}tev. 58.
o Ljubljani, v ponedeljek, dni IZ. marca 1906.
ruggjgg.-.ram:
Velja po pošli:
<<a celo leto naprej K 26'— ga pol leta „ „ 13'— sa četrt leta „ „ 6*50 m en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
ia «elo leto naprej K 20"—• sa pol leta „ „ 10-w žetrt leta „, m S'— m «n mesec „ m A"?©
ga pošli). na dom 26 Dii mesec.
Posamezne Stev. 10
Uredništvo I« Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ■	dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ae vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto miv.
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-(avljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelj« Rn praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-J.- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkcga telefona Stev. 188.
Ženski protestni shod.
Ob ogromni udeležbi se je včeraj popoldne ob 5. uri vršil v veliki dvorani „Uni-onovi" protestni shod krščanskega ženstva ljubljanskega proti razporoki in svobodni šoli. Bilo je navzočih nad 3 000 žensk iz vseh slojev prebivalstva. Veličasten je bil pogled na do zadnjega kotička napolnjene dvorano. Žene iz najboljših meščanskih krogov se stale tu poltg priprostih delavskih žena, elegantne gospodične so stale poleg vrlih, za pošteno stvar navdušenih delavk, vse združene v eni misli braniti pred napadi nasprotnikov žensko čast. Ljubljanske dvorane še niso videle tako številne obiskanega škoda. Ljubljansko ženstvo je na najčastnejši način manifestiralo pred svetom svojo zavednost, hujskanje nasprotnikov proti shodu je pa le peveličalo sijaj shoda — ker je nasprotnike do kosti blamiralo. Lahko trdimo, da samo še krščansko socialni Dunaj spravi skupaj tak ženski shod!
Včerajšnji dan pa je zopet pokazal, kako izgublja na veljavi klika »Slovenskega Na roda". Liberalne salonske barabe iz »Narodovega" uredništva so bile tako kavalirske, da so se v sobote ponižale do najnizkot-neišega hujskanja proti ženskemu she-
du. Ti časnikarski lopovi so hujskali ljudi, naj ženske napadejo, naj vdero na shod, ki je bil popolnoma pravilno po društvenem zakonu omejen na ženske. Take izbruhe je napravljala vv sobote v „Narodu" liberalna elegantnost. Ženstvo se „Narodo-vega" hujskanja ni ustrašilo, pogumno je prikorakalo v velikanskem številu na shod ter tako dalo »Narodu" krepke zaušnico, drugo zaušnico je pa „Narod" dobil s tem, da se skoro nihče ni vsedel na niegovo hujskanje in da skoro ni bilo v Ljubljani člo veka, ki bi se bil zmenil za „Narodovo" hujskanje. Shod se je vi šil v najlepšem redu in bil najlepša priča vedno večje onemoglosti .Narodove" klike, ki je s svojim strastnim hujskanjem zopet jasno pokazala da glede boja proti verskim načelom ni na svetu liberalcev, ki bi mogli slovenske liberalce prekašati v podivjanosti in surovosti. Takezvanemu „narodnonaprednemu" ženstvu, da „Narodova* pisava za razdružitev zakona mnogo premišljevati .. . Pošteno ženstvo obrača hrbet tej druhali, pošteno jubljansko ženstvo je včeraj zopet visoko dvignilo načelo, da slovensko ljudstvo more srečno biti in napredovati le ži*eč v moralnih mejah, dvignile je nevstrašeno kvišku zastavo načel krščanskih, sijajen vzgled vsemu ženstvu pe slo venski domovin*..
Otvoritveni nagovor.
Shod je otvorila gospa Manfreda, ki je pozdravila tisočere množice:
Hrala Bogu! Naša želja se je uresničila. Ko gledam te stotine tovarišic, vse ene misli in enega duha, se mi veselja smeje srce. Zakaj smo sklicale shod, veste vse: gre se proti sovražnikom krščanskega zakona. Krščanstvo je bilo in je še rešilno za vse, krščanstvo je vrnilo ženi dostojan stvo, nje vrednost, nje čast. Kaj je bila žena pred krščanstvom? Sužnja! In kaj bi bila žena brez krščanstva? Tudi sužnja. In kaj bode žena, ako se posreči razuzdanim ja-kobincem raztrgati krščanski zakon? Sužnja postane! Krščanski zakon je dvignil ženo, in kdor podira ta zakon, ta bi rad pritisnil ženo nazaj v sramotno suženjstvo. Torej žene in dekleta! Pravda naša je pravda za krščanski zakon! Zato pa z vsemi silami v boj proti sovražnikom krščanskega zakona! In vsaka izmed nas mora biti živ protest proti nesramnim nakanam naših nasprotni kov!" Ia iz tisočev grl so se dvignili kvišku glasni klici odobravanja lepim besedam.
Na predlog gdč. Cilke Krekove je bila izvoljena za predsednico gospa M a n f r e d a , za podpredsednice pa gospa E b e r l , gospa Kos, gospa L a m p e in gdč Kr i-zapisnice pa gospa Križaj,
Klepec, Bučar, Bengalija, P 1 i b e r„š e k.
Ženske govornice.
Nato je dobila besedo gospa J o s i -pina Kosova:
Spoštovane matere, žene in dekleta! Pomen današnjemu shodu je velevažen. Pojasnil nam be, za kaj se gre, ko se zahteva razločljivi civilni zakon od države in šole brez vere. Ke dobro premislimo slabe nasledke te moderne zahteve, imeli bomo pogum in ogenj za brambo svete stvari. Ene reči ne smemo prezreti. Obe zahtevi naših nasprotnikov pomenjajo verski boj. Ali nimamo že itak dovolj boja ? Vse je sprto in razbito. Zdaj nam hočejo zanesti še med katoliške rodbine, med stariše in otroke nov boj,verski boj, kije najhujši, ker ima globoke korenine v veri in ker se gre za večni blagor. Me nečemo tega boja! Zatorej proč, preč s tistim, ki nam ga usiljujej o. Dolžnost žene je pomirjevati. Mir je tudi cilj našega nastopa Ob pragu naših rodbin se mora ustaviti verski boj. Svetišče rodbine je naše, otroci so naša in božja last. Bodimo trdne in neomajane! Delujmo vzajemno za splošni blagor! Kličimo navdušeno našim nasprotnikom: „Roke proč!"
Po glasnem odobravanju, ki je sledil govoru gospe K o s o v e je izpregovorila gospa P 1 i b e r š e k :
»Spoštovane tevarišice! Socialno vprašanje je vprašanje našega časa. To je vprašanje človeške družbe, a tudi vprašanje posameznikov, je vprašanje žene, vprašanje otrok. Vsi bi bili radi srečni, kolikor je pač na zemlji mogoče, vsi, tudi žene, tudi otroci. A glejte, kaj so iznašli rdeči osrečevalci človeštva: Radi bi, da bi jim postava dovolila, kadar bi se jim zljubilo, ločiti zakon, pustiti žene, pustiti, otroke v zapuščenosti in revščini.
Kaj bi jim bila potem mar žena, ki jim je v nesebični ljubezni žrtvovala vse, kaj bi jim bili mar otroci, sirote, ki bi hrepenele po očetovi skrbi, ljubezni! A oče bi dobro živel drugod, žena in otroci pa naj poginejo. To bi bil zmisel nove postave za nas!
Sramota vsem, ki so za tako postavo! Me žene protestujemo v svojem imenu v imenu vseh mater, v imenu vseh otrok, protestiramo proti vsaki postavi, ki bi poizkusila porušiti in oskruniti krščanski zakon!"
L glasnimi protestnimi klici se se odzvali tisoči zborujočih žena tem besedam. '
Na to je povdarjala gdč. B e n galija, kako bi nova postava bila sezidana le na podlagi lahkomiseljnosti. Končala je : Zato moramo vse, omožene ali neomožene, kar najodločneje protestirati proti taki postavi, ki bi bila le postava — lahkomiselnosti.
Gospa K u m e r je lepo izvajala, kako bi bila nova postava skušnjava tudi za ženo in kake bi bile posledice za ženo, ko bi se udala tej skušnjavi. Vzgled nam je Francoska, kjer se nasledki take postave pre mnogokrat :prostitucija,blaznost, samoumor. Zato proč s tako postavo, ki je podla skušnjava! Proč s postavo, ki dvomi o našem poštenju in se laska le strastem !
Gdčna Bučar je z delavskega stališča povdarjala, v koliko in kako bi b la pri razporoki prizadeta ženska delavka. Veliko mladih deklet je, katere morajo iti v svet iskat in prislužit si kruha, naj si že bode v tovarne ali razne službe. Trpka je useda delavke in le malo veselja daje človeška družba delavki, in le malo ščitijo postave žensko delavko. Biti mora skromna in z malim zadovoljna, da se preživi. Ako se pa že delavki, ki je prosta, ne godi predobre, potem si pa ve predstavite ženske, katera je po razporoki ločena od moža, katera nima druzega, kakor kopico majhnih otrok, s katerimi je tako rekoč vržena na cesto na milost ali nemilost Kako naj taka žena preživi sebe, kako naj vzgoji deco, kje naj vzame potrebnega živeža, kje naj dobi kruha za svoje otročičke ? Pa mi bode
morebiti kdo ugovarjal, češ, saj bode moral mož tudi kaj skrbeti za otroke. Bogati možje mogoče, kako naj pa poskrbi dela-lavec? V velikih delavskih družinah komaj shajajo sedaj, ko živita mož in žena skupno, sedaj jim nič ne ostane, k* prinese mož zaslužek samo »eni" ženi, in petem bo prinesel denar tisti, s katero bo živel in skrbel za stroke tiste žene s katero bo skupaj, a za zapuščeno mu ne bo nič »stalo, kakor mu sedaj nič ne ostane. Če je kdo, potem je delavska žena upravičena protestirati in sicer od ločno protestirati proti razdružitvi zakanske zveze. Jaz mislim, da se soglašate z menoj, če pravim; Civilnega zakona ne maramo (Burni klici: Ne maramo ga!), me priznamo samo en zakon, katerega je ustanovil Bog in katerega uči in ščiti sv. kat. cerkev. Sedaj nastopa mila pomlad in narava se probuja od zimskega spanja. Tudi ženstvo ljubljansko se probuja in vstaja in kliče poslancem in celi javnosti: Postave, katere tako globoko segajo v naše življenje, postave, ki se tičejo tudi nas, teh postav ne bodete delali brez nas! (Burno odobravanje.)
Gospodična Marija Klepec je med glasnim odobravanjem govorila: Spoštovane tovarišice! Krščanski zakon pa je tudi zakrament in hvala Bogu, da je tako! Ker je zakrament, je sveta njegova vez, sveta in ne-razrušljiva, kakor je nsrazrušljiva resnična, srčna ljubezen. Zakon na obrok bi ne bil zakrament, ne bil bi tudi ne izraz resnične ljubezni, marveč le nesramna hinavščina! Ve žene naj bolje veste, da pridejo lahko v zakonu tudi težke ure. To je vedel tudi božji Odrešenik in prav zato, da bi Vam olajšal tiste ure, je hotel, da bodi zakon zakrament, ki terja dolžnosti, a daje tudi moči, tiste nepremagljive moči, tiste junaške moči, t;stega heroizma, ki ga občuiuje svet na krščanski ženi. Krščanski ženi je življenje več kakor golo vživanje Krščanski ženi je zakon in življenje nekaj resnobnega, nekaj svečanega, daritev za blagor rodbine in božja služba. Zato krščanska žena vztraja tudi v težkih urah, vztraja iz ljubezni do rodbiae, vztraja iz ljubezni do Boga. Kaker je vojak, ki prelomi domovini dano besedo ter pobegne izpod zastave, izdajavec, ki ga ustrele, — t«ko so tisti, ki bi radi prelomili in poteptali prisego svete in večne zakonske ljubezni, iz-dajavci rodb'ne, izdajavci otrok, izdajavci — žene!
Postava pa, ki bi dovolila tako izda jalstvo, bi bila — postava prešeštva! Zato žene in dekleta najodločneje protestiramo, da bi vlada, sploh predložita kako tako postavo!
