo zmodrila vseh. Bogu moram biti hvaležen. da( me še tako dolgo varuje. lr» kolikokrat sem že mislil: zdaj in zdaj bo padla kar kšna granata preblizu ali celo v mene. Ali On je čuval naid menoj. Kadar so žvižgale in se z ari v:ale pred menoj ob strani in za menoj, takrat sem si samo mislil: Kakor bo božja volja, tako bo in se nisem bal prav nič. Tisti pa, ki nima nič'vere, začne rohneti in preklinjati vse, kar mu pride na jezik. A ta, ki ni trden v veri, se začne tresti in skrivali, a-ko je le mogoče. Le trdnoverni ostanejo mirni. Zahvaljujem se vsem družbenikom za pozdrave in vračam enako srčen pozdrav vsem. Macedonsko bojišče. Po poročilu švicarskih listov je četverosporaz-um sklenil poslati !00.000 mož svežih čet na macedonsko boiišče. Ista poročila tudi pravijo, da s« je podal srbski kralj Peter v spremstvu srbskega prestolonaslednika na fronto severno od Bitolja, kjer jo imel nagovor na srbske čete, v katerem je rekel, da je zavzet,e Bitolja prvi korak za uresničenje srbskih želj. Na mir se bo misl lo še le takrat, ko bo Srbija očiščena od sovražnika. Francosko Dojišce. Anglija je poslala v zadnjih dnoli šest noviK divizij na, francosko bojišče. Ker je tudi Pranega poslala na fronto nekaj divizij svežih čet. 12 oddelkov novin letal ter 100 novih velikanskih topov, sklepajo francoski listi, da bo pričel' novi francoski vr* hovni armadni poveljnik general Ni ve I le s splošno in velikopotezno ofenzivo. Temu nasprotno pa pravijo nemška ura dri ¡i poročila, da e smatrati veliko bitko ob Sommi za sedaj za zaključeno ter da pred spomladjo ne bo prišlo na francoskem bojišču do večjih vojnih podvaetij. Življenjepis no vili ministrov. Grof Cernln. Naš novi zunanji minister grof Cernin je star 44 let in se prišteva med najzmožnejše avstrijske visoke državnike. Do izbruha, vojske z Rumunijo je bil avstrijski poslanik v Bukarešti. Madžari so ga ob vpadu. Rumunov na Sedmograško v ogrski zbornici ostro napadali, Češ, da ni pošiljal iz Rumunske zar-nesljivih poročil o tamošnjem položaju pred vojsKo. Pozneje pa se je dokazalo, da. je grof Cernin našo vlado pravilno obveščal. Grof Cernin pripada k stari nemško-češki plemenitaški rodbini. Bil je zaupnik: rajnega prestolonaslednika Franc Ferdinanda, kameri je pogosto bival kot lovski gost na njegovem gradu Vinar. Grof Cernini, je odločen katoliški mož. k» posebno rad oodpira katoliško časopisje Grof Klam-Martinic. Novi avstrijski ministrski predsednik grof Henrik Klam Martinic je bil rojen 1. januarja 1. 1863. Njegov oče. Rihard gro! Klam Martinic je bil nekdaj podpredsednik avstrijske državne zborrice. Novi ministrski predsednik je bil spremljevalec rajnega nadvojvode Franca Ferdinanda na njegovem svetovnem potovanju in se ga je tudi pozneje smatralo kot osebnega prijatelja rajnega prestolonaslednika. Grof Henrik Klam-Martinic je bil izvoljen kot zastopnik veleposestva v češki deželni zbor leta 1894, leta 1902 je bil imenovan za dosmrtnega, nekoliko pozneje pa za dednega člana avstrijske gosposke zbornice, kjer se je pridružil desnici zbornice. Dolgo vrsto let je bil stalen član delegacij, kjer se je posebno zanimal za vprašanja oborožene sile naše dižave. Odkar je leta 1909 postal namestnik načelnika kluba konzervativnih veleposestnikov v češkem deželnem zboru, je stopil pri posredovalnem delu tega kluba med Čehi in Nemci opetovano v ospredje. Ko je bil leta 1913 kot naslednik grola Thuna izvoljen za predsednika desnice, je dobil tuli upliva na parlamen-tarično poiitiko. Tako je n. pr. bil poročevalec o kompromisu, ki ga je dogovorila skupna komisija obeh državnih zbornic glede finančnega načrta meseca januarja 1914 V zadnjem času se Je živahno vdeleževal prizadevanj, da se v Avstriji zopet upostavi parlamentaričoo življenje. Odkar je izbruhnila vojska, je opravljal vojaško službo kot kavalerijski ritmojster. Dne 81. oktobra 1916 je postal v Koerberjevem kabinetu poljedelski minister. Novi trgovinski minister dr. Urban. Novi trgovinski minister dr. Urban je star (>0 Stran 4. SLOVANSKI GOSPOIMÊ». 28. decembra 11*1 & let. Rojen je bil v Pragi kot sin nemških staršev. Njegov oče je bil leta 1848 praški župan. Že v pri-četku 80 let preteklega stoletja se je novi trgovinski minister začel udeleževati narodjnositnili bojiev 'me^J Cehi in Nemci kot zastopnik čeških Nemcev in je-i-gral ter še igra sedaj v teh bojih vodilno politično vlogo. Leta 1911 je postal finančni referent v češkem deželnem zboru. Dr. Urban je bil do razpusta češkega deželnega zbora namestnik deželnega maršala na Češkem. Po očetu je podedoval poldrugo stoletje star ro pivovarno in je torej po poklicu pivovarn ar. Minister dr. Baernreither. Dr. Jožef Marija Baernreither je bil rojen leta 1845 v Pragi. Po vseučiliščnih študijah je vstopil v državno službo, kjer je ostal, dokler ni bil leta 1885 izvoljen v državni zbor. V Thunovem ministrstvu je bil leta 1898 trgovinski minister. Ko je Thunovo ministrstvo odstopilo, je bil imenovan za člana gosposke zbornice. Dr, Baernreither pripada nemško-nar-cionalni stranki, katera ga prišteva med svoje naj-odličnejše pristaše. Notranji minister Handel. Novi minister notranjih zadev Erazem baron Handel je bil cesarski namestnik na Gdrnjem-Avst-rijskem. Ko je notranji minister princ Hohenlohe šel na dopust,se je baronu Handlu poverilo začasno vodstvo notranjega ministrstva. Dobil je nalogo, da izdela postavne prealoge o novi uredbi v Avstriji, Ko je po Sturgkhovi smrti prišel na