Gospodična Cdka Krekova je med odobravanjem ožigosala poletje naših liberalcev in rdečkarjev. Dajala je: Potrebno se mi zdi, da odgovorim vprašanju, čemu se tudi me neomožene udeležujemo današnjega shoda. Pravzaprav bi lahko rekla liberalcem in socialnim demokratom, naj nam povedo, kaj jih skrbi naš ženski shod, da so ga hoteli celo razbiti? Ko nam to razlože, jim tudi me povemo, zakaj se brigamo za razporoko. No pa vendar jim bodi odgovor! Prviž. Ima menda vsaka neomožena pravico omožiti se! (Pritrjevanje). Drugič. Pa moramo v naših rečeh vse skupaj držati. (Odobravanje). Ce se v boju proti krščanskemu zakonu vežejo ožetjeni in neoženjeni liberalci in socialdemokrate, se v njegovo obrambo moramo družiti vse brez razločka! O našem shodu boda delali slabe dovtipe. Povejmo pa jim da bolj smešne in dovtipne stvari ni, nego njihov boj! Gre se za zakon med katoličani! Kaj pod milim Bogom briga ta juda, kaj je mar liberalcem katoliški zakon? Naj ostanejo pri svojem budizmu, ali pa naj ss zapišeje med Turke, me jim tega ne branimo. Nas katoličanke, ki branimo katoliški zakon, naj pa puste ori miru. Ostanimo lepo vsak pri svojem! Če jim je pa dvorana „Uniona" všeč, naj pa lepo najamejo dvorano, pa naj pridejo in zborujejo v tej dvorani, kolikor jim drrgo. Za nami pa »aj nikar ne hodijo, sicer dobe košarico, kakor danes. (Veselo in hrupno odobravanje).
Deželni poslanec dr.
Schweitzer.
Nato je dobil besedo deželni poslanec dr. S c h w e i t z e r. Govoril je nekake takole : „Castiti zbor ! Vsi veste, da smo se zbrali tu, da protestiramo proti temu, da bi se krščanski zakon potegnil v nizko blato. Žalibog smo nekoliko pozni. Mi katoličani imamo sploh tako navado, da vedno nekoliko zamudimo, a nazadnje vendar še prav pridemo. Tako je tudi tu. Drugod so že protestirali proti tej nakani, a če smo nekoliko pozni, nas je zato tem več. Nato prebere govornik resolucijo, ki jo naj zbor na koncu govora sprejme. Resolucija se glasi:
„Dne 11. marca 1906 v dvorani hotela 8Union" v Ljubljani zborujoče krščansko misleče ljubljansko ženstvo odločno prote-stuje proti temu, da bi se katoličani kaker-s<kolibodi, posredno ali neposredno, silili, odrekati zakonski zvezi zakramentalni značaj, ter jo smatrati kot navadno pogodbo. Shod pričakuje in zahteva od previdnosti
državnikov, da se v Avstriji ne bode potom postave kršilo načelo, da je katoliški zakon zakrament in uerazrušljiv."
Nato nadaljuje govornik:
Znan pisatelj Klemens Brentano pravi nekje v svojih delih, da je hudič z enim napačnim nazorom veliko bolj zado voljen, kot s hudodelstvi celega stoletja. To je v zgodovini res globoko utemeljeno. Opozarjam le na idejo napačne svobode, opozarjam na tisočere žrtve, ki jih je zahtevala napačna gospodarska svoboda. Tudi sedaj pretresa Avstrijo napačna ideja, da zakon ni zakrament, ampak le navadna pogodba. Nekateri tišče z vso silo to idejo v ospred e. A vedo, da je v avstrijskem ljudstvu globoko vkoreninjeno prepričanje da ie zakon zakrament. Profesor M i 11 e i s iz Lipskega je v „Neue Freie Presse", listu, ki vodi celo to gibanje, sam drastično dejal: „Mi dobro vemo, da tukaj ljudstva črevelj ne žuli". To se sliši, kakor bi bili gospodje operaterji kurjih očes. (Smeh.) Katoliško avstrijsko ljudstvo res ne čuti te potrebe. A oni menijo, da bodo to potrebo umetno zanesli med ljudstvo. Avstrijsko ljudstvo pa ne bode nikdar čutilo te potrebe, ker bo ostalo zvesto svoji kat. cerkvi. (Burno pritrjevanje.) Tu se ne gre za idejo. Ideje same na sebi niso nevarne, dokler le učenjaki razpravljajo o njih, a nevarne so posledice napačnih idej, ki jih hočejo izvajati, v tem slučaju torej, da bi se katoliški zakon smel razdružiti. Avstrijske postave doslej priznavajo v principu, da je katoliški zakon ne-razdružljiv. To pa jim ni všeč. Pravijo, naj bi se zakon ne sklepal več pred duhovni kom, ampak pred županom. Tu mi prihaja na misel prizor iz Jurčičevih „Rokovnja-čev". Rokovnjač in rokovnjačka, ki sta se hotela vzeti, sta prišla pod veliki hrast pred rokovnjaškega glavarja, ki ju je poročil z besedami : In nomine patre, vzemi jo na kvatre, če boljšo dobiš, pa to zapustiš! (Smeh.) Ta sicer nekoliko drastičen zgled popolnoma dobro označuje težnje teh gospodov. Svojo zahtevo utemeljujejo sledeče: Pravijo, da je moderna država — pri njih je vse moderno — paritetična, v nji je pro štora za vsa veroizpovedanja, ki morajo biti vsa enakopravna. Zato se mora določiti zakon, ki bo za vsa veroizpovedanja enak. A protestanti in judje in druga veroizpovedanja imajo določeno, da se zakon sme razdružiti; le katol. cerkev tega ne pusti.
Kaka enakost pa bi bila to, da bi se drugim veroizpeved*njem ustreglo, katoliškemu pa usilila razdružljivost zakona? Potem pravijo, da moderna država vreja pravne posledice zakona neodvisna od cerkve, in iz tega sklepajo, zato ima država pravico, urejati po svoje tudi sklepanje zakonske zveze. — Nato pa je prav dobro odgovoril vseučiliški profesor dr. Ad I e r iz Černovic, ki ni našega mišljenja, ko je dejal: „Kako bi bilo pa petem, če bi država vrejevala tudi izstop in vstop v duhovski stan neodvisno od cerkve? Potem bi moral konsekven^no župan tudi mašnike posvečevati". (Smeh). Ti razlogi se torej jalovi. Sedaj pa gospodje kar naenkrat postanejo pismouki, ki trde, da v sv. pismu stoji zapisano, da je zakon razdružljiv. Stvar pa je taka: Pri judih sta bili dve šoli v tem oziru. Ena ie trdila, da je zakon razdružljfv, če žena prešestvuje, druga pa, da je razdružljiv tudi iz drugih ozirov. Farizeji so zato hoteli vjeti Kristusa in so prašali, ked»j je z«kon razdružljiv. S tem so hoteli, da bi si nakopal srd Heroda, ki je zapustil svojo žene in si vzel drugo ločeno, v vsakem slu čaju pa se zameril eni foli. On pa jim je odgovoril tako, da je ločitev od skupnega življenja, ne razdružitev zakona, dovoljena v slučaju preše?t*a, a da oni, ki se s tako le čeno ženo poroči, prešestuje. To izhaja iz natančnih poročil evangelistov Matevža, Marke in Luka.
Zato s takimi pismouki ne morem govoriti, ker zavijajo. Na tak način se da iz svetega pisma tudi dokazati da ni Boga, ker stoji v svetem pismu: Krivični pravi v svojem srcu, da ni Boga. Ker s takimi dokazi nič ne opravijo, pa pravijo, da je cerkev sama dovolila ločitev zakona, češ, ker je razdružila prvi zakon francoskega cesarja Napoleona I. in mu dovolila drugi zakon. Stvar pa je drugačna. Napoleon, velik duh, ali v verskih reč .h precej slabo podkovan, je bil že kot častnik oženjen z vdovo generala Beauharnais, s katero pa ni imel otrok. Hotel pa je na vsak način imel pre stolonaslednika Francoski senat je decembra leta 1809 pod Napoleonovim pritiskom izrekel, da ta zakon ni veljaven. Napoleon je želel, da bi še cerkev to izjavila. Papež je bil takrat ujet v Savoni in Napoleon se je obrnil kar na oficialat pariške škofije, kjer so sedeli prelatje, napojeni vsi z gali-kanskim duhom Namestu da bi to predlo žili papežu, kakor v takem slučaju pravilno, so kar sami sklenili, da je bil prvi Napoleonov zakon neveljaven, ne da bil papež kaj o tem vedel. Cerkev ni nikdar dovolila kaj takega. Ko je angleški kralj Henrik VIII. zahteval, naj cerkev razveljavi njegov zakon, s cer odpade s celo svojo državo od katoličanstva, je cerkev rajši izgubil« toliko vernikov, kakor pa kršila načelo ne-
razdružljivosti zakona. Poglejmo številke, koliko ločitev je že dandanes. V Švici pride na 24 porok ena ločitev, na Nemškem na 62, v Avstriji na šele 244 porok ena v Ampriki je 100000 otrok iz mešanih zakonov in 60 000 ločenih žen. z,a ženo je ločitev najbolj sramotna. Izgovarjajo se, da bodo oni, ki bodo pustili ženo, morali ženi toliko ; časa plačevali, dokler se žena ne bo zopet omožila. Vbog mož bi se toraj ne mogel, ako je ločen, zopet oženiti drugič, to bi bile torej le za bogatine. Zena pusti v zakonu svojo najboljšo moč, najlepša leta, potem pa pri razdružbi bi bila pahnjena v bedo. Druge, ki se niso omožile, so si poprej preskrbele za obstanek, so uradnice i. t. d. Omožene tega ne morejo. Kaj pa otroci, kaj pa njihova vzgoja? Žito je v prvi vrsti krščanska žena dolžna protestirati proti tej izpremembi. Doslej to stvar zahtevajo le nekateri, če pa se ne bi dvignili protesti, lahko stvar postane zakon. Vera se ni nikdar vmešavala v politiko, pač pa politika v vero, kar tudi v tem slučaju vidimo. Mi zato delamo politiko, ker je treba, da branimo pravice kat. cerkve in njene nauke. Kulturni zgodovinar protestant R i e h 1 pripoveduje v svoji zgodovini rodbine, ko go vori o gibanju 1. 1848, kako so prišle francoske dame se zahvalit Cremieuxu, ki je hotel uveljaviti postavo o razdružnesti zakona. In na to pravi Riehl, da mu je to postopanje neumevno od moderne ženske, ker je v korist ženstvu le to, ako se ločitev kar se da omeji. Ali naj nas osramoti drugoverec! (Splošni klici: Ne !) Boj, ki se bije sedaj, ni političen, ampak kultur, boj.
Ako se vpelje splošno razdruževanje zakona pade žena nazaj na stališče suženjstva iz kojega jo je rešilo krščanstvo. Eao-ženstvo pravijo tudi tisti, ki hočejo raz družbe, je edino kulturnega človeka dostojen način zakona. Ako se razdružba in potem nov zakon dovoli, pa dobimo mnogoženstvo, samo da ne bo obenem imel mož več žen, ali vendar v kratkem času lahko zaporedoma. Padli bi na stališče mnogoženstva paganov in Turkov. (Pritrjevanje)
Na zahteve pe razdružbi zakona bodi torej naš edini odgovor: Ne! In nikdar ne! (Burno odobravanje.) Nato je bila z velikim navdušenjem sprejeta resolucija.
Državni poslanec dr. austeršič.
Nato prične govoriti burno pozdravljen dr. Ivan Šusteršič. Srce vesoljnega sveta pretresajo dogodki v kat. Franciji, zaprli so samostane, izgnali redovnike, sedaj pa udirajo s pomočjo žandarjev, policajev, vojakov in raznih obrtnikov v kat. cerkve, jih onečaščijo, delajo silo, kri je tekla in tudi žrtev življenja se je že dogodila. Vsak kdor le pošteno čuti, kdor še ni popolnoma podivjan, in še ni ves pod vplivom židovskega časooisja, se mora zgražati Začelo pa se je tako, kakor pri na?. Najprvo sta bili dve besedi: Svobodni zakon in svobodna šola. Za svobodo smo vneti vsi. Ali je kdo tu, ki bi šel rad v suženjstvo? (Ne, ne!)
Svobodo ljubimo vsi (Vsi!) A ta svoboda je bila goljufija, sleparstvo, nasilstvo. 11 tega pa ne more nastati nič dobrega. Do teh razmer je torej prišlo na Francoskem in ti so zadnji udarci sovražnika, ki jih zadaja kršč. ljudstvu. Dosti močne se že čutijo, ker udero v sredo svetišč, česar so se doslej bali storiti. Ali hočemo tega tudi v Avstriji ? (Ne !) Ce pa tega nočemo, se moramo v pravem času zoperstaviti. Presojati mam je to po prepričanju ogromne večine ljudstva v Avstriji, ki je katoliško. Vsak zakon je že sedaj svoboden. Vsak mož se lahko oženi z ženo, ki jo ljubi, seveda če ga ona mara. oe ga ne mara, potem seveda nič ni. (Smeh) Ravno tako se lahko vsaka žena poroči z možem, seveda tudi le, če jo ta mara. (Smeh.) Ce pa je mož ženo vzel, je to storil v zavesti, da se je vezal do smrti. (Brave!) In ker ve krščanski ženin, ko vzame krščansko nevesto, da se veže ž njo za celo življenje, nič ne nasprotuje svobodi, da ostaneta za vedno skupaj. To zahteva poštenje, drugače je bilo laž, ko ji je obljubil, da ji be vedno ostal zvest. Ce stopita ženin in nevesta pred oltar, sta oba dobro poučena o zakonu. Takrat, ko stavi duhovnik nanj zadnje vprašanje, ga nihče ne sili, da reče: da; če mu to ni všeč, naj reče: n e, vzame klobuk in gre. (Smeh.) Ca pa pravi: d a, se je vezal za celo živ Ijenje To izvira iz zakramentalnega značaja zakona, ki je zakrament, kakor je zakrament sv. krst, mašnikovo posvečevanje, sv. birma itd. To je tudi edino pametne in naj boljše za človeško družbo. Vsi vemo, da je naša vera prava, da druga prava biti n e -more Le kdo drugače pravi, je naš sovražnik Danes, ko se zahteva splošna volivna pravica, danes ko ni nobenega razločka več med gospodom in njegovim lakajem, moramo tudi zahtevati, da mora volja kršč. ljudstva v tej državi veljati tudi glede zakona.
Ni je sde na svetu, ki bi nam mogla usiliti razdružljivost kršč. zakona Nasprotniki so zato nasprotni nerazdružljivosti zakona, ker so nasprotni vsemu, kar je krščansko. S tem hočejo krščanstvo zadeti v živo, hočejo ga razbiti s tem, da razbijajo
krščansko rodbino. V rodbini je moč krščanstva, vsaka rodbina je trdnjava za naše versko prepričanje ia je več vredna, ko vsa okrajna glavarstva in vse sodni je. Pred par leti o tem še nihče ni aič govoril. Naenkrat so začeli na Dunaju zasledovati ločene kat. poročence in jih res nekaj nabrali. Ločitev tudi po kat. načelu ni nedopustna, le da, kdor se je ločil, ne sme vzeti druge žene, dokler živi prva in narobe. Takih ločenih so torej na Dunaju oabrali več. Mi vsi jih pomilujemo, ker ni nič bolj žalostnega, kakor če se mož loči od žene. Zbob-nali so shod „k a t o 1 i š k o ločenih", kakor se sami imenujejo. Na tem shodu se ropotali, naj jim bo dovoljeno, da se smejo drugič ženiti. Pravijo, naj bi se vesti vsakega prepustilo, če si vzame drugo ženo; tisti, ki je dober katolik — take trde — bi tega itak ne storil in cerkev bi ne blagoslovila takega zakona. Nasprotniki se vedno izpočetka delajo silno nedolžne, a potem vržejo raz sebe krinko, evčjo obleko in — volk se pokaže. Tako so nasprotniki delali drugod, tako delajo tudi pri nas. A to je silne nevarno, ker bo peljalo naprej.
Kdor reče A, reče tudi B Mislite si zakonsko dvojico, ki bi živela skupaj 20 let. Vzela sta se mlada. On je bil star 24 let, ona pa 20. Po 20 letih bi bil on star 44, ona pa 40 let. Vmes bi prišle razne nepri-like, ona bi zbolela, bolezen bi morda pokvarila njen obraz, da bi ne bil več tako lep ko prej, recimo, da je mož tudi nekoliko bolj lahkomiseljn. Videl bi kake žensko, ki je nekoliko lepša, ko njegova, ki je poleg tega še morda vsled bolezni male nervozna, ali kakor moški pravijo, sitna. Ako je mož prepričan, da je njegova dolžnost, da ostane zvest, ji bo tudi ostal zvest. Ako pa ni trdno versko prepričan, bo začel omahovati, posebne, ake bo v njegovi domišljiji igrala veliko vlogo podoba kakega zalega dekleta, začel bi se prepir, nemir in ločitev bi sledila kmalu.
Žena bi bila reva, ko je vendar v zakonu žrtvovala vsa, tudi svoje zdravje, on pa bi živel z drugo. (Klici: Kaj pa otroci!) Tu govorim le o zakonu, ki bi bil brez otrok. Kaj pa, če so otroci? Jaz naravnost pravim: Otroci imajo sveto pravico do svojih staršev, oni imajo pravico zahtevati, da so si starši zvesti. To je sveta pravica otrok, nihče nima pravice tu poseči vmes. Tu je taka zveza kakor pa med B>gom in ljudmi. Če bi se izjema dovolila le v enem slučaju, bi o nerazdružljivosti kršč. zakona ne mogli več govoriti. Danes drži zakonska skupaj to, da vesta, da morata ostati skupaj. Ce pa se toodpravi,bo to nevarnost za lahkomiseljne. Slabih značajev je veliko a trdnih malo; saj je še celo sv. Peter zatajil Gospoda. Ce bi hotel jaz sedaj ie skozi zid z glavo, bi ne mogel, razbila b4 se mi glava, čeprav je trda, a skozi bi le nemogcl. Ia tak zid je nerazdrulnest zakona. Ce prime človeka strast, pa vidi nepremagljive oviro, se vendar premaga. Ko bi pa ne bile več tega zida, bi bilo drugače in kmalu bi imeli na tisoče zapušienih žen in otrok. Tu ni nobenega kompromisa, ali smo za zakramentalni značaj zakona, ali pa ne C*i imamo to prepričanje, da je zakon nerazdružljiv, bomo zastavili vse sile, če treba tudi življenje, da preprečimo to preosnovo. (Burno pritrjevanje). Nato povdarja govornik, kako je Avstrija bila rešena le v znamenju krščanstva. Dunaj je bil 1. 1683 rešen v znamenju sv. križa in če Avstrija ostane krščanska, je to v rokah krščanskega ljudstva in tudi kršč. ženstva. Danes mora vsaka ženska biti bojevalka za katoliške pravice, danes morate postati goreče agitatorke, zakaj zi vas se gre v prvi vrsti, bolj ko za nas moške, gre se pa za vašo čast. „Sl. Narod." vas je sinoči že naprej ozmerjal s tercijal-kami. (Smeh) To ni nič razžaljivega. (Nič!) Tudi jai se vam danes slovesno predstavim za tercijala, pa me ni nič sram. (Burno odobravanje). Zato vam kličem: Tercijali in tercijalke skupaj in pokažimo, kaj smo! Nato ožigosa govornik poslanca Ferjan-čiča, ki se je izrazil, da mu je razdružnost zakona simpatična. Jaz sicer ne vem, kake žene imajo Ferjančičevi volivci v gorenjskih mestih, vendar sem prepričan, da žene ne bodo zadovoljne s takim poslancem in da bodo možje skrbno prikrivali te zasluge Ferjančičeve; drugega namreč Feriančič za svoje volivce sploh ne stori. Kaj neki hoče Ferjančič? Saj je vendar že drugič oženjen. Nato omenja govornik, kako korektnega se je kazal Ferjančič, ko je bil poslanec notranjskih kmečkih občin. Ker ni bil za nič, so ga kmetje vrgli. To kar je rekel Ferjančič, je mnenje cele stranke, ki je med nami. Kaj vtikajo ti ljudje svoj nos v vere, ko jih to čisto nič ne briga. Puste naj vero v miru, pa ne bo niče izmed nas nosil vere v politiko. Ako pa nosijo vero na politično torišče, jim sledimo tja tudi mi in se bomo tam udarili! Tu imate žene veliko vlogo, ko bode volitve v državni zbor. Tu se be odločilo, če bo zakon krščanski ali pa ne. Nato je na kratko razpravljal govornik vsled poznega časa o svobodni šoli, ožigosal pred vsem počenjanje onih učiteljev, ki hočejo določevati, da naj bil pouk brez-
verski. Šola je del vzgoje, vzgoja pa je
stvar stanšev za kateo so odgovorni pred Bogom. Tudi o tem se bn odločevalo pri prihodnjih volitvah. Čeravno nisem prijatelj temu, da bi se ženske vtikale v politiko, tukaj ja to neobhodno potrebno. Ce niso hoteli ž.:nsi v politiko, naj hi jih bili pustili na miru. (Pritrjevanje.)
Ker pa nočejo spoštovati pravic žensk, zato vam kličem: „Kvišku! V boj za vaše pravice!" Te besede so izzvale silea vihar navdušenja in dvorana se je tres la v;har-nega odubravanja. Nato ja gospodična E r -ž e n o v a izpregovorila sledeče:
Današnji shod se je ob nesel. Navdušenje pa mora ostati Kadarkoli buti še »a dan kakšno vprašanje, ki se nas tiče, moramo zopet na dan. Za to je pa treba nekega vodstva. Danes smo izvol le predsedstvo, ki js izvrstno izdelalo svojo nalogo. To predsedstvo naj osnuje izmed nas nekak odbor zaupnic. ki se bo po njih lahko izpeljalo vse.
Zsto predlagam: Ljudski shod naj sklene: Predsedstvu se naroča, da sestavi in uredi obširen zaupni ženski odbor. — Predlog je bil soglasno sprejet. Med navdušenimi živijo klici je predsednica gospa Maiafreda zaključila impozantni shod v vzklikom: „Krepko stojmo za nerazdružlji v o ? t zakona!«
Občinske volitve v Trstu
so se danes začele. Tri stranke se bore. Proti stari »narodno-liberalni« iredentov-ski stranki, ki jo vodi Žid dr. Venezian in ki je doslej neomejeno gospodovala na tak način, da je morala vlada vzeti magistratu celo posle prenesenega delokroga, nastopajo združene vse druge stranke pod imenom »Tržaška ljudska stranka«. Le soci-jalni demokratje nastopajo posebej. Liberalci delajo z vsem pritiskom in hočejo zlasti podkupiti uradništvo, da bi jim pomagalo. V ta namen so zložili velikanske vsote. Samo iz Milana jim je poslalo društvo »Dante Alighieri« 200.000 K volilne podpore. Državni uradniki so sklenili, da glasujejo proti liberalcem. Ker ima doslej od 200,000 prebivalcev volilno pravico le 6.000, zahteva »Tržaška ljudska stranka« splošno in enako volilno pravico, ki bi ire-dentovsko kamoro vrgla ob tla in omogočila delovanje za čisto gospodarske interese tržaške.
Nadvojvoda Fran Ferdinand
odpotuje v inozemstvo. »N. Wiener Tag-blatt« poroča, da odpotuje nadvojvoda Fran Ferdinand s svojo soprogo kneginjo Sofijo Hohenberg za dlje časa v inozemstvo; najprej da se podasta na Francosko ter da sc vstavita nekoliko časa tudi v Parizu.
Staročeški strankarski shod.
Včeraj je zborovalo kakili 200 zaupnikov staročeške stranke. Predsedoval je član gosposke zbornice dr. Matuš. Ne-^ kdanji praški župan Šole je poročal o iz-premenjenem strankinem načrtu, ki sta ga izdelala dr. Matuš (politični del), in dr. Braf (gospodarski del). Shod jc sprejel predlagani načrt in sklenil, da ne soglaša z Oautschcvo volilno reformo.