krmilo Korber, se je baron Handel vrnil na svoje poprejšnje mesto v Line. Pravosodni minister dr. Jožef baron Schenk. Dr. Jožef baron Schenk, sedanji pravosodni minister je bil tretji senatni predsednik pri upravnem sodišču in je odlikovan z raznimi redovi. Tedenske novice. Cesarska dvojica je obhaiala Bož:č na gradu Rajhenau pri Dunaju, kjer je ostala v neaeljo in na božični praznik. Na Štefanovo sta se cesar in cesarica z otroci vred vrnila na Dunaj. V Rajlienau-ju >6 bilo za vsakega cesarjevega otroka pripravljeno posebno božično drevesce. Kako živi in dela cesar Karel I. Cesar Karel vstane vsak dan zgodaj v jutro. V Šenbrunu se u-deleži sv. maše, nato pa zajutrkuje. Cesarska dvojica se nato v samodrču odpelje v cesarski grad. Letam sprejema cesar mnogokrat že ob 7. uri zjutraj razne dostojanstvenike, ki mu poročajo o tekočih zadevah. Avdijence trajajo mnogokrat od ranega jutra do poznega večera. Tudi cesarica prebije večji del dneva na dvoru in se udeleži obeda ob cesarjevi strani. Po obedu se podasta cesar m cesarica malo 6-isa na sprehod v del vrta, ki je za drugo občinstvo zaprt. Nato dela cesar navadno do 9 ure zvečer. Ako se cesarska dvojica nahaja do K10. ure v cesarskem gradu, večerjata tam. Ako pa se ,/rpeljeta poprej v Šenbrun, pa jima tam pripnvro ^č-rjo Obleka cesarice Cite »a kronanje v Budimpešti je že skoraj končana. Obleka je iz težke bele svile z zlatom pretkane, po vzoru ogrske galaroMeke Obleka stane 100,000 K, Zunanja suknja ie dolga 4 metre. Obleko za kronanje so cesarici Citi naročile m podarile ogrske plemenitaške • ospe. Bu Umpeštan-ski krojač za ženske obleke je \ soboto, dne 23. t. m., prinesel obleko na Dunaj, da je cesarica Cita poskusi. Pri nleteninah in vezeninah za cesaričino obleko je delalo 14 dni 50 gospej in več šivilj ter 4 odlični krojaški mojstri. f Šolska sestra Benedikta Zupančič. V Imot-skem v Dalmaciji je dne 21. decembra umrla č. sestra Benedikta, rojena Roza Zupa,nčič iz III. reda sv Frančiška Asiškega. Rojena je bila dne 12. oktobra 1K'Š1 v Ljubljani. Pogreb so je vršil dne 23. decembra. N. p. v m.! Prijatelj Slovencev umrl. V Baclnu pri Dunaju je v četrtek, dne 21. decembra, umrl bivši sred-nještajerski deželni in državni poslanec Matija Kal-tenegger. star 73 let. Kaltenegger je bil samouk in je obiskoval samo tri razrede ljudske šole, a se je vendar -tako olikal, da je bil več desetletij eden najboljših polijtičnih voditeljev k,a toi fš kotmisleč ih šltia jurskih nemških kmetov. V državni zbor je bil izvoljen že dne 2. junija 1891, pri naslednji volitvi meseca marca 1891 'p bi zopet izvoljen z večino 215 glasov. Njegova naduijša nasprotnika sta bila Kari Morre in baron Rokitansky. V državnem zboru je kot odločen katolik in pristaš konzervativne stranke se potegoval z veliko vnemo za versko šolo. Meseca julija 1895 je v državnem zboru v proračunski razpravi o-dobraval ustanovitev slovenske: gimnazije v Celju. Radi tega so ga njegovi nemškonacionalni neprija-telji pozneje hudo napadali. Kaltenegger je bil lastnik mlina in posestva v Gornji Andrici pri Gradcu. Prijatelju Slovencev svetila večna luč! Novi vpoklici črnovojniških zavezancev. Crno-vojniški zavezanci, rojeni v letih 1870—1872, ki so bili pri prebiranjih spoznani za sposobne za vojaš- ko službo in ki niso bili na določeni ali nai nedoločeni čaiS oproščeni od vojaške službe, morajo dne 10. januarja 1917 nastopiti vojaško službo. Crnovojiniški zavezanci imenovanih letnikov, ki bodo pri naknadnih prebiranjih po 10. januarju 1917 spoznani sposobnim za vojaško službo, morajo v 48 urah po prebiranju nastopiti vojaško službo. Vsak vpoklicani čr-novojniški zavezanec naj prinese seboj par dobri i, čevljev, potrebno volneno perilo, kot nekaj nogavic, robcev, srajc, spodnjih hlač itd., nadalje žlico, vin ce in nož. kovinasto posodo za jedila In dve krtači. Oprostitev mlekarjev. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je vojaška oblast v sporazumu s politu -no ofolast„o oprostila .v z.Ued u zj 1 • . . • več črnovojnikov, ki so se u^'di, ua ¿„ali mleko svojih krav vojaštvu ali javnim presni lovai-nim uradom. Tako je bil te dni oproščen črnovojm-ške službe posestnik, ki ima pet krav in se je zavezal, da bo pošiljal oblasti vsak dan najmanj 10 litrov mleka. Prošnja se napravi potom c. kr. okrajnega glavarstva na c. in kr. vojaško poveljstvo \ Gradcu Odlikovani Slovenci pri brigadnem topniškem poveljstvu na severnem bojišču: Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja Karel Jenčič, trgovec v Loki pri Zidanem Mostu. Zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: Andre' Mikuž, Črni vrh, Idrija; Valentin Goldnik, Sv. Mihael nad, Mozirjem; Florjajn Novak, Kalobje; Ivan Ribič, Maribor: Jakob Pernek, Ptuj; Franc Keber, Medana. Slovenski vjetniki v Italiji. Dobili smo sledečo dopisnico iz italijanskega vjetništva: Voščilo za Novo leto 1917 pošiljaimo iz italijanskega vjetništva vsem domačim, znancem in vsem bralcem, tega lista. Cepin Martin, četovodja, doma iz Zagorja, Hudover-nik Albin, Kosi Ivan, Novak Ivan, Lasbaher Ant, Jožef Kumer, Ošlak Franc, Puher Anton, Jurij Veselic, Špeglič Šimon, Ronja Rudolf, Šiško Rudoll, P'rano Lukmaji, Franc Ozmec, Higler Alojz, Klajn-šek Ivan, vsi od 87. peš polk«. Kdo kaj ve? Klančnik Janez, doma iz Šmart-na ob Paki, se pogreša od 20. avgusta t. 1. Imenovani je služil pri dragonskem polku štev. 5, 4. es-kajdron, vojna pošta štev. 213, na gališki fronti. Ako kdo kaj ve