Zaprti vojaški novinci.
V	Slavkovu jc došlo na novačenje več mladeničev v izprevodu, pred katerim so nosili črno zastavo z belim napisom: »Ljubimo domovino in svobodo«. Orožništvo je zaplenilo zastavo in prijelo 13 mladeniče v zaradi razžaljen ja armade.
Politikujoči ogrski dijaki.
V	soboto popoludne so bile na budim-peštanskem vseučilišču dijaške demonstracije, ker so hoteli dijaki preprečiti, da se predstavi vseučiliški senat novemu ogrskemu naučnemu ministru, a rektor ni hotel zaslišati odposlaništva vseučiliščrii-kov. Dijaki so sklenili, da pri-r e d e 15. t. m. v e I i k e demonstracije. Na deželo odpotuje več dijakov, da pregovorč prebivalstvo na upor. Tudi v Zagreb opotuje mažarsko dijaško o d p o s.l a n i š t v o, da doseže pobratimstvo med hrvaško in mažarsko vseučiliško mladino.
Volilna preosnova.
Zbornica bo razpravljala o volilni reformi ves ta teden. Jutri namerava odgovarjati Gautsch nasprotnikom volilne pre-osnovc. Na shodu dunajskih svobodomi-selccv je izjavil poslanec Licht, da jc prepričan pristaš splošne volilne pravice, dasi ni zadovoljen s porazdelitvijo volilnih okrajev. Nemške poslance je poživljal, naj se zedinijo za Gautschev načrt, ker bi bila vsaka poznejša volilna reforma za Nemce še slabša, kakor sedanja. Kriza na Srbskem.
Ker so sc razbila vsa pogajanja o sestavi nove srbske vlade, so nasvetovali kralju, naj razpusti skupščino in razpiše nove volitve. Kralj hoče šc počakati, kaj bo nasvetoval Vujič. Ogrski carinski bo nasvetoval Vuji.č Ogrski carinski
uradi so dobili ukaz, da morajo določiti za srbsko blago carino po splošnih postavkah carinskega tarifa. Klub radikalne stranke je odklonil sestavo koalicijske vlade z mladimi radikalci in zahteva, naj se spojita obe stranki.
Boj na filipinskih otokih.
Domačini na filipinskih otokih so se uprli proti Američanom. Boj je trajal dva dni. Domačini so imeli 600, Američani pa 18 m r t v ih.
Maroška konferenca.
Nemški poslanec je izjavil, da se pridruži predlogu Avstro-Ogrske, glede ureditve policijskega vprašanja v Maroku. Francoski načrt najbrže izpopolnijo z avstrijskimi predlogi. Glede maroške banke so načeloma odobrili predlog Nemčije, da se poveri nadzorstvo banke Nemčiji, Angleški, Francoski in Španski. Včerajšnja s e j a j e bila končana z najboljšimi upi na vspešen konec konference. Splošno sodijo, da se je doseglo sporazumljenje po posredovanju Avstrije.
Književnost in umetnost.
*	Koncert gojencev glasbene šole. „Giasbena Malica" je včeraj v posebnem koncertu predstavila nekaj svojih gojencev, da pokaže, do kako visoke stopinje muzikalne izobrazbe se je moč povzpeti na tem hvalevrednem, domačem zavodu.
Proizvajalci obsežnega programa so nam sicer že povečem znani iz enakih prireditev prejšnjih let; a spored je bil to pot tako vabljive umetnostne in mikavne vsebine, da je vzbujal v obilni meri pozornost in za-j ni man j e.
Vrstile so se točke za klavir, gosli, čelo j in solopetje. Pred vsem povdarjamo, da so j nastepi kazali očLiden in presenetljiv na-i predek od lanskega leta. Ne moremo orne-i niti nobene točke, ki bi bilo v njej kaj ne-; dostatneea.
Občinstvo, ki je veliko dvorano „Na-j rodnega doma" docela napoln lo je z na-j vdušeno in večkrat obnovljeno pohvalo odo-| bravalo dovršeno proizvajanje nadarjenih, ! mladih kancertistov.
Požrtvovalnemu učiteljskemu »sobju »Glasbene Matice" j le v čast in zadostilo, j da more s tako odličnimi uspehi pri svojih gojencih stopiti v javnost.
Odkrito priznanje zasluži gdč. E r n a P o v š e t © v a , ki je pela več pesmi s pra-j vim čutom in s priznano pevsko okretnostjo \ ter je zoifgla največje glasbene finese in tež-j koče z neko prikupljivo lahkoto, dasi se ji , pozna rahlo zdravje. Posebno lepo je pope-vala v laškem izvirniku J. Verdijevo »Arija Violete" iz opere „Traviata".
Izredno nadarjenost in zmožnost je pokazal mladi g Š t r i t o f , ki je sviral na gosli in na klavir. „Ch de Beriotov: Kon-ceit za gosii št 9% ki zahteva mojstrsko roko, je igral s tako dovršenost:©, da se je še po koncertu cula splošna pohvala
Opravičeno priznanje zaslužijo tudi gg M. Dežela, A. Trost in R Bajde. Vsi so dosegli lepe uspehe.
Naj „Matica" vzgoji čimdalje številnejši roi virtuoznih, nadebudnih in pridnih čebelic!
*	K razumevanju dnevnega vprašanja (t j. vladni predlog o votlini reformi) pomore posebno „razpredelba v»-livnih okrajev". To je oskrbel zelo toča« z natančnim zemljevidom založ nik G. Freytsg & Berndt na Dunaju VII/I. Schottenfeldgasse 62 Zemljevid se zeve: „Razpredelba volivnih okrajev po 23 februarja 1906 predloženi vladni volivni reformi, ~ kart v barvotisku, ki podajajo instruktivno sliko bodoče osnove in podlage državnega zbora. Zemljevid se dobi v .Katoliški bu-kvarni" v Ljubljani, po pošti 55 vinarjev. Karto naj bi si omislila tudi društva za po
! ljubn® razlago volivne reforme.
StalersKe novice.
š Ustrelil se je častniški sluga Avgust S 1 a n s k y , služeč pri 87. peš-polku v Celju. Težko ranjenega so prenesli j v civilno bolnišnico v Celju, kjer je zdravniku v rokah ob preiskavanju rane umrl. Vzrok samoumera je strah pred kaznijo.
š Iz Šoštanja. Govedič je z Nemci slavil zmagi slavje nad podleglimi svojim' slovenskimi farani. Zaačilno je to, da sta glavna voditelja šoštanjskih nemškutarjev slovenska uskoka: bivši slovenski župnik Govedič in bivši „Sok»l" Iran (sedaj seveda Hans) Woschnagg. Župnik Govedič. prijatelj .Narodovih" urednikov, je bil toliko predrzen, da je med Nemci trd 1, da je Slove nec. Nemci se mu seveda za to priznanje vpili huronski „b.eii". Ce bi bili Slovenci res taki, kakršen je Govedič, potem bi bila ' za vsakogar sramota biti Slovenec Gove j diču pač grozno imponira hvala „Vahtarce" in ga bogato odškeduie za izraz porniloval nega zaničevanja ki ga je doživel lani Govedič za svoie delovanje
š Zanimivo sliko so lahko gle dali dne 8. t. mes. blaženi šoštanjski nem- !
; čurji, ko so slavili svojo zmago. Liberalni župn k Govedič in celjski Oi:chs sta se bratski objemala. V tej poziciji naj se dasta fo tegrafirat, nad njima pa naj plava celjski protestantovski pastor. Take slike naj bi se razpečavale v prid ponesrečeni celjski nemški hiši. Marsikak Slovenec bi si sliko Govedič Odchsovega objema rad za drag denar privoščil.
š Dobrnski nemčurji hočejo imeti pust v postu. Ker je bil Auer tako sramotno odstavljen iz dobrnskih toplic, začeli so pobirati nemčurji podpise, da bi Auer ostal še nadalje na Dobrni. Tiste podpise poznamo in tudi vemo, da je Auer sam vz dihnil nemčurjem to misel. Poskrbelo se bo za to, da bo Auer istotako sam izgubil veselje, ostati še na Dobrni. Čuditi se le me ramo otročji pameti dobrnske nemškutarije, katera misli, da se bo deželni odb«r štajerski zavoljo Auerja osmešil pred vsem svetom! Ne boš ga, Tone!
mm novice.
Javni shod v Senožečah.
Včerajšnji javni shod v Senožečah je bil t»k« obilno obiskan, da je bila grajščinska dvorana popolnoma natlačena. Najboljši možje iz Senožeč in okolice so prihiteli na ta shod. Gozorila sta dr. L a m p e in dež. poslanec dr. Krek, ki je razvijal program delavnosti Slovenske Ljudske Stranke za bodoč nost. Soglasno in z odobravanjem sta bili sprejeti na predlog gosp. Klein-d i e n s t a resolucije za splošno in enako volilno pravico v državni in deželni zbor in za krščanski značaj zakonske zveze proti rtformnemn načrtu liberalnih strank.
Posojilnica se je ustanovila včeraj v Št. Lambertu nad Zagorjem. Predaval je revizor g. D o d i č.
Izobraževalno društvo v Dobu je priredilo včeraj predavanje « organizaciji Udeležba mož in mladeničev je bila jako številna. Govoril je gosp. Smolnikar.
Delavska organizacija. S 1 o
vensko katoliško delavsko društvo v Ljubljard je imelo včeraj dobro obiskan političen shod. — V soboto je bil ustanovni shod „Podp®mega društva za delavstvo ljubljanske tovarne za lep".
Zemljevid volilnih okrajev po Gautschevem načrtu priobčujemo danes. Pripominjamo, da se je vrinila risarju v Istri napaka v imenu: Mesto .Kastav" naj se popravi „Podgrad". Mesto „Kote na Koroškem se glasi pravilno .Vogliče".
—	Ogenj in smrt v ognju. V nedeljo ob 5. uri popoldne je naznanilo klenkanje zvonov pri Dev. Mariji v Polju ogenj. Gorelo je na Studencu, in sicer je popolnoma pogorela ena hiša, vdgo Kov-terčeva, skoraj popolnoma hiša Kresonova in del gospodarskega poslopja Košakovega Pog*rela je krma in žito. Kar je pa najhuje, našli sta v ognju smrt dve osebi — namreč mesar Franc Paternoster, sin Kresonov, in pa Antonijo Kocjančič Kevterc omožjna Kačar v Smartnem. O prvem se govori, da je on zažgal, ker je pretil, da se mora oni dan še nekaj zgoditi. Franc Paternoster je baje zažgal iz sovraštva, ker je domačijo izročila mati mlajšemu sinu Tonetu in že opoldne pri kosilu grozil materi, da jo ubije. Druga, Antonija Kocjančič, pa je prišla na obisk na svoj dom pogajat se radi dote ; pomagala pa je, ko je začelo goreti, bratu reševati vrečo žita, in pri tem našla grozne smrt. Poleg tega bi bil kmalu izgubil življenje tudi go spodar Jakob Kocjančič; močno opečenemu je dal prvo zdravniško pomoč blazniški zdravnik dr. Divjak, potem pa so ga odpe ljali v bolnišnico, kjer be skoro gotovo umrl. — Hvala Bogu, da ni bilo hudega vetra, ker bi se sicer ogenj še bolj razširil. Na pogorišče so pohitele ter požrtvovalno delale požarne brambe: iz Bizavika, Vevč, Most in iz Ljubljane pod vodstvom načelnika gosp Štriclja, kakor tudi orožniki iz Most in Vevč, ki so vztrajno pomagali pri gašenju; tudi nekaj vojakov smo videli pri delu. Hvala vsem, ki so pripomogli, da se je požar omejil! Le eno bi pripomnili: Priprave za gašenje za prvo silo bi naj imela vsaka večja vas, vsaj kako rosno brizgalno, lestve in razdiralne kljuke; žalibog, da se ljudje zato premalo menijo. — Zgorelo je tudi nekaj denarja v vsoti 1600 K. Skoda je velika, pogorelci so bili zavarovani. Grozen je bil pogled, ko so s pogorišča odnesli dve krsti požigalčevo in ponesrečene žene. Govori se, da se je požigalec po svojem dejanju ustrelil ali obesil, ko je videl, da ne uide p«ginu. Dobili so izpod razvalin samo njegov trup in nekaj zlata in srebra. Pri sebi je imel 1200 K.
—	Pogumen Kranjec. V New Yorku je iz nekega gorečega hotela rešil
hotelski uslužbenec Henrik Humer iz Hotiča pri Litiji tri otroke.
—	Imenovana je za suplentko na šoli v Cerkl|> h gdč. Marija Fischer.
—	Novo društvo zdravnikov. Na Krahj ikem se je osnovalo društvo „Pro-sta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem". Vlada je pravila potrdila.
—	Smrtna kosa. V goriški ženski bolnišnici je umrla gospa Ivana Dolenc, sopr< ga gosp. Avgusta Dolenca, trgovca v Ajdovščini. — Nagloma je umrl v Mirnu g Alojzij Mozetič, posestnik in gostilničar. — V Lokavcu je umrl po-sesestnik in zidarski podvzetnik Franc Blažko.
—	Lahi v Soški dolini. Neki
večji mlin v Soški dolini je prešel v last nekega tržaškega Lahf, seveda za dobro kupnino. Ce se bo tako delalo, se bo kmalu poznal l«ški upliv v Soški dolini.
—	Goreč brzovlak. V petek ponoči so zažgale iskre lokomotive brzovlaka Dunaj Pontabelj v Selzthalu neki voz III. razreda. Potniki so se grozno prestrašili. Pri Admontu s« ustavili vlak in posrečilo se je kmalu zadušiti ogenj. Vlak je imel le četrturno zamudo.
—	Abstinentno gibanje. N a B r e z n i c i v ondotntm izobraževalnem društvu je predaval včeraj g. Podlesnik o abstinenci. Precej mnogoštevilno zbranim možem in mladeničem je razložil gospod predavatelj pomen abstinence in namen društva „Abstinent" Kazal je na grozovite posledice pijančevanja in narisal veselo slik« abstinenta delavca, kmeta, gospodarja in diužinskf ga očeta Poslušalci so z zanimanjem sledili predavateljevim besedam.
—	Umrl je danes zjutrsj ob 6 uri v Rodinah pri Breznici veleč, gospod Anton C o p , začasno vpokojeni duhovnik. Pogreb bo v sredo, dne 14. marca, ob pol deseti uri depoldr.e v Rodinah pri Breznici.
—	Poizkušen samoumor. 18-letna Karmeia Pizzucchim v Gorici je skočila z drugega nadstropja kakih šest metrov globoko na dvorišče. Dekle je močno poškodovano, zlasti na glavi.
—	Odlikovanja, It Boh. Bistrice se nam piš*. Oočmski odbor na Boh B:strici je v seji 8. t. m. soglasno imenoval častnim občanom občin« Boh. Bistrica g. Otona pl. De tel a, c. kr. okrajnega glavarja v Radovlj;ci v zahvalo in priznanje obilih zaslug, ki se jih je pridobil z očetovsko skrbjo in z ©dločr.im nastopom v korist občanom ob času grajenja železnice, z modrimi nasveti odboru pri obšin&kih sejah, zlasti pa § požrtvovalnim trudom za zboljšanje naših planin ter sploh planšarstva V poletnem času prehodil je planine, za L;scom, za Oirešči, za Poljanami itd. ter si bilježil razne potrebne naprave v svrbo podpore za zboljšanje plaein. Ker je ministrstvo že precejšno svr^to dovolilo, dobi nekaj tega deleža letos tudi južna stran bohinjskih planin. V isti seji je občinski odbor soglasno imenoval častnim občanom našega priljubljenega poslanca Josipa Pogačnika v priznanje za mu »goletui trud v kor st naši občini posebno z ozirom na nakup planin. Kdo bi preštel pota in povrnil stroške, ki jih ima uže leta sem gospod poslanec? — Nadalje je bil v isti. seji soglasje izvoljen častnim občanom tudi gosp. Fran Povše za neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil kot prijatelj Bohinjcev, za po-vzdigo in zboljšanje mlekarstva, oziroma sirarstva ter koajereje v celem Bohinju.
—	Bajke. — Umor Janželna iz Preserja. da ga je namreč Jernejček v Ameriki raradi svoje žene ustrelil, je bajka. Tudi Matevž Milavc, kateri je bil z nožem ranjen in v bolnišnici za mrtvega proglašen je prišel zdrav iz bolnice. Tudi beg g. Jntiharja z Iga v Ameriko se ne potrjuje in je dotična vest neresnična.
Državni pravdnik in pust v Metliki. Piše se nam: Ali ve namestnik c. kr državnega pravni š t v a kaj se je godilo pri m a-skaradi na pustni torek javno pred vso Metliko? Ali ve za to c. kr. žendarmerija ? Ali ve in se zaveda, da so blatili in zasmehovali našega prev z v išeneg a knezoškofa in so zaničevali katoliške obrede? —Ali ho-č e mogeče tu državno p r a v n i š -t v e tudi roke križem držati, kakor jih drži županstvo in pustiti, da se smrkavci norčujejo iz cerkvenih obredov? — Mi čakamo. Ako se varamo, hočemo pa odločneje govoriti drugje!
—	Gozd pogorel. Dva kilometra od Obeliska na Opčinah proti Kotorelu je zgorelo 20 000 štirijaških metrov gozda in sicer 2000 borovcev.
—	lfsled bolezni oslepila je vdova B e n č u r v H«tiču.
—	Potres. Iz Domž»l se nam piše: Domžfile, 12. marca 1906. Danes zjutraj ob 5. uri 10 minut srn« čutili precej močan potresni sunek z podzemeljskim bobnenjem, Smer je bila od jugozahoda pr&ti severovzhodu.
— Velika nesreča v tvornioi.
V Prešerju (občina Hom;>) je dne 12 t m. I zjutraj jerman odtrgal vso lev« rok« Matevžu Zupan. V tej tvornioi (la t g. F. Starčta) se je zgodilo že veliko nesreč; „nažagani" so že skoraj vsi delavci po rokah. — V delo jemljo tudi pod 14 let stare. Kmet pa težko dobi dobrega delavco.
j Bombastičen telegram so dali v „Stov. Nirod" naši s^obodomiselci po volitvah v II. in I. razredu rekoč: Jesenice v zastavah. Navdušenje je velikansko. Narodni izdajice so poraženi!" Pa zastav še deset nismo našteli, niti vsi liberalni odborniki jih niso razobesili. Navdušenje so pa kazali naaprednjaki s tem, da da s* po gostilnah razgrajali in na cesti duhovnike s buronskim vpitjem napadli, po noči okcli župnišča tulili in žvižgali ter dvema neustrašenima posestnikoma Slovenske Ljudske Stranke na hišo obesili črno zastavo. Kake vse drugače, dostojno in • 1 i k a n o , so se vedli naši volivci, ki so zmagali v III razredu! Mi smo ponosni na naše ljudi. Naprednjakors pa privoščimo njih veselje, še celo to jim želimo, da bi se jim to veselje ne skratilo. Od vas, naprednjaki, se res drugega ne moremo naučiti, kot surovosti m podivjanosti. Naši somišljeniki so vsek dan dobivali anonimna pisma in dopisnice, ki kažejo visoko stopinjo kulture naših naprednih. Ti dokazi bodo še enkrat hodili na pot n^prednjakom.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8, uri zvečer predava v „Slov. kršč soc. zvezi" gosp. dr. E v g e n L a m p e. K obilni udeležbi vabi odbr.
lj Leonova družba. V sredo 14. t. m bo predaval prof dr. M. Opeka o frančišk ani h - p oet i h pred D a n t e i e m.
lj Obravnava v zadevi gg. Prosenc*Hribar se vrši pred tukajšnjim sodiščem v četrtek 15 t mes. Kot priča je povabljen tudi član našega ured ništva Iv. Š t e f e.
lj Gospod deželni predsednik Teodor Schwarz sbuSa speznati natančno vse deželne razmere. Prav je tako. Le tedaj bo mogel sam poseči vmes, kadar bo treba, ako se esebno prepriča, kje bi bilo mogoče in res potrebno kaj ukreniti v blagor deželanov. Ne le, da nadzoruje pridno podrejene politične urade, ampak posveča tudi vso pozornost šolstvu. Prve dni prošlega tedna je posetil v družbi g. žu pana Ivana Hribarja ljublj. ljudske šole Najprej, dne 5. t. m. dopoldne je bil na II mestni deški osemrazrednici na C«j-zovi cesti. Ob vstopu v solsko poslopje je pozdravil visokega gosta in njegovega spremljevalca štdski vodja g. Franc G a b r -š e k. Nito si je ogledal v spremstvu gosp. župsna ia g. šol vodje učne sobe in sploh poslopje, šolatsko in učteljsk® knjižnico, krasno in jako praktično urejene zbirke učil po sobah in na hodnikih ter kazal po vsod veliko zanimanje. Tudi pouku je prisostvoval in sicer v VII. razredu, kjer je ravno učitelj g«sp. J. Jeglič izpraševal učence iz slovenščine. Z največjim zanimanjem je sledil odgovorom posameznih učencev ter zapustil šolsko sobo jako zadovoljen čestit*j«č učitelju na lepih uspehih. — Da se pokloni učiteljstvo predsedniku najvišjega šolškega oblastva v deželi (c kr. dež. šol. sveta), se je zbralo učiteljstvo v konferenčni sobi, kier je predstavil posamezne ude gosp. šolski vodja, ki je obenem izražal v svojem jedrnatem nagovoru čustva udanosti, spoŠto»anja, radosti, ponosa in zahvale, koje navdajajo učiteljstvo in učence ®b tem izrednem dogodku. Zagotavljal pa je tudi, da hoče učiteljstvo i nadalje svoje dolžnosti vržiti najnatančnejša ter vzgajati izročeno mu mladino v pobožne in vrle ude človeške družbe, v najudanejše podanike presvetlega cesarja, v značajne . domoljube in v zveste služabnike držaje, da jim bode vsekdar sveto vestno izpolnjevanje postav ter da bsdo pripravljeni žrtvovati za cesarja in domovine vse, kar je dolžnost pravega državljana. To bode ravno na tem zavodu tem lažje mogoče, ker je kot naj višje or-ganizovana ljudska šola dovzetna za vse pravo dobro in lepo. — Gospod dež. pred sednik se je blagovolil najprisrčneje zahvaliti za udanostno izjavo ter izrazil svojo popolno zadovoljnost o stanju šole g. šol. vodju in vsemu učiteljstvu, od katerih se je po nagovoru posameznih poslovil kar najprijazneje.
lj ,Narodova' laž o podpisih proti razdružitvi zakona. Z ozi rom na »Narodov* napid nam piše trnovski cerkovnik: Ni res, da bi me g. kaplan pošiljal od hiše do hiše in od stranke do stranke. Res pa je, da sem bil poslan od g. župnika radi onih podpisov in sicer prve dni po izročitvi pol za podpise od knezo-škefijskega ordinarjata ; pole so se že pred osmimi dnevi polne vrnile. Ni res, da bi jaz dotično gospo soprogo uglednega uradnika tako pestil in silil za podpis; jaz sem le stvar pojasnil, za kaj se gre. Ni res, da bi gospa prišla h g. kaplanu, da bi na polo
podčrtala svoje ime in svojega uglednega soproga, res pa je, da je gospa poslala služkinjo k meni s prošnjo, da jej dam polo, na kateri se je gospa podpisala. To sem tudi storil Obiskal sem tudi še več čislanih in uglednih rodbin, sem bil povsod dostojno sprejet in vsi so radi podpisali in si šteli to v svojo dolžnost. Cerkovnik trnovski Jernej Bizjak.
lj Pomladanski izleti. Včerajšnja nedelja je izvabila mnogo mestnega obč nstva na deželo. Sv. Katarina, Sv. Jošt in Šmarna gora so bili polni gostov in planincev. Po hribih je sneg večinoma že izginil, na senčni strani in pa v dolinah ga je pa še nekaj
lj Temelj za gimnazijsko poslopje na Poljanah pnčno kopati začetkom aprila letos.