o njem, se prosi, da naznani to Francu Klančnik, tajniku v Smartnem na Paki. pošta Reči-čka vas na Paki, Savinjska dolina. Mrtvi se oglašajo. Jožef Klemenčie iz Savec pri Sv. Tomažu se je po 19 mesecih oglasil iz ruskega vjetništva, v guberniji Perm. — Naslednje poročilo bo menda marsikateremu obudilo upanje, da še bo videl svojega dragega, katerega je imel more-bit že za rajnega: Anton Robar, posestniški sin v Levcu, občina Žabljek pri Laporju, je služil pri 20. domobranskem pešpolku, 3. stotniji. Vpoklican je bil o mobilizaciji leta 1914. Zadnje pismo je pisal svojim sorodnikom iz Dota v Galicijo, od takrat pa ni bilo mogoče ničesar več izvedeti o njem, ne od Rdečega križa, pa tudi ne od drugih, za to postavljeinih uradov. Njegovi sorodniki so ga že imeli za pokojnega. Dne 16. t. m. pa je prišlo pismo na očeta, v katerem piše, da je še zdrav in da se nahaja v ra-skem vjetništvu v guberniji Kijev. Desetletnica v naši tiskarni. Dne 1. januarja 1917 preteče deset let, odkar ima naša tiskarna prvi črkostavni stroj, s katerim se stavi „Slovtenski Gospodar" in „Straža," Nekdaj so se morali listi staviti z navadnimi črkami, „na roko", kar je zahtevalo mnogo več časa in več stavcev. Stroj pa črke kar v celih vrstah sproti vliva in je s tem delo mnogo prej končano, S strojem postavi en stavec toliko, kakor trije drugi stavci na roko. Od časa, ko si jé tiskarna. nabavila črkostavni stroj, se je število „Gospodarjevih" naročnikov izvanredno povzdignilo. Koncem leta 1906 je štel „Slovenski Gospodar" okoli 7000 naročnikov,. Danes pa je število naših naročnikov že prekoračilo število 80.000. Pri omenjenem stroju je vseh deset let zaposlen stavec gosp. Karel Stržina. Slepee-organist. V Ernovžu pri Spielfeklu i-majo organista Jožefa Holzl, ki je že od nekdaj popolnoma slep. Holzl se je v nekem zavodu za slepce naučil igrati na orgle. Župljani so ž njim zelo zadovoljni. Letos je slepec-organist prav pridno nabjiral za Rdeč križ in vojne namene. Po opravljeni službi na koru je šel navadno na cerkveni trg in v. razne gostilne in je tako nabral v kratkem času v dobrodelne namene 1500 K, Za otroško varstvo in mladinsko oskrbo. Cesarski namestnik grof Clary nam piše: Po zaključku posvetovanj med vpoštevnimi mesti radi ustanovitve štajerskega deželnega mesta c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada ter za otroško varstvo in mladinsko oskrbo z zastopniki dunajske centrale vojaškega vddvskelga in siroti(ns-kega sklada je sedaj štajersko deželno mesto pričelo delovati; postavljen je delavski odsek, ki prične ob enem poslovati in v katerega bo v najkrajšem času izvoljenih še nekaj članov. Predsednik deželnemu mestu je ustavoma vsakočaani c. kr. namestnik na Štajerskem, njegovi zastopniki so vsakočasni deželni glavar, c. in kr. korni (vojaški) zapovedjdk in c. kr. predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu. Deželno mesto, ki si je stavilo za glavno nalqgo, u- ravnati na Štajerskem skrbstvo za vdove in sirote po vojakih, istočasno se pa tudi v svojem posk>val-nem ¡ odročju baviti z vprašanji, zadevaj očimi otroško varstvo in mladinsko oskrbo, so zanaša na us-! ešno i odpiranje od strani vseh krogov prebivalstva m na čislano sodelovanje organizirane in neorganizirane zasebne dobrotnosti. Deželno mesto posluje začasno v prostoriii kura torija štajerskega vojnega zaklada, Gracec. Sporgasse 2,). telefona štev. 3401, in uradu e predpokine od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. ure, V . rvi olovici meseca januarja se preseli deželno mesto v B. i gergasse št. 2, j>ritl.,čje. Varujte svoje domove. V zadnjih časih se vedno pogosteje dogajajo tatvine in vlomi. Bodite pozorni! Hiša naj bo posebno ponc(v vedno dobro za-pi, i z m /'nim zapahom in za vsak slučaj ime.te še tudi kaj orožja pri rokah. S sosedi se dogovorite, da prideie •;•>.:•.: z me c takoj drug drugemu na pomoč. Deoar ne imele preveč doma. Saj je posojilnica za s" ri'cva • L r t bolj varna kol domača ¡'eseua sk-ri ,„a. Slovenska trobojmea v Trsta. Ko se je nedavno mudil cesar Karel v Trstu, ga je z Narounega doma pozdravljala slovenska (belo modro rdeča) trobojnica. Ob vsej cesti, kjer se je vozil; so ga čakali slovenski okoličani in ga viharno pozdravljali z »Živijo« in »Slava«-Klici. novice. Zaradi deželne doklade na vino jo bilo včeraj dne 21. t. m. pri deželnem gl;. . ju groiu Afctemsu posvetovanje, katerega so se udeležili odposlanci v-seh večjih deželnozborskih strank. Poslanec Oirnik se je opravičil, ker se nahaja na počitnicah na Seme ringu. Zadeva še ni-gotova in so bo vršiio še e-no posvetovanje. Občine m t ki .ji, ki še niso odposlali ugovora k centralnim uradom na Dunaj, naj to nemudoma storijo. Oviran promet z živili, iz 'skega okraja se nam poroča, da i-,:t ■'■ t i : o. < i, ne bi kdo po železnici, z vozom, aiu Uiikcin ali v k Ji drugi posodi sprav ka.; živ z t raja v d. j g okraj. Ce Z" tijo koga, n. : \ \ : ka, ki je i r.'t < o ustu. in nosi seboj kak kovčeg al r;a: rbtuik, ga skrbno pre-i.; ■ . Ce oko postave s. oz a, da ima otnik. „pre- živil sebni, se mu ist i -hz-t o. Na postajah n Irugod v okraju za.' .a i' a se ošte o v Šterntai v f a mošnjo ta' - t »o • ašovn mie.u tako zaplenjen je zasebne lasti in ovira; a. cebra proti ne odgovarja postavnim dolo: ¡lom. "romet, posebno osebni, med okraji je venü prost. Komur se je na ta način zgodila krivi» ■, r-y, se t >Vo i i toži na cesarsko namestnijo. Pt ski f a-.' ¡e bol zaprt proti nam kakor 0čije s štajerskim hme'[em in oene 110—130 K za 50 k so bile samo na pa vin Avstrijske pivo v a "i b<« '•> d lo; C-C> 250 met. stotov rumunskega ečm 1 a, katerega so naše čete zaplenile v zasedeni Romuniji. Hmeljski preki i držijo svoje hmeljn a r > ■ se, ker računajo, da b<- i hmeljske cene za< 1 '-1' r 1 t o <' • ? vovarne dovolj rumunskega ječ« t Zagrnite mlade cenljene trte. R 'di [mokrot ie-ga vremena dosedaj skoro ni bilo mogoče mlade cepljene trte v vinogradih in trtnioah zagrebsti, da bi bile zavarovane j red mri? ni K tor še te ca dela do sedaj ni opravil, naj štor t) še p-ej, predno lo zapadel sneg. Nič ne škodn o, sf> k tv i nasipliemokre prsti, glavno je, da je cenljeni del i rte zakrit s prstjo. Cene za les. Dunajska zveza avstrijskih velikih le ■in'h trjrovin je sklenila sledeče lesne cene. ki s'» «elavne za kubični meter do preklica: Hb di (smrekov, jelov, borov le-) 50—55 K, hlodi (bukov hrastov in splob trdi les) 100—110 K. hrastove, ali bukove debele deske (platnice, p >d-nice) 2 40 K Otesani ali oglati žagan les (smreka, jelša, bor) 70—90 K bukov, hramov 235—245 K. Na Češkem in Moravskem so lesne cene povpreč no za 18 do 22% višje, v Galiciji pa za 12 do 15 % Za Štajersko so določeno sledeče lesne cene: M hki hloii neotesani 40—55 K, trdi 55 do 100 K. mehke deske 90—110 K, oblati ali otesani mehki hlodi 80—110 K. trde dtske 120 do 200 K. Cene ra les naraščajo, bbga je prav malo, popraševanje zlatih po deskah. ki jih rabi vojaška uprava za izdelovanje lesnih zavojev za mnnicijo, pa skrajno živahno. Lesne cene v Nemčiji. Na vseh večjih nemških lesnih trgih je bilo poprajševanje po deskah, ki jih rabi vojaška uprava za municijo, zelo živahno. Cene za deske manjvredne kakovosti so sedaj višje, kakor so bile še pred tedni za deske, ki so jih rabili mizarji za izdelovanje pohištva. Cene za neotesan les so istotako zelo poskočile. Za kub.čni meter neotesanega mehkega lesa so plačevali po 36 mark, v lan-( skem letu samo 18 mark. Za kubični meter neotesa-| nega mehkega lesa v hlodih, kakor jih rabijo v rud-| nikih, so plačevali v gozdu po 25 mark. Za deske-s platnice ali podnice iz bukovega lesa so plačevali • 100—110 mark za kubični meter. Nemška vojaška, u-prava gre kmetom, ki spravljajo les iz svojih gozdov, zelo na roko. Taki kmetje so navadno oproščeni od vojaške službe in tudi dobijo brezplačno ali pa proti prav malenkostni odškodnini priprego od vojaške uprave. Les za zgradbe dobiva Angleška v prvi vrsti na Ruskem, leta 1903 od vsega potrebnega lesa 23 odst., leta 1910 pa že 47%. Tozadevni odstotki Unije in Skandinavije so se znižali od 33 na 26 in od 33 na 25%. Zato* skrbi, Anglijo pred vsem prostost dohoda do Arhangelska. Velikanske pokrajine so tam gori pokrite z gozjdom; samo v okrajih Arhangelsk in Vologda ga je 76 milijonov desjatin, od teh jih je 72 milijonov državna last. Ker je desjatina dobrih 109 arov (pri gozdu), pokriva samo ta les prostornino naše monarhije in še 15 Kranjskih zraven Za napeta čreva In zabasane vetrove. Na pol-drug liter dobre droženke deni 30 gramov prsnega korena (inula helenum), 30 gramov janeža, 30 gramov korijandra, 30 gramov sene, 30 gramov gnajar kovega lesa in 200 gramov velikih rozin. Vse mora biti na drobno zrezano, iz rozin poberi peške. Postavi za 14 dni na zapeček, potem odlij tekočino in je-mlji predpoldne in zvečer po eno žlico na Žlici vode. Ako uživaš te kaplje mesec dni, se ti bo uredila prebava in bo napetost izginila. Kri se ustavi. Stolci breskova jedrca v prah in zmešaj z beljakom; ta obliž se strdi in kri hitro ustavi. Razste novice. Zmrznil. Odvetnik dr. Schiefer se ie v Ktko-noših na. saško-češki meji zadnje dni prejšnjega tedna zašel in je blodil tako dolgo po gozdovih, da .¡e zmrznil. V nedeljo, dne 17. decembra, so ea našli mrtvega. Plaz zasul tri osebe. Vsled neprestanega deževja v zadnjem času se je pri Trbižu na Koroškem dne 18. decembra ponoči odtrgal kos hriba in zasul «ospodarsko poslopje in hišo, v kateri so spali, Ana Benedičič in njena dva otroka V starosti 2 in 6 let. Vse tri osebe so našle smrt pred plazom. Mož Ane Benedičič se nahaja na bojišču, Zasuta sta tudi bila 2 konja, 2 kravi in 1 telica. Skoda znaša več kakor 15.000 K Kljub naglemu m napornemu delu niso mogli ničesar rešiti. Vol snedel za 1600 K papirnatih bankovcev. Kmetica Frančiška Latal v Hromu na Češkem je prodala kravo za 1600 K. Podala se je v hlev, da bi papirnati denar še enkrat dobro preštela. Komaj je začela šteti, jo je poklicala sosedinja iz hleva, da jo vpraša nekaj važnega. Kmetica je v naglici pustila denar na tleh in je zapustila hlev. Ko se je zopet vrnila v hlev, je vol, ki se je bil med tem časom odtr-,gal od jasli, požrl skoroidane vse papirnate bankovce. Italijani slavijo morilca. Na vseučilišču v Rimu so dne 21. decembra v navzočnosti treh državnih podtajnikov in mestnega načelnika obhajali smrtni dan morilca Oberdjanka. Slavnostne govore sta imela predstojnik vseučilišča profesor Tonelli in bivši Avstrijec, tržaški žid Burzel-Barzilai. Oba sta navduševala, zbrane, da se mora Italija tako dolgo boriti z Avstrijo, dokler ne bo Trst prišel v laške roke. Oberdank je, kakor znano, leta 1852 v morilnem namenu z nožem napadel v Trstu našega rajnega cesarja, Fej takim podlostim! Usoden dopust. Crnovojnik Mihael Mline iz Griven. župnija Fara na Kraijskem, je služil pri 17. pešpolku na tirolski fronti ter šel na 14dnevni dopust. V Kočevje je