Tlakovanje Dunajske ceste bodo letošnjo spomlad nadaljevali od hiše št. 19 do Grajzerja s pot tirnimi kockami.
lj Mestna prodajalnica mleka je v preteklem mesecu pr«daio mleka 37.073 litrov.
lj Čigav je konj ? Včeraj je nekdo pozabil na ljubljanskem sejmišču, 6 do 7 let starega konja, ki je vreden kakih 120 K. Kom se je bil na sejmišču odtrgal in ga je vjel mizar Anton Koman. Lastnik naj se zglasi na Poljanski policijski stražnici.
lj Prememba posesti. G. Fran S e u n i g , zastopnik „Hamburške ameriške črte" je kupil hišo štev. 28 v Kolodvorskih ulicah in je svojo pisarno za izseljence preselil tja.
lj Umrl je v Gradcu bivši lekarnar na Mestnem trgu v Ljubljani Erazem B i r-s c h i t z . star 74 let
lj Novo vilo namerava si zgraditi poslovodja Miklavževe trgovine g. Dre-fe n i k, na nekdanjem Del Cottovem svetu.
lj Občinski svet ima izredno sejo >5 torek, dne 13 marca t. m. ob 5. uri popoldne v mestnej dvorani. Na dnevnem redu je med drugim: o ponudbi tovarnarja Maksa Samasse za odkup nekega mestnega sveta na Gradu in glede uravnave njegove tovarniškega stavbišča na Prulah; e ponudbi trgovca J Perdana za odkup nekega mestnega zemljišča ob Dolenjski cesti; © županovih nasvetih glede ljubljanskega gradu; o izpremembi stavbne črte v Gosposkih ulicah med Valvazorjevim in Turjaškim trgom; o končnem obračun" zidarskih del in dobav Toaniesove tvrdke pri zgradbi mestne ljudske kopelji; o županovem dopisu glede pedkov-nice in živinozdravmšnice v Ljubljani. Ku ratorja cesarja Franca Jož. fi I mestne višje dekliške šolo poročil« o ravnatelievem letnem poročilu za šolsko leto 1904/5 Finančnega odseka poročilo o prošnji neke hišne po-sestnice, da hi njej mestna občina dovolila za neko nameravano posojilo prednost pred svojim 3%ium posojilom.
Absolutizem na Ogrskem.
Budimpešta. — Vlada namerava v kratkem razpustiti vse polit čne klube in v prvem redu upravni odbor koalicije. Če bo potem upravni odbor priobčeval kake izjave, bo proti njemu postopali državno pravdn-štvo.
Turčija se pripravlja?
Iz Carigrada se poroča, da je turška vlada naročila veliko vojnega materijala, orožja, obleke itd. za vojaštvo v Makedo-doniji in v odrinskem vilajetu. Naročila morajo biti baje hitro izvršena. Ravno tako je vlada nakupila veliko konj na Ogrskem, ki se morajo čim preje na Turško poslati. Tudi gradivo za mostove čez makedonske reke se že snravlja v Solun.
Razne stvari«
Najnovejfte.
Na s m r t je obsodilo tarnovsko porotno sodišče plesalko Marijo Zatrovo, ker je umorila svojega soproga.
Pri igri se obesil. Na Dunaju jc našla žena kleparja Webra, ko se je vrnila domov, svojega 13 in pol leta starega sina obešenega v stanovanju. Pri igri se je deček zamotal nekako okrog vratu bič in se tako zadušil.
Ženitev je z a b r a n i 1 a ro-munjska vlada vsem tistim, ki bolujejo na neozdravljivih boleznih. Vsi, ki se hočejo ženiti, morajo biti prej preiskani od zdravnika.
Potres v I n d i j i. Iz Lahore poročajo, da je bil v neodvisni državi Ba-schal velik potres. V mestu Rempur sta vbiti dve osebi in ranjenih je 42. V Mar-co\vh, med Indostanom in Tibetom, jc ubitih 6 oseb in več ranjenih. Porušeno je poštno in sodnijsko poslopje.
Zveza m e d C r n i m in Baltiškim morje m. Iz Petrograda se javlja, da preizkuje po državnem nalogu neko privatno podjetje osnovo zveze med Baltiškim in Črnini morjem. V ta namen je odločenih 200,000 rubljev.
Telefonsko In brzojavno poročilo,
Celovec, 12. marca. Včeraj shodi Bil-
čoves, Kotmaravas, Dolinčice za Rožek, Peče za Št. Lenart, Velikovec, Želimlje, Grebinjski Klošter, delavsko društvo Celovec, dobro obiskano. Na vsakem do 200 udeležencev in čez. Ogorčenje nad volilno krivico velikansko, resolucije navdušeno sprejete. V Srejah osepnice, za Ško-cijan določeni govornik Grafenauer zbolel, shoda izostala. Prihodnjo nedeljo spet 10 shodov.
Dunaj, 12. marca. Poslanec Malik je svojo interpelacijo v zadevi po smrti degradiranega častnika spremenil v nujni predlog, ki pride na vrsto po končani debati o volilni reformi.
Dunaj, 12. marca. Češki listi poročajo, da bo češki minister Randa demisijoniral.
Dunaj, 12. marca. Znani industrijalec Feliks Kolin je padel s konja in na mestu mrtev obležal.
Dunaj, 12. marca. Gapon pride v kratkem sem.
Budimpešta, 12. marca . Sv. oče je v Rimu sprejel več ogrskih aristokratov. Sv. oče se je izrazil, da so Mažari na vsem sami krivi. Vladar Fran Josip je mi-lostljiv gospod, ki brani ustavo, Mažari pa nasprotujejo svojemu dobrotniku.
Budimpešta, 12. marca. 29-letna vslu-žbenka Devira je iz ljubosumnosti večkrat ustrelila na računskega poročnika Tafenauerja in ga težko ranila.
Novi Sad, 12. marca. Magistrat je sklenil opustiti resistenco.
Sofija, 12. marca. Tukajšnji dijaki se pripravljajo na pot v stirajo za bolgarsko -stvo.
Rim, 12. marca, vest, da bi bil avstrijski cesar pisal sv. očetu, naj ga oprosti prisege na ustavo.
Minsk, 12. marca. Reka Sviloč je izstopila in odnesla več mostov. Deset cest je pod vodo.
Algeciras, 12. marca. Nemčija je podala Franciji povoljno izjavo, katero je Francijo sprejela. Upanje je, da se konferenca mirno in vspešno izvrši.
Pariz, 12. marca. O katastrofi v rudniku courrierskem poročajo, da je ljudstvo napadlo vozove, ki so vozili proč mrliče in odprlo vrata, da prepreči vsako prikrivanje števila mrličev. Situacija je še vedno kritična. Iz treh rovov še vedno bruhajo plameni. Vsak trenotek je pričakovati nove katastrofe. Število mrtvecev je 1219. Dva ministra sta na licu mesta.
Lille, 12. marca. Zemlja se je znižala v več okrajih. Znižanje je povzročilo deževje in ogenj v courrierskih rudnikih.
Spominjajte se
»Družbe sv. Cirila In Metoda"
Zagreb, da manife-■ hrvaško pobratim-
Listi dementirajo
Instalacijo hišnega
telegrafa in telefona
v mestu in na deželi
izvrši najsolidneje in po najnižii ceni fi>ma
Fran Antosleulcz
2608 12-11 Ljubljana, Stari trg št. 1.
Tu se dobe ludi vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižji ceni.
iHiliill^PHiHOHHiiiliiiiiiiiittiiiiiiiit
Kupujte
narodni l^ele^!
Effiffifn^^
Učenka
za manufakturno trgovino se sprejme brezplačno za podružnico tvrdke
R. Miklauo, Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.	544 3_i
Z
spretna
taroiašhn pomočnika
sprejme	545 3—1
A. Pretnar, Jesenice - Fužine,
Gorenjsko.
■M.-.
Izurjena
kuhariea
išče službe v kakem župnišču.
Naslov pove upravništvo. 546 2—1
V	težkih urah bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, dobrega
očeta in strica, gospoda
IVAN-a BIZJAK-a
dohajalo nam je obilo odkritosrčnih tolažil, ki so nam lajšala bridkosti. Predvsem pa se moramo kar najiskre-nejše zahvaliti velecenjenemu gospodu dr. Foedransperg, ki se ni strašil nobenega truda, da je lajšal dragemu rajniku bolečine, čast. gosp. župniku Pavliču, ki je dragemu pokojniku dal poslednje tolažilo svete vere ter ga okrepčal za poslednjo pot v lepšo bodočnost.
Zahvaliti se pa moramo tudi gg. darovateljem krasnih vencev, gg. pevcem za ginljivi nagrobnici in slednjič za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku.
Vsem in vsakemu posebej pa bodi najtoplejša zalivala s prošnjo, da ohranite nepozabnega nam pokojnika v blagem spominu.	547
V	Ljubljani, 13. marca 1906.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
Mihael Šinkovec
trgovec, meščan in posestnik
danes ob '/4 7. uro zjutraj v 83. letu svoje starosti, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek, dne 13. marca ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na Šutni št. 40 v družinsko grobišče na Žalah.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Kamniku dne 11. marca 1906.
Žalujoči otroci.
549 (Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo.)
Priloga 58. itev. »Slovenca" dne 12. marca 1906.
Grozna nesrečo u rudniku1 Courričres.
Velikanska nesreča se je zgodila v courrierskih rudnikih sa Francoskem. Vneli so se v rudniku plini in je življenje izgubilo približne 1200 rudarjev. Ze nekaj dni prej je gorelo v rovu št. 3, vsled česar se se vneli plini. Zgoreli ze vsi tramevi, tako da je podrtih več revov. Plamen je švigal iz vhodov v rudnik. V soboto opoldne so prinesli prvega ranjenca na dan. Tekom sobote so rešili 120 živih rudarjev, ki so ušli na neki oder. Ker je švigal iz rovov plinev plamen, je bila pomoč jako težavna. Grozni obupni prizori so se dogajali pred vhedi v rove, kjer je čakalo prebivalstvo svojcev iz rudnikov, o katerih niso vedeli, ali še žive ali so pa že zgoreli živi v plinovih plamenih. Na kraj nesreče sta odpotovala v sobot« popoldne minister Gautier in Dubief. V francoski zbornici je vest o nesreči zelo pretresla poslance. Predsednik Fallieres je odposlal svojega erdonančnega častnika v Courr .6res in se v znak žalosti ni udeležil plesa, h kateremu je bil povabljen. V soboto ob 8. uri zvečer so rešili iz rudniških rovov več inženirjev.
Žene in otroci ponesrečenih rudarjev so s srce pretresujočim jokanjem poizkusili predreti orožniški kerdon, da bi hiteli v rov. Včeraj so delali celi dan, dasi je bila nedelja. V globočini kakih 300 metrov so našli cel kup nakopičenih mrličev. Še bolj globoko s« čuli klice za pomoč in stokanje. Grozna vročina in strupeni plini so prepre čili, da rešilno moštvo ni moglo bolj globoko prodreti. Proti večeru so spravili na dan več živih rudarjev, izmed katerih jih več ni moglo govoriti. Veliko jih je omedlel«, k« so zagledali beli dan. Med mrliči so tudi trije nadzorniki, ki so se zadušili med rešilnim delom.
Mrliči, ki s« jih včeraj spravili mnogo na dan, so grozn« izpremenjeni in jih ni mogoče izpoznati.
Iz rovov so prepeljali na svetlo tudi posamezne dele telesa, odtrgane glave in sežgan« človešk« meso brez vsake ob'ike.
Vsi vlaki so prenapolnjeni, kajti stoti-s«či s« potovali včeraj na kraj nesreče,
Minister za notranje zadeve Dubief je takoj, ko je prišel v soboto zvečer na kraj nesreče, prevzel vodstv« rešilnih del.
Število ponesrečencev ce ni rudarsko ravnateljstvo po svojih zapiskih na 1200. V r o v u št. 4 niso rešili izmed 825 rudarjev niti enega.
Malene vsi evropski vladarji s« izjavili brzojavno svoje sožalje predsedniku Fall er-esu. Vlada namerava predlagati, da dovoli zbornica velike vsote za žrtve te nesreče, ki so jo včeraj podrobno popisovale posebne izdaje pariških listov.