došil s oosnim večeru;.h vlakom. Napotil se je peš domov, ker i o bile g.istiine najbrž že zaprte, a je med potjo omagal in zadet od kapi u-mrl Prepeljali so ga v mrtvašnico v Banjaloki. Nad 3 m debel sneg. Prijatelj nam piše dne piše dne 15 decembra iz italijanske fronte: Na naših obmejnih alpskih gorah nam je zapadel nad tri ! metre debel sneg. Začeli, smo delati v snegu snežene predore. V par dneh bo delo gotovo in potem bomo imeli lepe hodnike pod snegom. Nepopisna snežena burja, ki je brila cele tri dneve, je sedaj nekoliko ponehala, Božične in novoletne pozdrave pošilja- Fr. Bečan. Dopisi. Maribor. Dne 17 decembra zvečer je vlak povozil infanterista 47. pešpolka Janeza Wurzinger. Nesrečnež je hotel na tukajšnjem kolodvoru pred vo- j zečo lokomotivo preko proge. Lokomotiva pa ga je z-grabila in dobila pod se. Wurzinger je bil takoj mrtev. Maribor. Na zvonikih tukajšnje baziliko Matere Milosti so spet popravili stolpni uri, kateri smo i že več mesecev pogrešali. V Mariboru je sploh premalo javnih ur, ki so občinstvu mnogokrat res nujno potrebne. Sv. Peter pri Mariboru. Pretekli leden smo šle kot nekdaj Kristusovi učenci po dve in dve, od hiše do hiše, v imenu naše ljube domovine agitirat za 5. vojno posojilo. Pač so bile poti slabe, vreme inralo, in neprijazno, toda vsi ti temni oblački so se razpršili in izpremenili v solnčni dan ob preveliki ljuhe-znjivosti, s katero so nas sprejeli naši dobri, pridni slovenski Št. Peterčani. Kolika požrtvovalnost, ka.m živa vera in nežna ljubezen nas je pozdravljala na. vsakem pragu! Akoravno je podpisala že občina sama veliko svoto in so tudi posamezniki vložili pri domači posojilnici že več tisočev, a venjdar so še našli skoraj pri vsaki hiši toliko, da so zopet podpisali za svoje ljube otroke. Pa še celo na šolsko kuhinjo niso pozabili poles tega, dasiravno so zanjo že le¡ o poskrbele dobre mamice. Bog Vas ohrani in Vaše ljube na bojišču in koderkoli! Sv. Jakob v Slov. gor. Tukajšnji rojak Dominik Gornik od 47. pešpolka, 13. stotnije, se je vrnil iz Rusi;e kot invalid in se nahaja sedaj v Eggenbergu pri Gradcu. Piše nam, da je zelo vesel, da lahko po dolgem vojnem vjetništvu zopet čita „Slovenskega Gospodarja." Pozdravlja vse Jakobčane. Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 16. decembra je u-mrl mnogoletni cerkveni ključar in bivši župan na Malni, Janez Krautič, v visoki starosti 86 let. Kako priljubljen in spoštovan je bil rajni pri ljudstvu daleč naokrog, je pričala mnogoštevilna množica zbranega ljudstva pri njegovem pogretou. Pokopan je bil v spremstvu treh čč. gospodov duhovnikov.. Rajni je imel čudovito dober vid, v svoji v)isoki starosti ni nikoli rabil očal pri čitanju ali pisanju. Bil je tudi izkušen domači živinozdravnik ter ga bo marsikateri živinorejec močno pogrešal. N. v m. p.! Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo v Hočah priredi s pomočjo Dekliške Zveze dne 1. januarja 1917 ob 3. uri popoldne po večernicah in ob 7. uri zvečer v prostorih g. Vodenik (prej Rojko) i-,gro „Marijin otrok sem", čigar čisti dobiček je namenjen v vojaške namene. Pridite! Hoče. Kmečka hrar.jilnica in posojilnica (v Hočah sprejema še nadaljne podpise zá V. avstrijsko vojno posojilo. Kapela pri Radgoni. Telefonist Alojz Križanič od 87. pešpolka je bil odlikovan zaradi svojega hrabrega obnašanja pri telefonski službi s srebrno kolajno II. razreda. Bil je ranjen pri južnotirolski o-fenzivi in se sedaj zdravi na Dunaju. Sv. Križ pri Ljutomeru. Predno se poslovimo od leta 1916, se ozrimo nekoliko nazaj, kaj nam je prineslo. Da je bilo več solz, kakor radovanja, več tuge in bridkosti, kakor veselja, se raaume samopo-sebi,- ker je bilo vojno leto. Tudi letos je zopet precejšnje število vojakov iz naše župnije dalo življenje za domovino in za nas. Bog jim naj poplača njihovo požrtvovalnost in tolaži prizadete družine! Kar pa jo vse župljane navdalo z enako bolestnimi čuvstvi, kakor bi jih zapuščali najljubši prijatelji, je bilo slovo od naših posvečenih zvonov sredi meseca novembra. Globoko so v nedeljo, dne 12. novembra, najpo-prej segle v srca poslušalcev poslovilne besede o naših zvonovih iz ust vlČ. g. župnika Josipa Weixla. Milo nam je bilo pri srcu, ki smo isti dan na večer dolgo v noč poslušali zadnjikrat ubrano torjančenje posla/vi¡ajočih se zvonov. Neverjetno se nam je zdelo, da bodo kmalu morda za vstelej umolknili, kakor bi bili užaJieni, da nismo vsiikdar dovolj osiuhnili njihovega glasu. In v sredo, dne 15» novembra, se je domača duhovščina, učiteljstvo, šolska mladina in obilo ljudstva zadnjič zbralo okoli treh manjših i a-ših zvonov, ki so prejšnji da«n popadali iz stol a, kakor smrtnozadeti vojščaki na bojišču. Ogledovali smo si jih ter prebirali njiihove pomenljive nai ise: Najmanjši iz leta 1797, težek 220 kg, nosi samo ime svojega mojstra Salezija Feltl iz Grad-- Drugi je 335 kg težek, iz leta 1874, ima napi......j o ovi zvonite, k molitvi vabite!" Vlil ga je Dencel v Mariboru. Na tretjem, 700 kg težkem „oj oluans-. > " z .o u smo brali ¿mena s V + Vu l;var o .Kramoer-ger Lovro, župnik. Jaku» Majes, kaez i škof. Ivan Farkaš. predsednik cerkvenega odbor , l)r cJ! e i sini v Mariboru v letu ' " Polom, ko so bili li 3 zvonovi fotografirani, ya . deklet i. Kar •a/i'ñlf.ejSe okinčala s cvetlicami ve • , k; kor tudi voz, katerega so jih na. o, bo • /o s; minjalo, da zda., gredo za i a&mi •»' den"?1! in m tudi, ti bronasti rek' z.i i > ni." V stolpu nam je ostal le š ve^ki /,\ 1 w tareiši in za službo božjo naji ntro¡ e s k'< ■ o, : >dn ič ta oglasil iz svoje sim ^ svo.in; b: em • > na vozu v slovo in se je z 'čel voz z r io ' o* • lo.ii v smeri proti kolodvoru, se je marsikatero oko orosi-'o v solzah, želeč jim uspehov v njihovi roi službi ali pa skorajšnje zopetne vrnitve. Ljutomer. Kolajno za '<0 > r ^Kr a- nie so dobfli i inogradni delavci admontskes : zavoda in sicc" . riner Ant< n. '). ezna v rat'1 ' r Noža, Železna vrata št. Kitari' i Pr š la- žna vrata, št. 14, „ane« Nov k, N nsk-'. . ev. 38, Peter in Tvnna Stra> 7"'igov- št slnč j dolgega in zvest sa s' v '-a a pri enem gospodarju. iflfuč'» ••" -> '.'j rs vem 1 " \T- «•«vernem, bojišču je bii di.kovan v,., i:. -. m in sloven skem duh j. Čuvali je sUre -loven^ke i>avade: molitev in pošteno vedenj« svoje družine. Malo pred smrtjo je vžila vsaj eno v selje zdajne vojske: zagledala je sina AK>j/.ia, ubegeg^ iz Rusije. — Pokopal je dobro mater sn C. g. Martin Gaberc, kaplan v R jbenbursu v sprernst u domačega g. žuonika. Pok- jriici s ena ve na mC Makole. Dne 20. decembra je po daljši in mučni bolezni umrla v 59. letu svoje starosti blaga gospa Barbara Mušič, soproga tukajšnjega usnjarja in posestnika. Svetila ji večna luč! Poljč ne. V sonato, due 9 decembra zjutraj smo z žalostnim srcem posl ušali zadnjikrat milo-doneče, ubrane glasove potrkavanja zvonov cerkve Sv. Križa. Postavljala sta se od nas veliki in mali ¿voi, kot dodatek pa vehki zvon iz cerkve sloveče Minje Lubičenske ter mali zvonček mirodvorske kapelice. 32 let sta nas zvonova spremljala v veselih in žalostnih dneh. Sedaj pa ob dneh te strašne svetovne vojne, z oribhžno 100 možmi in mla-den či, izmed katerih jih je že čez 20 n» raznih frontah darovalo življenje za domo ino, romata 2a »dom med bojni grom«. Njegovemu Veličanstvu, priljubljene xiu vladarju Francu Jožefa I. in tukajšnjemu naredniku Janezu Pahole, padlemu ob Sočt, sta zvonil t zadnjikrat mrtvaško pesem. Veliko je bilo nase veselje, ko sio jih ovenčane leta 1884, slovesno vzdim, n»r>čuik -ni in d M«ri-bi>ru. KOLEDAR ZA LETO 1917. ipilÜ lillijilflillliliJil'l'yiJiJiliJiJ'JIJili]!!!!!! ¿¿j ......nT MnJ mammé a——i m—mm «awaMH WHrxtt* mioiw3 wrrimod! maara»! tnjy.WÍ ytfsmS ecaamS wears s-wifi nnil m«B>S man amaras ww,i ü! Januar 1 liano leto 2 Ime Jezusovo 3 Genovefa. dev. 4 Tit škof biTelesfor 6 Sv. Trije Hraiji 71. pa razgl fiosp. 8Severin, opat© 9 Julijan pušč. 'Pavel, pušč. Božidar, opat Ernest Hilarij, škof 14 z. po razgi.Gosp. Maver, opat Marcel C Anton, puščav. Sv. Petra stol Kanut, kralj Fabijan i. Bošt. 3. po razgl. fiosp. Vincencij, m. Zaroka M. D. • Timotej, škof Izpreobr. Pavla Polikarp, šk.m. Janez Zlatoust V. po razgl. fiosp. Frančišek Sal. Martina 3 Peter No!., sp. Februar Marec 11 Ignacij. 2 Svečnica šk. rn. 3 škof N 18 P 119 T 20 S 21 C 22 4].pPBdp. V«ron. 5 Agata, d. m. 6 Doroteja 7 Romuald, op.® 8 Janez Mat. 9 Apolonija, d. m. LOŠolastika, dev. l i Z. predpipel. L2 Evlalija L 3 Katerina i 4 Valentin, m. ¡5Favstin, m. C .6Julijana, dev. .7 Donat 3. predpepel. Julijan, sp. Pust. Elevterij f Pepelnica • Stol sv. Petra Peter Damijan Matija, aposL 1. postna Valburga, opat. Leander, šk. ¡t Kvatre 3 C P S N P T S C p s N P T S č p s N P T S C p N P T S Č P S 1 Albin, škof 2|f Kv. Simplicij 3 f Kv.Kunigunda 4 Z. postna Kazim. 5 i A gapet a (jiFridolin, opat 7 Tomaž Akv. 8 Janez od B. 9 9 Frančiška Rim. 10 40 mučencev 11 3. post. HerakTij 12 Gregor I. p. 13 Rozina, vd. 14 Matilda, 15 16 17 k. Hofb. Klemen Hilarij c Jeden, dev. 18 If. post. Gird J. 19]QŽef Ž. D. ffi. 20 Feliks in tov. 21 Benedikt, opat 22 Beavenut, šk. 23 Viktorin « 24 Gabrijel, nadan. 25 5. post.O¿n.M. D. 2H|Ecnanue}, m. 27 Rupert, šk. 28 Janez Kap. 29 Ciril, škof, 30 Dev. M. 7 ž. 3 31 Modest, šk. Julij 5. poll.Teobaid p. Obisk. Mar. Dev. Helijodor, šk. 4 Urb, škof (S Ciril in Metod Izaija. papež Vilibald, škof_ 6. pob. Elizabeta Veronika Jul, d. Amalija, dev. Pij L, papež € Mohor in Fort Marjeta, dev. Bonaventura, š. 7. pob. Henrik L, Skap. D. M. K. Aleš, spoz. Kamil LeI., Frid. Vincencij P. • Marjeta, d. m. Danijel p. Olga 8. pob. M. Magd. Apolinar šk. Kristina, dev. Jakob, apostol Ana, mati M. D. Pantaleon, m.3 Inocencij, p. 9. pob. Marta, d. Abdon Ignacij Lojol. sp. Avgust Vezi Petra, ap. Porcijunkula Najd. sv. Štef. • Dominik, spoz. 10. pob. m d. sn. Gospod izprem. Kajetan, spok. Cirijak, Larg. Roman, muč. € Lavrencij. muč. Tiburcij, muč. 111. pob. Klara, d. ¡Hipolit. muč. : Evzebij, spoz. Vel. fiosp. v n.i J. Rok, spoz. Libera t, ces. r. • l Joahim, IZ. pob. Ludovik Bernard, opat Ivana Frančiš. Srce M., Timotej Cahej, spozn. iernej, ap. 25 Ludovik, sp. 3 13. pob. Čefirin Jožef K., spoz. Avguštin, šk. 1 Obgl. sv. Jan. Kr. Feliks, muč. Rajmund April Maj Junij N 1 B.pOSt. (cvetna) T ; i Filip in Jakob P 1 |f Kvat. Juvencij P 2 Frančišek Pavi. S 2 Atanazij, šk. S 2|f.K vat Marcelin T 3 Abundij, škof C 3 Najdba sv. križa N 3jl. pob. Sv. Trojica S 4 Izidor, škof P 4 Florijan, m. P 4jKv«no, šk. C t Vel četrtek S 5 Pij V, papež T 5 j Bonifacij šk. g p 6 f Vel. petek N 6 1.P0V. Jane ^ ev S 6 Norbert, šk. s v f Vel. sobota O P 7 Stanislav, šk. O C 7 Sv. Rešnje Telo. N 8 Velita noč T 8 Prik. Mihaela n. P 8 Medard, šk. P 9 Velift. pondeijeh S 9 Gregor Nac.. šk. S 9iPrimož in Felic. T 10 Ezekijel, prerok C 10 Izidor N 10 Z. pob. Maketa S 11 Leon L papež p 11 Gangolf P 11 B .rnaba C 12 Saba, muč. S 12 Pankracij, m. T 12 