Med rešenimi rudarji je 80 ranjencev, izmed katerih jih ima več smrtne p«škedbe. — Življenje je izgubil« več rudarjev, ki so iskali rešitve v stranskih rovih, ker so se podrle galerije.
Velikanska pred rudnikom zbrana množica je zelo ogorčena na inženirje. Dasi so vedeli za požar v jami, so vendar dovolili, da je šlo v soboto toli rudarjev na delo. -Res je vse obsodbe vredna lahkomišljenost, tako igrati se iz dobičkarije s človeškim življenjem.
Iz treh rovov je švigal še včeraj pla men in boje se, da se poveča nesreča, ker se lahko zemlja usede.
Društva.
XIV. redni občni zbor pevskega društva »Ljubljana", kateri se je vršil v nedelj«, 4. marca t. 1. v restavracijskih prostorih „Narodn»ga doma" bil je tak« številne obiskan kot že davnej nobiden. Predsedoval je društveni predsednik g D a c h s, kateri je v kratkih besedah pozdravil navzoče ter držeč se dnevnega reda oddal besed« tajniku. Ker je bil pa le ta službeno zadržan prevzel je tajniško poročilo brat podpredsednik s t u r m. Iz njegovega poročila p«snemamo, da je v poročila posnemamo, da je v prošli dobi društvenega leta 1905/06 pevski zbor imel 73 pevskih vaj med tem dve orkestralni in 31 krat «ficijeIno nastopil, kar nudi dokaz izredno marljivega dela Društv« je s«delo valo pri vseh narodnih prireditvah na katere je bilo vabljeno. Spominjal se je v pro-šlem letu po društvu prirejenih veselic, katere so se vse odlikovale z izredno močnimi obiski od strani občinstva. V najimpo-zantneje prireditve upošteva koncert in ma-škarado v Unionu. Prvo prireditev posetilo je okroglo 1000, drug« pa nad 1700 ob činstva. Društvo šteje danes 2 častna in 231 podpornih članov. Pevski zbor šteje 57 izšolanih pevskih močij. Med let«m pristopilo je k društvu 30 podpornih in 4 ustanovni člani U poročila blagajnika posne mamo, da je imel« društvo v imenovani dobi
4598 K 32 v. dchedkov in 4141 K 48 v. izdatkov, torej preostanka 456 K 84 vin. Društvo nabavilo si je svoj lastni glasovir, istotako z zlatem vezani prsni trak za zastavonošo, ravnotak znak za predsednika in srebrno taktirko za kapelnika. Sledila je potem volitev odbora. Ker je izjavil brat Dachs, da ne more več prevzeti društvenega pred-sedništva radi gotovih razmer, zahteval je enoglasno ves pevski zb«r, da hoče imeti sam« njega predsednikom in nobenega druzega. Brat Dachs vdal se je zahtevi pevcev, prevzel zopet predsedništvo, kateri izjavi je sledilo burno odobravanje. Istotako je bil z vsklikom voljen podpredsednikom brat Š t u r m v odbor pa gg. R a u t a r , Mali K o b a 1 , Rotter, Trampuš, Vrečko, Pintar, Tekavc in Črne. Nadalje izvolil je občni zbor blagoslovitelja zastave in velikega dobrotnika društva preč. gosp. župnika Vrhevnika svojim častnim član«m. Brat Š t u r m podarja društvu znesek 250 K kot darilo obiskovalcev plesne šole. Brat predsednik izreka njemu kot damam in gospodom plesne šole na mogočnem daru zahvalo. Končno iztekla se je zahvala vsem ljubljanskim dnevnikom za njih izredno naklonjenost ob objavljanju društva se tikajočih stvari.
Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo dne 11. marca dopoldne v restavraciji »Narodnega doma" svoj letni občni zbor. Predsednik g. O. Planine je vse navzoče najsrčneje pozdravil, na kar sta poročala g P. J e 1 o č n i k o društvenem delovanju in gosp. A S t r e k e 1 j o računskem zaključku. Odbor je rešil tekoče zadeve v sedmih sejah in priredil dne 17. decembra v areni „Narod. doma" popolnoma vspelo btžičnico. Med letom je umrlo pet članov; koncem leta 1905 je štelo društvo 143 članov in sicer 119 v Ljubljani ter 24 na deželi. Po računskem zaključku je imelo dru štvo 917 66 K dohodkov in 602-78 K stroškov, tedaj 314 88 K prebitka, s katerim je naraslo društveno premoženje na 1611 45 K. Občni zbor je izrekel vsem, ki so v prete-čenem letu ohranili društvu svojo naklo njenost, kakor tudi odboru najiskrenejšo zahvalo. Pri volitvah je bil voljen stari odbor, in sicer gg: predsednik O. Planine, predsednikov namestnik I. Komar, zapisnikar P. J e 1 o č n i k , blagajnik A s t r e k e 1 j , odbornika M. R o ž a n e c in I. V e h a r, namestnika M. H r o v a -t i n in M. R u p n i k; revizorja A. Gre-goreč (nov) in F. Štrukelj (nov)
Zadruge krojačev, krojačič, klobučarjev i. t. d. redni občni z b o r se je vršil včeral v »Rokod. domu". Načelnik zadruge g. Fr. J e 1 o č n i k je pozdravil navzoče ter otvoril zborovanje. Zapisnik rednega in izrednega občnega shoda se prečita in odobri. Iz poročila načelnika je posneti: Zadruga je imela v minulem letu 7 odborov ih sej, pri katerih se je naznanje vzelo 52 uradnih vlog. Trg. ministrstvo je dovolilo 90 K in trgov, obrtna zbornica v L;ubljani pa 50 K subvencije za knjigovod-stveni tečaj za krojače, dalje je c. kr. dež. vlada pravila za razsodišče potrdila in se je isti konstituiral. Mestni magistrat je pozval zadrugo, da ona naznani vse krojače in krojačice, ki delaj« brez obrtne pravice. Zadruga se je nadalje izrekla na poziv trg. in obrtne zbornice za splošni nedeljski počitek. Poroča, da se je sklical dne 9. julija izredni «bčni zbor, ki pa ni bil sklepčen. Drugi pa je sklican dne 26. n«vembra, na katerem so se pravila nekoliko premenila in predložila visoki vladi v potrjenje. Za druga šteje koncem 1. 1905 76 moških in 54 ženskih članov, skupaj torej 130 članov. Na novo pristopilo je k zadrugi 19 in sicer 6 moških in 13 ženskih, opustili pa so svojo obrt 4 člani. Vajencev se je vpisal« v zadrugo 20 in vajenk 31, revnih vajenk pa je bil« 39 vpisnine oproščenih. Pravilno oproščenih pa je bil« pri zadrugi 45 in sicer 17 vajencev in 28 vajenk. Nar«čile so se nove zadružne knjige, ki jih je sestavila zadružna zveza, ki so popolnoma vpeljane in so se vpeljale učne pogodbe za vajence. Poročilo računskih preglednikov se odobri. Za dob« treh let je bil zopet izvoljen za načelnika g. J e 1 o č n i k. Za odbornika je na novo izvoljen gosp. K a s t e 1 i c , namestnik pa g. Okoren. Računskima pre glednikoma bila sta izvoljena gg. P r e s k e r in Leutgeb, v razsodiški odb«r pa zo pet izžrebani član g. K r e j č i. Nadalje se je izvršila volitev 7 delegatov k zboru dež. zveze obrtnih zadrug. Odobril se je pristop k zvezi krojaških mojstrov na Dunaju in k zvezi »Kranjskih obrtnih zadrug" in doklada za 1. 1906. Med raznoterostmi predloži od bor pomočnikov m«jstr«m n« v o tarifno tabelo in sicer razred Ia, I., II, III., • katerih so izjavljali mojstri, da je pri sedanjem obstanku mojstrov skoraj neizpre-menljiva. Izvolil se je o d s e k 10 članov za pretres tarifne tabele.
Jeseniške novice.
j Volitve v II. razredu. V soboto 10 t. m. so volili trije volivci II. razreda 7 odbornikov in namestnikov. Gradbeno podjetje Gross in Co. na Hrušici je obljubilo Schreyu na njegovo agitacijo, da bo volilo dva odbornika napredne stranke, ravnatelju Trappnu na Savi pa da bo volilo njegovih pet kandidatov ako on nasprotno voli dva liberalna. Vsled tega kompromisa so bili izvoljeni v II. razredu: 1. L u c k -mann Anton, uradnik, Sava; 2. B a c h • m a n n Kari, inženir, Sava; 3. P o n -g r a t z Anton, uradnik, Sava; 4. Rozman Peter, posestnik, Sava; 5. Č e b u 1 j Anton, posestnik, Jesenice; 6. Dr. Kogoj Franc, zdravnik, Jesenice; 7. K r a-š o v i c Jurij, trgovec, Sava. Tretji vo livec II. razreda, naprednjak Ivan F e r -j a n je volil zadnja dva napredna, s petimi je ostal v manjšini.
j Volitve v I. razredu. Za drugim razredom je volil koj I. razred. Vseh volivcev je 32, volilo jih je 30; župnik Aljaž in nadučitelj M e d i č, ki se zdravi na Zg. Avstrijskem, sta se volitve vzdržala. Vse je mislilo, da bo treba žrebati, ker na vsako stran je bilo 15 volivcev. Volile so tudi učiteljice, ki na Kranjskem n i m a j o p r a v i c e volitiv občinski zastop kot učiteljice, a nihče ni ugovarjal, da so prišle v imenik. Dve sta bili dali pooblastilo napredni stranki, dve nam. Zadnji dan pa je učitelj Salberger z zvijačo dobil pooblastilo od učiteljice C o r i a r y , ki je prvo nam dano pooblastilo preklicala. Dal pa ji je Salberger častno besedo, da ne bo volil s pooblastilom. Salberger^je častno besedo snedel, volil in »r e š i 1" J esenice Vsaslava in častgre torej Salbergerju? Gotovo je s tem svojim činom zaslužil, da ga domovina odlikuje. Lahko ga imenuje za viteza častne besede! Izvoljeni so v I. razredu kandidatje svobodomiselne stranke s 16 glasovi: 1. Andrej Noč, posestnik, Hrušica; 2. Ivan Legat, posestnik, Je senice; 3. Lovro Baloh, posestnik, Jesenice; 4. Karol Višnjer, posestnik, Tesenice ; 5. P a v e 1 K 1 i n a r , posestnik, Plavž. 6. Luka Bizjak, posestnik, Jesenice; 7. Fabinc Franc, učitelj, Jesenice.
j Razmerje v novem odboru je tako: svobodomiselna stranka ima 11 odbornikov, Slovenska Ljudska Stranka 9 in tovarniška 5 odbornikov.
Iz slovanskega sveta.
sl Filoksera v Dalmaciji. Vsi
politični okraji Zadar, Sibenik, Benkovac, Drniš in Pomina ter katastralni občini Bližna in Ljubotica v tregirski občini so proglašeni okuženimi od trtne uši, ostale kata-stralne občine v tregirski občini so pa proglašene sumljivimi.
sl Nemški kapital v Srbiji. .Wiener AUg. Zeitung" je priobčila vest iz Belgrada, da je srbska vlada podelila konce sijo nekemu Goldschmidu za tovarno slad korja, potem še dve drugi koncesiji za tovarni sladkorja v Požarevcu in Sabcu. /,a temi tovarnarji stoje velike financijalne skupine.
sl Revolucija in umetnost.