Janez F. € p 13 Hermenegild m. N 13 5. POU. Servacij S 13 Anton Padov. s 14 Justin, muč. C P 14 Bonifacij, o Č 14 Bazilij šk. N 15 I. POU. (bela) Hel. T 15 Zofija, m. » ■ >2 P 15 Srce Jezus. P 16 Turibij S 16 Janez N. w c S 16 Frančišek R.sp. T 17 Rudolf, muč. C i7 Brist, unebo lod N 17 3. pob. Adolf, šk. S ¡18 Apolonij, m. P 18 Venancij P 18 Gervazij C 19 Ema, vdova S 19 Celestin, pap. T 19 Feliks in Fort. O PÍ20 Marcelin, škof N 20 B. POV. Bernard. S 20 Silverij, pap. S 21 Aazeim # P 21 Valens, muč. • C 21 Alojzij N 22 Z. pOMlik. Soter T 22 Helena p 22 Pavlin P 23 Adalbert. škof S 23 Deziderij, šk. S 23 Eberhard, šk. T 24 Junj 0 24 Marija D., p. k. N 24 1. pob. Janez K. S 25 Marko, ev. P 25 Gregor VII., p. P 25 Viljem, op. C 26 Ktet in Marcel. S 26 f Filip Neri. sp. T 26 Janez in Pavel p 27 Peregrin N 27 Binhošti S 27 Hema, vdova 3 S 28 Pavel od sv. K. P 28 Binhoštni pond. C 28 Leon II. pap. N 29 3.povel. 3 T 29 MakS'm, šk. 3 p 29 Peter in Pavel, ap. P 30 Katarina S 30 fKv.Ferdinand. S 30 Spom.sv. Pavla C 31 Angela, dev. September Oktober i November December S 1 Egid, op. ® 1 P 1 Remigij, šk. C i God vseh svetnih. S 1 Eligij, škof JN 2 lt. pob. Štefan, k. T 2 Angel i i varuhi P 2 Vseh ver. duš N 2 1. adV. Bibijana P 3 Evfemija S 3 Kandit, muč. S 3 Viktorin, škof P 3 Frančišek Ks. T 4 Rozalija, dev. C 4 Frančiš. Ser. N 4 Z3.|P0b. Karol B. T 4 Barbara, dev. m. S 5 Lavrencij p 0 Placid m tov. P 5 Caharija. o. J K. S 0 Saba, opat; Kr. C 6 Her mögen s 6 Brunon, spoz. T 6 Lenart, opat C C 6 Miklavž C p 7 Bronislava N 7 19. pob. c S 7 Prosdocim, šk. p 7 f Ambrozij, šk. s 8 Maiafiospojnicac P 8 Brigita, vd. Č 8 Bogomir, šk. s 8 Brezm. sp. Mar. D. iN 9 15. pob. Korbin. T 9 D onizij, šk. P 9 Božidar, muč. N 9 Z. adV. Peter For. P 10 Nikolaj Tol. S 10 Frančišek B S 10 Andrej Avel. sp. P 10 Loretansk. M. B. T 11 Prot in Hijacint C 11 Nikazij, šk. K 11 21 P0b. Martin T 11 Damaz, pap. c; t j 12 Ime Marijino p 12 Maksimilijan, š. P 12 Martin, papež S U Sinezij, muč. C 13 Notburga, dev. S 13 Edvard, kralj T 13 Stanislav K., sp. C 13 Lucija, dev. p 14 Poviš. križa N 14 ZD. pob. Kalist, p. S 14 Varstvo M. D. O p 14 Spiridijon,šk. o S 15 Nikomed, m. P 15 Terezija, dev. Č 15 Leopold, vojv. S 15 Kristina, dev. N 16 16. pob. Ljud. • T 16 Gal, opat • p 16 Otmar N 16 3. adv. Evzebij P 17 Lambert šk. S 17 Hedvika, kr. S 17 Gregorij, škof P 17 Lazar, šk. T 18 Jožef Kup. C 18 Luka, evang. N 18 ZS. pob. Odon T 18 Gracijan, šk. S 19 f Kv. Januvarij p 19J Peter Alk. P 19 Elizabeta, kr. S 19 f KvatNemezij C 20 Evstahij, m. S 2fl I»nez Kancijan T 20 Feliks Val., sp. C 20 Liberal muč. P 21 f Kvat. Matej ap. N 2l f, pob. Uršula S 21 Dar.Mar.fDev. 3 P 21 f Kv. Tomaž 3 S 22 f Kvat. Mavricij P •2 Kordula, dev. C 22 Cecilija, dev. m. S 22 f Kvat. Cenon N 23 17. pftb. Tekla d. T 23 Severin, šk. 3 P 23 Klemen, p. m. N ¿3 f. adV. Viktorija P 24 Marija D. r. u. 3 S 24 Rafael, nad. S 24 Janez od križa P 24 f Ad»m in Eva T 25 Kleofa, spoz. C 2b Krisant in Kriš. N 25 Z6. pob. Katarina T 25 Božič. Roj. fiosp. S 26 Ciprijan P 26 Evarist, p. m. P 26 Konrad, šk. S •¿6 Stefan, muč. C 27 Kozmain Dam. S 27 Frumencij. šk. T 27 Virgil, škof C 27 Janez Evan. p 28 Vaclav, kralj N 28 ZZ.pob.Sim.iJJn. S 28 Eberhard, šk. • p 28 Nedolžni otr. • S 29 Mihael, nad. P 29 Narcis, šk. C 29 Saturnin, m. S 29 Tomaž šk. N 30 18. P0b. Hieron. i T 30 Klavdij, muč.oj p 30 Andrej, ap. i N 30 Pred Hov. 1. Dav. II s 31 t Volbenk 1 P 31 Silvester, pap. t TISKARNA Sli. CIRILA V MARIBORU,: ORŽ. TEL iT.m. KOROŠKA CESTA ŠT. 5. V LASTNI HIŠI. P. HR iT. ?s.oio. TISKARNA SV. CIRILA tis'r a knjige, vabila, časopise, ilustrovane cenik«, diplome, pismeni papir, okrožnice, zavitke, raCure, iarvotiske, zaročna in poročna nasn&nda, vstopnice, dopisnice, plesne rede, osmrtnice, letake, lepake, sprejemnice, naslovnice, tisk. za šole. urade in društva, dolž. piama, menice vesit-ke, itd. v vseh svetovnih jezikih okusno, hitro in po nizki ceni TRGOVINA TISKARNE SV. CIRIIA« priporoča svo-jo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, škatljic za peres-nike, peres, radirk, svinčnikov, zavitkov (^elih in banranih, v vsth velikostih), kamenčkov, črnil, tabljic, trg. knjig, noticov, pismenega papirja v škatljab in mapah, razglednic. Svete {.oiobe (male velike in stenske), razpela v vseh velikostih, molitven, itd. gilfifiiifififiiififiiififiiBfafififiriiifirarirBrififiiiifii ii fJl m ii m ii ii Stran 8. * M» VE S! SKI «OSJ'UDÀiC. 28. I. It".. so najbolj priporoča bbbk hegeda stan« 5 Tinarjet, petitvrsta 18 Tin. MrtT&Siu oznanila ii,-vsaka petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 36 vinarjev. Za val n^Htno objavo znaten popust. Inaerati se sprejemajo le proti predpis čilu. Zadnji čas za sprejemanje inaeratov torek opoldne. Gostilna bliža Poljem g* odda t%koj v najem ali pa na račua, sse it. 3f., Trata 4 Maribor ali pa t pekami Geuer t Polj- i čauali 824 i Služim išče deklica, izadeoa t t ovini š ecerijsketa a manu-f*ktiimega blaga. Rezi Ktajnc, Str- že, Mislinja. 826 Že 'i m t službo «topiti za gospodinjo na m»l« p sestro Ponudba naj se pošljeio do II. jsn. 1917 p>d „Gozdar" It. 828 Kamniea pri M ar-boru. Organi it, netžeojen, sedaj rt jašči-ue popolnoma oproščen želi slnžba takoj, t idi začasno nastopiti. Spričevala na razpolago. Naslov pri epravništvu tega lista pod Orga-uist >-26. Vinograd v obsegu treh oraloT, nekaj novega nasada, je na prodaj. On i in drugo se izve pri posest-■•ci Roži Černec t Konjiški Tasi, pošta Konjice. 