Ruska revolucija ie zelo vplivala na ruske umetnike. Pesniki iščejo snovi za svoje pesmi v revoluciji, pisatelji pišejo izključno povesti, kjer opisujeje kak dogodek iz revolucije, in slikarji slikajo v istem smislu. Na zadnji razstavi v Peterburgu, kjer so razstavili slike člani .Peterburške umetniške zveze", je cenzura konfiscirala veliko mno žino slik, na katerih so bili uprizorjeni dogodki iz revolucije. Zanimivo je tudi, da je ruska revolucija delovala na umetnike drugih narodov. Tako je bil znani italijanski založaik Sonzogno razpisal nagrado za dober libreto. Dopolali so mu jih več in med temi jih je bilo največ zajetih iz ruske revolucije. Tako n. pr. »Prvi maj", .Rusija", »Poljska", »Mazzini", »Stavka", »Socializem", .Človeštvo". Tudi najnovejša drama d'Aununzia obdeluje podobno snov.
sl Sv. sinod na Ruskem je izdal okrožnico, v kateri vse pravoslavne ruske duhovnike opominja, da bi pri volitvah v državno dumo ne volili z nobeno stranko, ki je sovražna veri in državi; dalje jih opominja, da bi nobenemu ne branili udeležiti se volitev in ako se bodo sami volitve udeležili, naj nikjer in nikoli ne pozabijo, da se duhovni pastirji svojih vernikov, nad katerimi se imajo verniki vzgle-dovati. V vsakem slučaju naj naj se ogib-Ijejo političnih sporov in naj ne kažejo političnih strasti.
sl Prvi ruski shod pedago-giških dušeslovcev se bode vršil vigredi tega leta. Na sporedu shoda so sledeče točke : 1. dušeslovje kot predmet predavanja na višjih in srednj h šolah; 2. du-
šeslovje in njegovi odnošaji k šolski higi jeni; 3. dušeslovna načela « vzgoji in pouku. Ob priliki shoda bode obenem razstava raznih aparatov v eksperimentalnem dušeslovju, dijagramov, tabel, knjig in brošur.
sl Moskovski gledališki igralci v Prago. Narodno gledališče v Pragi se pogaja z ravnateljstvom moskovskega umetniškega gledališča, da bi njegovo osobje nastopil« v Pragi. M«skovski igralci bivaj« sedaj v Berolinu. Ak« se pogajanje posreči, bodo moskovski gostje nastopili v praškem narodnem gledališču osemkrat.
sl Slovake je zadela velika izguba. Umrl jim je Žiga P a u I i n y - T 6 t h , ravnatelj banke »Tatra". Rajnik je bil najstarejši sin bivšega slovaškega dejatelja, Viliama Pauliny Trttha, vnet rodoljub in pisatelj. Pisal je v „N<irodnie Neviny" podlistke pod psevdonimom Vilinsky, v list »Crnoknažnik" pa humoristične članke. Bil je še le 41 let star.
sl Zopet Slovaki obsojeni. Pri priliki zadnje dopolnilne volitve v Lipt. Sv. Miklavžu je državni pravdnik zat«žil cel« vrsto volilcev slovaške narodne stranke zbok raznih .prestopkov". Te dni je bila sodnijska obravnava v Ružomberku; Slovak Selig je bil obsojen na 7 mesecev ječe, Jesenska Koza, Beno na 6, Hiušaa, Smihov-sky na 3 mesece. Drugi so bili oproščeni.
Socialne vesti.
soc. Papež Pij X. in katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Nedavno je sv. oče sprejel 65 članov kat. društva rokodelskih pomočnikov v Rimu pod vodstvom predsednika d,; Gulika in častnega predsednika dr. de Waala. Predsednik je društvo predstavil Nj. svetosti in vsak pomočnik je poljubVV roko sv. očetu. Pij X. je v daljšem edgo voru poudarjal važnost katoliški h društev rokodelskih pomočnikov in pomen krščanskega dela; p« govoru je pomočnikom podelil sv. blag«slov. Slednjič so društveniki zapeli društveno (Kolpingovo) himno, kojo je sv. oče radostno poslušal. Prijazno in ljubeznivo se je papež poslovil od vrlih mla-deničev, ki pač nikdar ne bodo pozabili vsprejema v Vatikanu.
Borzna poročila.
Ljubljanska (Kreditna banka1 v LJubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 10. marca 1906.
Zaloibenl papirji.	Duu	Bi »KO
4•/, majeva renta......	9975	99-95
4•/, srebrna renta.....	99 66	99-85
4'/. avstrijska kronska renta .	9990	100-10
4'/, , zlata renta . . .	118—	116-20
4•/, ogrska kronska , ...	9510	95-30
4»/. , zlata ....	11310	113-30
4*/. posojilo dežele Kranjske .	9960	101 —
41/«*/. posojila mesta Spljet . .	100-65	101-66
4 V/. . , Zader . .	lO0—	
41/,*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	100-30	101-30
4•/, Češka dež. banka k. o. . .	100'—	100-20
4'/. . , , Ž. 0. . .	10015	100-25
4'/i"/. zast' pisma gal. d. hip. b. .	100-35	101-35
pešt. kom. k. o. z lo*/. pr.	106 20	107-20
4'/,•/. zast. pisma Innerst. hr. .	100 50	101-50
41/,*/. , , ogr. cen. dež. hr.	100-—	10010
I1/.'/. » n „ hip. banke.	100-—	100-60
obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	99-50	100-50
4 V/, obl. češke ind. banke . .	100-50	101-60
4*/. prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
4•/, prior. dol. žel......	99-60	ioo-~
3•/. , Juž. žel. kup. ViVt • •	316-	318 —
*'/«"/. avstr. pos. za žel. p. o.	100-30	101-20
BreSke.		
Srečke od 1. 1860'/,.....	195 50	197 50
, „ 1864 ......	287 25	289-25
„ tizske.......	168 35	160 35
„ zem. kreditne I. emisije .	290--	300-—
	290 —	300-—
, ogr. hip. banke ....	268 —	276 -
„ srbske i frs. 100 — . .	100--	108' —
, turške.......	150 75	157 75
Basilika srečke . . .	23 75	25-75
Kreditne , ...	472 —	482-—
Inomoške , ...	78--	84'—
Krakovske , ...	91-	99'-
Ljubljanske „ ...	69 -	65-
Avstr. rud. križa , ...	50-75	52-75
Ogr. ......	31-80	33 80
Rudolfove , ...	56-—	60'—
Salcburške , ...	71 —	77'--
Dunajske kom. , ...	827--	637'-
D.lnl...		
Južne železnice.......	124-75	125-76
Državne železnice......	674 25	67625
Avstr. ogrske bančne delnice	1634 —	1643 —
Avstr. kreditne banke ....	671 -	672 —
Ogrske , .....	793 —	794—
Zivnostenske .....	245-50	246-60
Premogokop v Mostu (Brili) .	656--	660 —
Alpinske montan......	541 —	542--
Praške žel. indr. družbe . . .	2658'—	2668--
Rima-Murinyi.......	538'—	539-20
Trbovljske premog, družbo . .	27l-—	273 —
Avstr. orožne tovr. družbe . .	566-60	669-—
Češke sladkorne družba . . .	156 —	157"—
V11 a t		
C. kr. cekin........	11-36	11-40
	1914	l9"lfi
20 marke.........	23-49	23-57
Severeigns........	23-96	24-04
Marke......... .	117-626	117726
Laški bankovci......	96 60	96-85
	260-75	261-50
	484	S,-
Preje: Gradišče št. I, i T..........J............—.......T"1
)QnfiA lf	. i sedaj: Kongresni trg I Denarni promet od i.jan.do
1905 žez 11 milijonov kron. [ §t 2 j nadstr. I 30.dov.1905 čez50 milj.K.
Stanje vlog do 30. nov.
Illltllllllllll*
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigut»nejšo pt»ilika za štedenjel
Ljud$^ei posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delav- j .i ,i brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- /ML ft sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	r r r 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. nov. 1903: K 11,173,979 02. Denarni promet od I.Jan, do 30. nov. 1905: 50,407.689-54.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V LJubljani, dne 1. septembra 1905.
Dr. Ivan SuJterlU,	jo.lp Slika, knezoškolijski kancelar,
ne..* „„ prednednik.	podpredsednik.
2545 30-29	Odbornlkli
Josip Jarc,	Anton Belec
veleposestnik v Medvodah.	poseBtnik, podjetnik in treovec v S*t. Vidu nad Ljubljano.
Di. Andrej Karlln, Karol Kauschegg,	matija Kolar.	Ivnn k,...,
■totni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v LJubffSl. župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrL"8v Ljubi|anl Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak mi.,	Karol Pollak,	Greg. Sllbar
tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku.
hišni pos. in blag. Lj. pos.
tovarnar.
Otročje
VOZičkc različnih cen ima vedno --v zalogi 502 10-3
Dragotin Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18.
Prlma trboveljski In dolenjski
^ Imm premog
kakor tudi orehovnik in grušč, za gospodinjstvo in industrijo, nasek-ljana mehka in trda drva, priporoča po nizki ceni zaloga premoga
475 7-4 Josip Paulin
v Ljubljani, Nova ulica št. 3.
Na javni dražbi se bo 14. marca ob 9. uri dopoldne v Zagradcu, županstvo Slivnica pri Grosupljem prodajalo
posestvo
Jožefa Seidla obstoječe iz hiše, njiv travnikov in gozda. — Dražbeni pogoji se izvedo pri dražbi.	513 4_2
a ,	1-|	603 104 101
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 14
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah.
izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v n<\]večji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj nalform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Krasnega, eno in pol leta starega
bcrnhardinca
potem pol leta staro psico iste pasme proda po ugodni ceni	525 3-2
I. Čeme, SQ. Petra cesta 87.
Razglas.
Posredovalnica za službe
zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev — in žganjetočniktv v Ljubljeni =
se nahaja 517 3—3
v Gradišču štev« 7
I. nadstropje na levo.
Ljubljana, 9. marca 1906.
Načelnik Tosti.
K uhariea
ki je-tudi vajena v gospodinjstvu, se takoj sprejme.
Ponudbe na upravništvo. 506 3-3
Sestra 2371 l 2 /
Hildi Rohrmann l
vsamostanu uršulink v Wien-	S
Wahring, izreka najtoplejšo za-	C
hvalo, ker je okrevala od težke	/
želodčne bolezni v.sled uporabe	1
(tudi odvajalno)	f
želodčne tinkture >
G. Piccolija, dvornega	N
založnika Nj. Svetosti in	(
lekarja v Ljubljani, Du-	t
najska cesta.	?
1 steklenica velja 20 vin. in se / vnanja naročila z obratno pošto S izvršujejo	f
je najboljše in najfinejše
čistilno sredstvo.
Slamnike in klobuke
sprejema v moderniziranje 490 3~2
FR. BRILLI, Resljeva cesta 22.
Ondi se odda tudi IIIBSGČIKI SObOL
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
išče nemeblovano
= sobo =
s posebnim vhodom v pritličju ali visokem pritličju. Ponudbe sceno na naslov: Gustav deli Cott, Strossmajerjeva cesta 3.	493 3 2
3391 85
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vso vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 - Rezervni zaklad K
Zamenjava ln ekskomptuje	Daje preduj me na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JUT E.kompt ln Inka.so mento. "».ti	JUT Borzna naročila,
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
		
I 1	,,, , n f0,?!1!1!11?; i Menjalnična delniška družba v 150-25 Najkulantnejši Pr»K» r. menjalnicami: Orahen 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žižkow, Husova ' m m mm ulica 37. Brno, Veliki trg in llaiinn, (ilnvni trg 4. feSka Llp», f>Ska Kamnlcu, H/■" TI Tfc TT Tfc /" f 3MP" llSlKllBl lil nhAflaia Mor»T«ki Zi.n.berK, Sclnllerjeva cesta 3. MiMllinK, Fran Josipa trg 9. Nori JIHn; 1/1 lj" IV M 1 II MM L L ,BCBi*'MH B,B |*< UU«lj«l W Črna cest. s. pi»» in Sviura. ..lil H 1 i 1 ll) vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, Menjalnice na Dunaju: 7 7 W ^ ■M~W deviz, valut in denarja. I. Wollieile 10, II. Taborstrasse 4, Ml. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wie- rv.. _ „: i iir^ll__,n TM • • 1 • dner Hauptstrasse 12, V Sel,nnbrunnerstrasse S8 a, Vil. Mariahiferstrasse 76, DUIiaj, i., WOlIZeilelO. WF~ /jfl III ('11 lil V «1 1 SI <'SK OI11 ll11 Pil 1111» VIII. Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alsfrstrasse 32, X. Pavoritenstrasse 59, XVIIl! . , _ nnn „ J vonVIll JFlill tll^JL/ ^ Wiiiiringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. Ako. kapital K 12,000.000. Reser zaklad K 6,000.000. izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.	1