828 2 kovaški učenca takoj sprejme Anton Ferenčik, vozovni in pod-koTai kovač v Brežicah ob Sari šs. 115. 827 Jako dober mlin ua stalni rodi (ki nikdar ne tamrzne in je t suši ■e zmanjka) se proda, oziroma da v Bujem Jurij 8kr inšek, Breg pri Ptuju. £29 Redfcal»rHika! Hiša s trgovino špecerijskega in mešanega blaga z l*pim vr om ob okrajni ces i in pri železniški po- ; staji se s 1. ali 15 januarjem 1S17 ugodno da v najem, eventnelno 1 proda. Jožef Goriušek, Mestinje pri Šmarju. 821 Duhovne raje z ■■ duhovnike. Nova slove uska knji- 1 g* s 37 premišljevanji ;a mesečne duhovte »a e. Knjiga je izključno za duhovnike, duhavtikoiih dol-*n »ti in čtduosti. Trije tečaji —■ z dodatkom as dobiva se v nkri- , stiji cerkve Jezusovega sv. Srca y Ljubljani. Brez pošuine stane: vezana 3 K 20 v , trdobrošin» 2 K 50 v. Poštnin» znaša s avadno '¿l | vin. — Najkra ša in najcenejša M' sa nsročbo je: Da se na nakaznico pod naročniksvo ime za- ž piše (Duh vaje). Iz poslaue svote je razvidao, ali se želi vezana ali broširana knjiga. 746 ' Zahvala. Slovenski pionirji t Voliniji se f. Joiefu Marti iz v Maribora iskreno zahvaljujemo za božično darilo (igro šah) Napravil nam je velik» veselje. Njegovo trgorino priporočamo. Narr.dne pozdrave vsem brali em. F, Ambrož, Če ovodjs, Anton Kanpar, desetnik, fetičko vič, Grossbach. 712 Sospodlnja. kuheiakor vrtnega in poljskega dela vešča, zdrava pešte-ca ter že malo priletna se sprejme takoj. Plačilo po dogovoru. Ponudil pod 81 a»a Zinauer, 8t. Ja-b >b v Slov. gor. 797 Kdor rabi kmetsko dekle za kniêt" sko in gospodinjsko delo na 81ov. Štajerskem, n»j piše na moj naslov: Ivan Mermolja, Taceu, pcita Št. Vid nad Ljubljano. 7*9 Išče se mali hlapec 14 — 16 let star, k malemu posestvu s trgovino. Jožef Kun »t. Kaind. rf, Lip- » '« (Leiba.tz), 8prejm> se učenec s primerno iolsku izobrazbo iz prštene hiše t trgovino z mešanim blagom, pri M Ôset, Muta ob koroški želez. (Štajersko.) 806 Kdor im. posestva za v najem, ali rabi poštete begunske družine, naj g' osme »a A. P*ngos, Zv raistec 16 p. Soiliažica, Kranjsko. 802 lič,' se viničarja; bližje se piia»e i Muni it 11 j.nd St PO'- Vojske vr t aapes^mee (tumske) ure napavlja ia popravlja Jeseoek Mart n, Šmarja pri Jelšah. 807 Î ! Kože ! ! Th. Braun, Koroška cesta 13 v Maribora plača po Mjboljši ceni svinjske, o^čje. irnske, zajčje, 1; «»iin * pr^dajimi deli opremljeni, tako, da je nemogoče, da bi padli t noge. Pri gladksm ieda •• ae iapedrsi» iu pomagajo, da ptdplati držijo 6—8 let. Za dvoje podplatov je treba 2 dneata ščitnikov iu ti stauejo sum > 80 v! A. Riedimpžf, Duni>j XVII, Lacknergass« 51. Preprodijalci dobijo blag) po ugodaejših (.tngro) cenah in se poviod iš5ejo. 6 D 1. II III. 38-40 41 -48 44—4« K i- Ï 6-6« K *•— A B. C. 35—S7 S—<0 41—43 K ''60 k ô — K 6 50 E F. G. i 2-'. 5 26-80 Ï1—84 K 3 20 K 8-60 K 4 -. „KljačaTBičarski ačenec, 16 do 17 lat star, kateri ims veselja do elefctrli t « atrefee, se takoj iprejsae t elektrarni. Po-aodke na upraTitištve Slovenskega Gospodarja". 7H9 Mlin in žago na več tečajev bi rad, kupil Slu venec iz Goriškega. Zeli s« ve. posestva zraven. Ponudbe do 1 deo. 1916 na nradniitro Slov. Go.^. pod Goriški mlinar. 762 64<> c OOiitr. raznih letnikov jz zaouSčine Feliksa Fer< se u .» a na dražbi pri Sv. Barbari pri Marib^r i v soboto, dne BO. decem »ra ob 10. uri (Op .l-i;wj. Vzkl ene cene 2 do 3 K'. Natančneja pojas > !a \m dr. Fmmm Rosi odvetniku v Mariboru, Tegettbofs rasse 16. J22 Vinogradniki poior i Na suho cepljene trte so na prodaj. Najboljše hakovosti in sicer L vrste. Vse tr « © cepljene na Rip. Portalis in na Gobe St. 9. Tih- ^e dobijo jako lepe ¡n dobro zaraščene in lepo vkure-ni'4ene, za kar se jamči. Dobijo se tudi eepkerre trte posebno močne (L 1915). Cena trtam je po dogovora. Franc Stodniak. trtnar v Rotutann po^ta iursinci pri Ptuja m t Nobenega zobobola več j Nobenih n«či brez spanja. 8redstvo ^Fldes" amaaj šoj« bol pri votlih sobovik, kakor tudi pri n*;boli trdovratneoa, revmatičnem zobobolu, kjer ao že v»*, druga sredstva bila zaman. Ako nI uspeha, se pošlje denar nazaj. Osna K l-50, 3 škatljice ¡i 4 —. — Nobenega hamc.* na zobovih več! Suežnobelo zobovje se doseže s sredstvom nElin A>bn< Floid." Takoj mi uspeh Cena 2 K; 3 steklenice K 5. Kem*nv, Košice (Kasckiu), I. Postfach 12/Z 90, Ogrsko. 2 II. Sck. Isborno as |a obnaalo aa vojaka v vojaki la ». vsakega kot najboljše boi ohlažuioče Vri preklaiea>K, frvniatUiau. Jirotaru, pniai, *r»«l >.«••!• »• v hrbtu Dr. Rikter-i» Sidro - Uiiiiwirt. SS. NadoiiiHftilo '¿a Sidfil - P«W - Experi£«»r itekleuit» troc - '80, 1'40, J -, Dobiva se i iekarnah ali direktno !> » Dr Siebter-j» lekarni ,Pri zlatem levo*, i "f Prag*« L, Eli»ab«taa mata S. • Onairtip raspetStan)». mm a a m. JaiOVlVoISa-r- ' ? Ob nedomestni izgubi čez v-se liub-Jjenega in neporabljenega očeta Franca Graodošek, t--, 1 ki so v soboto, dne 17. decembra 1916 po dolgi mučni bolezni po spre emu s elib zakramentov za umirajoče v 64 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali, nam je došio iz demače in bližnj h ¿u">n j toliko dokasov iskrenega sočustvovanja; da se moremo le tem pot m Kanje zahvaliti. Prav posebno zahvalo pa smo dolini vsem mnogobrojnim ude-1 ž ncem žalnega sprevoda, zlasti vsem sorodnikom ter prav posebno častitemu gospodu župniku in pevcem Sploh pa izrekamo vsem od bluu in daleč, ki so dragega rajnega spremljali k večnemu počitku n;